t/daia okrajni oilttoi šut-id.istMii.t .tvt/t de.uvniti .judi * iitwv>)ai> Uie iu:e in odstovatia urednt‘k odtioi - lldsovotnt uredi).k stane Suštai -Tiska Manboiska ttskatna * Mar'Dom - Nasov urtan <.!»« n uprave Zasatski tednik Tiboe.t* i Trs revotucite it 28 rieteton 91) Ratun nrf podružnici Narodne oankt t Trbovliali. Slt.l Mij - Usi zha:» vsako soboto — Lftn8 narošnma 400 din polletna 200 din ‘etitietna tli« din meseena 40 d n — Posameme eievtlke to din - Rokopis: mora:* biti T uredntštTu oaitasneie vsak torek dopoldne In lib ne »ra'Trn Štev. 9 Trbovlje, 25. februarja 1956 Leto IX. OKRAJNA KONFE RENCA ZKS ZASAVSKEGA OKRAJA Komunisti morajo biti v ospredju vsega dogajanja V TOREK JE Bil.A V PROSTORIH »SVOBODE« Tl v TRBOVLJAH USTNA KONFERENCA ZK ZASAVSKEGA OKRAJA — KONFERENCE SE JE POLEG 212 IZVOLJENIH DELEGATOVTOV UDELEŽILO SE VELIKO GOSTOV, MED NJIMI: ČLANA IZVRŠENEGA KOMITEJA CK ZKS IVAN MACEK-MATIJA IN JANEZ HRIBAR, ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC ALOJZ MLAKAR, PODPOLKOVNIK JLA TOV. FERA ŽIVKO VIC, MAJOR JLA, TOV. ADOLF HOHKRAUT, MAJOR JLA, TOV. JOŽE STOK-KOROTAN IN DRUGI — PO POROČILIH OKRAJNEGA SEKRETARJA, TOV. VIKTORJA KOVAČA IN ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA. TOV. JANEZA JESENSKA, KATERE PRINAŠAMO V IZVLEČKU, SE JE RAZVILA BOGATA DISKUSIJA, V KATERI SO SODELOVALI KOMUNISTI IZ VSEGA OKRAJA Naše gospodarstvo zahteva vedno več električne energije =aitt!iHiiitttiHiiiieiinn]iiininit!i(tiii!iitiiiituiiuiiiiiiiinniini)t»niRRmi«nBiwiffiWHiiitiiiiiiii!iti:fimiiiii{iinii!!!!ii!i!iiiinnn h*)wek iz poročilo sekretarju lov. Viktorja Kovača Uvodoma je tovariš sekretar Podčrtal, da hoče s tem, ko podaja poročilo Okrajnega komiteja ZKS Trbovlje, najprej poudariti pomen združitve krške-*a in trboveljskega okraja, saj predstavlja ta združitev višji tip naše socialistične ureditve skladno z enotnim razvojem starejše ljudi, ki niso sposobni za težko delo v rudnikih. Viden napredek so pokazala podjetja »Mehanika« in Strojno mizarstvo v Trbovljah, Mizarska zadruga v Sevnici in Brežicah, »Keramika« na Izlakah in konfekcijska 'tovarna »Sava« v Zagorju ter Kovinska zadruga v Krškem. Vsa ta podjetja imajo solidno osnovo za nadaljnji razvoj in razširitev. Prav tako pa imajo lepe pogoje podjetja »Mizarstvo« v Zagorju, »Peta« v Radečah in »Agroser-vis« v Brežicah, katerim naj občinska vodstva pomagajo izboljšati notranjo organizacijo in jim dajo perspektivo in program za nadaljnji razvoj. Pri izgradnji te male industrije pa imajo zasluge vsa naša večja podjetja, ki so v raznih oblikah pokazala. zanjo razumevanje. Tako sodelovanje je koristno in ga je treba še bolj poglobiti ta razširiti. Pri takih uspehih naše zunanje politike in gospodarstva M naši komunisti lahko imeli jasnejšo socialistično perspektivo, ki bi jih iz trenutnih težav v gospodarstvu pognala v večjo ofenzivo. Zaradi nizke ideološke ravni, plitvega poznavanja raaner in mlačnosti nekaterih komunistov so nasprotniki po svoje tolmačili naše gospodarske težave v škodo socialističnega razvoja. Ob večji razgledanosti bi komunisti lahko ocenjevali gospodarstvo z vidika državnega merila in z jasnejšo socialistično perspektivo, da bi aktivneje,, laže in jasneje dokazali tistim modrijanom in nepoučenim ljudem, da trenutne težave niso odraz zavožene gospodarske politike, temveč prevelikega poleta v našem gospodarstvu. Nove tovarne, elektrarne, prometni objekti in drugo — vse; to pas je dvignilo iz zaostalosti in je terjalo večji dotok ; deloyne sile s kmetov. Ta premik delovne sile iz kmetijstva v industrijo pa je občutno vplival na zmanjšanje kmetijske proizvodnje ob povečanih potrebah potrošnje. Povsod se je gradilo in tudi okraji in občine niso zaostaja- le. Ponekod so šli v preveliko širino in nastale so vrzeli. Že lani smo bili opozorjeni na posledice prevelike investicijske graditve. Proti temu so bili storjeni potrebni ukrepi. Kljub temu pa so pokazale analize družbenega plana, da smo plan investicij znatno prekoračili, kar je omogočilo zaposlitev 35.000 novih delavcev namesto po planu predvidenih 7500. Na eni strani prekoračenje investicij in z njim večji dotok delovne sile — vse to je negativno vplivalo na industrijo in na kmetijstvo. S pravilno poHtieno orientacijo smo se v našem okraju v precejšnji meri držali predvidenih okvirov investicij. Na ta način večjih prekoračenj ni bilo, razen v tovarni Roto, kjer se sedaj ugotavljajo nekatere nepravilnosti. Zaradi tega bo za nas lažja pravilna orientacija v bodočem gospodarstvu. posebno še, ker smo kot industrijski okraj močno zainteresirani na tem, da se življenjski standard naših delovnih ljudi čimprej dvigne. Ha konje.. je govoril tudi tov. Maček celotne Jugoslavije, ki hodi v Pogledu novih družbenih odnosov na čelu socialističnih sil v svetu. Naše vodstvo in naši kadri pa izpričujejo dnevno doma. da rastemo enotno in zanesljivo in da nastopamo v zunanjem svetu z isto politiko, kar j« značilno za novo Jugo-**avijo in kar daje pravo vrednost organizaciji SZDLJ, v kameri smo komunisti sestavni del. 'n ker nam nalaga udgovome naloge ne samo zaradi nas samih. marveč tudi v korist »o-'ialirtičnega gibanja v svetu. G > podarski problemi Zatem, ko je govoril tovariš s®kretar o zunanje-političnih u*i'liehih naše države, je prešel ®a naša gospodarstvo. V našem gospodarstvu smo dosegli zna-napredek. Preteklo leto smo jjhli v pogon nove kapacitete, so začele obratovati. Tako v h^ em okraju n. pr. rolo tovarno v Vidmu-Krškem. Poleg teši4 k o 8» naša podjetja moder-|'iztra|a in razširila svoje zmog-‘li vesti. Rezultat tega je, da so j'* razpolago novi industrijski '*dclkl, razni stroji in sredstva ** proizvodnjo linomehanlke in •leji trči odtisi trije do raznih po-tre’nlš'Uh izdelkov vseh vrši. Tudi industrija okraja Trbov-J*e jr do: egia preteklo leto zna-®n napredek in razvoj. Vse to ,‘a Je bila tuili zasluga naših “"lovnih koirklivov, ki so *»-‘■'n?) proiv vodne piane pre-;n tn nxvz'ic zastarelosti "?ko.'erih naših industrijskih Posebno priznanje v ®m prizadevanju zaslužijo tu-jjl rudniki, ki razum?jo potrebe po premogu in JI** z vztrajnim, tudi nedeljskim "'dotn. Z družbenimi sredstvi bomo morali smotrnejše gospodariti btn rešujejo iz stiske ®K. Prav posebne napore * tun« v našem okraju vložili ‘te večjih industrij predvsem razvoju drobne Idustrije. v ®ro so vložena zelo majhna ^?T*va. ki pa se hitro vračajo : dajejo na trg nove pred- širok« potrošnje. V' teh , <£ilh značilno, da zapo-hJ®io predvsem odvečno de-h° silo, mladino, žensk« in Vsi ti uspehi, ki smo jih dosegli v gospodarstvu, naj dajo našim organizacijam ŽK še večji polet V borbi za osvajanje novonakazane linije, za večjo politično e nos t n ost komunistov, še odločnejše tolmačenje in ostrejšo borbo proti vsem, ki bi še nadalje hoteli vnašati v naše gospodarstvo zmedo. V političnih organizacijah mora vladati zavest, da je treba politično usmerjati tudi gospodarstvo in dati poudarka delavskemu elementu. Vsaka ločitev gospodarstva od po|itike je škodljiva. Pri vsem političnem delu okrog gospodarskih vprašanj ’ imamo še vedno pojave prekarhčenia investicij, ali pa ponovne zahteve po velikih investicijah. Tovarna roto papirja je samovoljno porabila za investicije več sredstev, kakor pa je bilo po planu določeno. Danes je tovarna trenutno v finančnih težavah. Sc vedno je mnogo komunistov, ki vidijo samo ozko okolje, tovarno ali občino, po zabijajo pa na skupnost. Dvigniti življenjski standard — kar Je splošna želja naših delovnih ljudi — In ostati pri visokih investicijah, je nemogoče, ker slednje terjajo sredstva, ki so potrebna za izboljšanje življenjske ravni. Prav tako so bili prvotni predlogi proračunov naših občin zelo visoki in nerealno postavljeni in niso v skladu z našo gospodarsko politiko. Prav malo so osionjeni na svoja lastna sredstva, ki Jih v naših občinah še niso dosti odkrili. Tu se opazi nerazumevanje komunistov do splošnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji, ker Sc vedno gledajo na lastne potrebe in koristi, prt čemer pa pozabljajo na naloge v zveznem merilu in naloge, ki nam jih narekuje nova gospodarska politika. Se vedno nismo dovolj zaostrili vprašanje razsipništva in gospodarskega kriminala, ki se pojavlja v raznih oblikah. Vse več je dragih proslav, zabav in raznih večerov, organiziranih po raznih linijah, seveda največkrat na račun skupnosti. V zadnjem času je zapravljivost prinesla zabave ob sindikalnih občnih zborih. Vse to razumljivo negativno vpliva na vse £77^ Okrajni sekretar ZKS, tovariš Viktor Kovač ostale *— in ravno sindikati bi morali biti tisti, ki naj bi zaostrili to vprašanje. Posebne in v odsotnosti političnih organizacij množično kradli material in ga preprodajali. Premajhna čuječnost komunistov je prišla do izraza ravno v tein vprašanju. Prav tako ni zaostren odnos komunistov do gospodarskega kriminala, ne samo do neposredne kraje za osebno okoriščanje, marveč tudi do špekulacije in izigravanja predpisov na škodo skupnosti, kot se je to pripetilo v Trbovljah, kjer so bili v to zapleteni celo vodilni ljudje. Resnica je, da je to precešnja mera površnosti in nepremišljenosti, zlasti še, ker se je to zgodilo leta 1954, torej pred splošno zaostritvijo teh vprašanj. Vendar je bil tudi tu primer osebnega okoriščanja, kar potrjuje pravilo, da vsako izigravanje zakonov nosi s seboj začetne pojave osebnega vrste razsipništva so razni nepotrebni oglasi in se nabiralci poslužujejo celo pritiska na vodilne ljudi v podjetjih, kakor se je to zgodilo n. pr. v Mariboru. Prav tako napačno je nadalje, da zbirajo oglase razni finančni revizorji. Če govorimo o razsipništvu, potem tudi niso na mestu dotacije tistim fizkul-turnim in športnim organizacijam in klubom, kjer je le nekaj ljudi, ki se borijo za vrhunske rezultate, ne vidijo pa vseh tistih, ki se žele telesno in športno vzgajati. Ravno v takih klubih zelo radi odhajajo v inozemstvo, kjer pride do nespodobnega ponašanja, do politično nemoralnih prekrškov, do razsipništva ali celo do goljufij. Kljub temu. da se o gospodarskem kriminalu mnogo razpravlja' povsod, število takih kriminalnih dejanj še dalje raste, zlasti v manjših podjetjih. Večja podjetja so v. glavnem svoje poslovanje uredila. Posebno velike goljufije pa so bile odkrite v gradbenem podjetju »Pionir« v Krškem, kjer so zaradi nebudnosti vodilnih ljudi Tudi tov. Janez Hribar se je uedeležil konference okoriščanja. Poleg tega se moramo zavedati, da je vsak gospodarski kriminal izkoriščanje skupnosti. Zato ga mora družba preganjati in ostro obsoditi. Ob vsem tem pa ne smemo gledali samo na materialno škodo, marveč je važno zlasti vprašanje ljudi, ki moralno-politično propadajo. V bodoče bodo morali komunisti v podjetjih vsa dogajanja budneje spremljati, predvsem pa terjati natačno poslovanje, več kotit role in inšpekcijske službe. Mnogo več kriminala in raznih nerodnosti jo v manjših podjetjih. Dolžni in odgovorni smo pred skupnostjo, da vse pojave kriminala in nerednosti preprečimo. Pri tem pa bodo morala naša sodišča tudi hitre- Deiegati so volili novo okrajno vodstvo je poslovati. Hitrejši postopek v kaznovanju z zahtevo, da škodo povrnejo krivci ip ne podjetja, kar se zgodi le redko. Potem ne ho počasnih postopkov sodišča, kjer se vlečejo primeri že nekaj let (Papež, Vojkovski, Majcen in drugi). Vse to meče slabo luč na sodišče in tudi na našo oblast; pri ljudeh sc poraja mnenje, da se taki ljudje ščitijo in se kazensko ne preganjajo, po drugi strani pa to vzpodbudno vpliva na ostale uslužbence, da nimajo nobenega strahu pred kaznijo. Treba ie zaostriti odnos do skupnega met a Mnogo razsipništva pa najdemo tudi v drugih oblikah, tako n. pr. v rasnih projektivnih birojih, kjer so projektanti plačani v procentih na ceno predvidenega objekta. S tem so stimulirani na luksuzno in komplicirano projektiranje, kar dvigne ceno stanovanja v bloku celo na 6 milijonov dinarjev. Iz tega slede dragi moderni objekti, na drugi strani pa spet, da imamo celo vrsto neprimernih šolskih prostorov v gasilskih in zadružnih domovih, v kmečkih hišah in župniščih, kar seveda nujno terja nove šolske prostore. Navzlic temu pa se razni strokovnjaki ukvarjajo s projekti novih luksuznih šol v najbolj zaostalih vaseh. S takšnim načinom dela in gradenj na naših vaseh še dolgo vrsto let ne bomo dobili najnujnejših šolskih prostorov. Tudi v socialnem zavarovanju se trošijo milijoni in milijoni za neupravičene pokojnine, otroke dodatke, brezplačno zdravljenje, bolezenske dopuste itd. To je grobo izkoriščanje zdravstvenega varstva, ki ga v našem novem okraju uživa 66 odst. vsega prebivalstva in kar gotovo znatno dviga lansko pasivo 57 milijonov dinarjev v bivšem trboveljskem okraju. Drug, še večji problem pa je število bolnikov (5,6 odst.) in nesreč pri delu, ki so se lani povečale v bivšem trboveljskem okraju za 13 odst. v primerjavi z letom 1954. Najbolj pa nas je zadelo 135 hudih delovnih nesreč in 12 smrtnih primerov. Možnosti varčevanja pa imamo Še v drugih primerih, tako v proračunih LO, v raznih fondih in podobno. Na dvig živlien-skega standarda znatno vp svata tudi obrt in noša trgovina V našem gospodarstvu, predvsem pari oceni standarda našega delovnega človeka, igrata precejšnjo vlogo obrt in naša trgovina. Po vseh naših občinah občutno primanjkuje obrtnih delavnic in uslužnostuih podjetij. Posledica tega so visoke cene za slabe usluge. Dostikrat se lahko govori o odiranju v mnogih državnih podjetjih in o popoldanskem »fuša-nju«, ki jim je glavni zaslužek. Mnogo slabosti je v podjetjih, kjer so zaposleni komunisti, ki tudi sami zapadajo v razne nepravilnosti in jih tudi podnira- (Nadaljevanje na 2. strani) Izvleček iz poročila sekretarja tov. Viktorja Kovača (Nadaljevanje s L strani) jo. Velike potrebe narekujejo širšo mrežo obrtništva, ki v socialistični konkurenci od ara vi negativno, špekulativno in izkoriščevalsko delo, reši pa pozitivno vlogo obrtništva. To pomeni, da se moramo boriti za poštenje v obrtništvu in ne proti obrtništvu. Tudi trgovinski v monopolnem položaju nima konkurence, lahko izkoristi situacijo na škodo potrošnika. s čimer moremo in moramo izboljšati naš gospodarski položaj. Podrobneje je treba zato analizirati stanje v naših podjetjih, pregledati delovna mesta, tarifni pravinik, zmanjšati proizvodne stroške. Poiskati je treba vse skrite rezerve, poleg katerih bi odkrili še marsikatere slabosti, ki ovirajo razvoj podjetja in dvig storilnosti. Pri vseh komunistih mora vladati ’ zavest, da je večja produktivnost dela osnova za realen dvig tev v gospodarstvu podjetja in se na vse načine izmikajo političnemu delu. Zato pa na drugi strani dosegajo mnogo večje uspehe