Žtav. 37.
V Trstu, v soboto, dne 27. februarja 1915,
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
t'rr<? ift\o: I lira Sv. Fran««ka Asigkega St. 20, F. nadstr. — Vsi crfisi nai se pr^iljajo rrrdri't^ lista. Nefranklrana pisma se n®
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, zdafatel] In c<Jgo\orni trednik Štefan Godina, lastnik konsorcU f ta .1 dinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge * omejenim porotivem v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega SL 20l 7 e it fon uredništva in uprave ttev. 11-57.
Narrfnina znaša: Z« ceJo leto......K 24'—
za pol leta................. 12"—
za til .................. •••••» 6'—
7a nedeljsko izdajo za celo leto........ 5-20
za pol leta.....................# 2*60
VEČERNA
Letnik !!,
Posamezne Številke se prodij.ip p3 6 vinarjev, zastirel« številke po 10 vinarjev.
Oplarf se računajo na milimetre v širokostl ene kolon« Cene: Otjlasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vi a
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Op'asc sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !đ
upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Lprava fn inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslfkega it 2a — PoStnohranilnični račun St. 311.652.
Delni uspehi u Galiciji. - Bombardiranje
Živahnejše gibanje v Karpatih. - Francoski ruSHec torpedovk „Dague" se potopil pred Barom.
Vojni položaj.
DUNAJ. 26. (Cenz.) Boji v jugovzhodni Galiciji se nadaljujejo V enem delu bojne fronte naše čete moćno napredujejo. O-svofile so na gričevju južno od Dnjestra neko od sovražnika zasedeno višino in zajele 1240 Rusov. S temi je bilo torej v preteklem tednu ujetih v tem ozemlju skoro 4.000 Rusov. Iz včeraj Izvojeva-nega uspeha smemo upati na nadaljno napredovanje.
V zapadnem delu Gozdnatih Karpatov so pričel! Rusi po daljšem odmoru razvijati včeraj zopet živahnejše delovanje. Kljub visokemu snegu so izvršili napade ob zgornjem toku Onda ve, kjer se nahaja vas Felsoviskosz, kjer smo v preteklem tednu pridobili na prostoru. Rusi so zopet napadali tudi pri Volovškem sedlu, kjer so bili že 23. t m. odbiti s težkimi izgubami. Tudi ta ruski napad se je razbil v našem ognju.
Na zapadnogališLi fronti, ki se je pred-včeraj vsled našega uspešnega napada vzhodno od Grybowa nekoliko izpreme-nila na našo korist, se včeraj nI zgodilo ničesar posebnega. Pričakovani ruski protinapadi so izostali.
Po daljšem času se zopet enkrat poroča o bojni akciji na srednjem Poljskem, tn sicer v ozemlju pri Przedborcu ob gornjem toku Pllice. Kako je s to stvarjo, |e še nejasno. (»Tagespost«.)
šami tovarniškega dela mesta. Po opazovanju naših letalcev se nahaja na Kali-megdanu le malo francoske artiljerije. Poveljnik beljgrajske garnizije je general Živković, poveljnik trdnjave polkovnik Gjukić. Župan Nestorović fungira kakor prej.
S fronte cb Dunnjcu.
KRAKOV, 26. (Cenz.) Posebni poročevalec *Nowe Reforme«, ki se je približal sovražnim stre!skim jarkom ob Dunajcu do 500 metrov, poroča svojemu listu, da so streli ruskih to»x>v severno od Tarno-wa brez učinka. Rusi izvršujejo tuiritam tudi bajonetne naskoke na naše pozicije, a so vedno odbiti. Na nekaterih mestih je razdalja r~ed nasprotnima strelskima jarkoma komaj 400 m. Nekatere vasi na levem bregu Dunajca so popolnoma porušene. Ena!: je tudi položaj vasi na desnem bregu reke. kjer se nahajajo Rusi. V mestu Zabnu so projektili porušili celo vrsto hiš. O okraju Dabrowa razsajajo lakota, legar in kolera. Prebivalstvo ob levem bregu Dunajca je moralo zapustiti svoja bivališča.	___
Francoska vojna laJja zadela na mino.
PARIZ, 26. (Kor.) Oficijelno se razglaša: Francoski rušilec torpedov * Dague«, ki je vozil neki za Crnogoro določeni transport živil, je predvčerajšnjem ob 9Vt zvečer v barskem pristanišču zadel na mino in se je potopil. Pogreša se 38 mož posadke.
Belsrad po fcontarčlrnnju.
BUDIMPEŠTA. 26. (Cenz.) *Esti Uj-sag« poroča iz Zemuna: Kolikor je mogoče videti z daljnogledom, je v Beigra-du. kakor da bi vse izumrlo. Tovarne počivajo in mirno je tudi na Kalimegdanu. Le tumtarn se zasveti kak šrapnel. namenjen nasfm letalcem. Z daljnogledom se ei^ro la? ko opazujejo učinki našega bombardiranja. Mogočne razpoke se nahajajo v stenah zadetih hiš. Razvaline tvorije ostanke bivših artiljerijskih pozi-j cij Proti Zemunu obrnjeni del kalimeg-dar:« i "ka <o Srbi posekali. Mogoč-no '.!re\ ie. ki je napravljalo srbsko pre-j st !p '-co *ako interesantno, je izginilo.! StebriC je zemunskega železniškega mostu j je na rheh breg;h podrto, srednji steherl je ^oško-Jovan, vendar pa stoji še prkon- I cu. Srednji oboki kraljevega konaka soj vtisne^i. zgorr.ia nadstropja porušena, i I - 1 -sva it: zgubil pri obstreljevanju sv< je balkone, hotel Balkan je ostal ne-| '' •"■	tna palača, muzej in in-
fanteriisVa vniašnica in vojno ministrstvo, so poškodovani.
( iamizija v mestu je majhna, artiljerija I močna. Srbski topovi se nahajajo ne samo na Kalimegdanu, ampak tudi med hi-1
Kemika blokada.
KODANJ, 26. <K>. ..Perli* gske Tidende« javlja iz Londona: Vkrcava« a v velikem stilu se ne vrše več. Ladje je težko dobiti. Voznine se višajo. Vzrok temu je v glavnem v težavah razkladanja in v pletenju ladij po angleški vladi. Tudi v znine iz Amerike na ! Angleško so porastle. Trg je zelo napet.
V LIS SIN GEN, 26. (K). Po noči semkaj došli poštni pamlk poroča, da je na vožnji srečal dva nemška podvodna čolna.
YMU1DEN, 26 (K). Danes je dospel semkaj stockholmski parnik „Varton* na poti iz Rotterdama v Upsala. Sodi se, da je po torpedu ali mini dobil veliko razpoko in izgubil dva čolna. Posadka se je srečno rešila.
