INTERVJU
NASA TEMA
SPORT
	rt
	v* o
	Tj-
=	r<">
	m
	
	СЛ
=	o C-
	
Pol stoletja iskrenja v dvojini
str. 26-27
■
On
Se odločate za poklic? Dobro premislite! str. 12-13
Rogaška in Zlatorog tik pred ciljem str. 17
St. 6 / Leto 71 / Celje, 11. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
AKCIJA
str. 36-37
AKTUALNO
Hitra cesta do Velenja
Ključ od korenin
Sveti Valentin, ki goduje to nedeljo, ima pregovorno ključ od korenin, kar po- gospodarstvo
meni, da je po starem kmečkem koledarju od takrat naprej »dana zelena luč« za	Zlati grič ie šele začetek
delo v vinogradu in na vrtovih. V naši prilogi nam je več o tem starem prazniku	У'1*- J" £dLtrltrl4 in običajnih, povezanih z njim, povedala etnologinja in kulturna antropologinja dr. Katarina Šrimpf. str. 32-33
str. 2-3
str. 4
CELJE
Odmevna odhoda s
pojasnilom in brez str. 6-7
Gratis!
Brazilke v Kozjem
str. 28
Pri nakupu nad 1Ü € dobite ÜBI vedro gratis.
*Velja v tednu velike otvoritve v OBI trgovskem centru Mariborin Celje. Na voljo le dokler trajajo zaloge.
AKCIJA
(S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
str. 30
OBI Celje
Kidričeva ulica 32 3000 Celje Tel.03 428 77 77 Pon.-pet., 7.-20. ure Sob., 8.-20 . ure Ned., 8.-14. ure
www.obi.si
2
AKTUALNO
UVODNIK
Čas za nas
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Bodimo valentini drug drugemu!
Potem ko smo odvrgli norčave maske in spet postali povsem navadni, običajni ljudje, se (nekateri) posuli s pepelom in stopili v postni čas odrekanj, nas to nedeljo zapeljuje valentinovo. Praznik, ki se ga drži splošno prepričanje, da je bil uvožen iz zahodnih dežel z namenom praznjenja naših denarnic, v bistvu pa gre za praznik, ki so ga poznali že stari Rimljani in tudi na Slovenskem ni prisoten šele od 90. let prejšnjega stoletja. Res pa je, da je od takrat bistveno bolj kot kdajkoli prej prisoten prav v svoji materialnosti, v tem, kako se ga lahko najbolje »iztrži«. Bodisi v obliki čokoladnih srčkov, »posprejanih« vrtnic ali katere druge razvade. Kmalu za njim bomo lahko razvezali mošnjičke ob osmem marcu in materinskem dnevu. Priložnosti za zapravljanje res ne manjka. Pa je to res tisto, kar nam daje zadoščenje?
Prazniki nasploh, ne zgolj valentinovo, so tista priložnost, ko lahko stopimo izven svojega vsakdanjika, damo na mizo nekaj boljšega kot običajno, ko se družimo z ljudmi, za katere nam ob vsakdanjem tempu zmanjka časa. Na poseben način se ob prazničnih dneh simbolno dvignemo nad sivino običajnega dne. Nekateri sicer res zgolj navzven, s tistim, kar se pokaže, sliši, vidi in vonja, spet drugi pa vsebino
vsakega praznika ponotranji-jo na nek duhovni način. Že naši predniki, ki so bili z naravo še veliko bolj povezani, kot smo zdaj mi, so verjeli, da je za vsem, kar se dogaja, neka nevidna božanska sila. Zato so že v davnih časih poznali določena obredja, jih ob določenih dnevih in obdobjih izvajali, ko so tej neznani sili izkazovali spoštovanje in jo na svoj način častili. Tudi družili so se ob praznikih bolj in več kot mi.
Danes smo sicer na splošno manj duhovno naravnani, a še vedno se radi ustavimo ob določenih dneh v letu, pa najsi bo to posameznikov osebni praznik (recimo rojstni dan, god), praznik dveh oseb (na primer poroka, zaroka), narodne skupnosti (državni praznik) ali praznik neke veroizpovedi (na primer božič). Resda so vsi ti prazniki za razliko od starih časov glede načina praznovanja neprimerljivi. V sedanjem času nas zaznamuje pridobitniški odnos do predmetov in dogajanja, povsem pa sta obledela tisti globlji namen in pomen. Pa kljub temu vsakič znova lahko izberemo, vsak zase, da za praznike povabimo koga od nam dragih v svoje življenje. Tudi če samo za tisto urico ali dve skupnega klepeta brez elektronskih naprav. Zgolj ti in jaz ali zgolj mi in vi, nekaj skupnega časa in druženja. Ko sva pomembna samo ti in jaz ali mi in vi. Ne glede na to, ali smo verni ali ne, ali praznujemo to ali ono ali ne, vsakič znova se odločamo, ali bomo praznikom dovolili priti k nam ali ne.
Tako lahko to praznično nedeljo izkoristimo tako, da smo - tudi če je čas naših prvih zaljubljanj že davno mimo - valentini drug drugemu. Naj morda tokrat ta dan ne mine v obsojanju trgovske in nasploh potrošniške mrzlice, zgražanju nad vso umetno rdečo srčkasto navlako, ampak naj bo dan, ko postavimo na mizo kavo ali čaj, sadje ali piškote in si drug drugemu namenimo pozornost, naklonjenost in spoštovanje. Odločitev je naša.
Hitro do Velenja po c priključkom v Arji vas
mi
MOC za umeščanje hitre ceste na t. i. tretji razvoji osi bliže Celju
ČETRTEK	PETO	sown	NEDELJA
	„	„	„
mm	ИВ	OB	mm
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
	#	#	
аи	ПШЕ		■1 I 6
Misel tedna
Če praznike zapustiš, prazniki zapustijo tebe.
(slovenski pregovor)
V Mestni občini Celje še vedno menijo, da bi bila hitra cesta do Velenja na t. i. tretji razvojni osi najprimernejša na obstoječi cesti s priključkom v Arji vasi. Za to so se v MOC med drugim zavzeli v okviru podajanja pripomb in predlogov v času lanske javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto od Šentruperta do Velenja po tako imenovani trasi F-2-2.
Na oddelku za okolje, prostor in komunalo pri MOC med drugim pravijo, da ni bilo mogoče pričakovati, da bi bila s stališči pristojnih ministrstev do predlogov in pripomb izbrana trasa (F2-2) odpravljena. Pričakovali pa
so, da bo pripravljavec DPN upošteval predlog celjske občine in tudi drugih, da ponovno preveri resnično upravičenost izbrane različice.
S stališči ministrstev do pripomb in predlogov, podanih v javni razgrnitvi, se na MOC v celoti, saj ne podajajo ustreznih odgovorov na pripombe, s katerimi so v celjski občini ponovno pozvali k umeščanju ceste na območju t. i. tretje razvojne osi bliže Celju. Torej s priključkom v Arji vasi, za kar je MOC že leta 2006 ministrstvu za okolje in prostor podala smernice za pripravo DPN za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Mari-bor-Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje.
Številne pobude
V zvezi s tem je sicer MOC sprejela kar nekaj sklepov in pobud, s katerimi poziva k celovitosti načrtovanja razvoja območja tretje razvojne osi, kamor sodijo tudi gradnja cestnih in železniških povezav in s tem povezani razvojni projekti. Tako je MOC ministrstvu za okolje in prostor ponovno leta 2007 poslal dopis s pobudo za načrtovanje tudi vzhodne različice koridorja v okviru projekta tretje razvojne osi in priključka v Arji vasi.
Prav tako je leta 2011 celjski mestni svet sprejel sklep, s katerim je predlagal vladi, naj ponovno prouči in upošteva strokovne razloge za
umestitev trase severnega dela tretje razvojne osi na območju med Velenjem in avtocesto A1 Maribor-Lju-bljana s priključkom v Arji vasi, ter pozval, naj se nemudoma nadaljuje aktivnosti za umestitev priključka na avtocesti A1 od Celja proti Zidanemu Mostu.
Premalo sinergije med regijskima središčema
Kot še navajajo v celjski občini, analiza veljavne prostorske strategije, ki je bila predstavljena pred časom, izpostavlja premalo sinergije med Celjem in Velenjem, torej prešibko povezovanje regionalnih središč. Umesti-
Na skrajnem južnem in sev
Trenutno stanje predvidenih cestni odsekov na t. i. tretji razvojni osi
Pozanimali smo se, v kolikšni meri je že uresničen projekt t. i. tretje razvojne osi, ki bi s hitro cesto prometno povezal severni del (meja z Avstrijo) in južni del (meja s Hrvaško). Torej na katerih delih osi je že sprejet državni prostorski načrt (DPN), za katere dele še preigravajo študije različic oziroma iščejo najboljše prostorske rešitve ... Podatke so nam posredovali z ministrstva za infrastrukturo.
Projekt tretje razvojne osi je zasnovan v treh ločenih sklopih, in sicer za severni del od AC A1 do meje z Avstrijo, za srednji del med AC A1 in AC A2 ter za južni del od AC A2 do meje s Hrvaško.
SEVERNI DEL (AC A1-avstrijska meja)
1. odsek ceste: od AC A1 do Velenja pjo različici F2-2 (Šentrupert)
Zaradi odklonilnih mnenj takratnega ministrstva za kmetijstvo in okolje k predlogu državnega prostorskega načrta za prvi odsek ceste od AC A1 do Velenja po različici F2-2 (Šentrupert) je Vlada RS v letu 2013 sprejela sklep, da se z namenom izboljšanja prometne povezave območja Savinjsko-Šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami nadaljuje priprava DPN za državno cesto med AC A1 in priključkom Velenje jug po različici F3b (Podlog),
ki se je po takratnih podatkih kazala kot realno izvedljiva.
Od maja 2013 je ministrstvo za okolje in prostor vodilo intenzivna usklajevanja z nosilci urejanja prostora na področju energetike, ohranjanja narave in varstva virov pitne vode. Na
podlagi njihovih podatkov in stališč, ki so bili pridobljeni v času priprave optimizacije (med majem 2013 in decembrom 2014), je ministrstvo za okolje in prostor ocenilo, da je izvedljivost različice F3b močno tvegana. Tako z vidi-
ka ohranjanja narave kot z vidika varstva vodnih virov so bila stališča nosilcev urejanja prostora dokaj odklonilna.
Glede na navedeno je vlada v marcu 2015 sprejela sklep, na podlagi katerega se nadaljuje priprava državnega pro-
AKTUALNO
3
esti s ■
i
tev priključka v Šentrupertu namesto v Arji vasi ne sledi
omenjeni prostorski strategi
V celjski občini v zvezi s traso F2-2 opozarjajo tudi na nesorazmeren poseg v kmetijska zemljišča, na neprimerno in nezaželeno poselitev, ki ni v skladu s trajnostnim razvojem.
Obstoječa trasa Velenje-Arja vas je prostorsko dejstvo in glede na analizo prometa in dnevnih migracij s končnim ciljem v Celju in Velenju tudi upravičena, so še zapisali na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Na Mestni občini Celje se še naprej zavzemajo, da bi bodoča hitra cesta do Velenja bila speljana po obstoječi državni cesti s priključkom v Arji vasi.
ernem delu že DPN
do predlogov in pripomb iz javne razgrnitve so bila objavljena v začetku tega leta. Sprejem uredbe je predviden za konec letošnjega leta. Trenutno poteka postopek optimizacije posameznih rešitev glede na sprejeta stališča do predlogov in pripomb in z javne razgrnitve.
2. odsek: od Velenja do Slovenj Gradca
Na drugem odseku, od Velenja do Slovenj Gradca, je bila avgusta 2013 sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu. S tem je bil končan postopek prostorskega umeščanja ceste od Velenja do Slovenj Gradca, katere trasa obsega 17,5 km hitre in 1,9 km na-vezovalne ceste. V preteklem letu je Dars začel aktivnosti pri projektiranju tega odseka.
Skladno s finančnimi načrti sta leti 2016 in 2017 pred-
*Posegi v kmetijska zemljišča so v primerjavi z zahtevano ohranitvijo kmetijskih zemljišč na območju MOC ob predpostavki večje obremenjenosti tal in kakovosti zemljišča nesorazmerni. Degradirana bo ena bolj prepoznavnih kulturnih krajin.
*Umeščanje novih cestnih povezav spodbuja tudi neprimerno in neželeno poselitev, kar ni prepoznano kot trajnostni razvoj in ustvarja nesorazmerne poselitvene vzorce.
*Predlagana priključitev v Šentrupertu ni bila vrednotena glede onesnaženost s PM 10 delci, katerih povzročitelj je tudi promet. Ob pripravi zakonodaje o sanaciji Celjske kotline, za katero se zavzema okoljsko ministrstvo, je treba ta priključek dodatno ovrednotiti.
*Gospodarstvo širše regije mora logistično in prometno podpreti predvsem posodobitev železniškega prometa. Poudarjanje odvisnosti samo od cestnih povezav pomeni odmik od sprejetega programa prostorske strategije.
videni za fazo projektiranja. Identične aktivnosti naj bi se začele tudi na prvem odseku, Šentrupert-Velenje, takoj po sprejemu državnega prostorskega načrta.
3. odsek: od Slovenj Gradca do Dravograda
Na tretjem odseku, od Slovenj Gradca do Dravograda, je bilo s sklepom vlade v letu 2012 ugotovljeno, da prometna obremenitev sedanjega cestnega omrežja in njena prognoza v načrtovani planski dobi v celoti več ne utemeljujeta prvotno načrtovanega profila ceste, kar je bilo kasneje s študijo Novelacija prometnega mo-
dela za celotno vplivno območje poteka tretje razvojne osi od Avstrije do avtoceste A1 tudi potrjeno. Izvirna težava glede nesprejemljivosti različice na četrtem odseku, od Dravograda do Holmca, so visoki investicijski stroški.
obstoječih prometnic bistveno izboljšale pretočnost tega odseka in izboljšale raven prometnih storitev.
Postopek prostorskega umeščanja predvideva javne razgr-nitvev predloga najustreznej še različice v letošnjem letu.
SREDNJI DEL (AC A1-AC A2)
Na odseku AC A1 pri Celju do AC A2 pri Novem mestu je predlog najustreznejše različice problematičen z vidika ekonomske upravičenosti in družbene sprejemljivosti. Zaradi navedenih problemov pristojno ministstvo išče nov predlog najustreznejše različice, ki bi s posodobitvijo
JUŽNI DEL (AC A2-meja Republika Hrvaška)
Na južnem del tretje razvojne osi, od avtoceste A2 do meje s Hrvaško, je bila za prvi odsek od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline s sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu v decembru 2012 končana faza prostorskega umeščanja.
storskega načrta za državno cesto med AC A1 in priključkom Velenje jug po optimizirani različici F2-2, ki je bila v študiji različic opredeljena kot najustreznejša in razveljavila svoj sklep za pripravo dPn po različici F3b.
Glede na to, da je bil za različico F2-2 že izdelan osnutek DPN, je bilo mogoče pričakovati, da je v zelo kratkem času možno sprejeti uredbo o DPN. Javna razgrnitev osnutka DPN je bila junija in julija lani, stališča
Vlada RS je na svoji zadnji seji v juliju 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v RS. Poleg tega je naložila ministrstvu za infrastrukturo, naj v enem letu pripravi operativni načrt za njeno izvedbo, to je do julija 2016.
Po preučitvi vseh dodatnih podlag in sektorske zakonodaje je bila sprejeta odločitev za pripravo operativnega načrta v obliki Nacionalnega programa razvoja prometa v RS (nacionalni program). »Na ta način bomo v celoti zadostili tudi določenim zakonskim zahtevam na področju cest in železnic, a tudi nekaterim zahtevam oziroma priporočilom računskega sodišča,« pravijo na infrastuk-turnem ministrstvu.
Trenutno je pripravljen drugi osnutek nacionalnega programa, ki je pripravljen za daljše časovno obdobje, in sicer do leta 2030, nekatere aktivnosti so opredeljene celo po tem obdobju. Nacionalni program ne zajema le
prometne infrastrukture, temveč tudi področje javnega potniškega prometa, vodenje prometa, alternativna goriva, inteligentne transportne sisteme ..., in sicer vse v duhu koncepta trajnostne mobilnosti. Torej zajema širše področje, ne le prometno infrastrukturo.
Osnutek nacionalnega programa je še v usklajevanju, zato o konkretnih številkah, koliko denarja naj bi bilo namenjenega za gradnjo avtocest in hitrih cest v prihodnjih letih, na infrastrukturnem ministrstvu še ne morejo govoriti.
Želja ministrstva za infrastrukturo je, da bi bil do poletja sprejet tudi poroštveni zakon, s čimer bo Darsu omogočeno nemoteno financiranje pomembnih razvojnih projektov. Predlog zakona je v internem usklajevanju.
RG
4
GOSPODARSTVO
Zlati grič je šele začetek
Češki zasebni sklad RSBC išče priložnosti v Sloveniji - Kdo bo njegova naslednja tarča?
Podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic je dobilo novega lastnika. To je češki zasebni investicijski sklad RSBC, ki je od Probanke odkupil malo več kot 90 odstotkov podjetja ter obveznosti, ki jih je imela družba do bank.
Večinska lastnica Zlatega griča je bila Probanka. ki je ves svoj delež prodala češki družbi RSBC iz Prage. »Gre za uglednega vlagatelja z mednarodnimi izkušnjami, z močno finančno osnovo. Verjamemo, da si bo podjetje z njim finančno in tudi operativno opomoglo. Že nekaj let se namreč bojuje z zadolženostjo in pomanjkanjem kapitala,« je povedal Jože Dover, izvršni direktor za poslovne in zasebne stranke v Probanki.
Tradicija in znanje
»Slovenija je med našimi ključnimi ciljnimi trgi, tukaj iščemo še več drugih priložnosti, saj dežela ponuja obilo tradicij in veliko znanja,« pravi izvršni direktor skupine RSBC Robert Schönfeld. Kot ljubitelja vin, pravi, ga
zelo veseli, da so k svojemu portfelju lahko dodali tako ugledno podjetje kot je Zlati grič. »Verjamem, da bomo z našim aktivnim pristopom pripomogli k temu, da bodo vina Zlatega griča v prihodnje še povečala svoj ugled in bo podjetje postalo še bolj znana turistična lokacija,« še dodaja.
Varna in zdrava rast
Direktor Zlatega griča Silvo Žižek o podrobnostih oziroma o tem, koliko so Čehi plačali za večinski delež v podjetju, ne želi govoriti. Je pa prepričan, da bodo novi lastniku podjetju zagotovili varno in zdravo rast ter povečali njegovo prepoznavnost. »RSBC je dokazala, da jo res zanima razvoj Zlatega griča, saj je s tem, ko je prevzela tudi obveznosti podjetja, finančno stabilizacijo naše družbe začela še pred zaključkom prevzema,« pravi Žižek, ki bo Zlati grič kljub zamenjavi lastnika očitno vodil še nekaj časa.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Zlati grič ima 73 hektarjev vinogradov. Podjetje se je pred leti prezadolžilo z gradnjo več kot pet milijonov evrov vredne vinske kleti, ki je ena najbolj sodobnih v Evropi.