kolektivi, v katerih so direktorji dobri, politično delavni ljudje. V takih primerih la zgolj za krajevne potrebe. V tem pogledu se je stanje že izboljšalo. Vse preveč se še nekateri posamezniki zanašajo na pomoč od zunaj in na vrsto raznih obljub. Številne so naloge, ki stoje pred občinskimi odbori. podcenjujejo. Zato pridelajo v glavnem le za svoje lastne potrebe in le malo za trg. Ta nizka proizvodnost in nizka tržnost jim omogoča, da svoje dohodke dvigajo na račun višjih cen kmetijskih pridelkov, mnogo manj TSZJESrfrJSSLJfS trg v okoliških mestih in po- vzroča odtok denarja. Če pa ni dobičkov, se pojavljajo špekulacije in razni primanjkljaji. Taki primanjkljaji dosegajo včasih velike vsote, n. pr. v KZ Izlake v letu 1954 1 milijon dinarjev, v letu 1955 pa ponovno 130.000 din. Poraja se pogosto praksa, da trgovska podjetja zagovarjajo primanj-kjaje. V številnih primerih trgovine škodo odpišejo in jo poravna podjetje, redko pa se zahteva povračilo od prizadetih. Tu nastane vprašanje, kaj delajo komunisti, kaj dela sindi- stvari je, ki vplivajo na dvig produktivnosti, resnica pa je, da bodo morali delavski sveti, sindikati in komisije preprečiti vsaki« neupravičeno povečanje plačnih fondov. Skrbeti pa je treba na drugi strani, da bodo vsi pridni in sposobni delavci v naših podjetjih dobili za svoje delo ustrezno plačilo. Treba se je boriti tudi za realne norme, za pravilno tarifno politiko, za upoštevanje dobrih predlogov za delo in vrsto drugih stvari, kar vse pomaga vskla-diti interese posameznika s koristjo skupnosti. V naših rudnikih in večjih Tako je med drugim potrebno pa z dvigom kmetijske proizvod- Tov. Gosak je govoril o zasavskem gospodarstvu so delavni tudi komunisti, vse kat in kaj trgovinska zbornica, podjetjih posvečajo tem vpra-S samo ureditvijo trgovine in šanjem že precej pažnje in do-tudi obrtništva Pa našega go- segajo uspehe. Rudniki so do- spodarskega položaja seveda še segli zelo dobro jamsko stori- delavskega upravljanja, ne bomo popravili, ker trgovina tev, steklarna v Hrastniku je z pjenrimemi s« tudi stalni m in obrt nista glavni vzrok vseh večjo stimuacijo glede kvalitete splošni napadi na direktorje. v; rs jssn. s? jr, ssfssr krepitev nase proizvod- čimer so si delavci izboljšali sebno pa so komunisti dolžni, nje m storilnosti dela, svoje plače. da v podjetjih enotno nastopajo, O - j • i ■ . v urede medsebojne odnose in po- oinaikaine organizacije im&jo vazno stavijo delavski svet na pravo l . ' . , mesto. V tem smislu bo precej nalogo v razvoju delavskega večje zanimanje za dejavnost v podjetjih, zlasti še v manjših, katerih pravilno poslovanje in gospodarjenje je koristno za razvoj podjetja in komune. Kakor so važni na eni strani sveti potrošnikov, so važni prav tako stanovanjski sveti, ki vključujejo precejšnje število ljudi v družbeno upravljanje. Poleg teh imamo še vrsto drugih oblik družbenega upravljanja, kakor n. pr. šolske svete, zbornice, višja združenja. Zato so naloge komunistov pri uveljavljanju demokratičnih oblik sodelovanje državljanov v družbenem upravljanju zelo ■ velike in raznovrstne. Pri vključevanju državljanov v organe družbenega upravljanja pa smo zagrešili veliko slabost, ker smo vanje vključili premalo mladine in žena. Stotine in stotine'je izgovorov, da se mladina ne vključuje zaradi tega, ker je premalo delavna in resna. Tako gledanje je skrajno nje. V interesu našega kmetijstva in samih kmetov je, da se izvenkmetijski zaslužki v kmetijstvu znižajo do najmanjše mere, da bo kmet v celoti odvisen od kmetijske proizvodnje, da bo vanjo več investiral, jo pravilno usmerjal in dvigal zaostalo kmetijstvo z večjo proizvodnjo, ki mu bo omogočila tudi večjo konkurenco. Kljub nezadovoljivi situaciji v našem gospodarstvu, ki v vseh letih ni dopustila, da bi vlagali večja sredstva v kmetijstvo, smo vendar dosegli znatne uspehe. Z izjemo nekaj vasi je večina vasi obnovljena, gospodarska poslopja so pozidana, obnovljen je inventar in ostalo, kar je lep uspeh za kratko dobo desetih let. Poleg tega so tu še stvari, ki jih je vložila skupnost za napredek našega kmetijst^. Ne smemo pa pozabiti tudi na splošen napredek na vasi: novi kulturni. zadružni in gasilski domovi, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, nove ceste, vodovodi, elektrifikacija našiii vasi, poleg tega pa dvig splošne kulture in izobrazbe. Veliko je bilo opravljenega na vasi, ne da bi pri tem upoštevali še ostale pridobitve, ki jih prav tako uživajo kmetje. Naši nasprotniki, ki govore o zapostavljanju kmetijstva, da sc za kmetijstvo nič ne da, čakajo samo, kaj bodo od skupnosti dobili, pozabljajo pa na svoje lastne sile in sredstva. Zaradi take miselnosti, ki jo podpirajo tudi mnogi naši komunisti, smo doslej premalo napravili v borbi proti zaostalosti v kmetijstvu in zaostalem načinu proizvodnje v korist naprednejšega kmetijstva. Kmetijske zadruge m njihovo delovanje V zaključnem delu svojega politične organizacije in organi škodljivo in reakcionarno. Ker je poročila je tovariš sekretar Ko- sa mou pravlia nia mladina pripravljena delati, Ji moramo ustvariti pogoje, da lahko uveljavi svoje revolucionarne sposobnosti. Prav take pogoje morejo imeti klubi mladih proizvajalcev, ako jim pomagajo organizacije ZK, vodstva podjetij in strokovni delavci. Tako se bo mladina spoznala z vso družbeno problematiko, dosegla boljšo kvalifikacijo in se razvila v dobre proizvajalce in upravljai- pomagalo redno shajanje komunistov, članov delavskih s ve- ce q delaVskega upriiV. ! lianja izven podjetij. Prav je Po vseh podjetjih, kjer so komunisti aktivni, so tudi sindikalne organizacije dosegle lepe uspehe. Dokaz tega so dobro izvedeni občni zbori, kjer sindikati pravilno razumejo svojo vlogo, Večja pomoč se nudi delavskemu upravljanju in opazi se večja pritegnitev množic ▼ upravljanje, v organe oblasti k1 gospodarstva. Veliko slabše pa se razvija delo tam, kjer so organizacije ZK prešibke, kakor na primer v podjetju »Pionir« in v Elektrarni. Z aktivnejšim političnim delom okrajnega in občinskih sindikalnih svetov se stanje slabosti dela sindikalnih organizacije popravlja, zato se tndi sindikati udejstvujejo na vse širšem področju dejavnost, predvsem pa posvečajo večjo skrb človeku. Prav posebno vlogo in nalogo pa imajo »mdi- Med gosti je bil tudi tovariš Živko Bemot... kalne organizacije delavskega in opravljanja. v razvoju družbenega Družbeno upravljanje je nafbo'jša šola za utrjevanje socialistične zavesti in morale Komunisti m družbeno upravljanje Delavski sveti so od svojega premoga, ki bo omogočilo večjo začetka pa do danes napravili storilnost. Veliko je delavskih delavskih svetov v okviru občin, da bodo komunisti idejnopolitično enotni pri reševanju važnih vprašanj. Nadaljnja, zelo uspešna oblika v množičnem razvijanju demokracije je nova ureditev občin. S tem smo izpopolnili sistem socialističnega razvoja, k smo ga uvedli z delavskim sa moupravijanjem. To, da je san: v našem okraju v ljudskih odborih in njihovih organih vklju čeno nad 2200 državljanov, kaže kako se je razširil sistem druž benega upravljanja, v kateren-sodeluje nad 8000 državljanov. Vse bolj se na ta način razvija družbena zavest naših delovnih ljudi, ki radi sodelujejo v družbenem upravljanju, potrebna p je še vedno neposredna pomet političnih organizacij. Komunisti zelo radi pozabijo na svoje važne naloge, kakor s-, pozabili na potrošniške svete, h' se niso razvili, ker niso dobiti dovolj pomoči. Mnogo večjo zavest odgovornosti in pripravijo nost sodelovanja pa so komunisti pokazali z ustanavljanjem komun in ustreznih organov ter poskrbeli za njihov nadaljnji razvoj. Zboljšalo se je tudi delo ljudskih odborov. Prav tako so se s pravilnim političnim delom bilo, da se je na vseh občinskih konferencah obravnavalo vprašanje mladine. Aktivno delo v mladinski organizaciji in sodelovanje v družbeni dejavnosti naj bo merilo in kriterij za sprejem v organizacijo Zveze komu- vač govoril še o zadrugah, ki so s svojo dejavnostjo v zadnjih letih napravile odločen korak naprej in imajo vse pogoje, da postanejo močan činitelj za razvoj naših vasi. Niso pa zadruge zadosti uspele, da bi v ustrezni meri uveljavile in razširile svoj ekonomski vpliv na člane. V glavnem so izvajali na vasi vse odkupe razni prekupčevalci mimo kmetijskih zadrug, delali zmedo na terenu in dvigali ceno kmetijskih pridelkov v korist privatnega proizvajalca, namesto da bi se z odkupi teh pridelkov krepila kmetijska zadruga ekonomsko in politično. Prav tako niso bile zadosti premišljene razne investicije KZ, ker so bile vložene v objekte in sredstva, ki bi v večji meri navezala člane. Res je, da so se sredstva kmetijskih zadrug v precejšni’ meri vlagala za skupne cilje in namene, vendar z njimi osnovni cilj ni bil dosežen, ker s ten' kmetijska zadruga ni dobila več jega vpliva nad svojimi člani -nasprotno, vsi ukrepi in de1' kmetijskih zadrug so utrjevali 'ekonomski položaj kmetov posameznikov. V naslednjem se je tovariš sekretar dotaknil še vprašanja azdrobljcnosti kmetijskih pose-tev in precejšnjo zaostalost v kmetijski proizvodnji. V krajih Brežice, Krško, Sevnica in v nekaterih vaseh občine Radeče jc kmetijska proizvodnja usmerjena le na lastno potrošnjo. Za irodajo je namenjeno le vino, ~ čigar izkupičkom krijejo kmetje svoje glavne izdatke med letom. Slabša letina v zadnjih letih, poleg tega pa še nepravilna politika odkupnih podjetij pri nistov. Mladini je treba poma- odkupovanju vina domačega pri-gati in ravno komunisti smo delka sta vzrok, da nekatere Vse te naloge, ki jih je mnogo, pa bomo lahko izvedli le tedaj, če bomo postavili v naših vaseh močne organizacije, jih povezali z dobrimi zadružniki, na drugi strani pa posvetiti še večjo pažnjo osnovnim organi- Tov. Ribič je govoril o i uaur- stvu in socialnem zavarovanju lepo razvojno pot. Predvsem so svetov, ki rešujejo probleme odpravljale nezdrave težnje po- dolžni z osebnimi stiki in v ak- družine žive slabše in prihajajo se močno utrdili in premagati vsestranske dejavnosti v okviru sameznikov, ki so mislili, da bo- tivih mladih komunistov, mladih začetne težave, kar je prišlo občine, sodelujejo z občinski- do v komuni popolnoma samo- proizvajalcev ter v organizaciji mj odbori pri reševanju vseh stojni, brez dajatev, in da bodo mladih zadružnikov nuditi mla- vsa razpoložljiva sredstva osta- dini vso pomoč. predvsem do izraza v večjih podjetjih in industrijskih središčih tako, da uspešno nsmerja* io gospodarstvo podjetij. Delavski sveti v takih podjetjih so si "f-arl d*-!? vri in važnejših vprašanj. Medtem ko se v večjih podjetjih izraža prava ljudska demokracija, izgublja svoj pomen še v manjših podjetjih zaradi šibkosti političnih kadrov. Važna Je naloga ljudskih odborov, komunistov in političnih organizacij, da za sedaj uvedemo družbeno upravljanje vsaj v trgovinah. Druga precejšnja slabost je v tem. da se mnogi deiavoi še ne zavedajo svojih pravic, ki so jih dobili z družbenim uprav- Kmeti[stiu je še več pomoči Z združitvijo bivših okrajev Krško in Trbovlje prihaja problem gospodarske politike v kmetijstvu, v pojasnjevanju ciljev družbenega plana in sled-,, ,, . ... ,. .... . „ njič v tolmačenju nove davčne ljanjem. V takih podjetjih niso gtopn-r vedno bolJ v o^edje. še pravilno urejeni odnosi med delavskim svetom, upravo in V strukturi prebivalstva je nastala večja sprememba in se je pod vpliv in v vse večjo odvisnost močnejših kmetov. Podjetja »Vino Brežice«, Kostanjevica, Vinarska zadruga Brežina so odkupovala le vina boljše kakovo-. a z« « sti in pa vina iz južnih krajev treba nuditi delano v domačem okraju, v kleteh proizvajalcev. Žalostno je tudi to, da so ob vsem tem ta podjetja prodajala vina pod imenom domačih vin. — Kmetijstvu bomo morali posvetiti vso skrb, predvsem pa se bomo morati boriti proti zaostalosti in za napredno kmetijstvo, ki bo ustvarjalo pridelke za trg in dajalo kmečkemu prebivalstvu večje dohodke. ga monopolnega položaja, ki mu nudi dobre ekonomske pogoje, večkrat pozablja na skupnost in hoče vse bolj uveljaviti svoje sebične interese. Z vsemi mogočimi načini sl mnogi pridobe toliko sredstev, da niso odvisni od kmetijske proizvodnje, ki jo ... m tovariš Lojze Mlakar se politično tudi uveljavili, ker so izboljšali poslovanje v svojem podjetju. Uspehi so vidni povsod, kjer so komunisti aktivni in enotni in so znati ustvarjati pravilne odnose in koristno sodelovanje, kar zelo ugodno vpliva na delavce, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti, zato skrbe za razvoj podjetja in se tudi bore proti vsem nepravilnostim. Delavski sveti v večjih podjetjih, kakor n. pr. v Cementarni, Steklarni, Strojni tovarni, v Papirnici in naših rudnikih razpravljajo zlasti o boljši organizaciji dela, iščejo nove oblike in načine za dvig storilnosti, zaradi česar tudi dosegajo dobre rezultate. Rudnik Trbov-Ije-Hrastnik jc zadnja leta reorganiziral proizvodnjo, da j« presegel predvojno raven storitve. Prav tako pripravlja tudi rudnik Zagorje spremembe v organizaciji za pridobivanje sindikalno organizacijo. Nadalj- prebivalstvo približalo nj» slabost je tudi v tem, da se nekmečkemu. Zato je tudi kme-delavski sveti še vedno ukvar- tijstvo postalo V našem okraju jajo s stvarmi ln vprašanji, ka- važno področje dejavnosti, katera bi moral reševati direktor bomo morati v bodoče po-podjetja ati obratovodja. Tako svefati še večjo skrb. Važno jc, se v nekaterih podjetjih delav- jia vs| komunisti, ki žive v naših skl sveti ukvarjajo s kopico vaseh,- In tisti, ki žive v Indu-raznih vprašanj, kakor n. pr. strijl, temeljito poznajo našo so-delltvijo stanovanj In podobno, etatistično linijo v kmetijstvu, ne vidijo p« pred seboj svoje Mnogi podcenjujejo vlogo kme- Izvleček iz organizacijskega poročila tov. Janeza Jesenška osnovne naloge. Vse to seveda rodi slabe posledice, kjer pride celo do podcenjevanja delavskega sveta po strokovnjakih in ostalih. Značilni so primeri v Tovarni roto papirja v Krškem, kjer delavski svet ni spremljal investicij, ali v trboveljski Elektrarni, kjer je glavni Inženir izjavil, da se delavskemu svetu ni treba zanimati. Zaradi tega so upravičene zahteve delavcev, da se jim poroča o delu ln sklepih delavskih svetov ln o stanju ,v podjetju. Mnogih nepravilnosti v podjetju p* so krivi nepolitični vodilni ljudje, zlasti tisti direktorji, ki se za politično delo ne tijstva v našem razvoju In vidijo v vseh kmetih špekulante. Zaradi tega so se delale napake v Industriji, ker so enostransko obravnavati vprašanje polprole-tariata, ga poenostaviti in groziti z odpustom vseh polprole-tarcev, kar je vzbujalo vtis splošnega napada na kmete Za investicije ene kot druge, za vse komuniste je