M z minami.
HAMBURG, 26. (Cenz.) »Hamburger Nachrichten« poročajo iz Karpatov: V karpatskih bojih so igrale za časa izključne ruske ofenzive, posebno veliko vlogo zlasti mine. Imel sem na licu mesta priliko, da sem se seznanil s poveljnikom oddelka min, ki mi je dovolil, da sem prisostvoval nekaterim poskusom z minami. Njegovo moštvo je obstojalo iz samih vojakov prvega razreda. Učinki min so naravnost grozni. Sedaj je vsled zime vojna z minami močno otežkočena, ker je zmrnjeni dinamit odpovedal in je polaganje min brezusepšno. Pri nekaterih poskusih. ki sem jim prisostvoval, se je posrečilo, pripraviti celo zmrnjene mine do eksplozije. Sploh so mine v sedanji vojni eno najhujših obrambnih sredstev v defenzivi.
Potočare in Milieronđ na baliKi.
BERLIN. 25. (Cenz.) Iz Boulogna se poroča: Obupni napadi Francozov na nemške jarke pri Arrasu, so bili izvršeni v navzočnosti Poincareja in Milleranda. Tudi generalissmus in general Castelnau, ki že nekaj časa vodi operacije v tem rektorju, sta bila navzoča. Pregledovanje bojišča se ni vršilo, ker je vladal radi številnih trupel, ki so ležala na bojišču, strašen smrad. Predsednik je razdelil razna vojaška odlikovanja.
različnim namenom, se povišajo izdatki na 362 milijonov funtov sterlinov. Dalje bo zahteval Asquith nov kredit 250 milijonov funtov sterlinov za prihodnje finančno leto.
Glasom neke vesti Reuterjeve pisarne, imajo dopolnilni krediti pokriti izdatke za vojsko in mornarico, kakor tudi služiti za nakup živil, dajanje predujmov angleškim domimjontHn in zveznim državam.
Ronuctt m Francoskem.
PARIZ, 26. (Kor.) List »L 'Homme Enchaine« poroča, da so členi pododseka zbornice za oblačenje vojske izjavili, da ne morejo več vršiti svoje naloge, ker ne dobivajo nikakih podatkov iz aktov, niti se jim ne dajejo na razpolago sredstva, ki so potrebna za kontrolo. Vsled tega da sta predsednik in poročevalec demisijo-nirala.
Ihtame Heleni v ruski voJskL
PETROGRAD, 26. (Kor.) „Ruskoje Slovo" prinaša pod naslovim .Ranjene duše" pretresljiv član** o ve<ikem odstotku psihičnih obolenj ruskih vojakov. Lazareti na bojiščih da so prenapolnjeni.
Smrt sultanove sestre.
CARIGRAD, 26. (Kor.) Princesa Dje-mile Sultaneh, ena sultanovih sester, je
umrla.
Žitni trg.
DUNAJ. 26. (Kor.) Glede vseh pridelkov je bila kupčija le neznatna. Dasiravno se je izdala prepoved glede izvoza otrobov, jim je cena vendar zopet poskočila. \ reme: deloma oblačno.
BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Nobene kupčije.
VRAT1SLAVA, 26. (Kor.) Nobene kupčije.
Vojno TnrfUe proti trospomzumi
Obstreljevanje Dardanel
CARIGRAD, 26. (Kor.) Glavni stan poroča: Po včerajšnjem sedemurnem obstreljevanju z velikim kalibrom sovražnih ladij so bili vnanjl dardanelskl forti na nekaterih točkah poškodovani. Mi smo imeli pet mrtvih ia štirinajst ranjenih.
Tudi danes je sovražno brodovje nadaljevalo z obstreljevanjem, a se je popoldne umaknilo iz strelnega obsežja baterij na Sed - H - Bahr.
Dne 10. februarija je neka francoska kri žarka na obali Akaba kakih 100 vojakov izkrcala. Po dveurnem boju se je sovražnik ob težkih izgubah umaknil aa ladjo. Vkljub silnemu streljanju topov na ladji in strojnih pušk smo imeli le tri mrtve in tri ranjene.
Aretacija članov ruskega mornariškega
društva.
KIJEV, 26. (Kor.) Kakor poročajo moskovske *Ruskoje Vjedomosti« so bili izpuščeni člani mornariškega društva v Kijevu zopet vsi aretirani takoj na to, ko so bili izpuščeni, baje pa iz družili vzrokov.
rr* mrd Ritajem in Japonsko.
PETROGRAD, 26. (Kor.) Glasom neke vesti v listu Rječ« je amerikanski poslanik v Pekingu izrazil izrecno željo, da se raponsko - kitajski konflikt poravna mirnim potom. Sicer da bi se japonsko-ame-rikanski odnošaji neizogibno poojstrili.
Glasom istega lista zadobiva ustaja v južnem Kitaju vedno večji obseg.
Petrograd, 26. (Kor.) Glasom vesti v ruskih listih, so baje kitajski dijaki v Tokio priredili politična zborovanja proti japonskim zahtevam v Kitaju.
Novi Krediti na Umskem,
LONDON. 26. (Kor.) Govori se, da predloži ministrski predsednik Asquith v ponedeljek predlogo, tičočo se dopolnilnega kredita v znesku 37 milijonov funtov stelinov za finančno leto, ki poteče dne 31. marca. Po tem kreditu, ki ima služiti
Proll hGjsK&nju narodov.
Značilno je, kako se v nemškem listu širi odpor proti sejalcem sovraštva med narodi. V zadnji številki umetniškega lista »Kunstwart« piše znani pisatelj in estetik Aleksander pl. Gleichen-Russwurm proti onim, ki hujskajo narode:
»V vseh kotih sveta so s preudarkom netili požar, dokler ni izbruhnil sedaj tu, sedaj tam. povsod, vkljub obupnim poizkusom s strani nekaterih plemenitih ljudi, da bi ga pogasili v zadnjem trenutku. Cela desetletja so govorili najnaivnejše laži narodu proti drugemu narodu, podžigali največja, najneumnejša nesporazumljenja in jih gojili do nepojmljivosti.
Delali so večinoma tako, da bi si delali dobiček, kajti nič se ne izplačuje bolje, nego hujskanje posameznih ljudi ali narodov med seboj. Nekateri so delali tako iz bolestne častihlepnosti. da bi bili »uvaže-rani«. Drugi iz lenobe. Sami niso hotel/ nič delati, nič delovati in so špekulirali na to, da bi v splošni zmedi, stiski in bedi izkoriščali pridne in miroljubne ljudi. Nekateri hujskači po so delali v resnici tudi — v večno sramoto človeštva — iz veselja na tem, da morejo hujskati. iz radosti na splošni muki.