Znak odličnosti tudi podjetju Borovnik
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je podelila prve znake odličnosti v gradbeništvu. Pogoje za pridobitev znaka je izpolnilo devet podjetij, med njimi je edini iz celjske regije samostojni podjetnik Marjan Borovnik iz Vitanja, ki mu je zbornica podelila srebrno priznanje.
Vitanjsko podjetje je na trgu že od leta 1987, ukvarja se s krovstvo in
kleparstvom. Večino poslov opravlja v regiji, vendar mu zadnjih nekaj let, je povedala prokuristka Štefka Borovnik, uspeva pridobivati naročila tudi na območju celotne Slovenije in tudi v Avstriji. Kljub krizi v gradbeništvu podjetje vsa zadnja leta povečuje prihodke. V letu 2014 so znašali 946 tisoč evrov, lani so bili še za 20 odstotkov višji. Kot pravi Borovnikova, je kljub
kakovosti in resnosti, po katerih je znano njihovo podjetje, delo težko dobiti, saj je pri javnih naročilih na prvem mestu cena, ne pa kakovost.
Znak odličnosti obrtne zbornice ni prvo priznanje, ki ga je dobilo to vi-tanjsko podjetje. Krovstvo Borovnik je namreč pred časom že prejelo zlati znak slovenske kakovosti, ponaša se tudi z nekaj tujimi priznanji.
Jančar kupuje na Primorskem
V celjskem podjetju Eurotas so potrdili informacije, da so od Premogovnika Velenje kupili njegov hotel Barbara v Fiesi. Vendar o podrobnostih, ker pogodba še ni sklenjena, še ne želijo govoriti.
Po neuradnih informacijah naj bi za hotel odšteli od dva do tri milijone evrov. Direktor podjetja Eurotas Tomaž Krajnc je povedal, da so skupaj s hotelom, ki ima 90 ležišč, prevzeli devet delavcev, njihov namen pa je, da bi hotel pod njihovim vodstvom postal eden najbolj prepoznavnih na Primorskem. S hotelom Piran, ki ga je Jančar kupil leta 2012 in ga nato temeljito obnovil, jim bo to, kot trdi Krajnc, tudi uspelo.
Aleksander Jančar ima v lasti že kar nekaj hotelov. Poleg Evrope je v Celju kupil še hotel Celeia, leta 2012 je kupil hotel Piran, od predlani je preko svojega podjetja Sanatus tudi pomemben lastnik v Termah Dobrna. Trenutno tam obvladuje 17 odstotkov podjetja. Preko teh podjetij oziroma hotelov, je Jančar skupaj s svojimi poslovnimi partnerji na Primorskem tudi najemnik hotela Margarita, ki je bil do stečaja v lasti Darka Zupanca.
Najbolj donosni program Klasja prodan
Stečajnemu upravitelju Klasja je uspelo prodati program brezglutenskih izdelkov, ki ga je kljub stečaju aprila lani ohranil zaradi uspešnega poslovanja. Kupec je manj znano podjetje Sapidum iz Portoroža. Čeprav program podjetja ni pekarstvo, lastniki zagotavljajo, da nakup ni špekula-tiven. Napovedujejo namreč, da bodo ta program ohranili, in to na Celjskem.
JI
Esotech je eno najstabilnejših podjetij v regiji
VELENJE - Esotech, inženirsko podjetje, usmerjeno v razvoj in uporabo znanj na področjih energetike in ekologije, je lani ustvarilo 30 milijonov evrov prihodkov. Predsednik uprave Esotecha Marko Škoberne, ki je na seji mestnega sveta Velenje predstavil delovanje podjetja, se je pohvalil, da je podjetje s 170 zaposlenimi ena najstabilnejših gospodarskih družb v regiji.
V podjetju Esotech so se dolga leta ukvarjali s proizvodnjo rudarske opreme, v zadnjih letih pa uspešno izvajajo projekte obnove in novogradnje na področju energetike, sodelujejo tudi s Termoelektrarno Šoštanj. Predsednik uprave Marko Škoberne je ob tem namignil, da sodelovanje s Tešem dobi velikokrat negativen predznak. »Žal je v termoenergetiki tako, da ta priporočila priznava cel svet, v Ljubljani pa so tu in tam to bogokletne reference. In če omenjaš preveč Termelektrarno Šoštanj, se ti lahko v lastni državi maščuje.« Poudaril je, da je Esotech do danes obnovil vse hidroelektrarne v Sloveniji. Trenutno gradijo hidroelektrarno Brežice, upa tudi, da bodo pridobili dela na gradnji hidroelektrarne Mokrice.
Škoberne je poudaril dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in dodal, da so v zadnjih petih letih oddali za 5 milijonov evrov naročil lokalnim podjetjem ter v zadnjem zadnjem desetletju naredili za kar 250 milijonov evrov projektov. »Ob tem nimamo unovčene niti ene bančne garancije in v desetih letih smo plačali samo eno pogodbeno kazen, o kateri bi lahko razpravljali.«
Škoberne si želi, da bi jih prepoznala tudi država in ne samo lokalna skupnost, zato je bil posebej vesel obiska ministrice za izobraževanje v začetku januarju.	BGO
GOSPODARSTVO
5
Za dvig socialnega podjetništva
pri nas
V Celju o spodbujanju razvoja v EU že uveljavljene gospodarske panoge
»Slovenija je na repu razvitosti v Evropski uniji na področju socialnega podjetništva, saj je v tem sektorju pri nas zaposlenih le 0,7 odstotka prebivalcev, ta panoga pa k bruto družbenemu produktu (BDP) prispeva le odstotek, medtem ko je povprečje v EU 6,5 odstotka,« je v celjskem Narodnem domu na strokovnem posvetu o spodbujanju socialnega podjetništva in zadružništva v Savinjski regiji povedal Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.
Na torkovem zelo dobro obiskanem strokovnem posvetu so se udeleženci seznanili z vladno politiko in ukrepi na področju socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije, razpravljali o primerih dobrih praks in pomanjkljivostih ter načinih, kako v prihodnjih letih socialnemu podjetništvu zagotoviti večji pomen in vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter delež v BDP.
Socialno podjetništvo zanimivo za regijo
Kot je v pozdravnem govoru povedal celjski župan Bojan Šrot, so v Savinjski regiji med ključne razvojne projekte uvrstili tiste, kjer je veliko možnosti za razvoj socialnega podjetništva, kot so na primer prehranska samooskrba, lesarstvo in podobno. Da Savinjsko regijo področje socialnega podjetništva in zadružništva zelo zanima, po besedah celjskega župana ni naključje: »Naša regija se spopada z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, zato na tem področju želimo napredek.«
Celjska poslanka iz stranke SMC v državnem zboru Janja Sluga je poudarila, da sta spodbujanje in razvoj socialnega podjetništva ena strateških prednostnih nalog sedanje vlade in vladajoče koalicije. To področje je, kot je še dodala, velik izziv in priložnost za mlade ter tudi druge ciljne skupine.
Število socialnih podjetij se pri nas sicer povečuje, lani je bilo registriranih 62 socialnih podjetij, konec lanskega leta že 117.
Delovno predsedstvo strokovnega posveta: z leve Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, Jože Volfand, moderator posveta, sicer prokurist in lastnik podjetja Fit media in mag. Nena Dokuzov, vodja sektorja za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo na MGRT.
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) proti novi definiciji socialnega podjetništva
V OZS se ne strinjajo z novo definicijo socialnega podjetništva, ki po predlogu novele Zakona o socialnem podjetništvu določa, da se dejavnosti socialnega podjetništva opravljajo na področju vseh gospodarskih dejavnostih. »Predlagamo, da se osnutek spremembe Zakona o socialnem podjetništvu de-
finira tako, da se dejavnosti socialnega podjetništva lahko opravljajo samo v določenih dejavnostih, in sicer na področjih socialnega, družinskega in zdravstvenega varstva, zdravja ter varstva invalidov, zagotavljanja socialne vključenosti (kot v veljavni uredbi o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva), saj so te dejavnosti
najbolj ciljne in izkazujejo javno koristen in socialni značaj,« so sporočili iz OZS.
Kot še navajajo, glede na to, da je v predlogu zakona predvideno, da bodo socialna podjetja lahko delovala na vseh področjih gospodarskih aktivnosti, v OZS ne podpirajo dodatnih olajšav in spodbud, ki bi socialna podjetja postavile v privile-
giran položaj v primerjavi s klasičnimi podjetji.
»Prav tako predlagamo, da se člen, ki omogoča gospodarskim podjetjem, da ustanovijo socialno podjetje, črta. Prepričani smo, da mora gospodarska družba delovati po principih tržne ekonomije, zato z ustanovitvijo socialnega podjetja oziroma prenosa dela podjetja ali dejavnosti na socialno podjetje ne more podaljševati agonije v primeru neuspešnega poslovanja,« so še sporočili iz OZS.
A po besedah Tadeja Sla-
pnika Slovenija še vedno zelo zaostaja za povprečjem EU na področju socialnega podjetništva, zato si vlada z različni ukrepi prizadeva, da bi ta sektor v nekaj letih dosegel povprečje razvitosti v EU. »Možnosti za razmah socialnega podjetništva in zadružništva, slednje je sicer že dobro uveljavljeno v kmetijstvu, so velike pri različnih dejavnostih, storitvah, izdelkih. Kar vse lahko prispeva k odpiranju delovnih mest, zlasti na lokalni ravni,« pravi Slapnik. Razvoj socialnega podjetništva na lokalni ravni vidi v spodbujanju nastajanja
potrošniških, storitvenih, turističnih, obrtnih in rokodelskih, energetskih in mladinskih zadrug.
Finančni in nefinančni ukrepi ...
Ključni dokumenti, na podlagi katerih bo vlada razvijala področje socialnega podjetništva in zadružništva, so strategija razvoja socialne ekonomije in ekonomske demokracije do leta 2025, novela Zakona o socialnem podjetništvu, ki je tik pred vložitvijo v parlamentarni postopek ter nov Zakon o zadružništvu, ki naj bi bil sprejet do konca leta.
Podporno okolje za spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva vključuje finančne ukrepe, za katere je vlada po besedah Tadeja Slapnika v okviru dveh ministrstev, za gospodarstvo in delo, zago-to vila 45 milijonov evrov ter nefinančne spodbude z bolj prijazno zakonodajo za socialne podjetja (na primer novela Zakona o javnem naročanju, ki bo omogočala več možnosti tudi socialnim podjetjem).
Mag. Nena Dokuzov, vodja sektorja za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo na gospodar-
skem ministrstvu, je navedla tri ključne vire za financiranje projektov socialnega podjetništva, gre za denar iz kohezije, Evropskega socialnega sklada in programa razvoja podeželja.
... povratna in nepovratna sredstva
Pri finančnih spodbudah gre za nepovratna in povratna
sredstva, s katerimi na gospodarskem ministrstvu podpirajo projekte socialnega podjetništva v vseh fazah življenjskega cikla, od začetka podjetniške ideje do uveljavitve na trgu. Nepovratni denar je namenjen start-up socialnim podjetjem, pri čemer bodo prednost imele inovativne podjetniške ideje. Na prvem razpisu, ta naj bi bil objavljen kmalu, bo na voljo

KUUNaRT
CELJSKI SEJEM 12. & 13. FEB. 2016
SEJEMSKA DVORANA K
\ m
S
VSTOP PROST!		
PETEK, 12.2.: 1 SOBOTA, 13.2.	4.00-21.00 ,: 10.00-21.00	
milijon evrov. Še dodatnih 400 tisoč evrov bodo na gospodarskem ministrstvu namenili za mladinske kooperative, saj so mladi najbolj ranljiva ciljna skupina pri vstopanju na trg dela in v svet podjetništva. Cilj prvega razpisa je ustanovitev
50 novonastalih socialnih podjetij.
S povratnimi oblikami pomoči bo možnost dostopa do mikrokreditov za socialna podjetja in zadruge, za kar je predvidenih 12 milijonov evrov, pri čemer bo najvišji znesek mikrokredita znašal 25 tisoče evrov. Kot je še povedala Nena Dokuzov, je cilj tega ukrepa podpreti približno 600 socialnih podjetij, zadrug in drugih subjektov socialne ekonomije.
Podpora regijskim mrežam in partnerstvom
Kar zadeva subvencije za vzpostavitev podpornega okolje, na gospodarskem ministrstvu podpirajo regijske podporne mreže za socialna podjetja oziroma partnerstva, tudi v obliki konzorcijev. »Te lahko oblikujejo občine, izobraževalne ustanove, regijske razvojne agencije, socialna in klasična podjetja na takšen način, da zagotavljajo socialnim podjetjem dostop do trga ali financiranja,« je ukrep predstavila Dokuzova.
Zanje bo namenjenih 600 tisoč evrov, 450 tisoč za regijske mreže, 150 tisoč za socialne inkubatorje, cilj pa je podpreti 12 regijskih mrež in socialnih inkubatorjev.
Še 400 tisoč evrov bo namenjenih za mentorske sheme za socialna podjetja.
O tem, kdaj bodo objavljeni razpisi, kar je najbolj zanimalo večino udeležencev posveta, je Dokuzova obljubila, da jih je mogoče pričakovati kmalu, dva verjetno še v tem mesecu in enega marca.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
www.ce-sejem.si
Odlična vina, mesnine in druge domače dobrote, kuharske delavnice, degustacije...
PREKLOPITE na PLIN
Bosta nekdanja politična sopotnika pri druženju, kot je bilo na lanski Odprti kuhni v Celju, še naprej tako dobro razpoložena po izstopu Bojana Šrota iz SLS?
Odmevna odhoda s pojasnilom in brez
Bojan Šrot izstopil iz SLS, Tina Kramer zapušča celjsko občinsko upravo
CELJE - Dober teden po objavi odločitve o izstopu Bojana Šrota iz Slovenske ljudske stranke in odstopu Tine Kramer z mesta direktorice občinske uprave v Mestni občini Celje, ta še vedno zelo odmeva. Bojan Šrot ne želi javno pojasniti razlogov za svojo odločitev, jih je pa Tina Kramer.
Ko smo izvedeli, da je Bojan Šrot izstopil iz SLS, smo ga zaprosili, da bi pojasnil razloge za svojo odločitev, a je le kratko sporočil: »Oprostite, ampak ne komentiram.«
Bojan Šrot, dolgoletni član SLS in njen nekdanji predsednik, ne želi pojasnjevati razlogov za svoj izstop iz stranke.
Za odziv smo zaprosili tudi Marka Zidanška, predsednika SLS, pooblaščenca župana v celjski občini in direktorja Simbia. Potrdil je, da informacija drži. »Bojan
Šrot je v svoji odstopni izjavi zapisal, da se je tako odločil po tehtnem premisleku, razlogov za to ni navajal. V SLS njegovo odločitev spoštujemo, pri čemer se nam zdi prav, tudi meni, da razloge sam pojasni, če se bo za to odločil,« je v prvem odzivu še povedal Zidanšek.
Ob tem, da je celjski župan zapustil SLS, smo izvedeli tudi, da z mesta direktorice občinske uprave v Mestni občini Celje odhaja Tina Kramer, ki je bila dolga leta na tem delovnem mestu. Kot je sporočila v pisni izjavi preko
službe za odnose z javnostmi v celjski občini, »si je po skoraj trinajstih letih zahtevnega in kot menim tudi plodnega dela zaželela spremembo«.
Ob tej novici je sprva še neuradno zaokrožila tudi informacija, da bo nova služba Tine Kramer v podjetju Sim-bio. Kar smo prav tako preverili pri Marku Zidanšku, ki je potrdil, da je bila Tina Kramer v podjetju Simbio izbrana na delovno mesto vodje sektorja za ravnanje z odpadki in investicije.
RG
Arhiv NT(SHERPA)
»Cas je za spremembo, ostalo so špekul
Tina Kramer ponosna na opravljeno delo in svojo ekipo v občinski upravi MOC
Tudi Tino Kramer smo, potem ko se je polegel prvi val presenečenja ob informaciji, da zapušča mesto direktorice občinske uprave, zaprosili, da podrobneje pojasni svoje razloge za to odločitev.
»Edini in podroben razlog je, da sem si po skoraj trinajstih letih dela na tem delovnem mestu zaželela spremembo na poklicni poti,« je v pogovoru Tina Kramer še enkrat potrdila razloge za svojo odločitev, da zapusti direktorsko mesto v občinski upravi MOC, kot jih je navedla že v prvi kratki pisni izjavi, potem ko se je izvedelo za njeno odločitev. V pogovoru je tudi navedla, da je delo na takšnem mestu zelo zahtevno in zelo stresno ter nikakor ne zahteva le osemurnega delavnika, ampak bistveno več časa. Svoje delo na mestu direktorice občinske
uprave je ocenila kot plodno in uspešno.
»Špekulacije o kakršnihkoli sporih z županom ali o sporu župana in Marka Zidanška v zvezi mojo odločitvijo ostro zavračam,« je še dodala Tina Kramer.
Hkraten izstop in odstop zgolj naključje
Ali je zgolj naključje, da njen odstop sovpada z odločitvijo župana, da izstopi iz SLS, smo še vprašali Tino Kramer. »To je zgolj naključje, a bi bilo prav, da bi to mogoče poko-mentirala Bojan Šrot in Marko Zidanšek, ki se ju izstop iz stranke bolj tiče. Sama nisem bila nikoli članica nobene stranke, tudi ne SLS. Tako da ne bi želela tega komentirati,« je še povedala Kramerjeva.
Kot ključni dosežek svojega skoraj trinajstletnega direktor-jevanja v občinski upravi MOC
Tina Kramer je bila skoraj trinajst let na čelu celjske občinske uprave.
je navedla uspešno črpanje evropskega denarja. »To pokažejo vse številke in vse primerjave. Ta čas se ne bo nikoli več vrnil in menim, da smo ga z dobrim in s trdim delom znali
sih za javne finance občin, kar je vsem znano, uspeli zadržati stabilnost. In ne le to, uspeli so celo zviševati standard na področju kulture, sociale ... »Občinska uprava je zelo stro-
»Špekulacije o kakršnihkoli sporih z županom ali o sporu župana in Marka Zidanška v zvezi mojo odločitvijo ostro zavračam,« je še dodala Tina Kramer.
dobro in pravilno izkoristiti. Vodenje teh projektov je izjemno zahtevno, prestali smo tudi vse revizijske nadzore teh projektov, zagotovo je to ena najpomembnejših stvari,« je poudarila sogovornica.