nujno potrebno, da dobe jasno linijo razvoja kmetijstva, da bodo sposobni pravilno tolmačiti in usmerjati svoje praktično ln konkretno delo. — Ko je tovariš Viktor Kovač še nadalje govoril o nalogah komunistov na vasi, je poudaril, da je naše politično vodstvo stalno nakazovalo smernice in opozarjalo na konkretno delo, vlogo in na- zanimajo. V takih podjetjih so joge subjektivnih sil na vasi. šibke politične organizacije, ne- Kljub ugotovitvi, da je politično pravilni odnosi med delavskim gtanje v naših vaseh na splošno svetom, sindikatom in upravo, zadovoljivo, pa Je res. da se mi-Značilno je, da se taki direktor- selnost našega kmeta ni kaj doji izgovarjajo na polno zaposli- sti spremenila. Zaradi njegovc- Organizacijski sekretar tov. Janez Jesenšek je v svojem obširnem referatu govori^ o smernicah, ki so bile nakazane na VI. kongresu ZKJ in na III. kongresu ZKS, o formiranju komun in združitvi trboveljskega in krškega okraja. Nedvomno je treba poudariti napore komunistov pri krepitvi in utrjevanju SZDL, zlasti v občini Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kjer je skoro 90 odst volivcev včlanjenih v Socialistično zvezo. Tudi v Radečah se stanje izboljšuje. Stare metode dela pa se še močno odražajo v Sevnici, Videm-Krško, Senovem in Brežicah, kjer Socialistična zveza do nedavnega ni bila politično aktivna. Na področju omenjenih štirih občin je le 36 odst volivcev včlanjenih v SZDL. Članstvo je torej v manjšini napram volivcem in zato Socialistična zveza ni mogla odigrati tiste važne politične vloge pri reševanju gospodarskih ter političnih na- idejno politično izpopolnjevali log, kot bi Jih morala sicer. Iz. in vzgajali. tega je razvidno, da se organizacija ZK in komunisti niso dovolj poglabljali v delo organizacij SZDL, pa tudi komunisti sami sc niso v zadostni meri Organizacije Socialistične zveze so pri svojem delu posvečale vse premalo skrbi delavskemu in družbenemu samoupravljanju. Komunisti se morao vedno boriti proti tuim vplivom Komunisti se moramo vedno in povsod boriti proti tujim, škodljivim vplivom. Razni sovražni elementi širijo svoje ideje na različne načine proti naši socialistični ureditvi. Na žalost so čestokrat taki ljudje v upravnih odborih raznih organizacij in društev. V Šentjanžu so na primer taki ljudje v kmetijski zadrugi, v gasilskem društvu ter pri lovcih, kjer se borijo, da med nje ne pridejo naprednejši ljudje, V podjetjih »e ponekod bore za visoke plače in delitev do- bička. To delajo predvsem tak ljudje, ki v podjetju zelo mak delajo, vodijo demagoško boflk proti upravi, preko raznih IF' trig se okoriščajo, najvcčkP*o seveda na račun in škod0 skupnosti. Nujno Je torej okropitl vzg°tj no politično delo in zaostri kritiko in samokritiko, ruzvij9' ti pa svobodno razpravljanje vseh vprašanjih, ki so vatF za razvoj ter napredek podj® ti j oziroma socializma (Nadaljevanje na 3. str*®" K besedi se je prijavil tuai tov. Vili Škrinjar zacijam SZDL, ki so postavljene Skoraj po vseh večjih vaseh. Za razširitev organizacij SZDL so dani vsi pogoji, ker so ljudje v teh krajih predani, dobri in pošteni. in je le malomarnost komunistov in osnovnih organizacij SZDL kriva, da so ljudje izpadli iz naših vrst, čeravno imajo vse p«Koje, da so člani Socialistične zveze. Novopostavljeni občinski odbori SZDL so dovolj močni in sposobni dati organizacijam vso pomoč, da bodo res postale vodilna sila vse dejavnosti na vasi. Več bo treba dela in poiskati bo treba vse oblike, da se vključijo v SZDL vsi tisti, ki to tudi zaslužijo. Zavedajoč se, da bomo zaostalost na naši vasi odstranjevali le s strokovnp in politično vzgojo našega kmečkega človeka, smo izdelati širok plan politično-vzgojnega dela z raznimi oblikami in načinom. Ob vsem teni nam lahko mnogo koristi naš tisk, ki je sicer precej razširjen, vendar sc izplača vlagati še ve« truda, da razštrimo med ljudmi naše dnevne časnike, predvsem naš »Zasavski tednik.. »Kmečki glas«, strokovne revije in knjig« Prešernove družbe — je zaključil tovariš Viktor Kovač bvt: izčrpni gjvor. iK' ji O rl)0 in- ,d» toJ' rl“ c 0 iic' Izvleček iz organizacjskega poročila tovarna Komun ste ;e treba j Jesenška ldeolos o vzga ati mi so mnogo pripomogle k pro- ti za boljšo organizacijo dela. LOJZE BIBIČI V PORAST svetljevanju vasi kjer so sode-.Ko je govoril o delu organov lovale pri organizaciji raznih delavskega samoupravljanja, je Po osnovnih organizacijah ZK je bil uveden stalen študij, da bi člani boljše opravljali svoje gospodarske in politične naloge. Razen tega so bili za vodilne kadre na sedežih občin seminarji, ki so nedvomno mnogo doprinesli k aktivnejšemu političnemu delu organizacij. Vzgojno politično delo je pestro in vsestransko zajeto, da ne govorimo o raznih sestankih, strokovnih predavanjih, o ljudski univerzi itd. Kljub vsemu temu smo premalo storili za vzgojo delavcev v proizvodnji. Našega delavca namreč ne smemo gledati zgolj kot proizvajalca, marveč kot upravljalen družbeno-proizvajalnih sredstev, ki bo slej ko prej lahko zastopal delavski svet ali upravni odbor. Prav zaradi tega moramo v bodoče posvetiti več pozornost vzgoji delavcev in njihovi stro- !“Y™1ter Pnlitični izobrazbi, dvjg kmetijske proizvodnje, nizko število kmetov. Zato morajo osnovne organizacije ZK na vasi sprejemati v svoje vrste več kmetov. Komunisti na vasi pa bodo morali skupno s SZDL usmerjati in reševati vsa gospodarsko-politična vprašanja in vsestransko razvijati socialistične odnose. Nenehno moramo stremeti za poudaril, da so bili povsod tam, kjer so negirali delo organov delavskega samouprav-ia, delovni uspehi mnogo manjši, kot pa tam, kjer so bili ti organi delavni in reševali svoje probleme dobro. Omenil je tudi, da smo nekoliko ŠTEVILA NEZGOD SE MORAMO RESNO ZAMISLITI Tov Ribič je uvodoma govoril o našem gospodarstvu in obširno analiziral stanje rudarske industrije ne le v Zasavju, marveč v vsej Jugoslaviji. S poudarkom je govoril o pomenu organizacije dela v rudnikih in dejal, da smo pri nas zadnja leta to vprašanje neko- kajti le na ta način bodo lavci aktivni v političnem gospodarskem življenju. de in Ku urno prosvetno de'o V trboveljskem okraju deluje 16 delavsko-prosvetnih društev »Svobod« in 46 kultumo-prosvetnih društev, kjer je vključenih 6307 članov. Lepe uspehe so imela ta društva v vseh svojih sekcijah. Zal pa komunisti v teh društvih niso odigrali v zadostni meri vodilne politične vloge. Organizacijsko so se ta društva utrdila, vse premalo pa je bilo storjenega v pogledu množičnosti in idejnosti. Kljub nekaterim uspehom pa imajo tudi gasilske organizacije še precej slabosti, proti katerim se bomo morali komunisti odločno boriti. Opaža se tudi, da je vključevanje žena v društveno-upravne organe ozko, navzlic temu, da so številne žene zelo aktivne v SZDL in ostalih organizacijah. Vključevanje žena v javno družbeno življenje ni le stvar žena, temveč naloga vseli naših političnih in družbenih organizacij. Tisk, ki odigrava važno vzgojno vlogo, je v našem okraju zelo razširjen, saj pride na skoro vsakega tretjega volivca 1 dnevnik, tednik ali revija. Razen tega imamo tudi 3940 članov Prešernove družbe. razvijati kmetijsko zadružništvo in usposobiti pospeševalno službo. Zato je naša skupna skrb voditi perspektivno kadrovsko politiko v cilju, da vzgojimo dober kader, ki bo Osnovne organizacije ZK na kos vsem nalogam v okviru vaseh še vedno ne odigrajo gospodarskega in političnega svoje vloge, kajti vse premalo napredka na vasi. skrbi posvečajo gospodarstvu, Važno vlogo v našem zadruž-kmetijskemu zadružništvu, ra- ništvu odigravajo tudi žene za-znim organizacijam itd. Delni družnice. S svojo dejavnostjo vzrok je v tem, da je v v ZK skupno z ostalimi oragnizacija- tečajev in predavanj. Delo okrajnega komiteja je zajemalo vso dejavnost na področju okraja. Z doslednim in ljanja, delovni vsestransko aktivnim poseganjem v razvoj vseh dogodkov je bil okrajni komite ob tesni podpori in aktivnem delu komunistov sposoben izvršiti vse premalo gledali, kakšne tovari tekoče naloge. Osnovna in gla- še smo volili v delavske svete, vna smer dela okrajnega komiteja pa je bila skrb za orga- MM AN KOŽUH' RAZVOJU iiko zanemarili Sele zadnje le-nizacijsko utrditev organizacij OBRTI IN TRGOVINE VEČ ^ ^ “ reSneje ^ POZORNOSTI Tov. Kožuh je uvodoma govoril o porastu cen obrtniškim uslugam in pomanjkanju specialnih obrtnih delavnic. Nato pa je dejal: »Drugače je z osta-komite km' Panogami obrti V Trbovljah bi obrtno dejavnost lahko ZK, za njihov idejno-politični dvig ter za aktivizacijo komunistov v družbenem in delavskem upravljanju ter v ostalem političnem življenju. Tovariš organizacijski sekretar Janez Jesenšek je zaključil svoje poročilo: »Naj živi Centralni Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita!« »Naj živi Centralni komite Zveze komunistov Slovenije pod vodstvom tovariša Mihe Marinka!« znatno razširili in utrdili, če bi Iz razprave po poročilih TINE GOSAK: S PRIDNOSTJO SMO USTVARILI MOŽNOSTI ZA NADALJNJI GOBARSKI RAZVOJ Najprej je predsednik zasav- dobrega strokovnega in politič-skega okraja, tov. Tine Gosak, nega vodstva, govoril o uspehih našega go- Nadalje je predsednik Gosak spodarstva in primerjal rast govoril o pomenu tistih majh-naše industrijske proizvodnje s nih proizvodnih podjetij, ki so predvojno. Za tem je s kon- zrasla v zadnjih letih in ki za-kretnimi podatki osvetlil rast poslujejo žensko delovno silo. proizvodnje v našem okraju in V tem pogledu je dosegla lepe se dlje časa zadržal pri delu uspehe Keramična tovarna na nekaterih naših najvažnejših Izlakah in »Mehanika« v Tr-podjetij. Omenil je, da se ima- bovljah. Obe podjetji so zapo- tako doka- večja industrijska podjetja odprla svoje že obstoječe pomožne obrate tudi ostalim. Ce bi podjetja odprla vrata svojih delavnic tudi za druge potrošnike, bi prišlo kaj kmalu do konkurence. V tem primeru pa bi ta podjetja lahko brez finančnih žrtev postavila precej nižje cene od sedanjih v obrti, seveda na ta način, da se od-nikih in se zavzemal, da bi mo- rečejo režijskim- pribitkom in rali tem vprašanjem posvečati podobnim obremenitvam.« večjo pozornost »Slej ko prej,« je dejal tov. Hegler, »pa bo treba spremenit tudi način nagrajevanja in rešiti tudi druge probleme.« Vili Škrinjar: Vež organizacije dela Tov Škrir.iar je analiziral nekatere škodljive pojave, ki so se pokazali v naših podjetjih in dejal, da moramo skrbe- Zatem je tov. Kožuh omenil še nekatere pojave izkoriščanja in šušmarstva in prešel na vprašanja naše trgovske mreže. Med drugim je omenil, da je trgovska mreža v Trbovljah preveč razdrobljena. Obširno je obravnaval delo in pomen potrošniških svetov in končno dejal, da imajo aktivi komunistov odločujočo nalogo pri izboljšanju poslovanja trgovske mreže. stanovanjske hiše mo v prvi vrsti zahvaliti za ta- slili precej žena in SSSSS T »""z 3Xi Slavko Borštner: Skupnost bo znala bolje upravljati vztrajnostjo in visoko delovno končno je tov. Gosak govoril o zavestjo kljub težavam in za- razvoju naših premogovnikov, prekam prekoračevali že tako Komunisti bodo morali še na-visoko postavljene letne plane, p j reševati najrazličnejše go-To pa je, je dejal tov. Gosak, spodarske probleme. Posebno tudi zasluga vseh komunistov, nistov je, da se s temi vsestransko seznanijo. plani Mnogo smo razpravljali o šolstvu, učnih programih itd., nismo pa nudili dovolj pomoči šolskim odborom kot družbeno-upravnim organom. Ti odbori so v glavnem reševali materialno plat, niso se Pa pogiab- SLAPNIK: 0 NEKATERIH PROBLEMIH ORGA ljali v idejnost pouka, v refor- _______ , NIZACIJE IN STORILNOSTI DELA kajti če nikoli, se je tokrat pokazalo, da dobro delo v naših podjetjih odvisi predvsem od Tov. Borštner je obširno gc voril o družbenem upravljanju in o delu komunistov v organih vaino »„*>»«,. .™ii »d., ,&£- 5 p“ 5SSS S dS: «-*> ljanja stanovanjskih stavb. Omenil je, da bo skupnost pač vsekakor bolje znala upravljati zaupane jim hiše kot pa nekaj hišnikov Nakazal je problematiko tega upravljanja in poudaril, da so za dobro upravljanje odgovorni prav vsi komunisti mo šolstva ter v dopolnitev učnega načrta. Od 575 učiteljev v okraju je 119 komunistov Le-ti se morajo boriti za idejni pouk in dajati smernice šolskim odborom. Obenem morajo skrbeti za izbor kadra za višje šole, nuditi pomoč pri odločanju za poklice itd. Posebno skrb moramo posvetiti naši mladini. Vzgajati jo Ivan M-ček-Matna: Bistvo in naloge komunistov so ostale iste Tov. Slapnik je uvodoma po- ska proizvodnja, ne glede na udaril, da je organizacija dela to, ali gre za serijsko ali indi-važen element proizvodnje in vidualno proizvodnjo. 7aradi poslovanja podjetja, zatem pa tega menim, da je treba spre- Tov. Maček je uvodoma poudaril, da je zasledil v obeh poročilih precej dobrih stvari, vprašanje je le, kako bomo vse sklepe uresničili. Omenil je. da investirali naša sredstva v majhno obrt, bi se nam to izplačalo zaradi tega, ker bi nam kmalu rodilo sadove. Tov. Maček je govoril še dlje časa zadržal pri storil- meniti odnos podjetij do vpra- Kaže praksa, da je sprejeta na- socializaciji vasi delu z mladi- - - - - ......... •------- potila teže realizirati kar smo no in drugem. videli zlasti po VI. kongresu D _ , - ZKJ. Obširno je govoril o delu r»3U0 Drnač: 0 prOSVGtnGfn delavcu-komunistu nosti dela in med drugim de- sanja organizacije. Mi se danes jal: »Naš življenjski standard precej ukvarjamo s problemi je malone izključno vezan na večje produktivnosti. Pocenitev povečanje produktivnosti dela. proizvodov, boljša kvaliteta in S tem v zvezi je vezan več ali še drugo, to so naši glavni moramo v vsestransko aktivne manj na obrtniški način proiz- vsakdanji problemi ki zahte- graditelje socializma in socialistične demokracije. Zato moramo mladino vključevati v družbeno življenje. V podjetjih in vaseh moramo utrditi organizacije LMS in jim nuditi vso oporo. Orl V29dJd pred vse komuniste še mnogo in UČI nalog. Ko je govoril o politiki »Komunist mora nujno pro-investiranja, je tov. Maček de- učevati čim več partijske lite-jal, da pri nas že dve leti govo- rature ker mu v nasprotnem rimo o teh stvareh, in da je primeru grozi nevarnost, da bo bilo v zadnjem času o tem ostal za linijo ZK. To pa pome-mnogo napisane in izgovorjeno, ni, da se je treba poglabljati v opaziti je pa, da še ne razume- čtivo in spoznavati cilje ZK « jo vsi tega problema. Ko je go- Tov. Gliha je razpravljal še voril o investiranju, pa je pri- o raznih škodljivih pojavih v bil, da smo nekoliko zapostav- vrstah Zveze komunistov in ljali investiranje v obrt Ce bi drugem. nov okrajni komite in revizijsko komisijo ter poslali pozdravno brzojavko tov. Titu in Mihi Marinku. Celodnevna konferenca je osvetlila marsikatero važno vprašanje, med sprejetimi sklepi, ki jih bomo objavili v prihodnji številki, pa so nadvse važna napotila, po katerih se bodo morali ravnati vsi komunisti. kajti le tedaj bomo lahko izpolnili vse naše naloge. ,ini» Sedlar: (Nadaljevanje) Vtisi z ekskurzije iugoslsu Miških ruder eu po Angliji Pod njegovo vlado »o se **-JnaJalr temelji angleške monar-"Ue. Izbruhnila Je driavljan-ka vojna, ki Je dvignila na J*°vršje Oliverja Cromweila-Usv°lucionarno gibanje, ki so J*,mu pridružili tudi kmetje »n kodclcl, je strmoglavilo mo-J\rh*J°. ki Je hotela uvesti po-'•M absolutizem po škotskemu Karla I. so obglavili leta •to’ Ank,iJ* Pa je bila oklicana k^Publiko, ki Jo opravlja P*r- ki Je 1. 