Je namreč tudi tako perverznih ljudi. Ravno z ozirom na to se je treba bojevati proti sovraštvu. Pametnejši ljudje morajo ravno proti tem ljudem nastopati povsod s sveto jezo.
Veliko izobražencev je izprevidelo, da je politika dolgočasna. Med poluizobra-ženci se jih je neki del priključil iz nadutosti onim hujskačem, ki so znali nekako ugajati njihovi nečimurnosti; drugemu delu pa je ugajalo blebetanje in obrekovanje v političnem življenju, kakor mu je ugajalo isto v družabnem življenju.
Povsod se je uživala brez pomisli strupena hrana hujskanja, ne da bi se bila čutila potreba pojašnjenja in resnice med narodom in narodom----
Pisatelj navaja dalje, kako so se uničevala kulturna podjetja, kako »je filozofski duh gledal z grozo, kako se je kakor plaz nadaljevalo to sistematično hujskanje«. Dokaz temu je takoirnenovano »zabavno čtivo«, plitvo, ali vendar sposobno za to, da je ubilo s svojim učinkom vse, kar je bilo boljšega. Pravi dalje, kako so posebno pri cgnjevitejših narodih, kakor so Francozi, imeli hujskači lahko delo, kako so na Angleškem smatrali najboljše avtorje za zastarele, zato so se pa trgali za naj-neumnejše stvari, samo če je bilo v njih obrekovanje Nemcev. Na Ruskem je zastonj svaril Tolstoj — ali niso ga razumeli niti njegovi rojaki niti njegovi vrstniki v tujini.
Pisatelj pravi: »Ne resnična potreba, temveč perfidno razpredena mreža malenkostnih, umetao napihnjenih nesporaz-
umljenj in. domnevna razžaljenja so vzroki bojev med rasami. Ruski mužik se pai strahovito malo meni za nemškega kmeta, saj ne vesta in ne moreta vedeti dru*, za drugega. Francoski rentuik je zadovoljen s svojim skromnim idealom varčne udobnosti, Anglež je popolnoma zaposljcr s trgovino in športom. In miiijoni ljudi, popolnoma neškodljivih, katerih življenske koristi se nikakor niso križale, ie bilo vzgojenih k nenaklonjenosti in sovraštvu drugega proti drugemu. Zavist in brezobzirni pohlep po denarju, ki imata svoj vir v nezavednosti, tvorita oni kemični proces, ki dovaja do izbruha. Sejalce prepirov bi moralo zadeti prokletstvo tisočev oro-panih žena. Nikakor ne ta Francoz, t a Rus, t a Anglež, kakor govore ljudje, ne zaslužuje smrtnih strelov od nas, temveč sovražnik, ki se skriva za njimi: »hujskaški d u h«, ki je v krilih viharja zanetil svetovni požar«.
Ha sfliuOh o Karpatih.
Neki praporščak piše v »Freie Stim-rnen«:
Naš oddelek s smučmi je bil najprej pod poveljstvom .. . armadnega zbora, toda pozneje razdeljen in ena polovica, ki je bila pod mojim vodstvom, dodeljena neki diviziji. Komaj smo se malo privadili pri diviziji, ko je prišlo povelje: Takojšen odhod. Ko smo na določenem kolodvoru stopili iz vagonov, je grozno snežilo: bil je vrh tega vihar »n iHo mrzel karpatski veter nam je bril „ . li ušes. Tu so Rusi gospodarili zelo kruto. Kolodvorsko poslopje je popolnoma požgano in uradniki delajo in stanujejo v železniških vozovih. — Tudi most so Rusi močno poškodovali. A sedaj je že zopet popravljen in železniški promet funkcijonira redno.
Prispeli smo k zaukazanemu armadne-mu zboru. Nadporočnik Bezak je odšel s svojim oddelkom k svoji, jaz zopet k svoji diviziji. Tu smo prišli sredi med Poljake Mene so sprejeli gospodje pri diviziji zelo prijazno in sem tudi edini praporščak, ki je skupno z gospodom divizijonarjein. Seveda, seveda, če je človek samostojen
poveljnik pododdelka, lahko tudi samo kot praporščak je skupno z divizijonar-jem.
Postal sem stotnijski »oče« in imam 74 »otrok«. Stotnijska mati je sin nekega celovškega peka, znan športovnik, ki je postal že narednik.
Kako hrabri in pridni so moji vojaki, je razvidno iz tega, da sem jih zamogel že 12 predlagati za odlikovanje s srebrno kolajno za hrabrost. Med temi je šest Korošcev.
Moj oddelek je ljubljenec divizijskega štaba in tudi dela imenitno. Žalibog si je eden najbolj pridnih na neki poti zlomil nogo.
Sedel sem ravno pri večerji, ko sem bil potom službene straže poklican k šefu generalnega štaba. Dve minuti pozneje sem že stal pred njim, skrajno ljubeznjivim Du-najčar.om. »Gospod praporščak, prosim Vas, bodite jutri tako ljubeznivi in pre-iščite višine onstran naših pozicij kolikor mogče natančno. Posebno važnost polagam na to, da je višina ____zasedena od
sovražnika. Toda prosim Vas, da postopate z največjo previdnostjo, ker je sovražnik vse predležeče gozdove natančno pre-iskal. 2al bi mi bilo, če bi padel kdo izmed \ as, ali pa bil morda še ujet od sovražnika«. Tako se je glasilo povelje.
Ob polosmih zjutraj sem vzel svoje smuči, ravnotako mojih 12 mož, in odšli smo v največji naglici po nekem pobočju in po druegm zopet težko sopeče navzgor. Končno smo prispeli do pozicij naših vojakov. Tam sem se zglasil pri bataljonskemu poveljniku, povedal ukaz, ki sem ga dobil in povprašal o sedanjem položaju. Rekel mi je. da ima v preddolini ležečo vas X, v rokah sovražnik, ki šteje dve stoniji. Potrebna je bila velika previdnost. Po poslovitvi smo šli mimo strelskih jarkov. Končno sem zagledal ukazano vas. V tem trenotku sem vprašal: >Kdo se zglasi prostovoljno. Treba je namreč dognati, če se nahaja sovražnik v vasi«.
Seveda so se zglasili vsi!
Izbral sem si dva. Hitro sta se zdrsala po snegu in prispela v par sekundah na vzhodni rob vasi. Ko sta se informirala pri vaških prebivalcih, sta oddala znamenje: »Vas prosta sovražnika«.