Stabilne občinske finance
Ob tem je še dodala, da so v MOC v zelo nezavidljivih ča-
kovna in kakovostna, znamo odlično projektno in ekipno sodelovati. Ponosna sem na delo sodelavcev. Saj to ni samo moje delo, ampak delo celotne občinske uprave,« o bilanci opravljenega v več kot desetletju dela v občinski upravi meni Tina Kramer.
Kako dolgo bo še v delovnem razmerju v MOC, je še stvar dogovora, je pojasnila.
»Ne verjamem, da bi ta izstop lahko imel hujše posledice«
Marko Zidanšek po odločitvi Bojana Šrota, da bo zapustil SLS
Dva dni po novici, da je Bojan Šrot kot dolgoletni član in nekdanji predsednik SLS zapustil stranko, je Marko Zidanšek v kratkem intervjuju podrobneje pojasnil svoje poglede na odločitev dolgoletnega političnega sopotnika in posledice, ki bi jih njegova odločitev lahko imela za delovanje stranke.
Kaj odhod tako vidnega člana, tudi nekdanjega predsednika SLS, pomeni za delovanje stranke? Še vedno verjamete, da se bo stranki uspelo vrniti v državni zbor na naslednjih volitvah?
SLS normalno dela v smeri zastavljenih ciljev. Med njimi
je seveda največji ta, da bi se vrnili v Državni zbor RS. Verjamem, da nam bo s prenovljenim Programom SLS, ki so ga delegati na kongresu soglasno sprejeli, to tudi uspelo. Naš program je usklajen z aktualnim programom Evropske ljudske stranke in
za dostojno življenje. Prepričan sem, da bodo tudi volivci ob naslednjih volitvah uvideli pomembnost tega, da ima stranka konkreten program, na osnovi katerega se lahko odločijo, komu zaupati svoj glas. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se to zavedanje
Izstop Bojana Šrota iz SLS po besedah Marka Zidanška ne bo pomenil spremembe v delovanju svetniške skupine SLS v celjskem mestnem svetu.
acije«
predstavlja sodobne rešitve za slovensko gospodarstvo, izobraževalni sistem, našo samooskrbo, zaščito socialne varnosti ... Na prvo mesto postavljamo človekovo dostojanstvo in ponujamo rešitve, ki bodo vsakomur omogočile, da zasluži dovolj
krepi. Ljudem je dovolj neodločnosti in brezciljnosti.
Ali bi temu odhodu lahko sledili še kakšni drugi odhodi iz stranke?
Zaenkrat jih ni. Če bodo, bo pokazal čas, a ne verjamem, da bi lahko ta izstop imel občutnejše posledice.
Ali je prišlo morda med vami in županom tudi do kakšnih razhajanj pri pogledih glede usmeritve pri delovanju stranke?
Zavedam se odgovornosti položaja, ki so mi ga delegati zaupali na zadnjem volilnem kongresu SLS. To odgovornost jemljem z največjo resnostjo, zato sledim smeri, ki sem jo zastavil v svojem prvem predsedniškem govoru. Ustvarjam odprto okolje, v katerem je vedno prostor za pogovor, za izmenjavo mnenj. Pripravljen sem prisluhniti različnim pogledom na stvari, saj to pomaga osvetliti konkretno vprašanje iz več zornih kotov. A z odgovornostjo vodenja vsake stranke, še posebej prve slovenske demokratične stranke po drugi svetovni vojni, ki si utira pot nazaj v parlament, pride tudi odgovornost sprejemanja odločitev. Te vedno sprejemam samostojno in verjamem, da so v najboljšem interesu Slovenske ljudske stranke.
Kaj izstop Bojana Šrota pomeni za delovanje svetniške skupine SLS v mestnem svetu?
Pravzaprav ničesar. V SLS smo z županom oblikovali program za ta mandat v Mestnem svetu MOC in ga bomo uresničevali še naprej. Program smo naredili z mislijo na Celjanke in Celjane, tega izstop ne more spremeniti. To bo naše vodilo tudi v prihodnje.
Boste kljub odhodu dolgoletnega sopotnika v stranki vztrajali kot predsednik stranke?
Seveda.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
»Predvidoma v marcu se bodo zgodile spremembe.«
Izkušnje
dobrodošle v novi službi
Poklicno pot bo nadaljevala v podjetju Simbio, kjer bo vodja sektorja za investicije na področju ravnanja z odpadki. »Izvedela sem, da je delovno mesto prosto, in sem se prijavila na razpis,« je še povedala dolgoletna direktorica celjske občinske uprave in dodala, da izpolnjuje vse pogoje na podlagi izkušenj, ki jih ima.
»Skrb za učinkovito in kakovostno izvajanje javne gospodarske službe, vodenje investicij in javna naročila so že zdaj bili sestavni del mojega dela, vendar še v večjem obsegu,« je še sklenila dosedanja direktorica občinske uprave.
ROBERT GORJANC Foto: MOC
»Če bodo temu izstopu sledili še drugi, bo pokazal čas. A ne verjamem, da bi lahko ta izstop imel občutnejše posledice.«
Do novega direktorja z javnim razpisom?
Po odločitvi Tine Kramer, da bo po skoraj trinajstih letih zapustila mesto direktorice občinske uprave v Celju, nas je zanimalo, na kakšen način bodo v Mestni občini Celje izbrali novega direktorja občinske uprave.
Kot so nam povedali na Oddelku za splošne zadeve pri Mestni občini Celje, bodo postopek izbire direktorja občinske uprave izvedli z javnim razpisom za prosto delovno mesto, ki bo objavljen na zavodu za zaposlovanje in na spletni strani Mestne občine Celje.
Delovno mesto direktorja občinske uprave je sistemizirano skladno z uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Do dokončanja razpisnega postopka in imenovanja direktorja občinske uprave se lahko v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih imenuje vršilec dolžnosti, so nam še povedali na Oddelku za splošne zadeve v celjski občini in dodali, da zaenkrat ime morebitnega vršilca dolžnosti še ni znano.
RG
Pripeljali smo vam krofe
Pretekli teden smo na Radiu Celje izbirali zabavne predloge za dokončanje stavka »Pusta ni brez ...« Naloga poslušalcev je bila, da napišete oziroma poveste, brez česa za vas ni pusta. Da pust tudi letos ni minil brez krofov in mastnih ust, smo poskrbeli tudi mi, potem ko smo s podjetjem Don don - tvojih 5 minut trem nagrajencem podarili po dvajset krofov. Izžrebali smo Vilibalda Krajnca iz Zagrada, Mirana Žganka iz Migojnic in Uršo Krizman iz Vojnika. Obiskali smo jih na domu in jim pustni torek posladkali z odličnimi krofi. Vsi so bili našega obiska in še bolj seveda slastne nagrade zelo veseli.
MITJA KNEZ, foto: SHERPA
Vilibald Krajnc: »Pusta ni brez norčavih ljudi, znanih osebnosti, ki nam vsak dan krojijo življenje, brez >larf<, ki v resnici skrivajo nepošten obraz. Ti ljudje so celo leto pustna šema, tako da pusta ni brez njih.«
Miran Žgank: »Pusta ni brez političnih mask, brez maškarade v parlamentu in karnevala celo leto!«
Urša Krizman (na fotografiji s partnerjem Markom): »Pusta ni brez slastnih krofov in pustnih mask.«
radio celje
Stavba v Brodarjevi. Delilniki na radiatorjih so. A nedelujoči.
Ogrevalna zmeda v Brodarjevi ulici
Odločitve o vzdrževanju ali delih v stavbah na podlagi soglasja stanovalcev večni problem
CELJE - Primer dveh več-stanovanjskih stavb v Brodarjevi ulici 29 in 31 očitno kaže na pomanjkljivost slovenskih predpisov s področja energetike, tudi pred kratkim sprejetega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Zapletena zgodba, ki odkriva različno dojemanje pravil, odpira še vprašanje, ki se nanaša na odmevne in v javnosti opevane delil-nike na radiatorjih. Kljub temu, da so jih stanovalci teh dveh stavb morali namestiti v svoja stanovanja, ogrevanja ne plačujejo po njihovih kazalnikih, saj naj bi se tako odločili sami.
Stanovalci dveh omenjenih stavb se ogrevajo s toploto iz lastne kurilnice. »V preteklosti je bilo urejeno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, pred letošnjo kurilno sezono pa smo v imenu etažnih lastnikov v sodelovanju s podjetjem Butan plin obnovili kotlovnico
in prešli na nov energent, zemeljski plin. Ob primernih zunanjih temperaturah stavbi dogreva nova toplotna črpalka, ki je bila prav tako vgrajena ob prenovi kotlovnice. Vsa navedena vlaganja - poleg nove toplotnoizo-lacijske fasade - so močno znižala stroške ogrevanja v obeh stavbah,« pojasnjujejo v podjetju Supra Stan, ki je tudi upravnik. Takšen način ogrevanja pomeni, da stanovalci plačujejo račune za ogrevanje upravniku, ki znesek nakazuje dobavitelju energenta. Ne glede na to je bila vgradnja delilnikov nujna.
Inšpektor prišel, videl, izdal opozorilo
Slovenska država je montažo delilnikov na radiatorje za odčitavanje individualne porabe ogrevanja v prakso zakoličila že pred leti. Namestitev delilnikov je namreč obvezna v primeru, da so v stavbi najmanj štirje posamezni deli in se le-ti oskrbu-
jejo s toploto iz skupnega sistema ogrevanja. Kljub temu se je zgodilo, da omenjeni stavbi še do lani delilnikov sploh nista imeli. Nekateri lastniki stanovanj naj bi na to večkrat opozarjali ostale etažne lastnike in upravnika, češ da so v prekršku. Enako trdijo tudi v Supra Stanu. Da so stanovalce obveščali, da je vgradnja delilnikov nujna.
Obveščen je bil celo Inšpektorat RS za infrastrukturo. Inšpektor si je lani marca na podlagi prijave stavbi tudi ogledal in res ugotovil nepravilnosti. Poleg tega, da ni bilo delilnikov, ni bilo niti merilnikov toplote - kalorimetrov na dveh samostojnih ogrevalnih vejah, preko katerih sta objekta vezana na skupno kotlovnico. »Na podlagi teh ugotovitev sta bili pred ogrevalno sezono 2015/16 ti dve zadevi urejeni, o čemer nas je obvestila družba Supra Stan,« so nam odgovorili z inšpektorata.
Isti inšpektorat je etažnim lastnikom takrat izdal le opozorilo, ne denarne ka-
zni. Med drugim je veljalo to opozorilo tudi za lastnike, ki želijo upoštevati delilnike.
»Čeprav sta stavbi skladno z zakonodajo opremljeni z vsemi napravami, na podlagi katerih bi lahko izvajali obračun, kot ga določa Pravilnik o načinu delitve in obračunu
stroškov za toplotno v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, so se etažni lastniki na zboru etažnih lastnikov s sprejetjem sklepa odločili, da delilnikov ne bodo odčitavali in da se obračun ogrevanja izvaja na podlagi ogrevane površine posamezne stanovanjske enote. O takšnem načinu obračuna je seznanjena tudi pristojna inšpekcijska služba,« še pojasnjujejo v Supra Stanu.
Različno
dojemanje
predpisov
Nato pa se je zataknilo pri dojemanju soglasja za takšno odločitev. Lastnik enega od stanovanj, ki se javno zaenkrat še ne želi izpostavljati - njegovo dokumentacijo hranimo v uredništvu - namreč trdi, da takšnega soglasja ni dal in da je po pravilniku o obračunu stroškov pri takšnih odločitvah potrebno stoodstotno soglasje, torej vseh etažnih lastnikov, in ne le večinsko.
Da se stroški za ogrevanje ali pripravo tople vode med posamezne dele stavbe lahko razdelijo drugače, če se lastniki dogovorijo o načinu delitve s stoodstotnim soglasjem in obvestijo o tem izvajalca delitve, je resda zapisano v novem pravilniku. A kaj ko si tak zapis vsak lahko razlaga drugače. V Supra Stanu denimo navajajo, da za odločanje o takšnem načinu obračuna ogrevanja ni potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov in da nimajo vzvoda, s katerim bi začeli ogrevanje obračunavati drugače, kot se je odločila večina lastnikov.
In še - omenjeni pravilnik je začel veljati novembra lani. Če so stanovalci sprejeli sklep z manj kot stoodstotnim soglasjem etažnih
lastnikov pred tem, je tudi vprašanje, kateri sklep zdaj velja in kaj bi - če bi zadeva pristala na sodišču - le to upoštevalo. Na Supra Stanu denimo še dodajajo, da isti pravilnik omenja, da če podatki merilnika niso na voljo, se stroški ogrevanja obračunavajo glede na ogrevalno površino. In v tem primeru podatkov delilnikov ni in lahko velja ta člen. Razumejo pa, da želi nekdo, ki je imel strošek z delilniki, te tudi upoštevati. Ampak očitno je večinski sklep etažnih lastnikov povozil manjšino.
»Zavedati se je treba, da kot upravniki izvršujemo voljo in sklepe etažnih lastnikov in nimamo moči, da izvedemo dela v nasprotju s tem. Sploh ne v primeru, ko gre za dela, ki jih je treba izvesti v posameznih stanovanjskih enotah, kot je v tem primeru vgradnja delilnikov na radiatorje. Poudariti moramo, da je bil to sklep večine etažnih lastnikov in ne enega posameznika. Tudi v prihodnje bomo izvrševali voljo in sklepe večine etažnih lastnikov glede načina obračuna ogrevanja po površini stanovanjske enote,« trdijo v Supra Stanu.
»Energetski zakon določa, da je za lastnike posameznega dela stavbe, ki ne vgradijo merilnih naprav, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe, predvidena globa v višini 200 evrov,« so še napisali na energetskem inšpektoratu, ki povzema zakonsko določbo. Ne energetski zakon ne noben pravilnik pa ne omenja globe oziroma kazni za neupoštevanje podatkov delilnikov. Torej so njihova vgradnja in stroški s tem nujni, čeprav so delilniki sami sebi namen in nedelujoči.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Ponosni na električni avto
CELJE - Ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje Igor Lupše meni, da je najboljši način za motivacijo dijakov delo, zato so se pred približno dvema letoma odločili, da bodo predelali dacio sandero v električno vozilo. Na novinarski konferenci so dijaki in ravnatelj šole ponosno predstavili enoletno izkušnjo z električnim avtomobilom, ki ga pridno uporabljajo kot službeno vozilo in kot učni pripomoček pri praktičnem pouku. Z avtom, s katerim s pametno vožnjo lahko naredijo do 150 kilometrov, so prevozili že približno 9 tisoč kilometrov.
BGO, foto: SHERPA
Nov val naložb
ROGAŠKA SLATINA - Občina je po potrditvi in objavi proračuna za leto 2016 decembra lani začela izbirati izvajalce za najobsežnejše naložbe tega leta. Za uresničitev projektov načrtuje 1,3 milijona evrov.
V Rogaški Slatini so pred dnevi že začeli obnavljati park pri paviljonu Tempelj, ob čemer občina letos načrtuje še ureditev humanitarnega centra, obnovo lokalne ceste Cvetlični hrib-Spodnje Sečovo, gradnjo lokalne ceste Spodnja Rjavica-Zgornja Rjavica, gradnjo hodnika in klančine ob Zdraviliškem trgu ter obnovo parkirišča za tamkajšnjo zdravstveno postajo. Izbira najugodnejših ponudnikov je končana, ko bo tudi pravnomočna, bo občina z izvajalci podpisala pogodbe. Ti naj bi omenjene naložbe začeli izvajati med februarjem in aprilom. Občani naj bi se novih pridobitev predvidoma veselili še pred julijskim občinskim praznikom.
TS
Manjka še 60 tisočakov
Je pa Kos javno večkrat zagotovil, da fontane ne bodo začeli graditi, dokler ne rešijo še nekaj odprtih vprašanj v zvezi z vzdrževanjem in dokler ne bo zaprta finančna konstrukcija projekta. Trenutni izračuni kažejo, da manjka še približno 60 tisoč evrov. Ta denar bo občina skušala dobiti z novimi donacijami in morebitnimi razpisi. »Dokler ne bomo zbrali vsega denarja, ne bomo zasadili prve lopate,« je nazoren Kos.
ŽALEC - Občinsko vodstvo želi ob podpori lokalnega gospodarstva v mestnem parku postaviti fontano zelenega zlata oziroma nekakšno poskuševalnico piva, ki bi bila edinstvena v Evropi. Vsak obiskovalec bi za šest evrov kupil inteligentni vrček s kodo, ki ga je izdelal oblikovalec Oskar Kogoj in je to hkrati tudi njegov dona-cijski prispevek k temu projektu. Vrček bi obiskovalcu omogočil degustacijo trikrat po dva decilitra različnih vrst kakovostnega piva.
Župan Žalca Janko Kos je prepričan, da gre za dober projekt, ki bo pomagal tako razvoju lokalnega in regijskega turizma kot ostalemu gospodarstvu. »Gre za produkt, ki nas bo vpisal na turistični zemljevid Slovenije in širše, obogatil našo turistično po-
nudbo. Učinke bo mogoče čutiti tudi širše,« je prepričan Kos. »Navsezadnje gre za promocijo zelenega zlata, hmeljarstva, ki je v naši dolini doma, projekt pa podpirajo tako občani kot tudi številni gospodarstveniki.«
Preveč neznank in denarja
A zdi se, da je toliko, kot je podpornikov, tudi nasprotnikov projekta. Že ves čas gradnji fontane v mestnem parku nasprotuje skupina opozicijskih svetnikov, ki je zahtevala tudi sklic izredne seje. Kot pravi prvopodpisani Jože Krulec iz vrst Slovenske ljudske stranke, je glede tega projekta ogromno neznank in vprašanj brez odgovorov: »Še vedno bode v oči kar sedemkratna podražitev. Poleg tega tudi ta cena še ni dokončna
in tako lahko pričakujemo, da bo na koncu projekt težak krepko več kot 400 tisoč evrov.« Ne samo z enormno podražitvijo, svetniki se ne strinjajo niti z umestitvijo betonske fontane v mestni park, kjer bodo zaradi tega podrli tri drevesa. A bodo ob tem, kot poudarja Kos, uredili celoten park.
Eurojackpot in donacije
Župan Kos in direktorica občinske uprave Tanja Raz-boršek - Rehar sta priznala, da jih je na občini cena za izvedbo presenetila. »Ker gre za posebnost, nismo imeli prave primerjave. Zato smo se, tudi kar se cene tiče, oprli na malo boljši mlekomat,« je sprva zmotno nizko postavljeno ceno, 52 tisoč evrov, pojasnila direktorica. Ko so po
Fontana je po sedanjem načrtu umeščena v mestni park. Znano je že, da jo bo gradilo celjsko podjetje Remont, ki se je edino prijavilo na javni razpis in je občina z njim decembra lani že podpisala tudi pogodbo. Ni pa še znano, kdo bo izvajalec zahtevnega tehnološkega dela postavitve. Objavljen bo razpis v dveh delih, najprej bo občina iskala tiste, ki so to sploh sposobni izvesti, v naslednjem koraku bodo spraševali o ceni.