16M spet Prestol po krvavi Oom-rilovi dikuturi k, Jei vzela v»h a!nenlu vso oblast h rok, d- ,,kl vsekakor ponižnejšl viti fr,.11 njegov oče Karel L to »Prei>V® vlade Je parlament •'t| zakon o osebnih pravili,.., *n*leSklh državljanov, »Ha-»Mj, korpus act«, ki Je ** 8n* charta Ubertatum« dra- gi osnovni temelj angleškega parlamentarnega življenja. to Jakobom II. slede figure tujerodnih angleških vladarjev, Nizozemca Viljema Oranskega, ki je učvrstil oblast parlamenta z Deklaracijo pravic, hannover-skega kneza Jurija I. in Jurija III.. ki ga Je v Ameriki popolnoma porazil Washington. Ob koncu vrste figur sledita angleški kraljici Elizabeta in Viktorija, kralj Jorij V. in Edvard VII. ter neposredni predniki in sorodstvo sedanje angleške kraljice Elizabete s kraljico materjo. I« prvega nadstropja ti kaše puščica nadaljevanje poti v no* zanin. Tu Je več dvoran, k| so potopljene v somračno svetlobo. Najprej vstopiš v polovično dvoranico, v kateri Je razpostavljen salon v emplrskem slogu. Skozi okna to škotskega steklu pada srebrno vijoličasta mesečina. ki bari obiskovalčevo fantazijo in pod plaščem noči meša med predstave videz skrivnosti. Na udobnem kanapeju v prednji polovici salona leži zleknjena ustanoviteljica muzeja voščenih lutk Madame Tussands. ki Je bila dvorna dama na dvora LudovOu XVI. in Je med francosko revolucijo pribežala v Anglijo. Prozorna nočna halja Je razgaljena na prsih, ki se z dihanjem enakomerno dvigujejo in vpadajo. Nikjer ni videti, da bi kakršen koli mehanizem dvigal in spuščal prsi. Slonokoščena koža prsi brez vidnih presledkov prehaja na obeh straneh v vrat 1» trebuh. Nosnice na levem obrazu gospe Tussands se širijo in ožijo v takta dihanju. Kaj ta lepa Ženu tu zares že spl skoraj IM let? Notranji nagon te sili dalje. V naslednji dvoranici se tl prikaže spet nočna scena. Dvorana je obsežnejša, stene Ji dela dvoriščno obzidje kaznilnice Temple v P*rlzu v letu 1793. Z oblaki zastrta utripajoča mesečina obliva giljotino, pod katero Je prsvksr pn kj vplivajo na to, da sl gtuje le pregled najvažnejših biva vedno več naročil tudi iz wdj umažrtni. Seveda ne sffle- nov) Zaradi'boljše letine (pred- podjetja ne morejo nakupiti za- dek ustanovitev najvažnejših sosednjih krajev, pa ce*° lz mo misliti, da bo tržnica do- ^ . vseni pšenice in koruze) pa ra- dostnih zalog da nakupujejo podjetij, pa je Jasno, da smo s sosednjih republik. Kajpada pa grajena fez noč. Glavno pa je, redno vzdrževanje vodovoda, za čiinamo. da se je celotna po- sproti in pri tem zamude mno- tem dobili podlago za nadaljnjo dosedafljl prostori ne bodo ver ^ jj- zagofje v doglednem ča- njtg0vo rekonstrukcijo in za ho- Ifošnia žitaric v našem okraju go gortirhentov Vso trgovska krepitev gospodarstva Zagorja ustrezali. Slej ko prej bo treba gu dobilo prepotrebno novo va zajetla vode. Približni računi dvignila za 10%, v tem potroš- podjetja navajajo kot problem ce pogledamo le rast in razvoj misliti na gradnjo nove dčlav- tržnico. kažejo, da bo voda sorazmerno nin kmečkega prebivalstva pre- pomanjkanje obratnih kreditov, zagorskega rudnika. nekdaj niče ln jo tako urediti, da bo ^ gospodarstvo še fčšno p^nnl, če bosta obstajali dvfe «'.F« . ■ A _ ___«„4*10 leoh/i V . ____ ___1__nmi-Mrn/Fnlo niamnfpnrt tpWlA .. s _ _ ___nhoa DolfUr- . .... . __ __ vzdrževanja hiš in pametno izkoriščanje pobrane najemnine. Nekoliko drugačni pa bodo seveda pogoji pri vzdrževanju do-služčnih hiš, za katere .bp. morala skupnost še nadalje iskati nadomestilo v obliki gradnje novih stanovanjskih hiš. Hkrati s prenosom upravi;a-n'a stanovanj po hišnih svetih so rebrganizira tudi Opravljanje vodovoda. Doslej sta bila v trbd-vfeljski cbčinl dva organa unrnr-ljania: komundlnd Uorava in pa kolektiv rudnika. Odslej se bo celotno vodovodno onv'ež’c upravljalo po dejanski potrebi po organu občine, to je po ko-mbrtaini upravi. Le tako benio zagotovili, da se bo vodovodno omrežje enakomerno vzdrževalo in da bo voda dostopna vsem. Tarifna politika uprave vodovoda bo morala iskati možnost za CCJ VGČ. , Boljša ponudba In večja izbira sta imeli za posledico, da so (rgdvinc lani prodale 52 % več T •*"—irt 12% riža kot predlanskim več testenin. vala To pripisujemo "končani sezoni pa ga Je bilo zadnjem letu lepo okoliščini' da je bil pridelek doVolj na razpolago^ To vpra- Kajpak• na _Prvet">,o^^u nazado- rih vršt blaga pred in v sezoni kaj drobnih proizvajalnih pod-ni bilo mogoče nakupiti, po jetij, vidimo* da so ravno v Mteteni' *• napredovala. sata je ta problem nujna treba razdvojenih, danes združenih proizvodnja nemoteno tekih. ubada z graditvijo nbve pekar-- jn sicer tarifa za irtdu 2 Zaostajanje proizvodnje ka apneniških obratov, vzpon ne- Kdor koli pozna tovarno ke- ne, ker dosedanja obrata nč stri'sko in ostalo gospodar- ko ib sezonami To velja predvsem davno ustanovljene tovarne ramlčnlh Izdelkov na fzlakah. ustrezata rastočim potrebam usju£nostno uporabo vode ter zš za tekstil in Obutev Se vedno »Sava« in Tovarne keramičnih vdi «kndh mmmnč *** • ^ vina iz našega okraja, način in sredstva, za vplačilo navedenega zneska. Znesek je že v Celoti Vp'r.fan in sicer iz sredstev redjetja 178 milijonov ih •z realne carancije okraja 43 milijonov. Za to vplačilo pu je OLO pod fetju posodil sredstva v višini 32 milijonov iz investicijskega in ste.ftoVarriskcga stila- * J* J - f ------- .. .»J. . . --£-----r r--------• 1 1 »-'C* auuiumcui utivvuvjv; dela dobička, ki ostane podjetju merih hujših poškodb vzamemo vzdrževanje reda na delovnih raju. isti pogoji za pri- preližno 85 odst. vinogradov nadaljevati Je ob jek- jc zdravo, pitno in tudi poceni. Sttf^ilA^tn*^1^1 &«tntldl 150000 ^ dodatnega prispev- tebol'žanje v tem nbaledu saj je takšnih, ki se jih čez nekaj let •rvŠStirijskem fcrit- Zadnje čase pa se uveljavljajo Podjc”ja° |d'so v sredlščtt*vlno^ ka- stteJn6. nlizarstvo 5_68 odst predvujno povprečje znašalo 21 sploh ne bo več splačalo obde-_ *_1»L __ i— » “kl‘l 9 ■* t:L 'Ut: _ bblnlkot^ 25^ ESŽr J ag sfinska podjetja kupujejo in , TOimru* In nezgodriikov in do 22 bolezenskih dni. kar je lovati. Čeprav prištevamo vi-z vinom od 200.000 din dodatnega prispev- ^hvaliti terenu, v V? »ku Jj uT ? - Odstotkov nezsodnikov in bol- Podjetja klctbh pridelovalcev. n,^v g5o.aOO din dodatnega primerna 5 boljši zdravstveni nograde med intenzivne kulture. oparimo, da je v občini po-vsekakor vložila vprečni pridelek v normalnih ,,, v*de ni tov 1T* w**» pim^uia sredstva za HTZ sluz- letih 25 do 30 hi na 1 hektar. . * * ~ m&mm mMm Wnem wmm manjšim ____| nižjimi tfll58Wšfot PnščHPo djn ža PšPbha kilčifha sredstva, stroški večji pridelek. nih objektov večji liani kreni Ifcvs 2ara-’i e-~-flit ni bil ov . -p-t, doseženi pa smo Ra v okraju 5il31.700 li- ŠiZ, ,»1 Zne hikbv Ih ga ktMkffetno analiži- pheCej izbdUŠala. ridimo. da je «vu napraviti teme!. - «1 sr-ost,, e odo- trov " ge Tpra5Mlemo « Scn^n nred-' v A delcih svetih podietje porabilo za HTŽ obrat. da dosežemo z d kredit in da vjd,mo koitteo ga je še ostalo Tsto velja tu i za Senovo, p množičnih sestankih 3 375 651 din. od tega 2 306 990 številom delavcev in •.n.;? teh objektov kre-_____...__________, vsem pa za Sevnico. Zaradi t - . jaiasrguiKt rineen+lo flf-n ta oscbha zaščitna sredstva strni!tri vrPii nridrlek. prekoračen. Celotno ?ri naših pridelovalcih. Ako ra- hi bi|0 priporočljivo, če bi •rir^-atnilr se bo 1B8 'ahT žk^lehh'čha* zašClf: o j?." , > . kredi'a gre iz- fonamo. da stane UiŠr Vina 166 finski p^tja v revirjih Rhdnik fčbovlie-ttra^mk se «o KB IRtidn Pol edelstvo v nbcita je mno- ul,- , au UŠtitrobjek. dinarjev, smo izdali lansko leto tov, !•.: o ! -i V programu In ««"> » 055 ^Sonov d<- ki r-. ^ r->?-»:•. semoverino farjev, zn katere bi zgradUl Pri--’-. v: -V.' Prekoračenje okrog 300 novih stanovanj. To kT>.-- .;, Rj y Iv.,Tj s po. srto ombuili le mimegred«. Res ’ •> • "'! ■ ‘aml, iiar Po- "a Je do je delovnemu čtove L , w ,1*k gostinska podjetja v revirjih kuoiuk ,z«l, lansko leto raim,5,Jata< ^ko veIlke mnoS|. mbrirt | Z «i blile uhvnHatl. čenrav je bil fflgniita . žSščltha sredstva M sredstva. 292.501 din za hi- -------- -------- - 'J........ Id i-;,*, »;• Plrp- O k I;.- - , ; -veJo k pove- ku. kl_te*hb deta. rot-eh^n kv- „W5' ^LleŠ v kraju" vinu Iz moral j c. «• • . .. nn rije? ' 1 ii d< se zato zame d-btega vina. Hotel! smo d !h k , *'->.'• ’ pri grianii r»P'. da *n n'frro za pot—bo. r * tov (■> prehora- H če 1» mrn^č-i tedni pririno gošmstrid: Na povrilni 3.728 ha j^ST“SZ”"?*™™ T« roTene« iz ^ ki in S všo rdzhnsrio gR-o- tte mere (preskrba rhleka. kave ^ pn1oz„H, pridelki nerentabil- zdreve.,a ta cenenega vma i ■ reševat! ta hm- »M za delavce hči fbčašrriih de- R. b, t,b 7 nalrimem lahko somih h’nm «« da h« ^ j . ... . dobili Ceneie. Khlečki prideta- hatančnele obrrivtid- Polcfe tef»n bilo v?!c! in socialstičnl oUHtl bttdo vati odstotek svojih Hbždhdhl- zik ht>z.9ddhe delaVrit skhbho mOT1, pRpaigvat! PFlRČlkB, ki kov in bolnikov, ker so in ta 1,189 631^din od tega imajo na trgu višjo ceno. In cenenega vina domaPcna okraja v reViriih ne d(’H|5. Tudi v Brežinah Res je. da je trgovina svo- meseca febru- opravičevati. dobro Vino domače proizvodnje, bedna, vendar pa bodo močali artj riad 9 odst. i : ki odbor je kri- .......tud! potrošniki snregovoriti. da Tudi podatki o heSrečah pri Tudi za sadjarstvo so v obči- ne 473 694 din. za ostale pa 2 429.235 dan, od tega za 7- - • . -i . j. . n. dnPvn. H7«, d,n. »« Zf&ZtUFSZ S- Iz 1*1 V t v r7r n:. , rr dž'E*'0 •••' T-VZu; r. ehono^ioit i »ftVfKfrt V I jr ra.»- lw,(li.nn Cre*ovorui. u« iuqi ^ I,CT, ; v v , , .. in rvn levem ore^u !5ave ui>- 1^? •! s (o > starj-nV ter vina v domačih vlngra- točila naša zdrava, domača, na- 'ima 37.79 odst me^na^dnlh dohodkov. v mm ^ HreShve. VSe to do- (e'i i u?ln investira- ‘I,h 7a "a’e botmšnike »««»* ravna vina. Nekaj lokalnega pa- delovnih hesreč nri 'tavilu za- Drufe analiza, ki 1o je po- kazuie da H« ntarall 'sadjarstvu * na5r*_'*oap»- *!L52-.« Jeti trtatlzma Je potrebno od nas posleriiH s povnrečno dobd dala tbit. Krasnifc^ pesrečati še večjo skrb sadno -•'-'te neiil^ciidlre. „,nr„,nh šteti trtatlzma Je potrebno od nas poslehiH s , --- ---- moramo ^ ^ mPramo> da zdravita 1» _ ^naj^m-z- Ukazuje^mortaditetodrevje rod! Pfl nas Slabo zart- prpa! ptro»no tm>srnfl 93 og odst jih v letu 1955. ki ie tudi vino kot del prebrane, ne da. __ jiSiSTlTtiS: ieSa« frinaršn Sfžs*; ■‘r-Ai rr>ir:i x rriss»2 ra.^Mž-2 sth^sitirs. ilcsti on a z. . industrilskih revič- hoVprečnegn zdravljemai Stroj- 437 ali |* 5 odst. ho-«\ -bv n< da kmetje niso ves sadhl pride- po\ezanost industrijskih ravič ^ miz.rtrrivn 1192 odst. in 19 prebavnih 388 ali 1 odst, an- , (ffetl. Odkunni mreža hi jev našega okraja s kraji Spod- ^ zdravljenja in »Mehanika« gin je bilo 239 ali 6.9 Odst., ho- bI)a drtv(,,i mn.-pa na drugi njega Posavja, ki sl želi * na- ju.08 odst. In 17 dtii povpfeč- lezhi respiraeljskega izvora 129 sfran, pa jp b!H kvaliteta sad- mi večje povezave in sodeiova- hegtt *9raVljenla. f11 ^ ^ odst., revmatičnih o ^ zariuli oittižb po kaparju n ja. AMallža pokazuje. da se je lerij 230 ali 6,5 odst., gnojnih bolj sIaba bi V bodočih le- tih to prenčsčjU. bodO zgrgojli siišllrlcb šadjg ne samo v Miših! t^-trcVc- in Vidma, mar-več tud! Pa Raki. tako da bodo kmel>e lahko ves odvečni pri-položaj čase odkup živine dobro oprav- d*lek <*s;T1a posušili in pozneje 1, „a pobudo Občinskega uuc- Kmenjsiva. empre, ^aJ^iavŽ ” KbJv bc POSkeCdto zadost- ' J' * “ živin- ne skrbi vžie.ji kršknnoljskc Drl;v -.a- ----lianje'stanovanjskih hiS in stano- vanjska stiska (Nndaljevanle s 4. strani) zgodnjih letih, neizkoriščeni stavbi -gru rudnik. Naselja Dobr- novanjski prostor brez podna-f>a 7'ihjek. zasilne barake — jcmciikov, stalno preurejanje Vs« i« -tanovdnlfeke stavbo So stanovanjskih prostorov v nesta-dnsiv.ui-.’. gv 'i rudarjen!e po- novanjske namene, zapušfanje ^roša -škr.di terenskegd premi- službe v TrbbV.Jah z. zaposlitvi-kn in Jzi-dgnju uroPtiririnje Sta- Jo v drugih krajih brez izpr.lž-noVeni-'--h zgradb ni pa dbvoij nitve stanovanj itd. rioriero za nedonr-slttev izgub- Nešteti, vv.roki zahtevajo, Probiemi kmeliistva v »Min; Videm-Hin Dne 14. februarja so se zbra- ta Iskali poti, kako bi polož: 11 na pobudo Občinskega ljud- kmetijstva čimprej Izboljšali^ skega odbora Videm-Krško vsi ZlvtaoreJ^ je v ' ^ib "tanoCadj M® da c se pri finskem komuhninCm » ivtU razširjena. Žal pa travniki niso Pogosto se zgodi da Ua »veh, ISmilillo M gioten In |Um« nminnl. ..k. a. *to~ tklh ■eln.lh « * *t,nS5k «"«. tfunf Jovjmjzkl stiski vprašanje na- stanovanjski problem in itjfottt- hž^etavniki 02* Trbovlje, rt- skoraj povsod slaba, zaradi ce- kupčevale!, k« se v p ^ ^ L ....mtnskih snovi «7»% SS Tkaklien't&m^Tradnie štand- £i^hme«!sM™Z*g ^tadl'Xt krav" n£ Starale umaknejo v resne, pa \n In rddhjrtktasnm Iliri mori oziroma večini V ll Vanj je potteben ga minimalno Hri '^napradn!^^ kmetovale” Se- ka Tud, živina ni natboljzdra- še nadalje sklepajo kupne po- /«"»" kv«bil W<*‘nl »n Mmrrnlh s*anoVnnjskih prosto- rešitev stnhovrtHJskc stiske Tu , , Mdetežil tudi pred- va. 2elo razširjena je metlja- godbe. Cesto se pojavljajo edim nado . . - . .»c je- ^ brv osnovne higienske ure- ne smemo pozabiti na privatno k 0, 0 trbovljb tov. Mar- vost, pogostne so bile tudi spol- sejmih tudi zastopniki »a'1™« k*,jak®”P*’ c,,0 *J Vin- ditve e , oosebei le to problem Iniciativo ki lahko mhdgo pr - »^ Vesak podpredsednik tov. ne okužbe živine. Da bi zdravje z drug.h področij k, sc ne ta da Tovarna ertu o e v V l* rudnik Trbovlje - Hrastnik, pomore k povefgHjU stanovanj- " 7uPančič podpredsednik živine Izboljševali, je treba ve- drže dogovorjene cene. T l l l tailnl ^ sinovi Iz rudarskih družin skega fonda, če je pravilbo t*UC,cDCn ta pred- terlharsko službo v občini okre- Cen. mleko .e preko ^ta delovat, prepotreben krmilni [Jr- ostalnlo v nJdhfstvti. ampak usmerjena. noAnlh LO obclnp Vidcm-Krlko piti. V kratkem bodo v centru spreminja. Potrebna bi k in irordar- Ortba'aio v dru»o poklice in Upravičeno pričakujemo od otl občine ustanovil! veterinarsko ustalitev cene, da bi kmet lab- Svet za kmetijstvo in g f-n.