Sedaj smo šli vsi za njima. Iz previdnosti sem dal preiskati vse hiše v vasi in faktično nisem našel nikjer nobenega sovražnega vojaka. Odšli smo po drugem pobočju zopet navzgor. Mirno in brez vsakega šuma smo se peljali po snegu, jaz naprej, ostali za mano in sicer proti višini .....Kar me sune vojak, ki je bil za menoj in v tem trenutku so se vsi vlegli v sneg.
Vzel sem v roke svoj daljnogled in za-
pazim desno od nas, ob robu gozda rusko poljsko stražo, ki je bila obrnjena s iirbtom proti nam.
Odmaknili smo se nekoliko na levo in sc skrili v grmovje. Prispeli smo srečno na zaželjeno višino, ki sein si jo moral natančno ogledati. 50 korakov na levo od sedla je bila zopet ruska straža, tako da smo se nahajali med sovražnimi poljskimi stražami. Majhna, toda dobro izhojeria pot mi je pričala, da hodijo sovražne pred-straže jako pridno od enega kraja do drugega. S tem je bilo dognano, da se nahaja ta višina v akcijskem ozemlju sovražnika.
Kratek pomislek in sklep je bil storjen. Treba je bilo natančno pregledati sovražne pozicije. Zatorej naprej in na naslednjo višino. Ta se nahaja 4—500 korakov za linijo ruskih poljskih straž.
Posrečilo se nam je, da smo prispeli na višino, ne da bi nas opazil sovražnik. Videli smo natančno, kje se nahajajo sovražne pozicije in kako so urejene. Hitro srno izrabili priliko. Po 20 minutah sem naslikal vse do zadnje pičice. Nato smo se jo-pet vračali z največjo previdnostjo nazaj na prvo imenovano višino.
Tristo korakov pod nami je jahala 50 mož močna kozaška stražna patrulja. Sli smo skozi globoko zasneženi gozd in neko manjšo globočino in srečno prispeli zopet na prvo višino.
Dva moža sta ostala pod poveljništvom mojega računskega podčastnika Gasnerja zadej. Mi smo jo mahnili v največji naglici proti vasi X. Ko sta vojaka, ki smo ju pustili zadaj, videla, da smo že blizu viši-le, ki je bila v naših rokah, sta jo ubrala za nami tudi onadva. Ko sta prispela v vas sta bila nemudoma napadena. Rusftu straža ju je zapazila. K sreči so zgrešile vse kroglje, ki so jima bile namenjene.
Solnce sveti skozi gozd in pozlača vr-";iče br ^Jvetajočih se dreves. Privošč li ■?mo si kvatek počitek in zasanjali, zatopljeni v j.-.'/sM, o lepili koroških gorah, na katerih smo preži\eli toliko lepih uric, na ; aterili smo tolikrar opazovali solnčm za-ad.
Par topovskih strelov nas je predramilo iz lepih sanj. Temna noč ie že zgrn:!a svoja kriia na zasnežene gore m na dolino, ki se razteza jugovzhodno odtod, ko smo se vrnili na svoje mesto.
Zglasil sem se seveda takoj pri gospodu generalu in mu poročal o vsem, kar sem videl in dognal. Izmučen sem se spravil k večerji, ki jebila istočasno tudi moje kosilo. Bili smo 10 ur na smučih.
Sličice iz vojne.
Kako se kupuje krompir v Berolinu.
»Berliner Tageblatt« priobčuje sledečo zanimivo sličico: Ura je osem zjutraj. Na \vihnersdorfskem trgu. Kopica žensk čaka s košaricami, torbami, celo z vozički. Nekatere imajo v rokah popolnoma primitivne vrečiče iz močnega papirja. Pridr-dra voz s krompirjem. V dokaz, da je to »vojni krompirc, stoji poleg voza stražnik. Voznik ni niti stopi! z voza in je dejal stražniku:
—	Prodajam 10 funtov le za 45!«
Množica žensk niti ne črhne, zato pa
varuh postave odločno reče:
—	Po 45 pfenigov ne gre! Je odlok!
Toda nato se začne pripominjati, da je
bila najvišja cena določena celo na 60 pfenigov. Stražnik, čigar žena se morda tudi preriva med množico žensk, je pa vesten in hitro telefonično vpraša vilmendorfski magistrat. Z magistrata telefonirajo:
—	40 pfenigov je maksimalna cena za 10 funtov krompirja in basta!
Trgovec ni niti zlezel z voza in je dejal:
—	Dobro, pa grern!
Toda sedaj ta hrup. Slišijo se kriki. Vse ženske so že videle v duhu polne košarice, torbe, vozičke in vrečice in sedaj jim hoče prodajalec uiti izpred nosa.
Voz se odpelje. Protestirajoče ženske pa bajd za njim. Gneča, zmešnjava, kakor bi se bile raz vezale vse vreče- in bi se bil ves krompir razsul po ulici. Stražnik
teče za njimi.
Voz gre proti mestni hiši. Ženske za njim. Ali je morda voznik nalašč zapeljal pred mestno hišo? In tako vidimo majhno nedolžno demonstracijo pred rdečo wiImersdorfsko mestno hišo.---
Druga slika. Popoldne ob petih na Mag-deburskem trgu pred glavno tržnico.
2e od dveh dalje se zbirajo ženske. Ob vhodu stoji stražnik. Ženske se postavljajo v vrste, v vsaki vrsti jih je po pet. Po preteku ene ure je treba drugega stražnika. Vrsta žensk je že tako dolga, da se stikajo že za voglom. Cez eno uro je treba zopet še enega stražnika. Pred 5. uro je ogromna tržnica vsa obkoljena po čakajočih ženskah. V nekaterih vrstah jih je po sedem, osem in devet.
Stran ff.
„VEČERNA EDINOST« št. 37.
V Trstu, dne 27. februvarja 1915
r -o ljudi je iu. Ko odbije ura pet, pri- ' strije fn ki jih vse medsebojno spajajo v misli1 Drugače pa je, ako je
tlt voz, do vrha naložen s krompirjem, velev'asti."	j <ja donesitelj ne more biti
Ženske ga pozdravljajo
l;lici. j Priobćii smo to pismo kot znak časa. Pri
zavodu znano pravi lastnik
knjižice, ali ako obstoji tudi samo sum,
ir.
v»rat
z veselimi
' ' rat ni privatni trgovec. To je voz | tem se spe ; n amo časov, ko grof Julij An- j da sj je donnesitelj knjižico na neposta-
tsta Berolina. Tokrat prodaja
m
agi- drassy n njemu slični niso mri od daleč
ako blago in ■ 1
V skupinah — stražniki naianlno od-1 kako znajo ti madjarski politiki sedaj priži-■.\: > po 25 do 30 oseb — spuščajo Rati sveče na vsakem oknu, za vsak povod ražniki ženske v tržnico. Takrat je skrb in vsa*o — potrebo I Sedaj ne bi trebalo
družeča, nego da bi grof Andrassy naslovil tako pismo, polno topi h simpatij in želje,
^^	lIfV j d;: se uresničijo njih cilji — iredentistom v
Na Slova- citamo sledeco Ia.;ji? Po,em pa J, i pred nedoživljeni™
fenomenom, kako grof Julij Andiassy spravlja v sMad in združuje v harmonično celoto ci je, za katere so se borili Andrej Holtr,
za vsakdanji krompir res odleglo.