Fontana, ki razdvaja
S fontano, iz katere teče pivo, na turistični zemljevid sveta - Zaradi nenehnih podražitev in sprememb o projektu tudi na izredni seji
Tudi letošnji pust ni mogel mimo najbolj vroče teme v osrčju doline zelenega zlata. Tako so gotoveljski pustnjaki na pustno soboto v žalskem mestnem parku postavili pivsko fontano. Na za Žalec tako velikem dogodku se je zbralo veliko navdušenih občanov, ki so med prvimi želeli poskusiti zvarjeno pivo, ki je teklo v fontani. Ta je bila postavljena z veliko truda in prostovoljnih ur, ključnega pomena pa je bilo to, kot so poudarili avtorji, da ni bilo treba za svojevrstno zanimivost podreti nobenega drevesa. (Foto: JF)
objavljenem natečaju izbrali projekt in zanj naročili gradbeno izvedbo, so bili v vodstvu občine zelo presenečeni. Ker so imeli precejšnjo, tudi finančno podporo gospodarstvenikov, so se odločili, da s projektom nadaljujejo. Seveda so se sorazmerno s tem povečala tudi predvidena sredstva v proračunu.
»Trenutna vrednost investicije tako za gradbeni kot tehnološki del je 350 tisoč evrov,« je v minulih dneh velikokrat potrdil župan in nadalje pojasnjeval, da bo občina iz proračuna za projekt skupno namenila 183 tisoč evrov, ki jih je v proračun prinesla loterijska sreča dveh občanov. Ostalo bodo primaknili dona-torji. Teh je očitno precej, saj imajo v občini že za več kot 110 tisoč evrov podpisanih donacijskih pogodb.
Kdo so finančni donatorji, v občini še ne razkrivajo. Zagotovo sta med njimi podjetje Novem Car oziroma direktor Matjaž Omladič, ki je hkrati tudi predsednik turističnih društev in idejni oče projekta. Kot pravi, bi gospodarstvenikom tovrstna prepoznavnost zelo koristila, poleg tega bi lahko tudi lokalni ponudniki fontano uporabili v svoj prid.
Sporne ankete
Glede na vse več nasprotovanja na spletnih socialnih omrežjih lahko sklepamo, da si Žalčani fontane v takšni veličini in v teh časih ne želijo. A ankete, ki jih je občina opravila še pred postavitvijo projekta, kažejo drugačno sliko. Vendar so pridobljeni podatki lahko tudi sporni, saj je bilo od 400 anketiranih ljudi le 50 iz Žalca. Poleg tega verodostojnost anketnih rezultatov zbija tudi to, da je anketo v okviru magistrske naloge opravljala občinska uslužbenka pod mentorstvom Hane Šuster Erjavec, ki je hkrati tudi vodja projekta fontane piv, podžupanja in namestnica direktorja Razvojne agencije Savinja, ki skrbi za izvedbo projekta.
Se obeta referendum?
Potem ko so svetniki po več urah predstavitve in razprave na izredni seji prejšnji četrtek z večino projektu ponovno prižgali zeleno luč, je završalo na socialnem omrežju. Na Facebooku se je že oblikovala skupina, ki gradnji fontane nasprotuje, med uporabniki pa je zaokrožila tudi peticija proti gradnji fontane. To je v slabih 24 urah podpisalo več kot 270 posameznikov. Ali se bodo pobudniki tudi formalno organizirali in tako župana prisilili v razpis referenduma, je še prehitro napovedovati.
Župan lahko na pobudo in ob zadostnem številu pravilno predloženih podpisov razpiše referendum. Takrat je treba vsak podpis overoviti v upravni enoti. A za zdaj v občini niso prejeli še nobene pobude ali zahteve.
Dejstvo je, da zgolj pritoževanje in tarnanje preko spleta ne bosta dovolj. Če bodo v Žalcu želeli preusmeriti tok piva, bodo morali na ulico oziroma vsaj na miren sprehod do upravne enote.
LEA KOMERIČKI
Konec leta v Velenju novi skakalnici?
VELENJE - Ob uspehih slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca smo preverili, kako poteka gradnja novih velenjskih skakalnic. Na stari, ki je zdaj podrta, je nekoč tekmovala tudi slovenska skakalna legenda.
80-metrska velenjska skakalnica in sodniški stolp sta bila v devetdesetih letih, ko so prenavljali objekt, zgrajena »na črno«. Zaradi črne gradnje je Smučarsko--skakalnemu klubu Velenje inšpekcija leta 2011 izdala prepoved upravljanja objekta. Ker je skakalnica stala na
občinski posesti, jo je mestna občina konec leta 2013 porušila in se s klubom odločila, da bosta zgradila dve novi manjši skakalnici.
V Mestni občini Velenje so nam povedali, da so v letu 2014 pridobili veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh smučarskih skakalnic K55 in K35, ki bosta namenjeni treningom in tekmovanjem mlajših selekcij. Prav tako so v letu 2014 sanirali zemljišče zaradi plazov, ki so ogrožali obstoječo infrastrukturo na tem območju.
Lani so pridobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo
skakalnic, ki naj bi ju začeti graditi letos. V ta namen je občina v proračunu zagotovila 400 tisoč evrov. Pri investiciji sodeluje tudi fundacija za šport, ki bo prispevala skoraj 60 tisoč evrov. »Če bo javni razpis za izvajalca uspešen in če bodo naklonjene tudi vremenske razmere, naj bi skakalnici namenu predali ob koncu letošnje jeseni,« so povedali v kabinetu župana. Bogdan Plaznik, predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Velenje, je poudaril, da je zelo vesel, da se bo pri gradnji novih dveh skakalnic nekaj premaknilo, in upa, da bodo izvajalca za dela poiskali že februarja.
BGO, foto: RG
Štajerski raj
Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje
V dvorcu Novo Celje pri Žalcu so predstavili knjigo Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje, ki jo je vsebinsko in jezikovno temeljito predelal Peter Zimmermann. Knjiga je izšla v nemškem in slovenskem jeziku in predstavlja pomemben zgodovinski dokument tega prostora in časa. Nova slovensko-nemška Logarske doline do Rogaške
izdaja knjige iz sredine 19. stoletja govori o dvorcu Novo Celje in celotnem območju južne Štajerske. Obsega več kot 500 strani, je bogato ilustrirana in prinaša zanimive opise celotnega območja od
Slatine in od Slovenskih Konjic do Rimskih Toplic. Kot je povedala Lidija Koceli, vodja programa kulture pri žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem, je bilo izjemno malo izvodov prvotne
knjige. Zato jo je bilo zelo težko dobiti, v lokalnem okolju pa je tako precej neznana. Tako so pred časom v zavodu ob podpori kasnejšega avtorja in župana Janka Kosa prišli do ideje, da bi knjigo nekoliko preuredili, preverili znana dejstva in jo na novo zapisali tako v nemškem kot tudi slovenskem jeziku. S tem sta občina in Slovenija dobili svojevrsten zgodovinski dokument, v katerem so
predstavljena določena zgodovinska dejstva o območju in graščini, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje. Prav zaradi tega je to delo še toliko bolj dragoceno, je prepričana Kocelijeva,
»V razgovoru z županom Jankom Kosom, v katerem sva govorila o prihodnosti Novega Celja, sem predlagal, da bi na novo izdali danes redko, toda zelo zanimivo knjigo o Novem Celju iz leta 1847. Strinjal se je s predlogom in me poprosil, naj poskrbim za novo izdajo. Takrat se nisem zavedal, koliko dela sem si naložil, in tudi on ni vedel, kako dolgo bo treba čakati na rezultat. Danes se mu ponovno prisrčno zahvaljujem za zaupanje, potrpljenje in podporo pri delu. To priložnost bi
rad izrabil tudi zato, da bi opozoril na pomembno vlogo, ki jo kultura v številnih pojavnih oblikah zavzema v žalski občini,« je ob predstavitvi povedal avtor, ki je po rodu Nemec in ga je ljubezen močno povezala z njegovo drugo domovino Slovenijo.
Zahteven projekt
Kocelijeva je ob predstavitvi poudarila, kako pomembno in hkrati zahtevno delo so opravili vsi, ki so pri projektu sodelovali. Čeprav so sprva menili, da bodo original le ponatisnili, se je hitro izkazalo, da bo dela precej več. »Besedilo je bilo treba temeljito predelati. Vsebinsko ga je bilo treba ponekod skrajšati, drugje spet dopolniti in jezikovno preoblikovati. Pri
tem je bilo treba ravnati previdno, da knjiga ne bi izgubila svojega značaja. Obsežne dele besedila je bilo treba napisati na novo, toda ne v jeziku današnjega, ampak takratnega časa, torej pozne romantike,« je pojasnjeval Zimmermann.
Podobno zahtevno nalogo je predstavljal prevod na novo oblikovanega besedila v slovenski jezik, kajti besedilo vsebuje številne izraze z različnih področij takratnega vsakdanjega življenja - na primer kmetijstva - ki so danes že večinoma neznani. To nalogo je izvrstno opravil prevajalec in germanist Janko Germadnik. Knjigi z močno zgodovinsko vrednostjo je končno podobo dal oblikovalec Peter Florjančič.
LK
Največ hude krvi zaradi zdravstva
Drugouvrščeno ekipo iz Slivnice pri Celju so sestavljali Nika Škornik, Kaja Tovornik, Gregor in Peter Man-sutti. Njihova mentorica je bila Neža Mastnak.
Najboljši mladi planinci tudi iz Slivnice in Braslovč
Konec januarja so v Tržiču pripravili 27. državno tekmovanje Mladina in gore. Gre za najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. Tekmovanja se je udeležilo več kot 120 tekmovalcev. Dvojne zmage so se tokrat veselili Idrijci, takoj za njimi so bili mladi planinci iz Slivnice pri Celju, medtem ko sta v srednješolski kategoriji tretje mesto zasedli dekleti iz Braslovč.
Tekmovanje združuje tako cem od 6. do 9. razreda. Le-teoretično znanje kot šport, tos so poskusno izvedli tudi namenjeno pa je osnovnošol- preizkušnjo za srednješolce.
Pod mentorstvom Irene Kumer sta tretje mesto med srednješolci osvojili članici PD Dobrovlje Braslovče Anja Strojanšek in Sara Stanko.
Vsi sodelujoči so se novembra morali prebiti že skozi ozko sito regijskih tekmovanj. Za naslov državnih prvakov se je pomerilo 22 ekip, šest najboljših tudi v finalu. Takoj za zmagovalci se je uvrstila ekipa Slivniška avtohtona vrsta iz OŠ in PD Slivnica pri Celju. Ekipo so sestavljali Nika Škor-nik, Kaja Tovornik, Gregor in Peter Mansutti. Njihova mentorica je bila Neža Mastnak, ki je kot članica ekipe Slivniški svizci na tem tekmovanju v letih 2010 in 2011 zmagala. »Letos je bilo priprav manj kot prejšnja leta, ker smo bili vsi precej zasedeni. Na tekmovanju je treba vsako leto pokazati veliko znanja. Ni dovolj, da se tekmovalci naučijo le gradivo iz učbenika, ampak morajo dobro poznati tudi splošno planinsko znanje in aktualno dogajanje. Zato je pomembno, da sodelujejo tudi pri ostalih aktivnostih planinskega društva, kjer pridobijo ogromno praktičnih izkušenj,« ob koncu dejala Mastnakova. Mentorica dvočlanske srednješolske ekipe iz Braslovč z imenom Capricorn je bila Irena Kumer. Izvrstno tretje mesto sta osvojili članici PD Dobrovlje Braslovče Anja Strojanšek in Sara Stanko.
StO, foto: MČ
ŠENTJUR - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je imela pred dnevi svoje prvo zunanje urado-vanje in sploh prvo v občini Šentjur. S svojimi sodelavci in z namestnikom Ivanom Šelihom je v celotnem dnevu sprejela 13 pobudnikov. Kot je dejala varuhinja, je to nekoliko nad povprečjem, vendar vsi niso bili iz občine Šentjur. Gostitelj župan mag. Marko Diaci pa je bil zadovoljen, da se nobena od pritožb ni nanašala na delo njegove občinske uprave.
Je pa imel župan v imenu svojih občanov celo vrsto pritožb in pobud, ki jih je sicer že večkrat posredoval različnim državnim ustanovam. Če bi na primer država manjše prostorske spremembe prepustila v presojo lokalnim skupnostim, bi na ta način bistveno omilila eno največjih birokratskih cokel razvoja v obliki dolgotrajnih sprejemanj občinskih prostorskih načrtov. Sporočilo državi, da je usklajevanje več kot 30 soglasodajalcev povsem nerazumno in pri večletnem trajanju postopkov povsem nesprejemljivo, je Diaci tokrat predal še varuhinji človekovih pravic. Spotaknil se je tudi ob pravico do zasebne lastnine, ki v mnogih primerih povsem blokira interes javnega dobrega. Da bi na primer samo v občini Šentjur po vseh pravilih odkupili vsa zemljišča javnih cest in kategoriziranih poti, bi potrebovali več proračunov. Seveda tudi mimo tega, kako država z zapiranjem škarij med zakonskimi zahtevami in višino povprečnine duši občine, ni mogel iti.
Invalidske komisije, šikaniranje in pravice otrok
Najbolj pogosta težava, s katero so varuhinjo nagovarjali občani, je bila skrb za zdravje in razmere v zdravstvu. V Šentjurju si na primer želijo še eno koncesijo za fizioterapijo, ker je ob
Župan Marko Diaci in Vlasta Nussdorfer ob njenem prvem zunanjem uradovanju v tem letu in prvem v občini Šentjur sploh.
»Prevečkrat slišim, kako je vse odvisno od denarja, pa naj gre za dostopnost do izobrazbe, do zdravstva ali pravne pomoči. Pravni nasvet bi moral biti enako dober, če ga plačaš sam ali ga v okviru brezplačne pomoči plača država. Ta socialna drugorazrednost zaradi revščine postaja v družbi vedno bolj resen problem.«
zgolj obstoječih dveh čakalna doba za rehabilitacijo tudi več mesecev. Pri zadevah, ki so že na sodišču, varuhinja nima pristojnosti. Lahko pa posreduje, če gre za nerazumno dolgo trajanje postopkov. Nussdoferjeva se je tokrat seznanila tudi z nekaj tožbami proti bolnici Celje. Pri tem je opozorila, da ima večina spornih dejanj tudi zastaralni rok in da je v vsakem primeru treba upoštevati pravne poti in postopke. »V teh zdravstvenih primerih se vedno znova vidi, kako zelo so ljudje v času bolezni občutljivi in da je mnogokrat težava predvsem v odnosu in komunikaciji.« V pritožbah na ravni celotne države zelo izstopa delo invalidskih komisij, ki bi po njenih besedah potrebovalo resen pregled. Podobno problematično je tudi delovnopravno področje, ko ljudje zelo pogosto poročajo o šikaniranju na delovnem mestu, vendar zaradi strahu niti ne pomislijo, da bi delodajalca prijavili. Še
Varuhinja človekovih pravic se je ob tej priložnosti srečala tudi z direktorico Doma starejših Šentjur Vesno Vodišek Razboršek in se seznanila z inovativnimi pristopi v oskrbi dementnih varovancev v tej ustanovi. Kot je dejala Nussdorferje-va, bo prav to srečanje razlog za njen ponovni obisk Šentjurja v prihodnjih mesecih. V tem letu se bo namreč problematiki starejših in oskrbi ljudi z demenco še posebej posvetila.
posebej občutljivo področje so družinska razmerja. Kot opozarja varuhinja, kljub izjemnim prizadevanjem in posebnim programom na tem področju v težkih partnerskih razhodih nobeno sodišče in noben izvedenec ne moreta zares urediti stvari v prid otrok, če tega nočeta tudi starša.
StO, foto: JURE GODLER
KRONIKA
11
Lastnik tega psička bi si prislužil najmanj 200 evrov kazni. (Slika je simbolična)
Lastniki psov tudi večkratni kršitelji
Lastniki s psi brez povodca vedno bolj motijo ostale
Spuščeni psi oziroma psi brez povodca na javnem kraju iz leta v leto postajajo stalnica na Celjskem. Lastnike pogosto kazni -tudi večkratne - ne izučijo. Celjski policisti so samo lani prejeli kar 30 prijav lastnikov, katerih spuščeni psi so tudi napadli občane ali druge pse. Letos sta bili takšni prijavi že dve.
Januarja sta si kazen za nepripetega psa prislužila dva Celjana. Eden od njiju ima psa pasme bokser, ki se je dlje časa potikal po Novi vasi. Poleg izreka globe in uvedbe postopka o prekršku so policisti o ukrepih obvestili tudi inšpektorje veterinarske uprave. Ti namreč poleg policistov prav tako ukrepajo proti nevestnim lastnikom. V Celju je celo znan primer, ko so večkrat kaznovali lastnico več psov, ki so sicer po njenem mnenju vzgojeni lepo, zato tudi policistom ob vsaki prijavi jasno pove, da jih tudi naslednjič ne bo imela pripetih. Naši bralci večkrat poročajo o spuščenih psih predvsem na podeželju. Lastniki izkoristijo sprehode tudi za pogovore, medtem ko so njihovi psi brez povodca. Če mimo pride drug lastnik psa na povodcu, pa se velikokrat zgodi, da se spuščeni psi zaženejo v nje-
govega psa. Tako prihaja tudi do večkratnih napadov in pasjih ravsov, ki sicer minejo brez hujših poškodb in tudi brez prijav, četudi so takšni dogodki sila neprijetni.
Če kdo takšne napade že prijavi, se dogaja, da preden na kraj prispejo policisti, lastniki napadalnih psov že odidejo s kraja. Dogajalo naj bi se tudi, da so številni napadi psov na druge pse neprijavljeni tudi zato, ker se lastniki dogovorijo za plačilo škode >kar na roko<. »Vseh primerov ne moremo odkriti ali lastnikov kaznovati, če ni prijav,« pravijo na celjski policiji. Takšna izjava je razumljiva, hkrati trka na vest tistih lastnikov psov, ki predpisov ne upoštevajo.
Izkoriščajo pot do odškodnine
Dolžnosti lastnikov psov so določene v Zakonu RS o zaščitiživali. 12. člen natančno določa, da morajo skrbniki psov na javnem kraju poskrbeti za fizično varstvo svojih živali tako, da jih morajo imeti na povodcu. Kazen, če lastnik psa ne upošteva teh predpisov, je od 200 do 800 evrov. V drugo skrajnost gredo dogodki in prijave oškodovancev, ki trdijo, da so jih napadli psi,
ki so bili spuščeni sicer na zemljišču lastnikov, vendar so se »zaganjali« vanje, ko so bili v mimohodu.