* V, WSfe*,tKv.s tim io *«*-,<*a s‘*~ No" ■_______________” k.t«rtb»aoopr,»- ..M i«n»ii.i*».»rr *»■?“' «: ..ssra•»»"«*• as»~ u”"n'” r°"T •»♦•»s- ^■Ivtje. Nove delovne moči pa tos prvenstveno o{no«očni clo- man je ,Wvzoče seznanil s pm- 7jUlnJe Case ae priporoča ko- prodati. Treba bo prevoz »redi- Val vse pereče naloge To l S=:SS =? 31mn Sfisli Š*£= ‘ss iSr™3 bi podobna posvetovanja sltli-•ali še večkrat, na katerih naj !]? ^aostrufojb stafiovaniškl oro- ljevall. moramo prepričati o po- virtharstvd. vinogradništvo e'01!1 }<‘ naslednji vzroki: dvl- trebi nadaljevanja gradenl. kaiti ,m,i|,rgtvo bo v Povprečno življenjske «!o- skrb za človeka, kako ž.lvi. ;je hur^hem poročilo refe- no zavarovala, oajti ie tecia «n~p“ ‘.fes«- — * - .n.- ajsa rzss, rssjsrz&n v •“* nara:žanje oasioiKa upo- si™ i* °jencev, sklepanje zakonov v nehno živ*. bi s propagando dosegli, rta bi na vsaj ena vsaka v*s vso živino kolektiv- mleka, ki bi mleko zbirala, fe — ™ »»*"’«•'» *»'" * *• .** bi*mdelovalo k več ..nr-»n» zadnje Pretežne površine vinogradov kmetovalcev. POLITIČNI MOZAIK NASLOV NAMESTO OBISKA Valerijan Zorin — novoimenovani sovjetski ambasador v Bonnu, je napravil uradne obiske vsem svojim kolegom v diplomatskem zboru zahodno-nemške prestolnice — naravno predstavnikom tistih držav, s katerimi ima ZSSR diplomatske odnose. Med temi pa Zorin ni pozabil tudi ostalih: njim je poslal svoj naslov... Hitlerjev heroj — šef zahodno-nemškega letalstva Johanes Streinchov — polkovnik novega nemškega letalstva, bo v najkrajšem času postavljen Za komandanta novega zahodnonemškega letalstva. V času druge svetovne vojne je omenjeni polkovnik pokazal izredno hrabrost. Za vojne zasluge ga je Hitler odlikoval z najvišjim vojaškim odlikovanjem »Tretjega rajha« — z železnim križem s hrastovimi listi in meči. Komaj dobrih deset let je minilo, pa je že vse pozabljeno... Novi partner princese Margarete Odikar se je v oktobru 1955. leta odrekla britanskemu oficirju Piteru Taunsendu, je princeso Margareto stalno videti v spremstvu »starega moža«, lorda Pabrika Planketa. V Londonu se govori, da britanska princesa na ta način odgovarja tistim, ki so bili proti njeni poroki s Taunsendom. Lord Planket je upravnik kraljevske konjušnice. Prej je bil na tem mestu polkovnik Taunsend, ki ni bil »vreden«, da postane princesin mož. Knez bo zamenjal princa Knez Otto Bismarck — pravnuk nekdanjega nemškega kanclerja Otta von Bismarcka je najverjetnejši kandidat za mesto nemškega ambasadorja v Španiji. Bismarck bi moral zamenjati sedanjega šefa diplomatske misije v Madridu — princa Alberta iz Bavarske, ki odhaja v pokoj. Borba okoli ameriških črncev V ZDA živi danes preko 16 milijonov črncev, in kakor trde dobro obveščeni politični poznavalci, bod imeli le-ti na bližnjih volitvah večjo pomebnost kot kdaj koli doslej v zgodovini Amerike. V primeru male razlike glasov, in to se v glavnem pričakuje. če ne bo kandidiral Eisenhower, bo zmagal tisti kandidat, ,ea katerega bo glasovala večina črncev. Zaradi tega se demokratska in republikanska stranka aktivno borita za pridobivanje črncev. 120 milijonov din za kronanje Samari ta — kralja Kambodže — bodo kronali 5. marca t. L Za to priložnost so predvidene zelo drage slovesnosti. Opozicija trdi, da bodo ob tej priliki potrošigi 200.000 dolarjev oziroma v našem denarju 120 milijonov... * io Izobraževalno predavanje čla- stenice. Tako sta delovna ko-nov sindikata. — Prejšnji po- lektiva rudnika in elektrarne nedeljek je bilo v kino dvorani pripravljena pomagati plamn-na Senovem prvo predavanje cem in sta jim obljubila tudi po načrtu, ki ga je izdelal ob- finančno pomoč. Planinci upra-činski sindikalni svet za izo- vičeno pričakujejo, da bodo braževanje svojih članov. Na njihove napore za postavitev njem je tov. Franjo Perič, planinske koče na Bohorju znanstveni sodelavec Ekonom- podprli prav vsi, ki jim je pri končno dobi dolgo želeno planinsko postojanko. Na občnem zboru so sklenili, da PD Senovo preimenujejo v Planinsko društvo »Bohor« s sedežem na Senovem. S tem bo društvo še bolj poudarilo pomembno vlogo, ki jo je Bohor igral v NOV. Društvo je v svoje vrste pridobilo precej članov iz Lovske družine Senovo in Brestanice, pa tudi pionirje in mladino Razširitev članskih vrst bo ena izmed glavnih nalog v bodočem delu društva. H DOIA PRI HRASTNIKU srcu, da partizanski Bohor, znan po svojih planinskih lepotah, i ske fakultete v Ljubljani, predaval »O aktualnih problemih iz našega dopolnilnega gospodarskega sistema«. Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev, potrebno pa jej da se takšnih predavanj udeleži v bodoče čim več članov delavskih svetov in upravnih odborov v podjetjih, nadalje vsi, ki sodelujejo v delavskem in družbenem samoupravljanju. Mladinska maškarada. — Ka- Prihodnji dve predavanji, za kor vsako leto, tako je TVD kateri je občinski sindikalni »Partizan« v Hrastniku tudi le-svet pridobil znanstvene de- to® priredilo za mladino pustno lavce iz Ljubljane, bosta 13. in maškarado, ki je prav lepo 27. marca. Ker bosta predava- uspela. V dvorani se je zbralo nji res kvalitetni, je priporoč- mnogo mladine in staršev, za Po končanem so predvajali zvočnih filmov življenja. občnem zboru več zanimivih iz planinskega ljivo, da se no udeleže. ju vsi polnoštevil- Občni zbor TVD »Partizana«. — Pred kratkim je imelo TVD »Partizan« na Senovem svoj redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Iz poročil društvenih odbornikov smo povzeli, da je bilo društvo pre- zabavo pa so poskrbeli trije učenci Glasbene šole, ki so neutrudno igrali na harmoniko. Vse maske so ocenjevali, najboljša pa je prejela nagrado Društva prijateljev mladine. Sestanek šolskih odborov. <— Nedavno je bil v Hrastniku sestanek šolskih odborov, ki pa ni bil najbolje obiskan, kar za- teklo leto marljivo, čeprav ak- grajo. Predsednik sveta za tivnost vseh sekcij ni bila enako živa. Najdelavnejša je bila nogometna sekcija ki je v tekmovanjih z močnejšimi nasprotniki odnesla lepe zmage. Tudi lahkoatletska aktivnost in živahno delo članov košarkarske in odbojkarske sekcije priča, da si fizkulturna dejavnost, četudi je v kraju še vedno premalo razvita, vendarle polagoma utira pot med delavske vrste in mladino. Člani društva so si lani uredili tudi svoje telovadišče. Napravili so lahkoatletsko stezo, uredili igrišče za košarko, vhod na igrišče itd. Ko so si člani društva na občnem zboru zadali naloge za bodoče delo, je prišla do izraza tudi želja po izgradnji bazena šolstvo pri ObLO je dejal, da delo šolskih odborov že kaže vidne uspehe na več področjih. Le-ti so zlasti mnogo pripomogli k izboljšanju obiska v šolah. V razpravi so predsedniki šolskih odborov poudarili, da ti odbori z veseljem pomagajo šoli v zbliževanju med šolo in starši, da pa večkrat ne vedo, kako in kaj bi začeli. To jasno kaže, da bi bili sestanki vseh odborov potrebni še večkrat, saj bi na njih prav vsi mnogo pridobili. Na posvetu so navzoči govorili še o marsičem. Tako so n. pr. ugotovili, da bo treba začeti čimprej z dozidavo pri nižji gimnaziji, ki ji zelo primanjkuje prostorov. Ponekod pa bo treba povečati tudi proračune za nakup učil, knjižnic in tako dalje. Šolski odbori se bodo v bodoče še tesneje povezali z množičnimi organizacijama, zlasti s SZDL, volivcem pa bodo tudi redno poročali o svojem delu in morebitnih težavah. JK Mladinske sankaške tekme. — Preteklo nedeljo je priredilo TVD »Partizan« na Dolu sankaške mladinske tekme, ki se jih je udeležilo 16 sankačev v starosti od 9 do 14 let. Ob 9. uri dopoldne se je zbrala mladina veselih, nasmejanih obrazov pred šolo. Organizatorji so povezali sanke med seboj, nato pa je tov. Peter Sentočnik pripel dolgo verigo tekmovalcev na tovorni avto in pazljivo vozil do tov. Petra Kozoleta na Breznem, kjer je bil kratek oddih. mladina pa postrežena s toplim čajem to malim prigrizkom. Veselo razpoloženo mladino je prekinil tov. Kozole, ki je razigrani deci obljubil za petminutni molk vsakemu po eno rezino. Jasno, da razpoložene mladine do tega ni bilo mogoče pripraviti, toda stari prijatelj mladine Kozole je vseeno obdaril vse od prvega do zadnjega. Mladina se mu za to njegovo pozornost, ki jo že vsa leta vsestransko podpira, iskreno zahvaljuje, prav tako njego- vi ženi. ki je mladini pripravila okusen čaj tudi brezplačno. Vsem članom to smučarjem, ki so nas spremljali in prav dobro organizirali ta športni dan, izreka odbor društva prisrčno zahvalo. Pevski koncert. — V nedeljo ob 15. uri pa je pevski zbor »Svobode« na Dolu priredil uspel koncert pod vodstvom tov. Dragarja. Prav lepo je bilo slišati zadnje tri Gobčeve pesmi, ki jih je članski orkester »Partizana« lepo spremljal Takih prireditev si še želimo. Mladinski orkester TVff) »Partizana« na Dolu se pridno pripravlja na svoj prvi javni koncert, ki ga namerava prirediti v nedeljo, 4. marca 1956, ob pol 15. uri v Domu »Svobode« na Dolu. Na prireditvi bo sodeloval tudi članski orkester, prav tako posamezniki s pevskimi in glasbenimi točkami. Na ta koncert opozarjamo vse Dolance, ki radi obiskujejo take kulturne prireditve. H. F. II Z RAME Tečaj za žensko mladino. — čaj za mladince-obveznike pred-Na Raki so imeli v teh zimskih vojaške vzgoje. Ti poslušajo mesecih kar dva tečaja za žen- razna gospodarska in dr ga pre-sko mladino, ki sta prav lepo davanja. uspela. V gospodinjskem tečaju, ki ga je priredila Kmetijska zadruga na Raki, so se dekleta seznanila praktično to teoretično s kuhanjem, šivanjem in pletenjem, poleg tega pa so poslušala še predavanja iz kokošjereje, vrtnarstva in drugih praktičnih zbirajo znamke, predmetov Ob koncu tečaja so so navdušeni za dekleta priredila še lepo razstavo, ki si jo je ogledalo precej vaščanov. Največ zaslug za brezhibno izvedbo tečaja ima tov. Zinka Bajc ki se ji tečajnice za ves trud iskreno zahvaljujejo. V vasi pa so pred kratkim zaključili tudi zdravstveni tečaj Mladina na Raki si je pred kratkim izvolila novo vodstvo, ki ima že nekaj časa redne sestanke, na katerih razpravlja o vseh tekočih vprašanjih Pionirski odred »Milana Majcna« na Raki je zelo delaven. Pionirji po šoli pridno šahirajo, še posebno pa petje. V pevskem zboru, ki je pripravil za letošnji Prešernov dan lep kulturni program z deklamacijami, jih je kar precej. Omenimo še, da šolska igralska družinica sedaj vadi igrico »Desetnica«. Sneg je zelo razveselil tudi šolarje na Raki. Tako; so si nadeli smučke na noge in odšli v Občinski LO je zasedal. — Pretekli teden je bila seja LO mestne občine Trbovlje, ki jo je vodil predsednik Lojze Dular. Odborniki so razpravljali na seji o raznih tekočih vpra- za dekleta, ki ga je priredil RK. naravo. V kratkem se bodo po-Obiskovalo ga je 20 mladink. merili tudi na tekmovanju za Na Raki imajo nadalje še te- prvaka odreda. JEVNICE To vprašanje je na Senovem šanjih in sprejeli vrsto skle-že dolgo pereče spričo tega, da veliki industrijski kraj v vročih poletnih dneh nima kopališča. Pomanjkanje kopališča najbolj občutijo otroci in mladina, ki morajo poleti trumoma odhajati v oddaljeni videmski bazen. To lepo zamisel društva je treba vsekakor podpreti Občni zbor je društvo zaključilo s predvajanjem filma z olimpiade v Helsinkih. Občni zbor PD »Bohor« na Senovem.. — Pred dnevi je bil pov. Podrobneje bomo poročali o tem zasedanju v prihodnji številki. Tržni dan bo vsak dan. — Kakor smo izvedeli, je bilo pred nedavnim sklenjeno, da bo v Trbovljah tržni dan vsak ARTSIC dan. Trboveljske gospodinje bodo ta sklep prav gotovo z zadovoljstvom pozdravile. Občni zbor RK terena Zasavje. — Pred kratkim je imela terenska organizacija RK Tr- prav pavzrc>ja letošnja muhasta belarjem nujno potrebne. bovlje-Zasavje redni občni zbor, 7imn tudi čohelariem nrecei Po nredavaniu bo istota ki je bil dobro obiskan. Njeno Čebelarsko predavanje. — C e- stva, so take razprave vsem če- delo je bilo v preteklem letu dokaj uspešno. Rdeči križ tega terena je pripravil lansko leto med drugim tudi troje predavanj, letos pa jih namerava prirediti še več. Prvo bo že čez nekaj tednov, to sicer predavanje o splošnih boleznih. Omenimo še, da bo priredila ta terenska organizacija RK v zima tudi čebelarjem precej skrbi, se kljub temu vneto pripravljajo na novo sezono, saj je čebelarstvo v tukajšnjem sadjarskem okolišu že zaradi oplojevanja zelo važno. Za jutri, v nedeljo, 26. t. m., so pripravili ob 8. uri zjutraj v posebni sobi gostilne »Pri Lovcu« v Sevnici zanimivo čebelarsko predavanje »O nalezljivih boleznih odraslih čebel«. Da se Kakor v ostalih krajih, je tudi v Artičah pri Brežicah gospodinjski tečaj. Obiskujejo ga na Senovem občni zbor planin- gospodinje in dekleta iz Artič ssur&rtrKr Brtsttsjrsi KDOR »Hudiča, zdaj vas pa imam lovoljl Kaj vraga mislite, do >am bodo pečeni piščanci letali j vaše velike gobce?« Tako se e razhudil stari Jernač, ki je lotlej žulil svoj četrt vina in >risluškoval pogovoru iv kriti-iranju mlajše družbe pri so-edni mizi. Jernač je vzel svoj kozarec in nisedel k mladeničem. »Kaj mislite, da vam je sla->o danes, a?« Jezen je izplunil toro tobaka, ki ga je žvečil, idkar ga poznam. »Dobro se mm godi, predobro! Skoda, da liste prišli z mano na svet; rrav privoščil bi vam rajnko Avstrijo in rajnko Jugoslavijo1« »Če bi vam bilo hudo, ne bi meli že osmega litra in kupa salame na mizi, ne. Pred vrati n stali in cedili sline, kakor sem jih jaz, Jernač Da, le glej-e me, nisem si upal v gostil-io/ To ni bilo za knapa. Poseb- io pa ne, če si imel celo kopi-■o otrok, kakor sem jih imel skega društva Iz poročil tega mladega društva sledi, da so bili njegovi člani precej delavni. To vidimo posebno še iz tega, da si hočejo senovški planinci zgraditi na Bohorju planinski dom. Zgraditev planinskega zavetišča na Bohorju pa ni samo želja palnincev, marveč tudi želja vsega ostalega .prebivalstva Senovega in Bre- in okoliških krajev. Priglasilo se je toliko tečajnic, da ne morejo imeti vse ob istem času predavanja in so se razdelile v več skupin. Kljub velikemu mrazu obisk tečaja ni manjši. To je lep primer za ostale vasi našega okraja. Želimo tovarišicam veliko uspeha v tečaju, ostalim pa priporočamo, da se ga udeleže. RA nizacije. ni gospodarski pomen čebelar- IZ BREŽIC Zaradi premajhnih prostorov v dosedanjem kinematografu v Brežicah je postalo spričo pomanjkanja vstopnic kulturno poslovanje v njem nemogoče. Zato so se pristojni činite- NOČE - NE Vil Povest iz revirjev In sem garal, kadar sem lah-o. Toda še garati nam niso ustili. Država je uvažala pre-log za železnice mi pa smo ajrali'. Štiri šihte sem napra-tl v štirinajstih dneh, tako da isem vedel, ali naj poženem ste dinarčke po grlu ali naj upim ,koruznega duša', da ne l otroci od lakote pocrkali. Ni-;m bil sam tak. Veliko jih je llo! Se danes so živi takšni, ki i so dobili celo počenega roša plače, ker so jim vse odrgnili za hrano. Pa se je ta-emu človeku kljub temu na-iral dolg. In tako lepega dne ni dobil niti najnujnejšega Garal je, nazadnje pa še prosil na upanje. Spomnim se, ko je žena rudarja hotela v rudniškemu konsumu jajca. Toda prodajalec je rekel, da je to za knapa luks us!