Tudi slika čase. V eni zadnjih številk
pnftcf^kkttMiHH
zanimivo vesi: Oo^-pa B. J. nam je povedala sledeči dogodek, ki ga priobčnie-1 no ta: V* neko pekovsko prodajalno v Sp&leni ulic?, kjer se izdelujejo tudi sla- j 4 čice. je prišla fina dama s psom in vpra-,
Hunvadi Zrinjski in recimo
Cavrur
in Mazzini! V erem bi se pa utegnili ti no-
-vjalVo. aH ima popoinoi ia_s\ ezeI M,ci r31\tčnih idcj m Cl-]jev združiti na naslov
cccarezza
ačke in torte. Pa da so res sveže, r*>: j jrrofa |u!ija Andrassv-ia: Chi ti rnta sveže! Kakor Krc toki dara«. jej j oiLl que! chc SIU.fe 0 ha jn rrodujalka z vso vnemo kazala stvari.| ini,ann2r tj Vuole!
sova stiva .i.
r ravkar prišle iz peči, da bi si milo-! inoKla izbrati kar najbolje. In milo-j t je izbirala in izbirala ter natančno j r uuiiala vse ponuiane slaščice. Končno je vzela kfis torte imoka-. odlomila košček, de?a v usta in pokušala, kakor edino le r.ajboljši velčaki pokušajo vino.
Pa je v torti res pravo čajno siro-
..	! JT^ki so jih prehiteli, spadajo v minolost.
milostiva gospa, drugače; BrC7 dvr,nn naliWaio razmere vladi no-
. j večanc dolžnosti napram prebivalstvu, j Ce tudi ni nikakega ljudskega zastopa, je
vendar govornikov iz prebivalstva, ki so
kos.
vo maslo?
—	Seveda je, ti >e vam nit. r.t u, ula ponuditi tortL-
Dama je bila končno pomirjena *definitivno€ vzela kos »-moke*, ga začela h miti ter dajati slaščico — psu, ki ga je pripeljala s seboj.
Sčene Je požiralo; *popapcalo* je iv>tem še drugega in tretjega.
—	O. ima rad kaj takega, — je pravila milostiva. — Popapca vsak dan najmanj za eno krono takih boljših stvari. Ali samo boljših. Zato moram sama prej pokusiti, ali so dobre in sveže, da bi psičku ne biio slabo.
Dogodilo se je to v Pragi meseca fe-brurja v letu Gospodovem 1915.
Pa nadaljuje »Naše Slovo«: Samo nekoliko vprašanj: Ali ne spada ta dama tudi k fHrm. ki »sploh ne čitajo časopisov-? Ali sploh ve. da je vojna? Ali tudi le sluti, kaj prinaša ta vojna tisočem rc
ven način prilastil. V tem slučaju je zagovorili. Res značilno je, j vod dolžen, z izplačilom tako dolgo počakati, dokler se prepriča na nedvojben način, da sme imetniku knjižice vlogo izplačati. Seveda se morajo te izpovedbe izvršiti kolikor mogoče hitro in ustno, ker v nasprotnem slučaju riskira zavod, da ga imetnik toži na izplačilo vloge in povzroči s tem zavodu neprilike in pravdne stroške.
Smrt vlagatelja ali onega, na katerega se glasi hranilna knjižica, torej principijelno ni zadržek za izplačevanje vloge. Zlasti se bo izplačilo smelo izvršiti brez zadržka, ako se zglasi s hranilno knjižico žena ali otrok, ali ka«\ drug bližnji sorodnik umrlega, posebno,če je dotični tudi dedič. Pozornost pa je že potrebna, kadar pridejo tuji ljudje, zlasti kadar pride tuj človek, ki ne more verjetno izkazati se, na kak način je prišel v posest knjižice.
Pri vinkuliranih knjižicah bode brez pomisleka vlogo izplačati, ako se donesitelj izkaže tako, kak'T predpisuje dotična vinkulacijska določba, ali vinkula-cijski dogovor, to je, ako prinese even-tuelno potrebno listino, ako se posluži besede, ki je dogovorjena in v knjigah zavoda zabeležena itd.
Brez tega izkazila naj se vinkulacijska
ingannaro, o
Proti sklicanju parlamenta se oglaša — krščansko - socijalno glasilo »Reichs-post*. To svoje protiparlamentarno in s ton tudi protiljudsko stališče obrazložuje tako-lc: »Naj le krivi proroki, ki jih je (vojna pokazala v vsej njihovi ničnosti, ostajo v temi. Nikdo jih ne potrebuje, nik-do ne kliče, nikier se jih ne pogreša, do-
izplačati in to vselej samo vpoštevaje okolščino posebnega slučaja in po po-prejšnem sporazumu z zapuščinskim sodiščem, ali s pravnim zastopnikom.
poklicani, da njega želje sporočajo vladi, knjižica nikdar ne realizira, dokler tega Cim bolje more vlada ustrezati željam ne odredi oni, ki je vinkulacijo povzročil,
prebivalstva, vstrajanje do
n? za
Ne vemo, kie bi našli kak para-tako ravnanje. Toda toliko pa
graf vem
rfl
Ker vemo. da je nič ne more odvrniti od ogabno perverzne ljubezni do psa. bi jej
tem bolj olajšuje skupnosti konca. In vzdržanja do zn-age našega orožja hočemo — to je prava. nepopačena volja vseh avstrijskih narodov in to mora biti tudi veliki ciij vsega vladnega delovanja. Potem preide že sta-rokri itnežem parlamentarizma veselje, da bi ranjene junake hoteli metati iz prostorov palače na Francovcm ringu (poslopja državnega zbora), da bi potem mogla / pet ropotati mlinska kolesa demagogije«
Praska »Union« pripominja k temu izlivu krščansko - socijalne duše. da se kažeta tu vsa ostrost in ves prp.m ljudskemu zastopstvu ti ta ljudska volja, o kateri govori krščan-
k; i-imn tcTiij a-r-mni	ijuasKa vni-a. o Kateri govori Krscan-
no. 02 ni ta earr.a zasmziia tKcempia- . .. . . .. ... .. ...