Ena takšnih prijav je bila pred dnevi prav tako na Celjskem, kjer je lastnik dobil denarno kazen. Lastnik trdi, da pes ni napadalen, da gre za izmišljen napad in da so oškodovanci le izkoristili možno pot do kasnejše odškodnine ter da slovenska zakonodaja z lahkoto dopušča takšno izsiljevanje. Da je tovrstnih dogodkov na terenu kar nekaj, a zanje ne izvedo ne policisti ne inšpektorji, priča to, da tudi v Društvu proti mučenju živali Celje dobijo kar nekaj prijav o spuščenih psih. »Mi poskušamo situacije reševati tako, da se oglasimo pri lastnikih, povemo, da smo dobili prijavo, nakar nam največkrat zagotovijo, da se to več ne bo zgodilo in da jim je pes najverjetneje ušel. Hujših primerov zaenkrat nismo obravnavali,« je dejala Verica Skok iz društva. »Sicer društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pri-
Je na delu organizirana skupina?
Na Celjskem je minuli konec tedna spet strmo poraslo število vlomov v hiše. Policisti zato preiskujejo tudi možnost, ali se je na našem območju znova pojavila kakšna organizirana skupina storilcev teh kaznivih dejanj.
V petek je tako nekdo iz ene hiše na Dobrni ukradel računalnik, zlatnino in nekaj denarja. V Velenju je neznanec vlomil v najmanj sedem
»vikend hišic« ob jezeru. Na vlomilskem pohodu je ukradel več različnega električnega orodja in več agregatov. Vlomi se so nato vrstili še na območju Podčetrtka, kjer so vlomilci odnašali predvsem nakit. Podobno se je zgodilo v hiši v Jamovi ulici v Celju, kjer je storilec v hišo vlomil skozi vrata terase. V Lazah pri Dramljah lastniki ene izmed hiš poročajo prav tako o vlomu in tatvini denarja. V
V primeru, da pes ugrizne koga in so policisti o tem obveščeni, morajo v 24 urah obvestiti območni veterinarski urad, ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov. Če se izkaže, da je pes nevaren za okolico, so največkrat o tem obveščena tudi pristojna zavetišča za živali. Kadar policisti na terenu ugotovijo, da je žival tako nevarna, da ogroža življenje, lahko uporabijo tudi strelno orožje in psa usmrtijo.
stojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanjusvo-jih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali,« dodajajo na policiji.
Čudna >folklora< na podeželju
Policisti so tu v nehvaležnem položaju, saj nevestne lastnike psov kaznujejo tudi po Zakonu o prekrških, kar pomeni, da morajo kršitev na terenu zaznati. A ker je nerealno pričakovati, da bo kršitelj, torej lastnik spuščenega psa, policijo počakal na kraju, se prekrškarji, še posebej na podeželju, pogosto izognejo kazni. V podobnem položaju so tudi veterinarski inšpektorji. Ti na terenu preverjajo tovrstne kršitve najpogosteje v skupnih akcijah s policisti in največkrat v mestnih središčih. Pri tem ima inšpektor možnost preveriti vse predpisane obveznosti lastnika psa, torej prijavo psa, obvezno cepljenje in podobno. »Drugi način nad-
zora pa izvajamo uradni veterinarji na podlagi podanih prijav predvsem na podeželju. Teh prijav je čedalje več in veterinarji se odzovemo vedno, hkrati pa preverimo izvajanje fizičnega varstva psov v celotnem zaselku, prav tako zaščitno cepljenje psov proti steklini. Imajo pa imetniki živali >folkloro<, da spuščajo pse v pozno popoldanskem in večernem času, ko dejansko uradnih veterinarjev in tudi drugih služb ni na terenu, da bi lahko neposredno zaznavali te kršitve,« so nam sporočili iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Sprememba miselnosti
V zadnjih letih imajo pooblastila za kaznovanje lastnikov, ki psov nimajo pripetih, tudi občinski redarji. A jih je spet - glede na celotno celjsko regijo - premalo, da bi redno kaznovali nevestne lastnike in jih na tak način izučili. »Občinski redar mora prekršek osebno zaznati, saj samo v tem primeru obstajajo okoliščine, da lahko kršitelja kaznuje s plačilnim nalogom,« so nam odgovorili iz Službe za mestno redarstvo Mestne
občine Celje. Torej so v enakem »primežu« kot policisti. Če prekrška ne zaznajo, lahko kršitelja kaznujejo samo, če imajo pisni nalog oškodovanca ali pričo. Toda ljudje se redkokdaj odločijo za pričanje.
Kot še dodajajo celjski občinski redarji, so na takšne kršitve pozorni predvsem na Savinjskem nabrežju, v okolici Šmartinskega jezera in v celjskem mestnem jedru. Se pa na redarje ljudje s takšnimi prijavami obračajo manj kot na policiste. »Gre predvsem za prijave, da nas ljudje opozorijo, kje opazijo pogosto spuščene pse. Zato tudi na podlagi teh informacij na določenih lokacijah izvajamo nadzor,« še dodajajo redarji.
»Mora se spremeniti miselnost lastnikov psov, tistih, ki še niso dojeli, da imeti psa ne pomeni samo to, da mu daš jesti, piti in ga pelješ na sprehod, da opravi potrebo. Zavedati se morajo, da je ob teh vsakodnevnih opravilih treba v prvi vrsti zagotavljati fizično varstvo psa, torej ga imeti na ustreznem povodcu vedno, ko je na javnih površinah,« še zaključujejo redarji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Vprašanja, kako izvajajo nadzore nad lastniki, ki psov nimajo na povodcu, smo poslali tudi na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.
Levcu je bila tarča delavnica ob hiši, od koder so tatovi odnesli tri motorne žage. Nepridipravom so zanimive tudi nenaseljene hiše. Ena takšna je v Prežihovi ulici v Celju, kjer so preme-tali prostore, toda očitno v njih niso našli ničesar uporabnega. V obdobju zadnjega tedna dni pa je neznani storilec vlomil tudi v stanovanje v bloku na Novem trgu v Celju. Od tam je ukradel računalnik.
Lani na Celjskem tri tisoč prometnih nesreč
Lani se je na območju Policijske uprave Celje zgodilo tri tisoč prometnih nesreč. Od tega tudi 20 tragičnih, v katerih je umrlo 21 ljudi, v več kot 1.300 nesrečah pa se je hudo ali lažje poškodovalo približno dva tisoč ljudi.
Najpogostejši vzroki lanskih prometnih nesreč na našem območju so neprilagojena hitrost, nepravilen premik z vozilom, nepravilna stran ali smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Večino nesreč s takšnimi vzroki so povzročili vinjeni vozniki. Ti so največkrat tudi prehitro vozili. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pri nesrečah s smrtim izidom je bila kar 1,73 promila alkohola. Najpogosteje so se nesreče dogajale v naseljih, največ tragičnih nesreč pa je bilo na cestah izven naselja, kjer so bile tudi hitrosti vožnje večje.
Izsilila je prednost
Sredi minulega tedna sta se v prometni nesreči pri Slovenskih Konjicah poškodovali dve osebi.
25-letna voznica avtomobila je vozila po lokalni cesti iz smeri vasi Blato. Ko se je vključevala na prednostno cesto, je trčila v vozilo, s katerim je mimo pravilno pripeljal 41-letni moški. V nesreči se je 41-letnik hudo poškodoval, voznica, povzročiteljica prometne nesreče, pa lažje.
Sklep sodišča bo znan kmalu
Na celjskem okrožnem sodišču je bila v petek obravnava tožbe Republike Slovenije zoper družbo Rimske terme v stečaju. Gre za malo več kot 4 milijone evrov. To je bil denar, ki ga je Evropska unija namenila za obnovo Rimskih Term.
Pred leti se je namreč izkazalo, da je bil denar pridobljen na podlagi lažne gradbene dokumentacije, izvajalec del pa je bil Vegrad. V tej zadevi je bilo na kazenskem oddelku sodišča že obsojenih nekaj oseb, med njimi tudi Hilda Tovšak kot direktorica Vegrada. Država zdaj od Rimskih term terja denar nazaj. Po predložitvi dokazov odvetnikov ene in druge strani sodišče sklepa še ni sprejelo, tako da končna odločitev še ni znana. Ko bo, bo sodišče o tem najprej seznanilo stranke v postopku.
12
NAŠA TEMA
Se odločate za poklic?
Dobro premislite - Eden od poklicev prihodnosti je po mnenju futuristov tudi krizni svetovalec za napačne odločitve
Raziskava evropskega centra za razvoj kaže, da naj bi znotraj držav Evropske unije do leta 2020 nastalo približno 83 milijonov delovnih mest. Od teh naj bi jih bilo le osem milijonov takšnih, ki bodo nova. Za preostalih 75 milijonov naj bi šlo za zamenjave, to pomeni večinoma za upokojitev tako imenovane »baby boom« generacije. Koliko jih bo zamenjanih v Sloveniji? Naša država podatkov o tem še ni objavila, analitiki trgov dela pa so pripravili različne tabele poklicev prihodnosti. Vas zanima, kakšne so? In kateri so tisti poklici, ki se vam jih izplača izbrati, če živite v celjski regiji?
Analitiki trgov dela so pripravili različne tabele poklicev prihodnosti, izhajali so iz predvidene slike razvoja človeštva v prihodnjih desetletjih. Na zavodu za zaposlovanje so na lestvico desetih najvišje uvrščenih poklicev do leta
2050 uvrstili naslednje: analitik trga, gradbeni inženir, medicinska sestra, analitik vodenja, računovodja in revizor, računalniški sistemski inženir, svetovalec za osebne finance, programer, zdravnik in zobozdravnik.
Po mnenju futuristov med deset poklicev prihodnosti sodijo programer nano proizvodnje, nadzornik genetske proizvodnje, nadzornik prenosa podatkov, informacijski varnostnik, vrtnar avtohtone pokrajine, bio umetnik, krizni svetovalec za napačne odločitve, ogljični policist, 3D-pripovedovalec pravljic in popravljavec robotov.
Povsem drugače prihodnost poklicev vidijo v eni od slovenskih marketinških agencij, v GR 8. Kot so objavili na svojih spletnih straneh, so njihovi poklici prihodnosti, ki bodo krojili usodo naslednjih generacij v Sloveniji, drugačni. Med njimi so na primer svetovalec za zasebnost, svetovalec za odvajanje odvisnosti od tehno-
logije, inženir živalskih selitev in strokovnjak za množično financiranje.
In celjska regija?
Kadrovski delavci in tisti, ki imajo v podjetjih pomembno besedo pri izbiranju zaposlenih, pravijo, da bo celjska regija v prihodnje najbolj potrebovala mehatronike, strojnike, steklarje in gostince. So torej to področja gospodarstva, ki pomenijo razcvet regije?
Še pred kratkim je veljalo, da je edina razvojna priložnost regije turizem. Danes so razmišljanja drugačna. Gospodarstveniki namreč na prvo mesto postavljajo ko-vinskopredelovalno industrijo in skupaj z njo poklice, ki to dejavnost »držijo gor«. Na prvem mestu, vsaj v zadnjem času, v vrh postavljajo poklic mehatronika, kjer so imeli, pravi ravnatelj Srednje šole za mehatroniko in strojništvo Ludvik Aškerc, prav zaradi potreb gospodarstva povečan vpis: »V obeh programih se je
vpis povečal, imeli smo celo omejitve vpisa. Nas pa zelo veseli, da je število tistih, ki se želijo vpisati v 3-letni ali 4-letni program mehatronika, iz leta v leto večje.
Kot še pravi Ludvik Aškerc, je bilo pred leti zelo veliko vpisa v program zlatar in fi-nomehanik, vendar sta, kot kaže, ta poklica v regiji »rahlo« potonila v zgodovino. Razlog je, seveda, potop podjetij, ki so se ukvarjala s to dejavnostjo.
Za gospodarstvo neuporabni
Matjaž Ahac, predsednik društva kadrovskih delavcev Celje, je prepričan, da bi bile razmere na kadrovskem področju v regiji povsem
drugačne, če bi šole in delodajalci bolj delali z roko v roki. »Delodajalci zelo dobro vedo, kakšne kadre potrebujejo, vendar so njihova pričakovanja očitno nerealna. Naš izobraževalni sistem žal še vedno vzgaja kadre, ki so za gospodarstvo neuporabni oziroma mora v njih vložiti še veliko denarja, da jih lahko uporabi za svoje potrebe.
Iz garaže v »svet«
Poglejmo primer enega od podjetij na Celjskem. Izbrali smo podjetje Kozjan iz Šmarja pri Jelšah, ki je bilo ustanovljeno leta 1993. Stanislav Kozjan se je na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil v Železarni Štore in podjetju Ikom, odločil, da sa-
mostojno nadaljuje poslovno pot. V majhni najeti garaži je začel proizvodnjo procesnih posod iz nerjavečega jekla, namenjenih mlekarnam po Sloveniji, pa tudi druge kovinske opreme za živilsko industrijo. Garaža je kmalu postala premajhna, zato se je proizvodnja selila v prostore stare šole v Šentvidu pri Gro-belnem. Vendar je kmalu tudi ta proizvodnja prerasla prostore, zato so zgradili novo halo.
»Danes nam ničesar ne manjka. Potrebujemo le nekoliko več delavcev v pisarnah, torej tistih, ki bodo ime našega podjetja prenesli v svet. Šele potem bomo rabili delavce v proizvodnji.«
JANJA INTIHAR
Ravnatelj Igor Lupše (na sredini) meni, da njihova šola dobro sodeluje z bodočimi delodajalci.
Zaželeni poklici iz storitvene dejavnosti
Ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Igor Lupše opaža, da se vedno več dijakov vpisuje v njihovo srednjo šolo, tudi zato, ker si želijo pridobiti znanja za poklice, s katerimi bi se lahko po opravljeni šoli hitro samozaposlili.
Ravnatelj Igor Lupše je po- nudila možnost zaposlitve, v udaril, da vpis v njihovo sre- šoli opažajo, da se mladi od-dnjo šolo od leta 2013 počasi ločajo za poklice, s katerimi
narašča. »Letos imamo tri polne razrede iz avtostroke, prav tako so polni trije razredi smeri frizerstvo. Veseli smo, da se dijaki spet zanimajo za smer ustvarjalec modnih oblačil, saj smo pred petimi leti ostali brez prvega letnika, ker ni bilo zanimanja med učenci.«
Glede na krizo v gospodarstvu in večjih podjetjih, ki bi
se bodo lahko hitro samoza-poslili. Poklici, ki pred leti niso bili ravno med najbolj zaželenimi, ponovno dobivajo vednost. Lupše meni, da dijaki vidijo v teh poklicih tržno nišo. »Dijaki in njihovi starši razmišljajo, da če ne bo drugače, se bodo nekako preživljali z lastnim uporabnim znanjem.«
Resda v zadnjih letih v šoli niso opustili nobenega programa, a žal niso odprli novega. Ideje o programu modnega stilista kot nadgradnje frizerskega programa ministrstvo za šolstvo ni podprlo.
Ker je v šoli večina poklicnih programov, imajo zelo dobro razvito sodelovanje z bodočimi delodajalci. »Naši dijaki nimajo težav s pridobivanjem obvezne prakse pri različnih delodajalcih in večino prakse si poiščejo kar sami.«
Najboljše sodelovanje je na področju avtostroke, kot dober rezultat sodelovanja
»Problematično je razmišljanje, da bodo samo ljudje s titulami za visoko izobrazbo bolj uspešni na trgu delu.
Branko Meh:
Vajeniški sistem je prava pot
so lani dijaki z mentorji in s podjetjem Avtotehnika Celje na cesto postavili električni avto. A dobro sodelujejo tudi z drugimi podjetji. »Trenutno veliko sodelujemo s podjetjem Pro magnet, s katerim načrtujemo polnilno postajo za električna vozila, v naslednjem letu bomo skupaj ustvarili električni skuter in kolo. Na področju modnega ustvarjanja zelo veliko sodelujemo s podjetjem Andraž. Upam, da bomo kmalu naredili skupen projekt modne revije.«
Igor Lupše je dodal, da si njihovi dijaki želijo še več prakse, a se zaveda, da jim mora šola najprej ponuditi širše znanje, kasneje pa bodo na različnih delovnih mestih dobili tudi delovne izkušnje.
BGO
Foto: SHERPA
»Slovenija je podhranjena z ljudmi s poklicno izobrazbo. V posameznih panogah je največje pomanjkanje kadrov kot so strojni inštalater, elektrikar, oblikovalec kovin in orodja, pečar, polagalec keramike, mizar, avtoservi-ser, mesar, pek, slikopleskar. Ti profili lahko takoj dobijo delo pri obrtnikih in podjetnikih ali v malem gospodarstvu,« pravi Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS).
Kot je še dodal, dobro sodelujejo z ministrstvom za izobraževanje, ki je znova uveljavilo dualni ali vajeniški sistem, s katerim bo mogoče premostiti ali ublažiti pomanjkanje ljudi s poklicno izobrazbo. S tem sistemom bodo pridobili več znanja in veščin ter tako uspešneje opravljali delo v panogi, za katero so se poklicno usposabljali. Pravi še, da ti poklici postajajo bolj stimulativni tudi z vidika plačila. »Obrtniki in podjetniki jih že veliko bolje plačujejo, kot
nekatere visoko izobražene kadre. Seveda tudi zato, ker jih primanjkuje. Prihaja celo do kraje delavcev iz enega podjetja v drugega.«
Meh je še pripomnil, da so za pomanjkanje poklicnih profilov krivi tudi starši, ki pogosto menijo, da če bodo njihovi otroci visoko izobraženi, se bodo lažje prebijali v življenju. Temu pa velikokrat ni tako, kar dokazuje velik delež visokoizobraženih kadrov, ki ne morejo dobiti službe.
RG, foto: GrupA
NAŠA TEMA
13
»Človeku pri 14 ali 15 letih ne moremo določiti, v katero šolo se mu splača iti, saj ne vemo, kam ga bo potegnil razvoj. A če krepimo posameznike na področjih, kjer so močni, in če jim ob strani stojimo z ustrezno štipendijsko politiko, se nam ni treba bati za potomce,« poudarja direktorica celjske območne službe ZRSZ mag. Alenka Rumbak.
Napovedovanje zaposlovanja je nehvaležno
Če je poklic deficitaren, to še ne pomeni, da na trgu dosega višje plačilo - Tudi podjetja ne znajo opredeliti svojih prihodnjih potreb
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) vsako leto pripravi analizo napovedi zaposlovanja s pomočjo posebne ankete, s katero preverja namere delodajalcev po vsej Sloveniji. Projekcijo pripravi na podlagi vprašalnikov, ki jih izpolnijo srednja in velika podjetj. Deficitarni poklici se zadnja leta, kot poudarja direktorica celjske območne službe ZRSZ mag. Alenka Rumbak, ne spreminjajo drastično, potrebe po istih kadrih pa imajo tudi v drugih državah Evropske unije.