« »In če pogledam takole po vas in na obešalnike, se v resnici čudim, da toliko godrnjate. Takale gojzerice, takale škornje in kamgarn obleka, in še je hudo, kaj? Ne mislim reči, da je vse tako, kakor mora biti za ljudi. Tega ne trdim. Vendar tako hudo ni, kakor je bilo včasih.« »Trinajst let sem bil star, ko sem odšel prvič na šiht. In ta ni bil dolg osem, temveč dvanajst ur. In pozneje, ko sem dorasel, sem moral k rudniškemu direktorju, da mi da dovoljenje za ženitev. Da le glejte, kakor včasih graščaka, si ga moral vprašati. In seveda si moral biti ,hajer‘, če si hotel dobiti deputatni premog in seveda stanovanje. A teh ni bilo! Le poglejte, koliko je pozidanega sedaj — in to, kakšna stanovanja! Parket, kopalnice, dve sobi — kaj bi našteval! Jaz sem pa z osmimi otroki stanoval v koloniji, saj še danes stoji taka. kot je bila nekoč.« »Na tisoč metrov si včasih spoznal gosposkega ctroka, ki je bil toplo iv lepo oblečen. Da, takrat ni bilo otroških dodatkov. In šolanje samo' Kje je bil knap, ki bi upal dati otroka študirati? Tako je bilo res, kar se je govorilorudar oče, rudar sin... Danes pa le poglejte: knapovski otroci so zdravniki, inženirji itd. In če malo pogledamo v tvoje stanovanje, Janez! Ni dolgo, ko si se oženil, ka imaš krasno pohištvo. Res je, da si vzel posojilo, vendar ga boš vrnil, in država ve, da boš lahko zaslužil in ti zaupa. Tudi radio ti navija tvoja čedna ženica, in vendar ti je hudo, a?« »Včasih smo spali na treh ‘ posteljah mi vsi, osem ljudi, in to ne na žimnicah, pač pa na »štrozovkah«, nabitih z ličkanjem. Tudi če bi imel več postelj, ne bi jih imel kje postaviti!« »Da, fantje, in ko sem šel zaradi nesreče, ki se je zgodila v rudniku, v pokoj, so po nekaj mesecih poslali k meni policaja in dva delavca. V največjem dežju so mi postavili vse borno imetje ven na dež! Nič niso pomagale solze moje rajnke žene, ki jo je ravtio pomanjkanje, spravilo v rani grob, nitl jok otrok. Morali smo ven, na kmete, da sem našel vsaj skromno stanovanje. No, in danes, vsak upokojenec ima stanovanje. Pokojnina res ni velika, pa to se bo še vse uredilo. Ne gre, vse naenkrat ne more iti.« »Nisem vsega povedal, kar bi vam lahko. Roman je, cel ro man, ki nima v sebi nič vesele- ga, zato ga nerad pripovedujem. Vam sem ga pa moral, ne vem, ali vam bo koristil ali ne. Prav bi bilo, da pogledate nazaj in na tiste, ki so za to nekaj dali. Moji trije sinovi so za vse to umrli, vi pa tako rekoč pljuvate na vse to...« Solze sp stopile v oči staremu Jarnaču, ko se je spomnil svojih sinov. Ves sključen je odšel brez pozdrava, mogoče na grob k svojim sinovom.. Enit lji odločili, da kino prestavijo v Prosvetni dom v Brežicah. V novi kino dvorani bo prostora za približno 450 gledalcev, kar pomeni proti stari dvorani, ki je imela le 180 sedežev, konec neljube borbo za vstopnice. Prestavitev kinematografa terja seveda obilico tehničnih del In precej denarnih sredstev. Ce ne bo zadržkov, bo pričel kino v novi dvorani obratovati v začetku meseca aprila. Glede na povečano kapaciteto, promet in sam kraj novega kinematografa se obeta lažje in kulturnejše poslovanje v njem, in po izgledih znižanje obratovalnih stroškov, s tem pa — kar kino obiskovalci posebno žele — pocenitev vstopnic. Nadalje smo izvedeli, da se BrežičanJ bore za nakup sodobno kino naprave »Vistavi-sion«. Za to je dal LO mestne občine že svojo privolitev. MT ml&teom Občinska gasilska zveza v Vidmu-Krškem precej skrbi za strokovno izobrazbo članov gasilskih društev v kraju. Pred nedavnim je v ta namen priredila tudi strojniški tečaj, ki se ga je udeležilo 20 tovarišev. Ti so redno prihajali k predavanjem to praktičnemu delu. Strokovni del tega tečaja je vodil tov. Kolšek. Tečaj je v celoti uspel. Tako so dobili v občini Videm-Krško spet nekaj dobrih gasilskih strojnikov. Sindikalno predavanje. — Pred kratkim je v Vidmu-Knškem predaval tov. Mavi-' M j Bore, tajnik Sveta sindikatov LRS, o metodah delavskega sa- moupravljanja. Za predavanje, ki ga je priredil občinski sindikalni svet, je bilo precejšnje zanimanje. Zato bi bilo prav, da bi svet organiziral še več takih to podobnih predavanj. Tovariš Bore je najprej govoril o pomenu in vlogi delavskih svetov in se hkrati dotaknil tudi nekaterih pomanjkljivosti teh svetov v svojem delu. V nadaljnjem pa je predavatelj poudaril velike naloge, ki jih imajo sindikalne organizacijo pred seboj. -nik Opisujte v Jmti Jiiniti' Po predavanju bo istotam letni zbor domače »Čebelarske družine«. Za dvig strokovnega znanja čebelarjev so pridobili tudi več novih naročnikov za svoj strokovni list »Slovenski čebelar« ter uspešno pomagajo svojim članom pri nakupu čebelarskih potrebščin. Gasilsko društvo v Veliki vasi so ustanovili leta 1949. V teh letih sl je društvo nakupilo precej gasilske oprave, ročno brizgalno pa sl je izposodilo od leskovškega društva. Tako so gasilci tega kraja za primer požara nekako opremljeni z najpotrebnejšim. Gasilci iz Velike vasi so bili tudi lansko leto delavni Največ so delali pri gradnji svojega gasilskega doma, ki ga v vasi še ni bilo. Dela so dobro napredovala in danes je dom že pod streho, tako da imajo gasilci že zasilen prostor za sestanke, kjer je bil tudi letošnji občni zbor društva. Dom so postavili gasilci skoraj v celoti z lastnimi sredstvi. Društvo ima poleg moških članov v svoji sredi tudi žeh-ske, ki so zelo aktivne. Doslej jo bivša OGZ le malo gledala na gasilce iz Velike vasi. Vsi žele, da bi se stanje v bodoče izboljšalo. Gasilsko društvo bo tudi v nadalje tesno sodelovalo z vsemi ostalimi organizacijami in ObLO, ker se zaveda, da Je le v skupnosti moč. Gasilci so tudi sklenili, da se bodo vsi včlanili v SZDL. Živinorejci na Marnem so obogatili svoje znanje V sredo, 15. februarja so se zbrali z Marnega in njegovega okoliša živinorejci Pozdravili so v svoji . sredi veterinarja tov. Uršiča in tov. inž. Miljkoviča, ki sta se odzvala prošnji za predavanje o živinoreji, 2i-vinozdravnik Uršič je opozoril v svojem predavanju na naše, v vsakem pogledu pomanjkljive, stare hleve, ki dostikrat ne stoje na pripravnem mestu, so temni, ni jih mogoče čistiti ih zračiti ter so pozimi vlažni ih hladni, poleti pa prevroči. Prikazal nam je sodoben hlev z ustreznimi razdaljami za posamezna goveda pravilno zgrajenimi zaslimi, z nagnjenimi' luknjičavimi tlemi nad tank<’ cementno plastjo. Ustrezajo tudi tla z luknjičavo opeko. Lesen strop ne sme prepuščati smeti in prahu na govedo-Zračnik mora biti reguliran tako, da je v hlevu stalna toplota 12 — 15° C. Koncert „Zar|anov" je uspel Revirji in naši slikarji V prejšnji številki smo opozarjali ljubitelje petja v boveljski dolini na koncert moškega pevškega zbora »Žarja«, ki naj bi bil poslednji pred jubilejnim koncertom, kb bo ta pevski zbor, odsek •Svobode- Revirji žive življenje v sebi in iz sebe; bogato in polno je to življenje doživetij, ki razgi-bavajo že najširše plasti revir-° T * ”aso umetnost-la dobro izbrana, kar je bilo n° zakladnico, kamor so jih opazili tudi iz koncentracije vrej sicer vnesli že drugi, toda poslušalcev, ki so od začetka do re\^\ . konca zbrano sledili izvajanjem ™llan Rijavec je v Umetniški zbora: Res je za Trbovlje po- zadrugi razstavljal akvarele, ki sebnost, da so se na odru po- so nam posredovali - mimo javile nove pevske skupine, ka- dolenjskih pokrajin - izseke iz kor: nonet, kvintet in solisti, ln saj že dolgo tarnamo, da bi mo- razstavljenih del iz Urbančiče-ve »nove domovine«, iz Zagorja oziroma iz zagorskega življenja. Redko vidi človek Urbančiča v Zagorju in še takrat — se zdi — da ni prisoten. Njegova, dela pa, kakor so »Pogreb«, »Vrtiljak«, »Restavracija«, »Nada«, »Ukročena voda« itd., dokazujejo, koliko mu je pomenil vsak, še tako droban stik z zagorskim življenjem: čeprav »uvožen« Zagorjan, se je z bar- prostor je seveda nujen, v ko Ukor je tudi zgovoren. Osnovno je torej razpoloženje, osebe in predmeti so le nujnosti, ki jih Urbančič ka-rakterizira z barvo; forma pa mu je pri tem le sredstvo zc izvirnost podajanja. Kako značilno je dejala tov. Copičeva ob otvoritvi razstave v Ljubljani: »Urbančič nas je presenetil z globino izraza ob sicer vsakdanjih, neveselih, včasih tragičnih momentih življenja, mi- no in linijo zajedel v notranjost mo katerega hodimo tako rekoč okolja, jo razgrebel ir podal v važnosti trenutka. Občutja — neopaznol« Da — pogreb iz leta 1955 je tako doživeto podan kdo jih nima, strasti — kje jih trenutek zadnjega pozdrava in je več! Urbančiču pa gre pri tem na primer za osebe, ki so le predstavniki, podrejeni ne- gledalec pravzaprav ne vidi pogrebcev, temveč preko njih in iz njihovega razpoloženja ob kemu splošnemu doživljanju, izgubi heroja dojema veličino rala naša Glasbena šola gojiti tudi solo petje, ko imamo v Trbovljah ne samo devolj pevskega materiala, temveč tudi pevcev, ki bi se z vso vnemo predali študiju te pevske zvrsti. Kljub navedenemu pa lahko ugotovimo, da so na certu nastopili solisti, ki bi jih drugod sprejeli z odprtimi rokami. Ko smo že pri manjših pevskih formacijah, ne smemo prezreti omenjenega noneta in kvinteta. Oba sta se porodila v trboveljskem življenju in upamo, da ju bomo imeli priliko še večkrat poslušati, dasi je bil prvi tokrat še malce zamolkel, nezveneč — drugi pa premalo enotno obarvan. Jasno, take stvari ni moč doseči od danes do jutri', pač pa z vztrajnim delom, tako nekako, kakor »kamen do kamna palača«. — Ze samo dejstvo pa, da je uspelo po dolgih letih spet ustanoviti dve taki pevski skupim, nam je porok, da smo stopili na nove poti pevske ustvarjalnosti, in če ne bi bilo drugega kot to, bi bilo dovolj. Priliko smo imeli poslušati podobne skupine, ki so prihajale od drugod v Trbovlje, mirne, duše pa lahko rečemo: zakaj le z gosti, če lahko naredimo, isto z domačim. — Obe ti dve skupini nas bosta o tem prav gotovo tudi s svojim nadaljnim delom prepričali in zadovoljili. O zboru pa lahko rečemo na kratko, da je presegel pričakovanje, saj je tokrat prvič prešel v meje lepega, mirnega pevskega prednašanja, brez grobih fortissimov, ki žalijo občutljivo Tiho, in vam nekajkrat pokazal, kako se lahko poje tudi mirno, brez grimas. Ob koncu bi radi še poudarili, da je bil la koncert plod marljivosti in prizadevnosti mg Ivančiča, ki je izuril zbor glasovno, in pevovodje Škrinjarja, ki je pesmi interpretacijsko izdelal. Cujemo, da bo pevski zbor ponovil celoten koncert v »Svo-bodi-Zasavje♦ in d »Suobodi-Dobrna«, poseben koncert pa bo priredil za šolsko mladino višjih razredov osnovnih šol in nižje gimnazije. -a- iz neposredne okolice njegovega delovanja: živi in dela namreč v Trbovljah na gimnaziji. Jakopičev paviljon pa je v januarju sprejel poleg Marjana Dovjaka tudi profesorja zagorske gimnazije Izidorja Urbančiča. Zagorjanom je Urbančič tem Ton- že znan- *irša slovenska javnost pa ga je sedaj prvič imela priložnost dojemati v njegovi rasti. Ne bi se spustil niti v kritično analizo posameznih del niti ne bi želel ponavljati dokaj laskavih izjav pisane in govorjene kritike — nanizal bi le nekaj skopih misli glede na to, da je bila dobra tretjina ali mu gre na primer za krajino, ki je v nekem trenutku taka, kakor jo doživljajo osebe, ki so predmet Urbančičevega doživljanja. Tematika je torej bolj filozofska kot ne in gledalca zaposli; predmeti izgubljajo veljavo kot predmeti in zaživijo šele v trenutku doživljanja mase preko nje same; isto je z osebami, isto s časom; trenutka. (Tako bi lahko šli od olja do olja ... Ljubljansko oficiel-no in jm-no mnenje je že dalo priznanje Urbančičevi in Rijavčevi tvornosti. Prav pa je, da se tudi revirji zavedajo, da imajo v sebi ljudi, ki jih ponašajo v naši najširšo javnost in jih tako uveljavljajo tudi v tej zvrsti umetnosti. AM Izidor Vrbančič: »Trije vrči« — olje 1954 Ob sestanku Slanov šolskih odborov v Trbovljah Pomanjkanje šolskih prostorov in učnih moči na dobil širši vpogled v delo na Izobraževalno delo v Zagorju v polnem razmahu Pred nedavnim je bil mestni občini v Trbovljah stanek vseh članov šolskih od- v delo šolskih odborov. Na tem borov na področju trboveljske posvetovanju pa so pregledali občine. Namen tega zbora je predvsem učne uspehe na pobil, da bi šolski svet pri občini sameznih šolah, način dela s težko vzgojljivo deco, razpravljali o trboveljski gimnaziji in osemletni šoli itd. Iz izčrpnih poročil, ki so jih podali na tem sestanku upravitelji posameznih šol, povzemamo le najbistvenejše ugotovitve. Naše aktualnosti Gospod ali tovariš V prvi trgovini: »Gospodična, tisto v kota mi pokažite!« »Prosim, gospa! Veste, gospa, tole smo dobili danes — dobro inozemsko blago — menda iz Anglije. Svetujem vam, gospa, da ga vzamete. Zelo trpežno je! Dolgo boste nosili.« »Ah, gospodična, saj ni zame, za gospodično R. je.« »Izvolite, gospa!« Globok, skoro jutrovski poklon in gospa je izginila za Menda ni kraja v našem okraju, kjer ne bi imela društva v tem času in organizacije polne roke dela z izobraževalno dejavnostjo. Ne le »Svobode« in Socialistična marveč tudi najmanjša društva na različne načine skušajo svojim članom pripravili čim več dobrih in kvalitetnih predavanj in tečajev. Tako je prav. Saj bomo ob koncu sezone lahko pribili, da smo dosledno izvajali sklepe plenumov Socialistične zveze, jeseniškega kongresa in ostalih zvez. In nič ne bo čudno, če bomo takrat ugotovili, da tega dela nismo zanemarili in da smo med najboljšimi okraji na Slovenskem. . Tudi v Zagorju so množične organizacije na pobudo mestnega komiteja ZKS in občinskega komiteja SZDL že pred meseci začele z raznimi izobraževalnimi tečaji in predavanji. Skraja je šlo težko, kajti mnogi delovni ljudje so bodisi tako ali drugače zaposleni. No, kmalu pa se je pokazalo, da se ljudje živo zanimanje za to dejavnost. Ze v administrativni tečaj se je priglasilo precej ljudi, zlasti mladine, in čez dobra dva meseca bodo imeli prvi tečaj za 9eboj. Ce nič drugega, pridobili bodo osnovo strojepisja, knjigovodstva in- administracije. Vse pa kaže, da se bodo tečajniki naučili v tečaju še PROSTORI, PROSTORI... mnogo več. Tudi kmetijško-gospodinjski tečaj dobro dela. Nekaj desetin mladih deklet rado obisku- Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da je poleg vseh ostalih vprašanj na trboveljskih šolah najtežji problem — po- tos še nekako gre, kako bo prihodnje šolsko leto in pozneje, pa je težko odgovoriti. Letos bo na šoli 100 otrok, to število pa se bo v bodoče prav gotovo povečalo. Ker po izgledih z gradnjo nove šole na Dobovcu ni računati, predlagajo domačini, da bi sedanje šolsko poslopje dvignili za eno nadstropje, s vrati, čimer bi pridobili nekaj nujno * potrebnih prostorov. V isti trgovini: »Tovarišica, Na Partizanskem vrhu imajo nogavice bi rad. Za šestletnega novo šolo. Poslopje so začeli zi- fanta.