»	.. , ,	- «Ko-cocMamo iMr»cilo. bi le pridobila na ve-
no kazen - ah eksetnplaricno. rravimo. ■:. . V""1'.	"7 y / . .
javi. ce bi prisja do mamfestantnega iz-
rr.7 1 po legitimnih in poklicanih
r:' i!i ljudstva. Ta manifestaciia
ali sodišče.
Dostikrat se zgodi, da ležijo knjižice v hrambi zavoda samega. V takem slučaju je neobhodno potrebno, da se zavod strogo prepriča o upravičenosti dotičnika, ki hoče, da se mu izroči knjižica. Ako se izkaže dotičnik s pooblastilom imetnika ali z njegovim naročilom, za katero ni predpisana nobena gotova oblika in za katero torej zadošča navadno pismo ali listek, ali pred verodostojnimi pričami dan nalog, potem se mu sme knjižica brez dvoma izročiti. Drugače pa bode knjižico principijelno izročiti samo dedičem. Kdo despekt na- je dedič, se izve na sodišču. To bode v-Gotovo, kajti; časih dolgo trajalo, ker smrtovnice o j v vojni padlih prihajajo zelo počasi in j pozno in ker okolščina, da je vojak zaznamovan v oficijalni listi izgub kot mrtev, še nikakor ni dokaz za njegovo smrt. V tem slučaju bo pač. da se varujejo interesi
zastop-
v liud-
\7eii ščer.e. jej ne dovolili drugega ter bi, .	.., .	, , ,	..
jjt: , j,j nv.r-;| da: r,: dva- SKe;T! nastopu bi bila se le v pravo pobudo upravičenčev', postopati z oztrom na	o-
Ijudstvu, da bi kraj vseh žrtev, ki jih zah- kolsčino posameznega slučaja. Vdova	ali
teva vojna, neomajno vstrajalo pri svoji dorasli otroci bodo v večini slučajev	u-
io prisnu
ca di mn
_____no svoto na dan
krompirja, kai šele. « na torto. 2al. da za
■ aajau v; za otroke, ki nimajo | la bi sn:e!i pomišljati j take stvari ni para-
graf »v 111 da javna morala ni dosti močna. da bi jo prisilila v to. Pa ali ne bo te m tudi sedaj? Zdi se, da težko — ka-V or vsaj poznamo naše »dame«. Pravimo izrecno *danie*, kajti do ženr taiiika tem sdamam« veliko, precej veliVo, ako ne celo vse.
Tako s Naše Slovo«. Mi pa pravimo:
volji za vstrajanje do konca. Mari pa sm.i'ra r Reichspost« za možno, da bi prišlo v parlamentu do emuncijacij, ki bi ne b'le v sklndu z interesi monarhije v tem
pravičeni, knjižico zahtevati. Najbolje je v takem slučaju postopati samo sporazumno z onim sodiščem, ki je pristopilo za obravnavo zapuščine, ali pa se obr-
te?1 ein ča-u?! To bi bila pa že pregrda ; niti za svet do pravnega zastopnika. Dosti-insmuacija — drzna, ker brez konkretne krat bo zadoščalo, ako se dotičnik, ki podlage, in žaljiva. To je vendar jasno na zahteva izročitev knjižice, izkaže s po-
Vrag babo: najboljše bi bilo krilo	kolikor despekt pred parlamentom,
en m - rctidvajset! Psa pa konjedercn! ^ se tjstj tnljko razbobliani demo-
dlani. Zato pa se nam jako dozdeva, da rečenemu krščansko - socijalnemu glasilu ni vf-Jil peresa toliko, respekt pred ljudsko i ne velia in je nemogoče
pravilo.
kojnikovim testamentom, glasom katerega naj bo dedič. Brezpogojno pa tudi to
izreči splošno
Razne političn? uesii.
o
kratizem teh ljudij ni pokazal sedaj vprvič
v precej — čudni luči.
cer zuri na Ogrskem piše »Pesti Uj-saj. : Preventivna cenzura se sploh ni uvela na Ogrskem. Listi predlagajo državnemu prav dni št v u dolžne eksemplare
istočasno, ko je izšel list, a državno pravdništvo ni med vojno skoro nohen-krat prišlo do tega, da bi rabilo ojstro orožje konfiskacije. A če so listi kaj zagrešili v dobri veri. jim je dajalo le dobrohoten nasvet, naj bedo bolj pazljivi. Listi dobivajo od v to postavljene komisije le
»rmacije. da se militarični interesi ne !; slučaji, odujejo s pribčevanjem kočljivih vesti. |
Izshćeuanje lirsnllnlh clo§ no vlagateljih, ki so o vojni padli.
Dr. Ernest Kalan priobčuje v wZa-
drupi" :
V marsikaterih ozirih upliva vojna na promet in obrat v zadrugah. Ne v zadnji vrsti tudi s tisočerimi smrtnimi slučaji,
katere povzroča, in z izvanrednimi okol-r ostmi, pod katerimi se vršijo ti smrtni
;fn
Nočemo se dSnes pečati samo z vpra-
isaujem. kakšen učinek in pomen ima za
Na vse sti; ni kažejo le smeh! a-.7. Pravi kavatirji, ki do vseh in do
logami na hrana tekoči račun, hranilna knjižica legi-
papir. to se pravi listina, na po-dlairi Katere srne zahtevati vsak donositelj ali imetnik iste izplačilo hranilne vlo-
to
V „k ^r g e sam rajnoje in najpris čneje:	!mcui,h f.sie
žeiiv. m i -h nič, ako s svojo^ nef.adc- Izjemo tvorijo vinkuhrane knjižice, t j- n in Broavadnr. Imbezajivostjo vzbujajo v » kr.jizicc, ki se tičejo vloge katere s ki je tako lepo izražena v p ! snif ^Pj^ati samo onemu, ki je glasom -ktm rtku: .Chi ti accarezze vrnkulacijske izjave v to upravičen. Nače-
človcku misel, znanem i:aiijan
p:ii di qt e> che suole, o ti ha ingarmar ti vu Itr".
rirolsko društvo „Andreas Hofer-Vrcrein na Dunaja je reagir;-lo s toplimi besedami na poznani, n da\ni govor Andrassy-jev, ki smo ga tudi mi nedavno prinesli kot kurio-ziuto. F'redsednik tega tirolskega društva,
0	cinski svetnik Hans Angeli, je dobil t m po odon; od grofa Julija Andrassy ja sledeče pismo:
.Vtlectnjcni gorpod občinski svetnik! Z ve-scijcm fetn :e>l pismo,podpisano od Vašega b a^' rocj in cd tainika .Frvega tirolskega • tn fvi Andrej Hofer", v katerem ocenjujete rcoj«. ! ese e, ki sem jih nedavno naslovil
1	a hrabro Tirulce.