Kateri so najbolj pogosti poklici, za katere bodo delodajalci prihodnja leta najpogosteje iskali delavce?
Na Zavod RS za zaposlovanje se obračajo delodajalci, ki iščejo kader za deficitarna področja. V prihodnjih letih bodo imeli na teh področjih največ možnosti za zaposlitev varilci, vozniki težkih tovornjakov, predvsem za mednarodni transport, orodjarji, prodajalci, zidarji, komercialni zastopniki. Pri večini teh poklicev je pomembno znanje nemščine. Med iskanimi poklici so tudi kuharji, stru-garji, čistilci, tehniki za strojništvo, natakarji, mehaniki, delavci v zdravstveni negi, inženirji strojništva in tesarji.
Se deficitarni poklici sčasoma močno spreminjajo?
Ne, sliko deficitarnih poklicev nam v tem trenutku morda malo kvari omejitev zaposlovanja v javnem sektorju zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ. Zaradi tega so s seznama teh poklicev izpadli tisti, ki so bili prej iskani v javnem sektorju. Zdaj so na seznamu predvsem potrebe realnega
sektorja, se pravi tržnih delodajalcev, a njihove potrebe nespremenjene ostajajo že nekaj let. Deficitarni poklici se ne razlikujejo niti znotraj držav Evropske unije, enake potrebe po kadrih imajo v Angliji, Nemčiji, Avstriji, pravzaprav povsod.
Na zavodu kljub potrebam ugotavljate, da imajo nekateri delodajalci težave pri iskanju ustreznih kadrov. Kakšni so razlogi za to?
Razlogov je veliko. Med brezposelnimi določenega kadra ni oziroma ga je zelo malo. Čeprav gre za poklice, ki so v Sloveniji zelo iskani, to še ne pomeni, da na trgu dosegajo
tudi višje plačilo. Zato se ljudje raje odločajo za zaposlitev v tujini, kjer so plače višje, deficitarni poklici so tam malo bolje nagrajeni kot tisti, ki jih je na trgu dovolj. Pozna se, da je bil za poklice, ki so danes med deficitarnimi, pred leti zmanjšan vpis v strokovne šole. Vendar se struktura vpisa v zadnjih letih spet popravlja. Nekaj na račun krize, saj starši učencev temeljiteje razmišljajo o prihodnosti
Mag. Alenka Rumbak
svojih otrok. Veliko gre na račun dejavnosti šol, a se za to trudimo tudi obrtna in gospodarska zbornica, ZRSZ ... Nekaj dodajo tudi televizijske oddaje, ki so na primer v zadnjem času zelo popularizirale področje kuharstva. Prebujati se je začela tudi štipendijska politika, čeprav zadnji razpis za deficitarne poklice ni bil najbolj posrečen oziroma je pokazal na veliko večje povpra-
ševanje, kot je bilo nato dejansko štipendij. Kljub temu da se stvari obračajo na bolje, me skrbi, da bodo mladi, ki jih zdaj usmerjamo v strokovne šole, po šolanju odšli v tujino za boljšim kruhom.
Omenili ste že, da izobrazba ni vse, kar šteje, in da delodajalci zahtevajo tudi določene druge veščine. Ali poleg znanja tujega jezika pogrešajo morda še kaj drugega?
Poleg poklicnih kompetenc, kot so specifična znanja in delovne izkušnje z določenega področja, izpostavljajo tudi splošne kompetence. Mednje sodijo usposobljenost za skupinsko delo, fleksibilnost, sposobnost za delo s strankami, sposobnost nastopanja, motivacija, odprtost.
Koliko je sodelovanja med zavodom in šolskimi svetovalnimi službami glede usmerjanja mladih za poklice, ki bodo bolj zaposljivi?
Sodelovanja je bistveno manj, kot ga je bilo v preteklosti. Vzrok za to so določene sistemske spremembe, zaradi česar se zavod v to ne vključuje več tako intenzivno kot pred leti. Določeno sodelovanje še vedno obstaja. V času informativnih vpisov se zavod vključuje v razgovore s posameznimi učenci. Karierna središča so še vedno na voljo mladim, dijakom, staršem, da pridejo do določenih informacij. Srečujemo pa se tudi pri promociji poklicev, za katere je v zadnjem času največ povpraševanja.
Ali lahko šolske svetovalne službe mladim ob koncu osnovne šole na primer svetujejo, kam naj se vpišejo? Ali bo gospodarska slika, ko bodo mladi šolanje končali, že precej drugačna?
V preteklosti so bili poklici zelo stalni, zdaj pa je življenjski lok nekega poklica bistveno krajši. Od takrat, ko poklic nastane, se razvije in ko po njem ni več potreb, preteče bistveno manj časa kot nekoč. V preteklosti smo imeli precej finomehanikov, zlatarjev in podobnega kadra, zdaj povpraševanja po teh poklicih ni več. Povečujejo pa se na primer potrebe po mehatronikih. Dejstvo je, da tudi sama podjetja za nekaj let vnaprej ne znajo natančno številčno opredeliti, kakšne bodo njihove potrebe. Zato je predvsem pomembno, da mladega človeka dobro poznamo, da tudi učenec sam dobro pozna svoja močna področja in to, v čem je dober. Tako je izbira poklica lažja. Glavno je, da se odloči za neko področje. Tako bo za takšnega posameznika tudi čez nekaj let, ko se bo pojavila potreba po novem poklicu, bistveno lažja prekvalifikacija, kot bi se spremembam lahko prilagodil nekdo, ki nima temeljnega znanja z nekega specifičnega področja.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
»Pomembno je tudi sprotno seznanjanje s poklicem. Proizvodnje v tovarnah so danes mnogo bolj čiste, delovna področja so mnogo bolj urejena, to ni več umazano delo. Če vse to vzamemo v obzir, je odločitev za nadaljnje šolanje vsaj malo lažja,« meni direktorica celjske območne službe ZRSZ mag. Alenka Rumbak.
Poklici, kjer je možnost zaposlitve trenutno največja:
analitik trga in vodenja
gradbeni inženir
medicinska sestra
mehatronik
računovodja in revizor
računalniški sistemski inženir
strojni inštalater
mizar
svetovalec za osebne finance
elektrikar
avtoserviser
programer
oblikovalec kovin in orodja
mesar
zdravnik
pečar
pek
zobozdravnik
polagalec keramike
slikopleskar
14
KULTURA
Slavnostni govornik na proslavi, ki jo je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila Mestna občina Celje, je bil Nenad Firšt. Med drugim je dejal, da smo priviligira-ni, da živimo v državi, kjer si lahko voščimo ob prazniku kulture.
Program so sooblikovali Andreja Zakonjšek Krt, Primož Krt, Orkester Akord in Gledališče Zarja Celje.
»Kot narod in državljani smo v umetnosti brez dvoma popolnoma suvereni. Kot ustvarjalci nismo ne boljši in ne slabši, smo preprosto edinstveni. Vsem drugim, velikim in malim, se postavljamo ob bok, ne tekmujemo in ne iščemo potrditve na zlatih, srebrnih ali bronastih stopničkah,« je poudaril Nenad Firšt.
»Kulturi ni treba biti le zabavna in lahkotna«
To je misel letošnjega govornika, ki je osvetlil pogled na kulturno in umetniško identiteto Celja
V zadnjih dneh smo lahko spremljali obilico proslav in prireditev, ki so opozarjale na položaj, ki ga ima kultura v naši družbi in med nami. Na proslavi, ki jo je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila Mestna občina Celje, je o položaju kulture v Celju kot slavnostni govornik spregovoril Nenad Firšt, dirigent in umetniški vodja Celjskega godalnega orkestra, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za skladateljski opus in predsednik Društva Slovenskih skladateljev.
Nenad Firšt je v zadnjih dveh desetletjih napisal več skladb za raz-
lične zasedbe in priložnosti in jim nadel naslov Pogledi. Tokrat je skozi različne poglede skušal predstaviti položaj kulture v Celju. Ko je na Celje pogledal od zunaj, je zaznal, da je mesto nedvomno prepoznavno po svoji kulturi in umetnosti, pre-nekateri celjski umetniki so uspešni tudi v največjih kulturnih središčih. »Imamo kaj pokazati, imamo veliko povedati in pri naših gostih to naredi vtis,« je povedal in dodal, da veliko izvirnih idej ustvarjalcev najde svoje mesto in potrditev na gledaliških in koncertnih odrih ter razstaviščih, tudi v najpomembnejših kulturnih okoljih. Med njimi je
tudi veliko mladih, ki jim z gotovostjo napoveduje pomembno prepoznavnost na kulturnem zemljevidu.
Kultura ni storitvena dejavnost
Kot prebivalec Celja si je zaželel nekoliko več drznosti in zahtevnosti pri občinstvu. Med njim zadnja leta namreč opaža misel, da je življenje tako težko, da ljudje nimajo časa za kulturo, a če že, si želijo zabavne in lahkotne vsebine, čemur velikokrat sledijo tudi organizatorji prireditev. Sam tega argumenta ne sprejema, saj snovanje kulturnega življenja po
njegovih besedah ni storitvena dejavnost, ampak odgovorno poslanstvo, vredno temeljnih premislekov in nenehnih preizkušenj. Poudaril je sicer, da ljudje dokončnih razsežnosti umetniških izrazov ne bodo nikoli povsem dojeli in spoznali, umetnost pa nas lahko nagovori le do mere, do katere se ji odpremo. Zato si želi več zahtevnih, drznih in prebujenih someščanov.
Spodbuda namesto kritike
Na kulturo je pogledal tudi skozi oči ustvarjalca, kjer je skušal prikazati svoje pojmovanje umetnika
in ustvarjalnega procesa. V svojem govoru je med drugim izpostavil, da ustvarjanje ni vedno nekaj romantičnega, ampak da gre za trdo delo, ki velikokrat poteka v samoti in tišini, ki terjata ure negotovosti, spraševanja, številne ponesrečene in redke uspele poskuse. Tudi za to ustvarjalci bolj kot kritiko potrebujejo spodbudo. »Te odgovornosti se sam kot ustvarjalec in organizator še posebej dobro zavedam. Pri snovanju prihodnjih kulturnih politik pa si želim več inovativnih rešitev odgovornih, tudi celjskih političnih voditeljev, je dejal.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
Podeljena Savinova odličja za leto 2015
Letošnji dobitniki Savinovih plaket in priznanj z županom Jankom Kosom (skrajno levo) in slavnostnim govornikom na prireditvi Ervinom Fritzem (skrajno desno).
Občina Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Savi-nova odličja za ugledne dosežke na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti. Komisija za podelitev Savinovih odličij se je odločila, da bo letos podelila tri Savinova priznanja, dve plaketi in eno plaketo z denarno nagrado.
Te je žalski Župan Janko Kos prejemnikom podelil na osrednji občinski proslavi, ki je bila v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Osrednji govornik prireditve je bil pesnik, dramatik in prevajalec Ervin Fritz, ki je kritično spregovoril o stanju družbenega in kulturnega duha v Sloveniji.
Najvišje priznanje, Sa-vinovo plaketo, z denarno nagrado je za izjemne glas-beno-pedagoške dosežke, za pionirsko delo in inova-tiven pristop pri poučevanju otrok s posebnimi potrebami ter s tem za velik prispevek slovenski kulturi prejela pianistka in pedagoginja Irena Kralj.
Savinovi plaketi sta prejeli še Medobčinska splošna
knjižnica Žalec za spodbujanje bralne kulture, vseži-vljenjskega izobraževanja, ohranjanja kulturne identitete in sooblikovanja podobe Spodnje Savinjske doline ter Vokalna skupina Cantemus za ustanovitev in uveljavitev festivala Sredi zvezd ter za razvoj a cappella glasbene zvrsti v slovenskem kulturnem prostoru.
Savinova priznanja so prejeli Mojca Zelen za ne-
nehno nadgrajevanje kulturnega utripa v šoli in za vodenje uspešnih projektov, ki bogatijo tudi širšo lokalno skupnost, Melita Estigarribia Villasanti za izjemne uspehe učencev na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih in Silvo Lavtižar za strokovno podprto, inova-tivno in ustvarjalno delo na različnih področjih likovnih, glasbeno-scenskih umetnosti in oblikovanja.
Župan Janko Kos je ob slovenskem kulturnem prazniku podelil tudi mala Savinova priznanja, ki jih za dosežke na različnih kulturnih področjih prejmejo učenke in učenci žalskih osnovnih šol in njihovi mentorji. Nagrajene so bile posamezne skupine osnovnošolcev. Skupno so nagradili 53 učenk in učencev, 65 mentorjev in 13 skupin.
LK, foto: TT
Podelili Aškerčeva in Peščeva priznanja
LAŠKO, RADEČE - Ob slovenskem kulturnem prazniku so na osrednjih proslavah v Laškem in Radečah podelili tudi priznanja za kulturne dosežke.
Priznanja Antona Aškerca za najvišje dosežke na področju kulture v občini Laško so prejeli Jože Požaršek za dolgoletno delo na področju ljubiteljskega zborovskega petja, Kulturno društvo Rečica za delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in posthumno Daniela Zupan za dosežke na literarnem področju. Prav tako so na proslavi v Laškem podelili tudi priznanji zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini: prejela sta ju Matjaž Guček, predsednik Kulturnega društva Antona Tan-ca Marija Gradec, in Janko Salobir, ki deluje na kulturnem področju v Krajevni skupnosti Šentrupert in je dolgoletni član Kulturnega društva Trobni Dol.
V občini Radeče je priznanje Ivana Pešca, ki ga podeljujejo za posebne dosežke in uspešno delovanje na področju kulture, prejel Jože Barachini, in sicer za uspešno delovanje na različnih področjih kulture v tamkajšnji občini.
RG
Temelj človeka je kultura srca
ŠENTJUR - »Kultura nam ne bo koristila, če bomo bomo izgubili kulturo razuma in srca,« je povedal osrednji govorec vršilec dolžnosti direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. »Luč nam lahko prižge prav kultura.
A to ne more biti kultura zažiganja knjig, pa naj se še tako ne strinjamo z njihovo vsebino, ne more biti kultura svinjskih glav na tujem svetišču, pa naj bo njihova vera še tako drugačna. Nikoli ne sme prevladati kultura strahu.« Za izstopajoče dosežke je območna izpostava JSKD nagradila žensko vokalno skupino Glasovir, vokalno skupino Grič, gledališki skupini iz osnovnih šol Blaža Kocena Ponikva in Dramlje, likovnice Polono Kitak, Klavdijo Simler in Kvirino Martino Zupanc, lite-ratko Katjo Gorečan, Otroški pevski zbor Osnovne šole Dobje, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Planina pri Sevnici in za posebne dosežke zborovodjo Mateja Romiha.
StO
KULTURA
15
Vizionar, ki mu je uspelo skorajda
v
nemogoče
V Šmarju pri Jelšah spoznali življenje in delo Mateja Vrečerja
Kako je duhovniku, matematiku in urarju Mateju Vrečerju le v desetletju uspelo postaviti kalvarijo, ki še danes pomembno kroji podobo kraja? To vprašanje si že nekaj časa postavljajo številni domačini, temeljito pa se mu je posvetila tudi dr. Metoda Kemperl. Zanimivemu in velikemu Slovencu je ta umetnostna zgodovinarka in profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani posvetila tudi knjižno delo. Svoje izsledke je na pogovornem večeru v Muzeju baroka Šmarje pri Jelšah predstavila minuli petek.
Metoda Kemperl se je raziskovanja življenja in dela Mateja Vrečerja lotila na podlagi njegovega testamenta, ki ga hrani graški muzej. Testament odstira spomin na človeka in na obdobje, ki sta bistveno zaznamovala podobo Šmarja pri Jelšah. Med drugim razkriva, kako je Matej Vrečer pridobil denar za gradnjo
Na petkovem pogovornem večeru je lik Mateja Vrečerja tudi oživel. Njegov lik je upodobil igralec domače gledališke skupine Igor Habjan. Glasbeni program so pripravili učenci Glasbene šole Rogaška Slatina, ki svoje znanje nabirajo v podružnici v Šmarju pri Jelšah.
kalvarije, ki je bila zgrajena v le desetih letih - med letoma 1743 in 1753.
Direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš je pojasnil, da je avtorica dela prav iz testamenta Mateja Vrečer-
ja ugotovila, da je šlo za zelo zanimivega človeka. Ta je smotrno gospodaril z velikimi vinogradi in z usnjarno v Lembergu, poleg tega je izdeloval sončne (tako statične kot prenosne) ure. Pridobil je
precej premoženja, ki ga je vložil v gradnjo kalvarije. V testamentu je naslednikom svoje družine, izviral je iz Šentjanža nad Štorami, ter podpornikom iz Šmarja zapustil kakšen goldinar.
Natančen in pameten mož
Jože Čakš še poudarja, da je bil Matej Vrečer izjemen in velik Slovenec, čigar zapuščino znova odkrivamo šele v zadnjem času. Šolal se je v Rušah, služboval je po različnih krajih, preden je prišel v Šmarje, je bil na primer župnik v Zibiki. Izjemno zanimivo je prav njegovo izdelovanje ur. »Eno njegovih prenosnih sončnih ur hranijo v muzeju v nemškem Wuppertalu. Ko človek vidi ta izdelek, mu je jasno, da ga je lahko izdelal le tisti, ki je imel veliko znanja in je bil izjemno natančen.«
Pokopan je ob šmarski župnijski cerkvi, kjer je ob vhodu v zvonico tudi njegov spomenik, ki nam odstira bistvene podatke o njegovem življenju in delu.
Kipi spet v kapelicah
Metoda Kemprl je sicer podrobneje preučevala tudi nastanek šmarske kalvarije,
kot so to počeli še številni drugi umetnostni zgodovinarji. »Rada prihaja, preučuje, povprašuje, raziskuje. Je oseba, na katero se lahko naslonimo, kadar želimo marsikatero informacijo o nastanku šmarske kalvarije,« je povedal Čakš.
So pa v šmarski knjižnici, ki upravlja z muzejem baroka, veseli, da so v zadnjih dneh dobili nazaj šest kipov iz dvanajste in tretje kapele - slednja je bila tudi najbolj uničena. V restavratorskem centru so izdelali kopije kipov, ki bodo odslej krasili kapelice, izvirniki pa bodo na ogled obiskovalcem muzeja baroka. Do konca maja bodo skušali tam končati postavitev, urediti razsvetljavo, postaviti posebne vitrine, eksponate in napise. Muzej sicer že deluje, ob letošnjem občinskem prazniku pa načrtujejo njegovo slovesno odprtje.