« zveza, je tečaj, saj se bodo seznanile s manjkanje šolskih prostorov. stvarmi, ki so jim še neznane. bile doslej To pa ni prav nič drugega, zlasti še, če pomislimo, da so bile o«™™, or^cuc EK ima- £» takrat pa do danes pa so se le ia pic-uavanja V ^ spremenile. Pomanjkanje ” e s‘“w' »«>■«» w UT3JS pa ** * * « jo med drugim na programu še razna politična predavanja. V Toplicah zadnjega razširjenega posvetovanja Socialistične zveze, obravnavali pa so tudi probleme lokalnega gospodarstva in dejav- dati 1940. leta in je bilo predano svojemu namenu leta 1948, vendar še ni skončano. Tako je ostalo do danes ... Prav bi bilo, da bi to stavbo dokončno dogradili, ker bi s tem imeli dvojno korist: šolska mladina bi tedaj prišla do pre- nosi društev. Občinski komite ubada trboveljska občina. Res S tem vpraganjem/ki postaja vsako leto teže. se /e nekej let “ 1 K prireja od časa do časa zanimiva predavanja za društvene delavce in vodeče politične aktiviste. je sicer, da so se z raznimi adaptacijami, priključki itd. na nekaterih šolah pridobili posamezni prostori, vendar vsa ta Dobro bi bilo, da bi nekoliko dela niso rešila krize. Edina in poživila svoie delo še Ljudska najboljša rešitev bi pač bila univerza. Morda bo sprva res malo obiskovalcev. Toda če bo znala pritegniti s svojimi pre- izgradnja novega šolskega poslopja v kraju Poleg prostorov je ponekod davanji še ostale ljudi, lahko manj težaven problem iz-pribijemo, da bo izobraževalno f^IJsnost šolskega inventarja delo vsestransko uspelo. in učil. „ y . , , , . Kakor razvidno iz poročil Režiserski tečaj, ki se je pn- šolskih upraviteljev, bi lahko obsikuje trdili, da se z navedenimi težavami bore skoro na vseh šolah. Najteže pa je Dobovcu, kjer Kratko in odrezavo: »Nimamo.« »Kdaj se lahko oglasim?« Skomig z rameni in še bolj odrezavo: »Ne vem...« »Hvala, zdravo!« Brez odgovora! * V drugi trgovini: »Izvolite, tovarišica?« Pisan pogled in brezmejno začudenje. »Gospodična (z zvišanim glasom), naglavno ruto bi rada. bolj svetle barve.« »Prosim, tovarišica; tu so raznobarvne. Lahko pokažem še enobarvne.« Namig z očmi (pomenil naj bi: da). »Nobene ne bom vzela Niso mi všeč.« »Zal mi je. tovarišica. Drugih za sedaj nimamo. Pa drugič, morjda.« Odhod brez pozdrava. Gospa čel preteklo nedeljo, mnogo tovarišev. Zagorska delavska prosvetna društva pa bodo s tem pridobila nekaj dobro strokovno naobraženih tovarišev, ki se bodo lahko že drugo leto izkazali na kulturno-pro-svetnem področju. O pomanjkanju šolskih prostorov v Trbovljah ne bomo govorili podrobneje, ker smo o tem vprašanju pisali že večkrat, tako tudi o nujno potrebni gradnji šole v Bovškem za spodnji del trboveljske doline in nova naselja ob Savi. To vprašanje je vsakemu Trboveljčanu že več ali manj popolnoma jasno. Omenili bi le II. osnovno šolo v Zg. Trbovljah, j izginila, kot w jj gorelo pod v kateri gostujeta se otroški 1 ^ s < vrtec in vajenska Sola. Otroški * vrtec ima samo eno sobo, kar Na mnogih letošnjih občnih * oborih organizacije Zveze bor- pa je tudi vajenska šola. Naj- eno učilnico, kar seveda kvarno vpliva na zdravje učencev in tudi na uspeh šolske dece. Navzlic vsem tem težavam le- PIONIRSKI KOTIČEK J oslu Brinar; (Nadalievaniel wšmm "7+ 32. ZVITOREPKA MODRUJE J SVETU Medtem ko so si mladi lisja- pred nuno in kako je bil tolst, v Hudi luknji kratili čas s kako okrogel in zalit! To me fc Pripovedovanjem, sta stopala vendar moralo razburiti. A vrh Ufemuh in Zvitorepka samo-^ruga tja po pustopoljini. ima vseh osem razredov samo boljša rešitev bi bila vsekakor izgradnja Vajenskega doma. Poročila o učnem uspehu na nekaterih šolah v prvem šolskem polletju niso bila najraz-veseljivejša. Učitelji in še drugi so mnenja, da je na slabši učni usDeh vplivalo tudi krajše prvo šolsko polletje. Upajmo, da se bo uspeh do konca šolskega leta popravil. Na sestanku so razpravljali tudi o vprašanju kako bi rešili pomanjkanje učnih moči. Tu povzroča velike težave pomanjkanje stanovanj. — Omenili bi še, da so predstavniki nekaterih šol predlagali, da bi ponekod pričeli s poučevanjem v sadjarstvu. Posvet članov šolskih Jelen Rogovilež temu žalostna priča? In kar Miroljub sam ne naropa, to mu nanosita Miško in Lakotnik, kakor da se spodobi. Nihče si ne upa mu po- Resitev nagradne uganke iz 7. številke V predzadnji številki našega lista smo prinesli pionirjem in pionirkam mično uganko: »V zlati skrinjici mlin droban, teče, teče noč in dan«. In spet so nas naši bralci zasuli s svojo pošto in odgovorom, da je rešitev uganke: zlata zapestna ali pa žepna ura! Celo mizo pošte imamo od naših pionirjev in pionirk, vse bi radi nagradili za pravilen odgovor na uganko razdeliti pa smemo vsak teden samo dve nagradi, več jih ne dovolj naš blagajnik, ki je zelo varčen mož. Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev uganke Vinku Žagarju, učencu I.a razreda glm- cev: »Naša dolžnost je, da varujemo pridobitve naše velike ljudske revolucije...« ... in med sklepi: »Obsojamo početje nekaterih naših ljudi, ki so se začeli ogovarjati z gospemi in gospodi in gospodičnami. Organizacija bo skrbela, da se lepo partizansko ime .tovariš* ohrani.« Na ostalih občnih zborih društev in organizacij: »Dogaja se, da se ljudje celo na nekaterih sestankih ogovarjajo z gospodi. Mi tako ravnanje obsojamo!« In med sklepi: »Vsepovsod, kjer koli živimo smo tovariši!« Konec bi bil povsem jasen: odločno, vztrajno in z vsem poudarkom zahtevamo, da ne pozabimo na pridobitve naše velike ljudske revolucije, ki nam je med drugim prinesla novo odbo- občevanje med delovnimi Ijud-, , ... mi. Če smo bili v tistih straš- rov je prinesel precej pozitiv- nlh in usodoih dneh, ko je šlo nih rezultatov. Prav bi bilo, da za biti ali ne biti brez razlike tega ml je bilo prišlo na misel, vedatj resnice v brk; nikogar kako predrzno Je kamenje me- ni, ki bi dejal: ,Vi ne delale In lisica Je dejala jazbecu: tal v mene, ko — no, ko sem prav, milostni kralj!* Vsi, mi- ueenec • “Slabo se utegne stvar zasukati bila nedolgo tega v kaši. Ali ni nistrl, grofje in baroni molčijo „ ■ r *»mc, bratran; pa tudi na dobro torej Flahun svoje kazni pošte- 8c lahko obrne. Ni li mogoče, mi zdajšnje potovanje srečo "n kloni?« no zaslužil? Z ovnom Belinom kot grob. In čemu? Tudi njim odpade delež plena; četudi pa, vidiš, ljubi bratran, si tako malo, a nekaj dobe vendarle. nisva bila nikdar posebno v ko- »Tciko!« odvrne Dremuh molče; bil , je zmeraj teleban, skrbipolno, »predebele sl jim že okoren in zaspan. Res, Plahun JJ*agala in preveliko JIH je, ki in Belin sta zagazila v nesrečo; "očejo tvoj pogin: jaz se bojim mene pa teži breme pregrehe. h-UhujScga. Najbolj te bo po-°Pal Plahunov umor in pa da eel6 glavo umorjenega zajca J;°slaia kralju! Taka lahko-iTi n'**! tl bo škodovala bolj, *°kor ge nadejaš.« »Niti lasu mi ne bo skrivila!« mrtvo! Govoriva rajši o drugih ^ugovori lisica. »Resnično ti stvareh!« in to je še huje. Pravijo, da moramo svoje sobrate ljubiti: toda jaz nisem Plahuna in Belina nikoli fctela za svojega sobrata. Pa čemu bi še dosti besed razdirala? Kar je mrtvo, je °vem, bratran, kdor lioče za #sih dn| na svetu izhajati, ne W i **vcti kakor puščavnik, »n 8 s,rt,j° trži. s! tudi včasih PL B °h|izu.ie. Mene je pač lahtin snm spravil v skušnja-* Kako veselo je poskakoval »Slabi časi so zdaj, slabi, dragi bratran,« povzame lisica spet besedo, »kajti visoki gospodje nam kažejo le slabe zglede, te pa opazujejo manjši in jih pridno posnemajo. Kdo neki ne vc, da tudi Miroljub ropa? Ni li Ako pa pride kdo tožit, škoda podplatov in truda. Kar so mu izmaknili, lega pač nima več in njegovih tožb nihče ne posluša. Končno si še ne upa voč črhniti besedice, ker uvidi, kako velika je moč kralja, a kako majhna je njegova lastna. ,Naš kralj je pač naš gospodar!' si misli tako prekanjeno sirotle. .Se veseli moramo biti, če »1 prilasti naš imetek, kajti ml smo njegovi podaniki, ki mn moramo žrtvovati imenje ln življenje.* Pravijo sicer, a pri tem ničesar ne mislijo, da j« naš gospodar usmiljen ln ple- nici. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Nova nagradna uganka za pionirje Kakšno uganko pa naj pionirji in pionirke rešijo danes? Poskusite uganiti sledečo: Zeleno je — grm to ni, Je belo — vendar ni to sir, in rep ima - miš se ne zdi, kaj pa potem je ta hudir? Odgovor na uganko nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 4. marca opoldne. Po odločitvi žreba borno razdelili za rešitev uganke dve nagradi. Pri odgovoru ne pozabite navesti svoje ime in priimek, na- bi se taka posvetovanja prirejala v bodoče pogosteje v korist učeče se mladine in z njo v korist nas vseh. -jak — — — — _______ — — Tukaj odreži tel DOPISNICA tovariši, bomo tudi danes znali in umeli ohraniti to ime Vsako razglabljanje o tej stvari je odveč. Upravi .Zasavski tednik" menit. Meni se pa to ne zdi prav dalje razred šole, ki jo obisku-nič plemenito, če hoče svojim Jete ter pošto in kraj, kjer ste podložnikom le škodovati!« doma. Uredništvo Trlvo^if^ IKU KLVOLUCiJL Sl. 2H Se ie čas, da plačale naročnine za leto 1956 in se tako udeležite velikega nagradnega žrebanja 7 DNI PO SVETU OINflllHUHIIIUtlNNHIIRIHNBMI Dvajseti kongres Komunistične partije ZSSR je te dni pritegnil pozornost vsega sveta. Prvič po Stalinovi smrti se je sestalo politično telo, ki usmerja in vodi celotno sovjetsko politiko in kot tako odločilno vpliva na mednarodni položaj v Evropi in na svetu. Uvodno poročilo generalnega sekretarja Hruščeva je v resnici pokazalo današnji svet in odnose v njem, v luči sovjetskih naziranj in zaključkov. Prevevala ga je težnja po miroljubnem sožitju med deželami z različnimi družbenimi sistemi, ki ga novo sovjetsko vodstvo poudarja ob vsaki priložnosti in se s svojimi dejanji tudi po njem ravna. Pomenilo pa je še nekaj drugega. Hroščev, za njim pa še več govornikov, je odločno obsodil metode dela znotraj Partije in v državnih organih po Stalinovi smrti, ki niso dopustile. da bi prišlo do izraza mnenje večine. Obsodila je »kult osebnosti: , ki je moril svobodno zamenjavo misli, šabloniztral in vsiljeval nazore ter slednjič vodil k samovolji. Četudi ni nihče omenil Stalinovega imena, so vendar obtožbe letele prav nanj. Iz govorov diskutantov smo lahko izvedeli, da je sistem skupnega vodstva, ki ga je uveljavilo novo sovjetsko državno in politično vodstvo, v mnogočem izboljšal položaj in da je zaupanje do Partije in do državnega vodstva močno poraslo. Sovjetski politiki in državniki so torej odločno odklonili pojave in metode, ki jih je jngo-slovansko vodstvo zavrnilo kot nasilne že leta 1948 in nanje opozorilo svet. Zato pomenijo spodbudne, kritične pripombe iz Moskve nov dokaz, da je krenilo sovjetsko vodstvo po novi, trdnejši poti v socializem. Dobršen ted referatov se je dotaknil silnega razvoja sovjetske industrije, znanosti in tehnike ter perspektive za šesto petletko, ki bo bogato izkoriščala izsledke najnovejše vede — jedrske fizike. Govorniki so opisovali tudi razvoj ostalih držav ljudske demokracije in pri tem poudarili, da je na svetu veliko poti v socializem in da torej nima nihče pravico vsiljevati svoje metode drugemu. Sekretar KP ZSSR Sepflov je v razpravi omenil, da je prebod v socializem mogoč tudi brez krvi in da je treba socialistična gibanja po svetu ocenjevati s širših vidikov Pri tem je treba upoštevati poseben razvoj vsake države in njenega ljudstva posebej. Le tako bo moč združiti silen socialistični val, katerega ideje vse bolj osvajajo delovne ljudi na Zahodu. Določeni krogi na Zahoda sicer poudarjajo spremembe v nazorih novega sovjetskega vodstva, vidijo pa zelo pogosto le propagandne smotre. Kaže, da zanje miroljubna dejanja sovjetske diplomacije zadnjlb mesecev prav nič ne pomeni. Imajo pač svoje nazore in — svoje Interese, pa tudi razvoj nekaterih dogodkov gre po taki poti, ki je niso pričakovali. ZDA, Vel. Britanija in Francija se te dni posvetujeta o tem, kako bi uredila vprašanje srednjega Vzhoda — trenja med arabskim svetom ter Izraelom. Močno jih je prizadejala vest, da išče Egipt zaradi obrambe svoje neodvisnosti orožja na Vzhodu, ker ga od Velike Britanije ni mogel dobiti. Sovjetom očitajo vmešavanje v notranje zadeve tamkajšnjih narodov, sami, posebno nekdanje kolonialne sile Vel. Britanije In Francije. pa se zaradi lastnih interesov (nafta, vojaška oporišča) vztrajno vtikajo v njih razvoj. Razpis okra! nega pokalnega smučarskega prvenstva Športniki SD „Suobotle" so polagali obraiun svojega dola Svet za telesno vzgojo pri OLO Trbovlje razpisuje »Okrajno pokalno tekmovanje v smučanju« za mladinke, mladince, članice in člane v smuku, slalomu, skokih in teku. SPLOŠNA DOLOČILA: 1. Pokal prejme v trajno last tisto društvo, ki si ga pribori trikrat zapovrstjo ali petkrat v presledkih; 2. namen okrajnega pokalnega prvenstva je popularizacija smučanja in čim večja množičnost; 3. pravico nastopa imajo vsa telesna telovadna društva, športna društva, šole, kolektivi in posamezniki; 4. tekmuje se po pravmiku SZS. V vsaki skupini se točkuje prvih 10 mest, in sicer tako, da prejme prvi 10 točk, drogo-mestnik 9 točk itd. Zmagovalec postane društvo oz. kolektiv, ki bo pridobil največ točk; 5. društvo — moštveni prvak — dobi poleg prehodnega pokala za leto 1956 tudi diplomo OLO. Diplomo OLO prejme tudi drugo- in tretjemestno društvo; 6. najboljši tekmovalci dobijo poleg diplom tudi naslov okrajnega prvaka za leto 1956; 7. diplome dobijo prvi trije plasirani tekmovalci; 8. tekmovalci nastopajo na svojo odgovornost oz. odgovornost društev. Vse stroške nosijo društva oz. posamezniki. Tekmovalci morajo biti zdravniško pregledani; 9. prigasitev je .treba oddati najkasneje 2 uri pred pričetkom tekmovanja na mestih tekmovanja; 10. tekmuje v smuku, slalomu, skokih in tekih ter štafeti za moške po skupinah; mladinke, mladinci, članice in člani. POSEBNA DOLOČILA: a) TEKI: 1. Mani nad 20 let 10 km, 2. starejši mladinci od PruBOsftueno tekmovanje rudarskih m metalurških delavcev IR Slovenije v smučanju V nedeljo je bik) pod pokroviteljstvom Republiškega odbora Zveze sindikatov rudarskih in metalurških delavcev repu-btisfco prvenstvo rudarjev in metalurgov v smučanju na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Tekmovanja so se udeležili smučarji jeseniške železarne, »Partizana« z Jesenic. Železarne Store, »Rudarja« iz Vel en j ter ŠD »Dobrne« in SD »Trbovlje« iz Trbovelj. Smučarji iz Idrije se zaradi prvenstva Primorske tekmovanja niso mogli udele* žiti. Lahko pa bi se ga vsaj tisti, ki so svoje tekmovalce že prej priglasili, kar še posebno velja za sosedna kraja Zagorje in Hrastnik. Kljub novo zapadlemu snegu je bila proga za veleslalom ob 10. uri že pripravljena za start. Sneg je bfl odličen. Tudi vreme je bilo lepo sončno, le v začetku tekmovanja je rahlo snežilo. Na tem tekmovanj« so dosegli odličen uspeh smučarji SD »TVbovlje«, ki so ekipno in posamezno zasedli najboljša mesta. Tudi številčno so bili Trboveljčani najbolj zastopani, saj so postavili kar tri ekipe po 5 tekmovalcev. Za ekipo so se ocenjevali štirje najboljši časi. Med posamezniki je zmagal Jože Rep, član SD »Trbovlje«. Proga, ki je bila v zgornjem in spodnjem delu zaprta, v srednjem pa odprta, je bila dolga 1000 m z višinsko razliko 240 m in je imela 53 vratič. Rezultati; (ekipno) (7 ekip); 1. SD »Trbovlje (1. ekipa) 5:39.6; 2. SD »Trbovlje (2. ekipa) 6:41,1; 3. Železarna Jesenice 6:45,4. Posamezno: Jože Rep (SD Trbovlje) 1:14,6; 2. Zvone Hutar (Zel. Jesenice) 1:22 4; 3. Cveto Bevc (SD Trbovlje; 1:26,0; 4.