hkreno delim nazore, ki jim Vaše pismo | daja izraza. Zemljepisno, zgodovinsko in p:avno nakazani drug na druzega. se moren • v^drž^ti le tecai, ako spoštujemo drug drugemu njegovo individualnost in njegove pravice. Dal Bog, a potomci junakov, kikršnji so bili Hok-ri, Hunvadi in Z inj^ki. dosežejo vse ono. za lar 30 se ti junaki borili in d pri-nesli sv« ji žrtve. Bodi e uverjeni, da mi Ma-djaii pozd a i,smo Nemce in firolce z i«kre-r.im spošiovaniem in vročo simpatijo
ter na žeilmo na podlagi measeoojnega razumevanja in sloge skupno delovati s plemeni, k» se v sedanjih u^odrp^'nh časih b re za tis e večne c Ije. ki so enako važni za dinastijo, za Ogr kn in za narode Av-
ing: niLto o '°fr,a ie <orcj vsak. kdor pride z nevinku-' " * ; lirano knjižco k zavodu, upravičen vzdigniti vlogo. Zadruga ali za%rod ima tudi vlogo izplačati, ako je znano, da je vlagatelj 1'ali vlastnik hranilne knjižice umrl. Zavod ni dolžan šele poizvedovati, ali je dotičnik, kateri pride s knjižco, tudi res na postaven način postal imetnik knjižice, ker ravno donesitelja knjižice legitimira že okoliščina, da jo ima, kot upravičenega, io realizirati.
Zavod mora pač predvsem gledati na to, da se krije in da ne izvrši izplačila ali izročitve knjižice, predno ni prepričan, da ga iz te izročitve ne more zadeti nikako jamstvo. Po možnosti je pri tem seveda tudi vpoštevati interese zaostalih lastnikovih sorodnikov ali dedičev, katere včasih zelo hudo zadene, ako ne morejo disponirati s premoženjem, ki jim pripade in ki je znabiti že zelo nujno potrebujejo.
Zgoditi se še utegne, da se pravi lastnik knjižice ne vrne, da pa tudi ni dobiti dokaza o njegovi smrti. V takem slučaju bo treba dotičnike, ki želijo knjižico dvigniti in realizirati, napotiti na sodišče, da jx)vzročijo tamkaj postopanje za proglasitev pogrešanega mrtvim. Po proglasitvi za mrtvega bo knjižico izročiti onim, ki so kot dediči v to upravičeni. Ali bode že pred proglasitvijo za mrtvega knjižico komu izročiti, je odvisno od posameznega slučaja v smislu gornjih izvajanj.
Pečati se imamo še z vlogami na tekoči račun. Tu je predvsem odločilno, kdo je glasom dogovora z imetnikom tega računa upravičen dvigniti na ta račun naložene zneske. Tej osebi bode seveda vselej izplačevati zahtevani znesek, izvzemši, ako bi se pojavil utemeljen sum, da je do-tičnikova pravica ugasnila. Sicer pa bo vloge na tekočem računu izplačati samo onim, ki se izkažejo kot dediči ali po naroČilu sodišča, seveda tudi onemu, ki bi se izkazal z verodostojnim pismom ali po pričah potrjenim, še veljavnim naročilom umrlega. Vdovi ali otrokom, ki niso izkazani kot dediči s pokojnikovim naročilom, bo pač samo v prav izjemnih slučajih kaj
Domače cesti.
Gospod Maks Svoboda, c. kr. računsk oficial pri poštnem ravnateljstvu, je imenovan računskim revidentom. Častitamo!
Vsem ženam In dekletom. Gie za pomoč vojnim invalidom, ki so izgubili vid, sluh, govor, a<i telesne ude. V ta namen osnuje urad za vojno oskrbo stalen „fond za invalide," ki naj bo vir pomoči za te težko ranjene vojščake. Tudi me ženske hočemo pomagati, da se usoda tem vrlim borheljem ublaži. V to naj se ustanovi „Ženski kronski fond.- Vsaka žera in vsako dekle, brez razlike stanu, naj daruje eno kron > in je s tem že pomagala stvari. Odbor za to fond prosi vse žene in dekleta za eno krono za »fond vojn h invalidov." (Predsednica temu odboru je grof ca Lili Bellegarde-Peja'evič)
Petdesetletnica „Slovanske Besede" na Dunaju. Letos slavi najstarejše družabno središče dunajskih Slovanov „Slov. Beseda* svojo petdesetletnico. Dne 25. februarja IS65. se je vršil prvi društveni občni zbor pod predseds-vom grofa Eugena Černina. V prvi odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh slovanskih plemen, za Slovence Peter Kosler. „Slovanska Beseda44 je ostala svoji stavljeni nalogi zvesta: negovala je dolgih petdeset let družabne stike med dunajskimi Slovani ter podpirala s svojo či alnico in knjižnico spoznavanje slovanskega življenja, kulturnega in gospodarskega. Zanimivo je, da se b.iš ob petdesethtnici nahaja na čelu "Slov. Bes.~ zopet potomec češke grofovske rodbine, grof Eugen Černin. „Slovanski Besedi- želimo še mnogo desetletij krepkega razvoja in napredka.
Italijani in Dalmacija. Znani itaiij nski publicist Gaetano Salvemini e priobčil v rimskem „Mcssagero" in milanskem „Secolo" velezanimiv članek, ki se je bavil z agitacijo, ki jo tirajo v Italiji z ozirom na Dalmacijo. Upira se tej agitaciji, sklicujoč se na danaSn e faktično stanje v Dalmaciji, z naj-izdatnejim argumentom : novim „avtoritetam", kakršnje so Corradini, Fcderzoni, Cippico, postavlja r.asproti stire. znane in menda tudi — avioritativneje dnševne potence iz zgodovine italijanskega naroda: Cavourja, Mazzinja Tommasea, ki so priznavali Dalmacijo za slovansko zemljo. Gaetini Salvemini zaključuje svoj člantk : „Glejmo, da naše slavohlepne ne pretrže vezi čustev in prizadevanj, od katerih se bo Italija mogla nerazmerno več nadejati, nego od teritorijalnih podjetij." To posvarilo na adns« itali-ansk h vročih glav priča, da je v Italiji še treznih, mislečih, dalekoglednih in — čut-stvenih ljudij.
Češko brzojavljanje z Dunaju. „Lidove Noviny" pišejo: Z Dunaja ni dovoljeno brzo-javljati češk >. Najbo j to čutijo češki ranjenci in vojaki, ki se peljejo čez Dunaj, in njih rodbine, ki ne umevajo, kaj da se jim j. brzo-javilo. češki poslanci so glede na to uvedbo posredovali pri najvišjih mestih.