TINA STRMČNIK Foto: Knjižnica
Šmarje pri Jelšah
Obudili preboldski kino
Ob koncu projekta Kino (o)živi v Preboldu odprli dokumentarno razstavo
Zatem ko so v Preboldu preteklo zimo v sodelovanju med Slovensko kinoteko, tamkajšnjo občino in Kulturnim društvom Svoboda Prebold v prostorih nekdanjega preboldskega kina ponovno zavrteli filmske kolute, so pobudniki projekta v kraju zbirali tudi gradivo in informacije o zgodovini tega lokalnega kina. Brskali so po arhivih, starih časopisih, zasebnih zbirkah, se pogovarjali z domačini in zapisovali njihove spomine. Na odprtju so poleg razstave in kataloga predstavljeni še ozadje projekta, potek dela, raziskave in najdbe ter ugotovitve o zgodovini kina v Preboldu.
Vse skupaj se je začelo sredi deževnega poletja 2014, ko je želela Katja Huš preboldsko lokalno skupnost spomniti na bogato preteklost, prepleteno s kulturo in z industrijo. V ta namen se je zakopala v dolge sezname filmskega gradiva, ki ga hrani Slovenski filmski arhiv, in izbrskala filme, ki so prikazovali življenje v kraju. S podporo občine so bili na dvorišču muzejske zbirke Prebold skozi čas, nekdanje Režaje-ve domačije, organizirani trije filmski večeri s skupnim naslovom Zgodovina na filmu, na katerih so bili prikazani dokumentarni in turistično-propagandni filmi o Spodnji Savinjski dolini. Obujanje spominov in skomin na kino v kraju je Huševo pripeljalo do iskanja novih podatkov o kinematografskih začetkih. Med raziskovanjem jo je zaneslo v zaprašeno projekcijsko kabino v zadružnem domu, v kateri sta samevala stara
Iskrina projektorja, na policah pa so ležali filmski plakati. »V Preboldu nihče ni vedel, ali projektorja še delujeta, zato sem vzela v roke telefon in opravila številne klice, da bi našla nekoga, ki bi starima strojema postavil diagnozo,« pove Katja Huš.
Plodno sodelovanje s kinoteko
Ker se je pojavilo veliko zanimanje ljudi in še več vprašanj, na katera v kraju ni bilo odgovorov, se je Huševa obrnila na Slovensko kinoteko in z vodjo tamkajšnjega muzejskega oddelka Metko Draš skovala načrt sodelovanja. Plod tega je bilo osem nedeljskih brezplačnih filmskih večerov, na katerih so si lahko obiskovalci ogledali devet izbranih filmov. Dva meseca rednega filmskega programa so snovalci obogatili s številnimi spremljevalni dogodki. »Predvsem nas je presenetilo odkritje, da sega preboldska zgodovina kina precej daleč nazaj, v začetek tridesetih let prejšnjega stoletja. Precej večji kraji v dolini, na primer Žalec, so prvi filmski projektor dobili skoraj deset let kasneje,« pove Huševa, ki jo je še posebej navdušilo raziskovanje povezave takratne industrije, industrijske infrastrukture in dobro razvitega kulturnega življenja.
Med celoletnim zbiranjem »kinospomi-nov« se je nabralo veliko dokumentov, fotografij, promocijskih letakov, revij in pričevanj. Te so zdaj predstavili še na razstavi.
LK
Kino (o)živi v številkah:
11 predvajanih filmov, 3 razstave na 5 lokacijah, 2 pogovora, 2 vodena ogleda, 1 predavanje, 1 strokovni posvet in 1 poseben program v okviru nacionalnega film-skovzgojnega programa Art kino mreže Slovenije: z 2 filmskima projekcijama in s 5 delavnicami.
Pogovor z Marijo Artiček je vodil Jože Čaks.
Poezija in slike Marije Artiček gredo z roko v roki
Marija Artiček je bila do upokojitve likovna pedagoginja in knjižničarka v Osnovni šoli Slivnica pri Celju, kjer je s svojim delom navduševala številne učence. Poleg pedagoškega dela se je ves čas ukvarjala še z raziskovanjem na likovnem področju, slikanjem in pisanjem pesmi. Svojo prvo pesniško zbirko Jutranje impresije in slike zadnjih let je predstavila na prireditvi v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.
Pesmi Marije Artiček, članice Literarnega društva Šentjur in Literarnega društva Sončnica Rogaška Slatina, so za pesniško zbirko nastajale prvo leto po upokojitvi. Naenkrat je imela veliko časa in čutila je potrebo po gibanju. Na poteh po bližnji okolici so nastajale
pesmi, ki so kar vrele iz njene duše. Likovno in pesniško ustvarjanje hodita v njenem življenju z roko v roki. »Moja poezija je pravzaprav slikanje narave, vtisov, ki jih dobivam po poti. Ko pridem s sprehodov domov, svoje vtise zapišem na računalnik.«
Njen prepoznavni znak na slikah in tudi v poeziji je osat, rastlina, ki ima prepogosto enoznačen, negativni pomen. »To je moja skrita oblika, ki jo nosim v sebi. Ko sem se želela zavarovati pred negativnimi vplivi, sem se enačila z njim. Veliko sem slikala osate in se sproščala ob tem. Sprva sem jih slikala v akvarelih, ker mi je to najbolj odgovarjalo. Kasneje sem prišla na drugo tematiko, a osat me še vedno vabi.«
Marija Artiček je zelo ponosna na sodelovanje v
projektu založbe Fran z naslovom V barvah utripajo bližine. Čeprav je na natečaj poslala pesem in sliko, je o osrečujočih izkustvih bližine nato spregovorila skozi sliko. »Na ta projekt sem zelo ponosna in vesela sem, da bomo razstavljali po različnih mestih v Sloveniji. Poezija in slikanje se v zadnjih mesecih zelo dopolnjujeta. Ko sem namreč ponudila predstavitev pesniške zbirke, so me vsi povabili še k razstavi slik in začela sem aktivno slikati in pisati.«
Pesniško-slikarski večer sta z glasbeno-plesnim vložkom popestrila njen sin Boštjan Artiček in vnukinja Julija Artiček Jovan. Razstava je na ogled do 4. aprila.
BGO
Foto: Vid Palčnik
16
VSI NAŠI MOJSTRI
razmišljate: o prei
л
v"'
1НШ1Ш
nakupu ali odlični storitvi
Preberite aktualno -ponudbo 1\a s>L -privoščite iA,ajboljšei
Strpno in varno v zimskih razmerah DARS
Vozniki lahko predvsem z ustrezno zimsko opremo in strpnostjo v zimskem obdobju bistveno prispevajo k boljši prevoznosti cest, saj vsaka manjša napaka (zdrs vozila) pomeni zastoje za druge uporabnike in otežuje pluženje.
K varnejši vožnji v zimskih razmerah pripomore dobra priprava motornega vozila na zimo. Vozilo mora biti očiščeno, torej je treba z njega odstraniti sneg.
Dars v zimskih razmerah svetuje:
-	V času sneženja in zimskih razmer se na pot odpravite samo s predpisano zimsko opremo, upoštevajte prometno signalizacijo, ostanite strpni in vožnjo prilagodite razmeram na cesti, ne prehitevajte plužnih skupin, saj lahko s tem ogrožate svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
-	V zimskih razmerah računajte z daljšim časom potovanja, zato se na oz. odpravite vsaj 10 minut prej kot običajno. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v
TEL.: 091693394
PRODAIA IN SERI/IS TRAKTORIEI/
celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah.
-	Zavorna pot letne pnevmatike je lahko v zimskih razmerah dvakrat daljša. Uporaba zimskih pnevmatik v zimskih razmerah je nujna.
-	V vozilu naj bo pozimi ali v zimskih razmerah rezervoar najmanj do polovice poln. Ob zastojih, nesrečah ali podobnih nevšečnostih bo moral motor morda delovati dalj časa. Upoštevajte tudi večjo porabo v zimskih razmerah.
Prometna varnost, vodenje prometa in prometne informacije
Vozniki ste o stanju in prevoznosti avtocest in hitrih cest v zimskem, kot tudi v preostalem obdobju obveščeni prek medijev:
Prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC):
-	telefonska številka 1970;
-	avtomatski telefonski odzivnik o stanju prometa na avtocestah in hitrih cestah: 080 22 44;
-	spletna stran: www.promet.si, prilagojena tudi za pametne telefone;
-	Twitter: @DARS_si;
-	mobilna aplikacija DarsTraffic/DarsPromet;
-	Facebook: https://www.facebook.com/Vo-zimo.pametno
Spremenljive prometno informativne signalizacije (portali): na portalih prikazujemo opozorila in napotke za voznike, še posebej pozimi: omejitve hitrosti, izločanja tovornih vozil, pluženje, opozorila na sneg in spremenjene vozne pogoje, itd..; uporabnike prosimo, naj upoštevajo signalizacijo! Voznike v realnem času opozarjajo na vse dogodke, povezane s sneženjem v Sloveniji in v sosednjih državah (na primer izločanje na Madžarskem, v Italiji).
Srečno in varno na poti vam želi Dars!
Г
Asfalt Kovač d.o.o.,
PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ASFALTK
+386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET
<pTIKN

CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVN^ČAS jelavniki^d aOO-mO^sobota od 8-00-12.00 ^j,
* 10% popust* ob nakupu У^ ic RoreRcijskih in sončnih očal
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO!
4.
flVILjfld ГШЖ FLIkCA
A. QrtvemhvUk 1, WOO Cdjt
uilkkken/isfHkca
I »Eli
NOVO:

DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: ој1Љ Murt; stir.: o& X. dtr 13. urt
INSTALACIJE VERHOVŠEK GSM: 05 i 429 138 (Romail| Td.fax.: 03 577 13 97 F. mail: iiisialacije.verhovsekfo gmail.com www, iiistalacije-verhovseksi
• ^
z{™. 1ЈШШШШ
ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aii mojstri, poklici te оз± &JQ.
ŠPORT
17
Rogaška in Zlatorog na pragu lige za prvaka
Tajfun ostaja v nizu porazov - Hopsi so se izdatno oddolžili Elektri
Košarkarji Rogaške in Zlatoroga so v 14. krogu domačega prvenstva vpisali zmagi proti moštvoma, ki sta glavna konkurenta za uvrstitev v ligo za prvaka. Slatinčani so s tesnih 68:66 zmagali na gostovanju pri zasedbi Helios Suns, La-ščani so v domači dvorani z 79:74 ugnali Šenčur.
Tako eni kot drugi so zdaj že na pragu uvrstitve v ligo za prvaka. Vodilna Rogaška in Zlatorog sta pri 23 točkah, vendar imajo »pivovarji« odigrano eno tekmo več. Sledijo LTH Castings, Helios Suns in Šenčur, ki se bodo kot kaže do zadnjega kroga prvega dela sezone trdo borili za tretje mesto.
Napeto do zadnjih sekund
Slatinčani so se v Domžalah veselili izjemno sladke zmage. Helios Suns in Rogaška sta v zadnjo četrtino krenila poravnana (52:52). Enako je bilo dve minuti in pol pred koncem (66:66). Po številnih zgrešenih metih, ko je preostalo 45 sekund, je košarkar Rogaške Cory Reme-kun s polovično uspešnostjo izvajal prosta meta, kar je domačinom dalo možnosti za zmago. A na drugi strani je sledil zgrešen met Hugha Robertsona, gostje pa so po (še enem) zadetem prostem metu Milivoja Mijovića vodili za dve. Po zgrešenem poizkusu za tri točke Jana
Močnika je sledilo veselje gostujoče zasedbe, ki je vpisala enajsto zmago. »To ni bila ravno naša najboljša predstava, smo pa bili izredno borbeni in na negotovi tekmi dosegli pomembno zmago. Ta nas je približala uvrstitvi v ligo za prvaka. Zahvalil bi se številnim Sla-tinčanom, ki so nas prišli vzpodbujat v Domžale,« je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič. Remekun je dosegel 22 točk. Slatinčani bodo v soboto gostili Šenčur, ki jih je edini premagal v letošnji sezoni.
Sedma
zaporedna zmaga »pivovarjev«
Izjemno dramatično je bilo tudi v Laškem, kjer sta si nasproti prav tako stala tekmeca za preboj med prve tri ekipe. Zlatorog si je uspeh proti Šenčurju zagotovil v končnici tekme. Slabo minuto in pol pred konec srečanja je Branislav Đekić s trojko prekinil izenačeno tekmo (76:73), Daniel Vujasinović pa je srečanje dokončno odločil z dvema zadetima prostima metoma. Pred tem smo spremljali bolj ali manj enakovredno srečanje, saj je bil rezultat devetkrat izenačen, ekipi pa sta se enajstkrat izmenjali v vodstvu. »Za nas je bila to izredno pomembna tekma, kar se je opazilo tudi v naši igri. Prikazali smo dva različna polčasa. V
V šentjursko moštvo se je končno vrnil Ceola Clark.
prvem smo napravili ogromno napak, zgrešili preveč metov, slabo zapirali prostor pod svojim obročem in slabo skakali. Očitno so bili igralci
pod pritiskom nujnosti zmage. V drugem polčasu je bila slika povsem drugačna. Resnično dobro smo zaigrali v obrambi, posledično pa je
stekel tudi napad. Uspelo nam je ustvariti nekaj protinapadov, bolje smo skakali in prejeli le 29 točk,« je po deseti ligaški zmagi, sedmi zaporedni, dejal trener Aleš Pipan. Vujasinović in Goran Jurak sta dosegla po 19 točk.
Misli pri pokalu
Laški košarkarji bodo ob koncu tedna prosti, zato pa jih že v torek - tako kot še sedem ekip - čaka prva če-trtfinalna tekma pokalnega tekmovanja. Gostili bodo ljubljansko Olimpijo, s katero se bodo dan kasneje pomerili še v Stožicah. »Maksimalno dobro se moramo pripraviti na favorizirane-ga nasprotnika. Vse bomo storili, da pokažemo dobri predstavi in presenetimo,« je dodal Pipan. Laščani so v prejšnji sezoni Union Olim-pijo premagali v polfinalu pokala KZS. Zaostajali so že za 18 točk, na koncu pa po herojski predstavi slavili z 72:63. Trener je bil Predrag Milović, ki je tedaj med privržence laške košarke vnesel trenutke sreče in zadovoljstva ter obudil spomine na izjemno zgodovino. Letošnji zaključni turnir bo prihodnji konec tedna v ljubljanski Hali Tivoli.
Hopsi nad dnom
V torek je bila v 1. slovenski ligi zaostala tekma 14. kroga. V derbiju začelja sta se spopadla Elektra in Hopsi.
Šoštanjčani so v prvem delu lige presenetljivo slavili na Polzeli, Hopsi pa so se jim izdatno oddolžili, s 102:72. Za to je bil najbolj zaslužen James Crockett, ki je dal 24 točk. Polzelani si zdaj delijo predzadnje mesto z Lastovko s po dvema zmagama, zadnja je Elektra z eno. Na vrhu lestvice sta Rogaška z enajstimi in laški Zlatorog z desetimi zmagami.
Le še tri tekme upanja
Tajfunu v Jadranski ligi pred zadnjimi tremi krogi še naprej ne kaže najbolje, potem ko je izgubil tudi v Valjevu. Domači Metalac je bil boljši z 78:62. Na igrišče je prvič po 22. decembru stopil Ceola Clark, ki je saniral poškodbo, znova pa je manjkal še naprej poškodovani Emir Zimić. Razlika na koncu tekme ni bila realen pokazatelj, kajti Tajfun je bil še v 31. minuti povsem blizu gostiteljem, ki pa so se v hipu odlepili. Sandi Čebu-lar je dosegel 21 točk. Pred varovanci trenerja Dejana Mihevca je v soboto domača tekma proti Partizanu iz Beograda, zatem sledi gostovanje v Skopju, potem pa v zadnjem krogu še domača tekma z Igokeo. Upanje po obstanku torej še obstaja, možnosti so minimalne. Zmaga je nuja ...
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Oba najboljša imata rada žogo
V Športno zvezo Rogaška Slatina je vključenih 24 športnih društev z območja občine, v njih pa je dejavnih približno 1.200 članov različnih starosti. Izven društev se s športno rekreacijo ukvarja še približno 600 občanov. Športni navdušenci so lani pridobili nove možnosti za gibanje, občina je namreč zgradila novo igrišče za mali nogomet z umetno travo in obnovila dve igrišči pri osnovnih šolah.
Športna zveza Rogaška Slatina je že 21. zapovrstjo razglasila najboljše športnike v občini. Športnica leta 2015 je članica slovenske reprezentance v sedeči odbojki Jasmina Zbil, z nazivom športnik leta pa se lahko pohvali Tadej Ferme iz Košarkarskega kluba Rogaška.
Zbilova je lani z reprezentanco Slovenije v odbojki sede osvojila bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Podčetrtku. Bila je stalna članica prve postave in je pomembno prispevala k uspehu slovenskega športa ljudi s posebnimi potreba-
Pri izboru športnika leta so sodelovali izvršni odbor Športne zveze Rogaška Slatina, člani te zveze, društva in bralci lokalnega časopisa Rogaške novice. Izvršni odbor športne zveze je na predlog društev določil prejemnike priznanj za perspektivne športnike in prejemnike priznanj za zaslužne športne delavce. Najboljšo ekipo in društvo je izbral izvršni odbor zveze.
mi. Ferme je drugo sezono član Rogaške, s katero je v lanski sezoni dosegel svoj in klubski največji uspeh -igranje v finalu državnega prvenstva. Odlično igra tudi v tej sezoni, v kateri s svojo mirnostjo in z doseženimi točkami odločilno prispeva k prvemu mestu na lestvici Lige Telemach.
Priznanja košarkarjem in nogometašem
Na prireditvi v kulturnem centru je Športna zveza Rogaška Slatina razglasila tudi najboljšo ekipo minulega leta. Pričakovano je to postala članska ekipa slatinskih košarkarjev, finalistov dr-
žavnega prvenstva. Moštvo je DP zaključilo na tretjem mestu. Nič nenavadnega, da je bila domača športna dvorana navkljub dodatnim tribunam polna že uro pred začetkom tekem finalne serije, vstopnica za ogled nastopov slatinskih košarkarjev pa je bila lani dragocena.
Na podelitvi se je veselil tudi Nogometni klub Rogaška, ki je postal naj športno društvo v občini. Iz obrazložitve priznanja je razvidno, da je nogomet v občini v zadnjem desetletju doživljal
vzpone in padce. Nekajkrat se je že zdelo, da bo klub prenehal delovati, a se je vedno našlo dovolj navdušencev, ki so povlekli voz razvoja nogometa naprej. Lani se v NK Rogaška niso več ubadali s tem, ali in kako bodo preživeli, ampak s tem, kako bi članski ekipi pomagali do uvrstitve v višjo ligo in kako
vsem nadebudnim mladim nogometašem zagotoviti dovolj prostora za vadbo.
Priznanja so prejeli še zaslužni športni delavci Nani-ka Čakš, Janko Belcer, Zlat-ko Hohnjec, dr. Jože Lipnik in številni mladi nadarjeni športniki.
TS
Foto: JANKO ZORIN
Najboljša športnika za leto 2015 v občini Rogaška Slatina sta Tadej Ferme in Jasmina Zbil.