—5. Jože Repe (Partizan Jesenice) in Egidij Rozman (SD Trbovlje) 1:27,0. Po končanem tekmovanju so 18. do 20. leta 6 km, 3. mlajši mladinci do 18. leta 4 km, 4. Manice in mladinke 4 km; b) SMUK IN SLALOM: člani nad 18 let. mladinci d« 18. leta, članice nad 18 let, mladinke do 18. lota, M SKOKI: Mani nad 18 let, mladinci do 18. leta; č) ŠTAFETA: 3x4 km za moške. Tekmovanje v skokih, tekih in štafeti bo 26. februarja 1956 v Zagorju v izvedbi Smučarskega društva Zagorje; pričetek tekmovanja v tekih bo ob 10. uri, v štafeti ob 13. uri in v skokih ob 14. uri. V primero, da snežne razmere tega ne bi dopuščale, bo tekmovanje v navedenih disciplinah na Dobovcu ali Kumu v izvedbi Smučarskega društva »Kum« na Dobovcu ob istem času. O tem bodo društva in kolektivi pravočasno obveščeni. Razglasitev rezultatov ob 16. uri. Tekmovanje v smuku in slalomu bo dne 4. marca 1956 na Kumu v izvedbi Smučarskega društva Trbovlje. Start za slalom ho ob 10. uri. start za smuk na Lipčcvih travnikih ob 14. uri. Razglasitev rezultatov ob 16. uri. Društva so dolžna na tem tekmovanju. ki bo največja manifestacija smuča rstva v našem okraju, nastopiti čim bolj številno. Predsednik OLG Trbovlje: MARTIN GOSAK Predsednik sveta: KAREL RUPNIK V nedeljo, 19. februarja je bil v sejni dvorani OLO Trbovlje redni letni občni zbor ŠD »Svobode«. Poročilo o delu športnega društva je podal predsednik Ivo Šoštar, ki je že uvodoma poudaril, da je društvo kljub raznim težavam, zlasti finančnim, doseglo na splošno vendar zadovoljive uspehe. Najbolj delavna .ie bila nogometna sekcija, ki ima več moštev. Vsa so pridno trenirala in dosegla dobre rezultate. Tudi šahovska sekcija, ki šteje blizu 40 članov, se je že večkrat predstavila, medtem ko tega ne moremo trditi za ostala. Teniška sekcija ni mogla začeti s pravim delom zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov, košarkarji pa se prav sedaj pripravljajo na svoj prvi nastop. O kegljačih lahko zapišemo, da so popolnoma zaspali. Omenimo še. da se je z zgraditvijo nogometnega in košarkarskega igrašča, ki sta bila otvorjena lansko leto, delo društva precej olajšalo. Nogometaši so morali namreč do tedaj igrati vse tekme v Hrastniku,-kar je precej povečalo tudi finančne stroške. Športniki ŠD »Svobode« so skenili, da bodo letos še krepkeje poprijeli za delo. Tako nameravajo ustanoviti tndi nekaj novih sekcij. Med pomembnimi sklepi je posebno važen ta, da hoče društvo dokončno zgradili svoj Športni dom. Društvo bo posebno skrb posvečalo tudi idejno-politični vzgoji članstva in vaditeljskemu kadro, ki ga bo po možnosti poslalo v razne strokovne tečaje. Podrobno poročilo p delu sekcij bomo še objavili prihodnjič- -jak. Sah v Trbovljah Šahisti ŠD »Rudarja« so le- Ovnič s 4,5 točke (8)'. Op resni k tos zelo aktivni — igrajo kar 4 (5), inž. Knafiič 3,5 (4), Hrš-dva turnirja. Na turnirji; »brez- bovšek 3 točke (3), Rajevec 3 kategomikov« igra 21 šahietov, točke (6) itd. Šest prvomestni-med njimi 16 mladincev. Vodi km* bo sodelovalo na finalnem Jože Gorišek z 11 točkami od turnirju. Doslej so še nepora 14 igranih partij. Sledijo mu: v~ ' * * Kanduč z'9 točkami (13 igranih), mladinec Borštnik 8,5 točk (12), pionir Franček Pinterič in mladinec Janez Jordan s 7,5 točke od 11 ozir 13 'igranih partij itd. Kdo bo zmagovalec je še težko reči. Največ izgledov imata Gorišek in mladinec Borštnik. Na polfinalnem turnirju za prvenstvo šahovske sekcije »Rudarja« vodi Hinko Jazbec st. z 8 točkami iz 8 partij. Sledijo mu Delo gasilcev v Trbovliah Zadnji občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Trbov-lje-mesto je bil dobro obiskan. Poleg članov so se zbrali v okrašeni zborovalnici tudi predstavniki mestne občine in množičnih organizacij ter zastopniki sosednjih društev. Gasilsko društvo Trbovlje-mesto posveča poleg vsega tudi vso skrb naraščaju-mladini. Da je res tako. verno dokazal je 16 izurjenih pionirjev, ki so že pred občnim zborom opravili izpite za izprašane gasilce. Največ zaslug za to uspešno delo kar ima njihov voditelj tov. Oplot- ženi Jazbec st., inž. Knafiič in Hribovšek. V nedeljo, 19. februarja, je mladinec Hinko Jazbec igral v Domu »Rudarja« simultanko z 12 šahisti IKŠ-Trbovlje. Po dve-urni tekmi je dosegel dober rezultat 10,5 : 1,5.' Premagal ga je Jože Osolnik, remiziral pa je Cirii Potisek. (n) SMUČARSKE TEKME V HRASTNIKU Smučarski klub ŠD »Bratstva« v Sp. Hrastniku je organiziral v nedeljo smučarske tekme za mladince in pionirje, medtem ko so se starejši Mani udeležili tradicionalnega teka alpinistov z Mrzlice. Mladinci so dosegli sledeče rezultate; 1. Edi Puhler, 2. Adi Trinkair. — Pionirji do 12 let: 1. Boris Žlindra, 2. Jože Vatovec, 3. Stanko Trinkar. — Pionirji 12 do 14 let: 1. Rrm Pol- Smučarshi teden u Zagorju V počasti tev spomina na velikega zagorskega borca, narodnega heroja Toneta Oknogarja-Nestla, ki je umrl pred enim letom, je priredilo zagorsko ssmrnčarsko društvo »smučarski teden« od 12. do 19. februarja. Društvo je minulo leto . ...... —j—. --------- --- . ■ . . „ T _ _ krepko prijelo za delo. Udele- nik, kateremu lahko samo cesti- z- lvan Grum, 3. Ivan Pu- kIj«5‘iSfiSS; Srs&JtSttSSS: 'To padlih tn»Tm .»*- viPto-to*..dobi« *- leta izdani in ustreljeni trije stacij, dvakrat pa se je spopadlo cionarjev se je razvila živahna pe nagara«*:, partizani, ter so položili venec tudi s požarom. Dobro je delo- razprava. Clam m gostje so dar. . — k spominski plošči. -c- vala nadalje varnostna služba, društvu nove, pomembne smer- za to je lep dokaz minimalno niče za nadaljnje delo. Le-ti so število požarov. Ob vsem tem poudarili, da je treba še bolj _ lahko vidimo, kako pomembni okrepiti društvene vrste in pri- „ _ . _, . .. . _ so letni požarni pregledi slano- rediti več strokovnih predavanj 32.13, 2. Smučarski klub »Svo- van- in podstrešij. in vaj po gasilskih učbenikih. bode« Kisovec 37:08. Slalom (viš. razlika 80 m, dolžina 500 m, 32 vratič: člani: 1. Franc Mlačnik (SK Zagorje) 0:59,11; 2. Janez Drnovšek (SK Zagorje) 1:27,53. Mladinci (viš. Pot sevniških gasilcev ie pravilna Zimsko-športni teden je odlično razlika 40 m, dolžina 300 m, 22 uspel, ra kar imajo zasluge prav vsi in mislimo, da ne bi bilo napačno, če bi se le-ta ponavljal vsako leto. V naslednjem nekaj rezultatov s teh tekmovanj: Sankanje (proga 2 km): Člani: 1. Jože Forte 1:59; mladinci: 1. Roman Zupan 3:31; 3. pionirji: Rudi Regancin 4:18 Patruljni tek (proga 7,5 km): 1. SrraičarBki klub Zagorje I V sevniški občini je 12 prostovoljnih gasilskih društev. Pet gasilskih društev je v Sev- Smufarske tekme u Vidmu-Krškem TVD »Partizan« v Vidmu- kalne tekme. Te so bile v ne-Krškem posveča veliko skrb deljo, 19. februarja na Zviki smučarskemu naraščaju. V ta namen je društvo razdelilo že preko 100 parov smučk pionirjem in pionirkam ter jim tako omogočilo redno vadbo na smučeh. Zato so zadnja leta smučarske tekme, ki jih prireja telovadno društvo, vodno bolj množične in tudi kvalitetnejše. Tudi letos je TVD »Partizan« organiziral smučarske in ska- vratic): 1. Pavel Mihevc (SK nicj, ostala pa so v Tržišču, Kr- ------ ” T---**—1,1 melju, Šentjanžu, Bcštanju. na Blanci, Studencu in Raki Poglejmo na kratko delo matičnega gasilskega društva v Sevnici. V njem delajo tri desetine, ki so precej delavne Poleg tega ima društvo že nekaj let tudi pionirski odsek. Pionirji so pri svojem delu dokaj agilni in redno obiskujejo gasilske vaje Zal pa moramo ugotoviti, da pr* ženski desetini zadnje čase ni nekaj v redu. Društvo prireja sedaj tečaj za izprašane gasilce, da z njim pripomore k strokovnemu dvi- Kinematografi Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvajal do pone- Zagopje) 0:59,11; 2. Janez Barllč (SK Zagorje) 1:04. Skoki: člani: Edi Jere (SK Zagorje) 196,6 (29,5—32,5): mladinci: 1. Franc Grošelj (SK Zagorje) 181.7 (26—27); pionirji: 1. Edi Juvan (SK Zagorje) 168,2 (22 5—26,5). Tekmovanje v smuku je zaradi slabih vremenskih razmer odpadlo.' M. L. gu članov. Prav bi bilo, da bi se tega tečaja udeleževali gasilci sosednih društev. Omenimo še, da se v društvu lepo razvija tudi kultumoprosvetno delo in da so gasilci dali pred nedavnim del svojih prostorov na razpolago Posvetovalnici za matere, ki je v Sevnici zelo dobrodošla. -ek Viemeasko napoved za prihodnji teden Mraz bo trajal dalje in se bo še okrepil. Snežne padavine sc pričakujejo v zadnjih dneh tekočega tedna, proti sredini in ob koncu prihodnjega tedna. Vmos razjasnitve. V jasnih nočeh vseskozi hud mraz. nad Krškim. Vseh tekmovalcev je bilo 92, med njimi 17 skakalcev. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Proge so bile_______ __ ______ ________________________ ______ ________ primerne, za člane in mladince deijka francoski film »Zenske so mirala tov. Marjanka TURK iz Na prirodoslovno matematično filozofski fakulteti je diplo- Tukaj odrežite) NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« t>e naslov: line 'n prh me k: Poklic: Kraj; Pošta: Casopif pošljite na gornji naslov od dne .laprej — Naročnino bom redno plačeval po položnici osebne — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte!). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista. precej zahtevne. Opaža se, da ima društvo nekaj dobrih članov. mladincev in picnirjev-smučarjev, katerim naj bi posvetili več pozornosti. Rezultati nedeljskega tekmovanja so bili naslednji: Veleslalom: Mani: 1. Franc Agrež 38,2. Slalom: mladinci: 1. Milan Kreutz 29,0; pionirji: Jurij Kreutz 26,4; pionirji od 8—10 let: 1. Peter Cesar 22,6; cicibani: Vojko Mogufia 13,6; mladinke: 1. Marija Jesenšek 15,2; pionirke: 1. Nuška Žuraj 16,4; 2. Meta Koncilija 16.4 (si delita 1, in 2. mesto); mlajše pionirke: I. Sonja Božičnik 15,4. Skoki: člani: Franc Bizjak 13,5 m; mladinci: 1. Milan Kreutz II, 6m; starejši pionirji: 1. Ivan Sterle 10,5 m: mlajša pionirji: Sandi Lileg 10 m. nevarne«. Naslednji teden nemški film »Greh«. (Opomba: Pri obeh filmih je mladini do 18. leta starosti vstop strogo prepovedan.) Kino »Svoboda-Trbovlje n« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški kriminalni film »Steklena pajčevina«. (Opomba: Mladini do 18. leta starosti vstop strogo prepovedan.) »Partizan« Sevnica: od 25. do 26. februarja italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«. Dne 3. in 4. marca francoski film »Divji deček«. Kino Brestanica: Od 24. do 26. februarja anglečko-italijan-ski velefilm »Romeo in Julija«. 29. februarja in 1. marca avstrijska komedija »Gospodična Casanova«. Od 2. do 4. marca angleška barvna komedija »Doktor v hiši«. Brežic. Brežic! Čestitamo prijatelji iz Opozorilo upravičencem otroških doklad Dne 195. (lastnoročni podpis) TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« SENOVO sprejme v službo trgovskega pomočnika — manufakturi -sta z najmanj 5-letno prakso v tekstilni stroki in trgovskega pomočnika Iz mešane stroke z najmanj 3-Ietno prakso. — Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. Odvetnik dr. DUŠAN KALAN je odprl odvetniško pisarno v Krškem, Cesta krških žrtev 32. RAZPIS Uprava trgovskega podjetja »Tobak« v Krškem razpisuje mesto prodajalca za poslovalnico v Krškem. Pogoj: dovršena srednja šola, po možnosti s prakso v trgovini. Prednost imajo vojaški vojni invalidi in vojne vdove. Prošnje sprejema Uprava trgovskega podjetja -Tobak« v Krškem do 1, marca 1956. ZAHVALA Ob izgubi pokojne mame in stare mame TEREZIJE IJEVEC sc najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Sc posebno sc zahvaljujemo tov. dr. Jožetu Toplaku za skrb in nego. tov. Alojzu Salamonu za nagrobni govor, rudarski godbi »Svobode I«, ter vsem. ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoča družina PEVEC f*i ostali , Po odloku Zveznega izvršnega sveta o predložitvi potrdil in izplačevanju otroškega dodatka na podlagi novih podatkov 0 gmotnem stanju upravičencev (Ur. list FLRJ štev. 54-55) SO DOLŽNI TUDI UPRAVIČENCI OTROŠKEGA DODATKA. Ki NIMAJO DOHODKOV OD KMETIJSTVA ALI DRUGIH DAVKU ZAVEZANIH DOHODKOV ih ki prejemajo otroške dodatke v NEZMANJŠANEM ZNESKU, PREDLOŽITI DO 30. APRILA 1956 NOV 4 POTRDILA O DAVČNEM CENZUSU, ki jih izda ustrezni organ pristojnega občinskegt ljudskega odbora. Obrazec za ta potrdilu je založila Državna založba. Slovenije v Ljubljani (obr. št. 8. 34»)-Upravičenci. n stanove in gospodarske organizacije jih lah'*0 narode v knjigarnah In papi'-nieah. Knjigarne in papirnice opozarjamo, da obrazce takoj r»' ročc pri omenjeni založbi. Glede števila obrazcev se pretihe i-no imevrtnjte * odgovom!n’ uslužbencem okrajnega zavod* ra socialno »varovanje oziroma podružnice. Upravičencem; ki do 30. apr*" la 195« teh potrdil ne bo40 predložili. se bo prenehal,-izplačevati otroški dodatek s 1, jem 1956 vse dotlej, tlckler P°” trdila n« bodo predložili. Upravičene! na bbosoČi«- bivšega OLO Trbovlje naj pred'0' žijo potrdila Okrajnemu ravr.d0 za socialno zavarovani." v Trbovljah ali njegovim ektpori*0' ram v Zagorju. Hrastoikn pri rudniku TrbovIV-IT-f «(n: . upravičenci g področja biv-e* OLO Krško pa podružnici znv'^ da ra socialno zavarovanje Krškem. Opozarjano še upravičenj' da morajo obraze e natančno ** polniti v vseli razrredebt ie*h besedilom in podpisom. manjkljivo izpolnjena potni-bomo zavrnili. Okrajni zavod za soci*11’0 zavarovanje v TrbovU**1