Petrolej iz vode ? Nemški listi poročajo : „Braunschvveiger Lan de s Zeitung" piše, da je neka Nemka iznajdla nove vrste petrolej. V I.ter kuhane vode naj se raztopi pol funta navadne sode; voda naj se popolnoma shladi in prilije četrt liti a petroleja. Tak petrolej baje ne gori hitreje in sveti celo boljše, kakor u< vaden petrolej. Preizkusili so baje petrolej tudi v Berlinu. Naj to preizkusijo tudi naše gospodinje, ker se že izplača zdaj, da se iz enega Itra petroleja pridobe štirje litri. V Steinfeldu pri Gradcu je inženir Bittner preizk išal iznajdbo. S čistim petrole jem napolnjena svetiUa je gorela 111/a ure; zmešana voda s sodo in s petrolejem po zg >raj opisanem načinu 11 ur. Pori b.i jeza izkušnjo pol li ra petrokja. Aiešati se mora se Veda s čistsin petrolejem in ne s petrolejem, ki jr bil že prej zmešan z vod ».
Boj za kruh. Dr. Karel Viškovsky, ta najodličneji češki naciionalni ekonom, je izdal v Pragi pod tem naslovom publikacijo, ki razpravlja vprašanje preskrbljenja ljudstva z živežem za časa vojne. Že začetkom vojne je avtor pobijal teorije zadovoljevanja z lastno produkcijo, ki jim je posledica ta, da mora poljedelec, ki je prej prodajal zrnje po 22—23 K, prodajati sedaj za isto ceno — otrobe. Iz teh krivih teorij, ki so dovele do predčasnih prodaj, je tudi konsum malo pridobil, kajti ceneno žito je šlo v inozemstvo in sedaj treba nabavljati drago žito iz Ogrske. Pomoči pričakuje avtor od poojstrenja predpisov o mletvi in primešavanju nadoinestilnih materijalij k moki, posebno turščice, kajti sedaj ne gre več za kvaliteto in okusnost, ampak le za potrebno kvantiteto (množi-
?no.) Celo maksimalne cene se morajo ohraniti le pri izdatnem štedenju. Najvišje ccnc niso več trdnjava, ki se je ne da zavzeti. Avtor razpravlja o organizaciji preživljanja ljudstva. Priporoča nasilno nakupovanje ter enakomerno prehrano ljudstva ob izogibanju navskrižij med mestom in deželo. V to treba, da se nakupujejo zaloge in spravljajo v magazine pod nadzorstvom države, ki bi na ta način mogla priti do zaloge žita 5—10 milijonov* ton. Publikacija obrazložuje to vprašanje brez vsacega strankarstva, da morejo za preskrbovanje ljudstva poklicani razredi •— poljedelci in mestni prebivalci, trgovci, mlinarji in vsi čnitelji avtonomije — zadobiti pravi pojm o tem odločlnem vprašanju sedanjosti.
Sestanek hrvatskega sabora? Neki graški list je prejel iz Budimpešte brzojavno sporočilo, da je predsedništvo hrvatskega sabora storilo na kornpetentnem mestu korake, da bi se hrvatski sabor sklical najkasneje v maju. Sklicanje da je potrebno deloma radi votiranje indemni-tete, ker v juniju poteče financijelni provizorij, sklenjeni leta 191.4. Z ozirom na sedanje razmere da se to vprašanje reši, namesto z novim paktom, zopet s provizorijem.
O Strssmayerjevem spomeniku. Umetnik Ljuba Babič priporoča, naj se z ozi-rorn na okolnost, da se pogoji natečaja, dokler tr«;a vojno stanje, ne dajo izvesti, ta natečaj odloži na bolje čase, v katerih se bo moglo svobodno ustvarjati, nemotjeno po disharmoniji žvižganja šrapnelov in gromenja granat.
■	
	meSBsmm
UNETMl ZOBJE
PLOMBIRANJE * ZOBOV.
IZDBRANiE ZOBOV : BREZ BOLiCINE :
DrJ.čERMSKU.Tiisae ' TRST
SOBOZDRAV NI*
ZOSiM TBMMISt
UUCA CASERMA, 13 11. nsd
TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE fn SPOLNE BOLEZH
Šibkost m kervozhost
sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPSH. Sprejema od	pop. In 3 - 6 zve .e.
efe nedsljah odi
18 - 1. i 8

ZDRAVNIK
Med. Dr. Hnrol Pernici
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »luseratneinn oddelku« •Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 29
WSf
zBiosa uina na Prošeku štet'. 111
priporoča p. n. občinstvu i . gostilničarjem Hvojo najizboroejso i.strs-o vinc doma'ega p idelka iz Vrsara (Or^era) Cena po dogovoru	V5>ake kon-
kurence
Prodaje se od 1/» hekt> litra DHprej,
-s&i
Specijalist za slfHistične in kožne bolezni
♦	svoj aTibulatortj	%
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1.	J
♦	=== P<«laz=o I ii.irj.it--—	♦
♦	♦
+ Za cerkvijo Sv. Ai.to a novega	e
Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 .	ženske od 5 do 6 popoldne.
pop.
Tržaška posojilnica in hranilnica
regSstrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza del!a Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST {j (v lastRš pciaci) vfioti po oisvnih sio^Rjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 Vi */• na menice po 6®/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakein, če tudi ni ud in iih obrestuje po
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora.
Poštno ttrauilut«-m niču l«>o 4.	TLCiKKO\ Mt.
Ima varnostno celico <b fe deposits za sh'-amK«. v e«ln<» t-nih listin, dokumentov in raznih dru^ h vrednot, popolnoma varno proti ulr mu n pn-laru ur-j no po najnovejšem načiuu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG KAD 10 MILIJONOV KROM. Bradnt m : ii Q da 12 ftpoid. in id 3 da S Izplačaj« u vuk iciavnik ib en<hifa mi
♦ sprejema od vsakega tudi če ni ud asdrurc, i in jih obre- M 1| 0| večje zneske pc do

jih
stoje po	_	_
otvbija čekovno račune s dnevnim obresto-vanjem.
Vkga m lahko po eno krono.
Pcitao-hruilniEfli ratnu 75.57!. TBA118-84

zadruga s neomejenim jamstvom
| ulica S. Francesco Stev. 2, I. nacist, t
♦	Posojila
% na osebni kredit in tta
^	pro i plači u |>«» doirovoru.	^
X Uradne ure: vsak dan oJ 9 cl '.2 Z
dopoldne in od 3 do 5 pop
Priporoča male hranilne škrin* so posebno primerne za dr

f!
ki *! t
* I