ктогкаг&о tekma lige
'feßJi punco- na zmenek
ilfft VJLV
TAJFUN: PARTIZAN
Sobota, 13.2.2016 ob 17.00
PREDPRODAIA
VSTOPHIC
wh№. kltsentliir.itet
dutiotni pcpuy
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
DVORANA GOLOVEC CELJE
18
ŠPORT
Prve tekme in ustanovitev kluba
Zaradi tujca v ekipi ostali brez finala
EMDESET LET ROKOMETA
V CELJU IN SLOVENIJI
Piše: ANDREJ SUSTERIC
Začelo se je pred sedemdesetimi leti ... Leto pred tem, kmalu po osvoboditvi leta 1945, sta bili na dveh koncih Celja prvi tekmi v velikem rokometu - za primat sta se borili ekipi mestnih rivalov Celja in Olimpa, ki sta se še posebej v naslednjem letu večkrat srečali na prijateljskih tekmah. Leto 1946 zato tudi uradno štejemo kot začetek organiziranega igranja rokometa v Celju in Sloveniji. Malo kasneje so namreč začeli igrati veliki rokomet tudi v Mariboru, Murski Soboti, Kranju, Trbovljah, Ljubljani, na Ptuju ... Rokometna zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 1949.
Po združitvi Celja in Olimpa je leta 1947 nastalo centralno športno društvo Kladivar z več kot 2 tisoč aktivnimi člani, ki ga je vodil predsednik Andrej Svetek. V društvu so se ukvarjali z enaindvajsetimi športnimi igrami in panogami, med njimi tudi z velikim rokometom. Celjski rokome-taši so dobili svoj prvi sedež in domovanje na igrišču na Glaziji in prvič so se vsi igralci tudi registrirali. Znanje je na
Republiški prvaki leta 1949. Stojijo z leve: Rado Ambrož, Jože Čoh, Marko Jezernik, Fritz Knöffler, Dominko Uršič in Aleksander Jezernik, čepijo Senčar, Karel Polutnik, Vili Belcer, Erih Šalekar in Vili Čater.
Vili Belcer je z atraktivnimi obrambami ( »paradami«) navduševal številne gledalce na igrišču na Glaziji.
Znak Kladivarja
najboljše celjske rokometaše uspešno prenašal nekdanji nemški reprezentant in vojni ujetnik Fritz Knöffler, tako da je Celje že v tistih časih imelo eno najmočnejših rokometnih ekip v bivši Jugoslaviji.
Prvo uradno tekmo v veli-( kem rokometu so Celjani odigrali 29. aprila 1949 proti ekipi Enotnosti iz Ljubljane in na Glaziji visoko zmagali (20:2). Prvo republiško prvenstvo je bilo - v konkurenci petih ekip - v celoti odigrano maja 1949 in prvi naslov so brez poraza osvojili Celjani. Rezultati: Triglav Kranj - Kladivar 3:47, Kladivar - Polet Maribor 13:7,
Kladivar - Sobota 23:3, Kladi-var - Enotnost Ljubljana 21:5. V prvi tekmovalni sezoni so bili najboljši strelci v vrstah Kladivarja Fritz Knöffler, Marko Jezernik, Vili Čater in Dominko Uršič.
Kot republiški prvaki so celjski rokometaši sodelovali na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo, ki je bilo odigrano na celjski Glaziji od 25. do 29. junija 1949. V petih dneh se je vsak dan zbralo približno 5 tisoč gledalcev - rokomet je osvojil Celjane! Kljub osvojenemu prvemu mestu brez poraza, se Celjani finalnega turnirja niso udeležili.
Namesto njih so po pritožbi nastopili rokometaši beograjske Crvene zvezde. Razlog za pritožbo je bil Fritz Knöffler, ki je za celjske rokometaše nastopil brez jugoslovanskega državljanstva.
Leto pred tem (1948) je bilo odigrano prvo državno prvenstvo bivše Jugoslavije v Zagrebu na turnirju mestnih reprezentanc. Vrstni red: 1. Zagreb, 2. Sarajevo, 3. Beograd, 4. Zadar, 5. Osijek, 6. Subotica, 7. Ljubljana.
Naslednjič: Vrh in zaton velikega rokometa
ANDREJ ŠUŠTERIČ Foto: arhiv AŠ
Fritz Knöffler
Andrej Svetek
Tit se spogleduje z odličjem
Trije deskarji in kombinatorec
Norveška bo od petka do 21. februarja gostila druge mladinske zimske olimpijske igre. Premierne leta 2012 v Innsbrucku so bile s sedmimi kolajnami zelo uspešne za mlade slovenske športnike.
V Skandinavijo je v ponedeljek odpotovalo 18 mladih športnikov. Med njimi so bili tudi tekmovalci s celjskega območja, deskarji Tit Štante, Eva Kralj (oba Deska Velenje) in Kaja Verdnik (Medvedi Griže) ter nordijski kombinatorec iz SSK Velenje Vid Vrhovnik.
Dopolniti skakalce
Celjan Samo Štante je predsednik odbora za deskanje na snegu pri Smučarski zvezi Slovenije. »Deskarji bodo nastopili v snežnem žlebu in prostem slogu, Tit se bo preizkusil še v krosu. Upam, da bo naša reprezentanca uspešna. Vodstvo veliko upov polaga na skakalce, sam pa si želim, da bi se izkazali tudi deskarji,« je dejal Štante. Njegov sin Tit je lani blestel na več področjih: na mladinskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem je osvojil sedmo mesto v snežnem kanalu in se s tem rezultatom uvrstil na mladinske olimpijske
Eva Kralj, Tit Štante in Kaja Verdnik
igre, s celjskim hokejskim moštvom pa je postal mladinski državni prvak. Dodajmo še 24. mesto na članskem SP v Kreischbergu.
Se nasmiha medalja?
Tekma v snežnem žlebu bo v Oslu v nedeljo, slopestyle pa bo v Hafjellu pet dni kasneje. Tit velja za favorita za
osvojitev kolajne v snežnem žlebu. V tej disciplini je trenutno v svetovnem pokalu na 18. mestu. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da bo konkurenca na Norveškem zelo ostra - mladi športniki po svetu so namreč odlično sprejeli idejo o lastnih olimpijskih igrah.
DŠ
Foto: OKS, SZS
NA KRATKO
Najvišje doslej
Lincoln: Celjska atletinja Maruša Černjul, ki študira v ZDA, je na dvoranskem mitingu zmagala v skoku v višino z osebnim rekordom. Preskočila je 1,90 metra in premagala vso konkurenco. Norma za nastop na dvoranskem SP marca v Portlandu znaša 1,97 metra, kar je le tri centimetre manj od slovenskega rekorda Britte Bilač in obenem trenutno še nedosegljivo za sicer odlično celjsko atletinjo.
Nikogar na podiju
Pariz: Predstavniki celjskega Sankakuja so nas tako razva-dili z uspehi na velikih tekmovanjih, da so bili ljubitelji juda po tekmi velike nagrade v francoski prestolnici presenečeni in kar malce razočarani. Celjska odprava je namreč ostala brez stopničk. Tina Trstenjak je v kategoriji do 63 kg osvojila peto mesto. Adrian Gomboc je prišel na prag polfinala, Rok Drakšič pa se je poslovil že v drugem krogu. V nedeljo sta se borila še Ana Velenšek in Mihael Žgank, ki pa sta izgubila že prvi oziroma drugi dvoboj. Naslednja pomembna postaja bo v Düsseldorfu.
Zadnji zaradi poškodb
Novigrad: Nogometaši Celja so na turnirju v Istri v skupini B presenetljivo, kar s 3:0 izgubili s hrvaškim tre-tjeligašem Novigradom. Ta se je z Zrinjskim razšel brez golov. Celjani so se pomerili še s hercegovskim moštvom. Po 1:1 so zasedli zadnje mesto v skupini. Za peto mesto se niso potegovali; obračun so odpovedali zaradi težav s poškodbami. (DŠ)
SPORT
19
»Jezo« na Bledu!
Najboljša predstava ECE Celja v treh letih
Pred hokejisti ECE Celja je le še ena tekma rednega dela v ligi INL, gostovanje pri Kafenbergu. Zaostalo tekmo z Jesenicami so odigrali sinoči, ob koncu prejšnjega tedna pa so navdušili svoje privržence. Sprva so izgubili z vodilnim Feld-kirchom z 2:1.
Edini gol je dal Žan Jezo-všek. Kazenski strel je nato priigral Žan Zupan, a zadel vratnico. V nedeljo pa so Celjani ugnali Zell am See s 4:2. Gole so dali Aljaž Ogrizek, Nik Grahut, Rok Klavžar in Žan Jezovšek. Na lestvici so sedmi. Osem moštev bo igralo končnico. V četrtfinalu si najboljši štirje klubi izberejo tekmece. Pri ECE Celju je bil med vikendom na tribuni prvi vratar Rok Stojanovič, priložnost je izkoristil in se izkazal Nejc Picelj: »Priznam, razmišljal sem, da zapustim Celje. Hvala bogu, da se nisem odločil za odhod. Bilo bi mi zelo žal ...«
Znova Jesenice?
Poznavalci predvidevajo, da bo vodilni Feldkirch, nekdanji evropski prvak, izbral osmi Kapfenberg, Lustenau ali Zell am See ali Kitzbühel, da bo imel pač polno dvorano, tretje Jesenice pa naj bi ciljale na Celje, tudi zaradi
Včasih se na tekmi Celje - Jesenice zgodi, da igralci pozabijo na plošček.
nižjih potovalnih stroškov. Igralo se bo (za polfinale) kar na štiri zmage, od 17. februarja. Celjani bodo ob sredah gostovali, ob sobotah pa bodo pred svojimi privrženci. Žan Jezovšek v zadnjih dneh ni vadil zgolj s celjskim moštvom. Na dva treninga slovenske članske selekcije ga je namreč na Bled povabil selektor Nik Zupančič. 18-le-tni Jezovšek je včeraj znova oblekel celjski dres: »Šlo je za imenitno izkušnjo, ki jo
je veljalo izkoristiti.« V slovenski reprezentanci je tudi Celjan Ken Ograjenšek, napadalec francoskega Epinala.
Naj tekma
Trener hokejistov ECE Celja Rok Rojšek je bil, zanimivo, bolj zadovoljen s predstavo ob porazu kot tisto za zmago. »Ne glede na to, da smo proti Feldkirchu ostali brez točk, smo prikazali najboljšo predstavo v dosedanjih treh sezonah v ligi
INL. Imeli smo deset strelov več od tekmecev. Igra je bila všečna. Pešala je le učinkovitost, vse ostalo je bilo vrhunsko. Ja, tudi vratar je bil zelo dober. Proti oslabljenemu Zell am Seeju smo prikazali manj. Morda so nam malce zrasla krila, morda smo se dan prej čustveno izpraznili.« Morda se bo Tomo Hafner po poškodbi roke vrnil v moštvo v sredo.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Panorama
KOŠARKA
1. SL, 14. krog: Zlatorog - Šenčur 79:74; Vujasino-vić, Jurak 19; Špan 19, Helios Suns - Rogaška 66:68 Čakarun 17; Remekun 22 Darwin 17, Elektra - Hopsi 72:102; Đurica, J. Kosi 19 Crockett 24, Rizman 19. Vrstni red: Rogaška, Zlatorog 23, LTH Castings, Helios Suns 21, Šenčur 20, Portorož 18, Lastovka, Elektra 14, Hopsi 13.
Jadranska liga, 23. krog: Metalac - Tajfun 78:62; Majstorović 19; Čebular 21, Bolčina 10. Vrstni red: Bu-dućnost 44, Crvena zvezda, Cedevita 40, Mega Leks 39, Cibona, Partizan, Zadar 33, Skopje, Union Olimpija, Igo-kea, Krka, Metalac 32, Sutje-ska 31, Tajfun 30.
ROKOMET
1. SL, 16. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica 38:29 (19:16); Žvižej 9, Zarabec 8; Leban 7, Izola - Gorenje 25:40 (9:20); Velkavrh 11; Skube 8, Cehte 5. Vrstni red: Celje, Gorenje 30, Maribor, Koper 21, Loka 20, Krka 19, Ormož 18, Trimo 16, Ribnica 15, Dobova 10, Izola 8, Slovenj Gradec 7, Slovan, Sevnica 4.
1. SL (ž), 13. krog: Velenje - Brežice 20:20 (10j11), Krka - Zelene doline Žalec 24:22 (10:10), Ljubljana -Celje Celjske mesnine 24:30 (11:13). Vrstni red: Krim 24,
Zagorje 22, Celje 19, Krka 17, Ajdovščina 16, Ljubljana 14, Koper 12, Žalec 19, Velenje 9, Branik 6, Jadran 4, Brežice 1. (MiK)
Športni koledar
Sobota, 13. 2.
KOŠARKA
1. SL, 15. krog, Polzela: Hopsi - Portorož, Rogaška - Šenčur (19), Domžale: Lastovka - Elektra (19.30).
Jadranska liga, 24. krog, Celje: Tajfun - Partizan (17).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A, 11. krog: Wisla Plock - Celje Pivovarna Laško (16).
1. SL, 17. krog, Velenje: Gorenje - Dobova (19).
1. SL (ž), 14. krog, Ljubljana: Krim - Velenje, Zelene doline Žalec - Zagorje (18), Celje Celjske mesnine - Krka (19).
Torek, 16. 2.
KOŠARKA
Pokal KZS, četrtfinale, prve tekme, Laško: Zlatorog - Union Olimpija (18), Polzela: Hopsi - Lastovka (19), Šenčur - Tajfun (20).
Sreda, 17. 2.
KOŠARKA
Pokal KZS, četrtfinale, povratne tekme: Tajfun - Šenčur (18), Domžale: Lastovka- Hopsi, Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog (19).
Vse najboljše
Popust velja od 10. do 14.2.2016 v Modiani v Citycentru Celje, Mariborska cesta 100, in sicer na ročne ure Guess. Popust se obračuna pri blagajni. Akcije in popusti se med seboj izključujejo. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107,1000 Ljubljana, Izvršno področje divizija Modiana, www.modiana.si.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
FORD fusion 1,6, letnik 2011, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Telefon 041 256-625.
STROJI
PRODAM
TRAČNO horizontalno žago prodam, menjam za hlodovino. Telefon 031 649201.	p
KUPIM
NAJAMEM
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: Q2/78Q 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
302
STANOVANJE
PRODAM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, kupim. Telefon 041 678-130. p
POSEST
GARSONJERO v Celju, 26 m2, Nova vas, balkon, prodam. Telefon 031 505-253.
245
ENOINPOLSOBNO stanovanje, Dobrna, zastekljen balkon, sončna lega, 57 m2, 1. nadstropje od dveh, prodam za 65.000 EUR. Telefon 031 503-069. 288
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^»
Ml 421 tli ■ 041954 206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
PRODAM
GOZD, parcelna številka 646/3, k. o. Šmiklavž, v izmeri 10.288 m2, delno stavbno delno gozdno zemljišče, prodam. Telefon 041 645-549. 249
TRAVNIK, gozd, 2,7 ha, pri Svetem Štefanu, prodam. Telefon 031 262-504.
277
HIŠO v Šmartnem v Rožni dolini prodam za 39.000 EUR. Telefon 041 898-986.
307
ODDAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju oddam za 364 dni. Stanovanje ima ločeno spalnico, kuhinjo in dnevno sobo ter nizke stroške uporabe. Cena 240 EUR. Kličite na številko 041 690-680. p
NJIVO v Črnem vrhu ali v okolici Tabora najamem ali odkupim. Telefon 041 230-189.	299
OPREMA			■
			
[fl J!		m	!
astrologinja i jasnovidnost BI0TERAPQE		' 1 № 1 M	<o H E Ш FlUil 2
ŠTEDILNIK Alfa 90 H, obnovljen, prodam.
Telefon 041 759-822.	267
KUHINJO, 270 cm, z aparati, srednje veliko sedežno, raztegljivo v posteljo, kuhinjsko mizo, 4 stole, pisalno mizo nadgrajeno s stenskimi regali, 2 vrtljiva stola, vse staro 3 leta, zaradi selitve zelo ugodno prodam. Telefon 070 849-527.	293
PRODAM
I
Ш
PRAŠIČE, težke od 30 do 160 kg, cena od 100 kg naprej je 1,60 EUR/kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147.	259
KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979.	p
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	38 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375 677.n PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978.p KRAVO, staro štiri leta, s teletom starim tri tedne, prodam. Telefon 031 249-801.
Š 9
PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, možnost izbire moškega spola, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732.	234
KRAVO, brejo 8 mesecev, pašno, prodam. Telefon 041 759-822.	267
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
PRAŠIČE, težke od 170 do 210 kg, 1,50 EUR/kg žive teže, prašiči so mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	234
BIKCE in teličke, težke od 150 do 250 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599.	241
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg in izločene svinje prodamo. Zberemo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476 . 236 ZELO lepo telico simentalko, brejo 8 mesecev, težko 600 kg, ugodno prodam. Telefon 040 814-242.	261
ZAJCE, žive ali očiščene, prodam. Sem iz okolice Lesičnega, možna dostava v Šentjur. Telefon 041 482-284. 263 DVA bikca simentalca in frizijca, težka 180 kg, prodam. Telefon (03) 5772-385.
286
LIMOZINKO, staro 6 mesecev in simentalko, staro eno leto, prodam. Telefon 041 298-397.	287
PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, možne tudi polovice in dostava, prodam. Telefon 041 389-370.	285 DVE telici simentalki, obe pašni, ena breja 5 mesecev, druga stara 16 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 295 BIKCA, starega 10 dni, rjave pasme, prodam. Telefon 041 223-798. 294
TELICO simentalko, eko reja, 200 kg, prodam za 550 EUR. Telefon 070 419-631.
303
KUPIM
PRODAM
VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999.
171
obremenjuje nemoči? Morda slaba vest? Imate ostarele starše, pa ste zaradi službe premalo z njimi? Ne skrbite dovolj za njih?
Imamo rešitev za vas!	Ц^хг
Pomoč na domu,
topla beseda in še mnogo več!
Pokličite ZAUPANJE IN ZANESLJIVOST ^ 041-300-107. "'
Štorklja sp., Nova cerkev 104, Nova cerkev
VINO, belo in rdeče, kakovostnih sort, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970.	214
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
лштш
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja
KAKOVOSTNO hribovsko seno, ročno spravljeno in v kozolcu sušeno, cena 5 EUR/m3, naloženo v nakladalko, v okolici Vojnika (Male dole) prodam. Telefon 041 932-160. 264
SENO, otavo, kocke in rinfuza in jedilni krompir dezire prodam. Telefon 041 518-421.	273
PRIBLIŽNO 100 l vina iz domače brajde jurka prodam. Telefon 051 358-304.
279
SUHO seno prodam ali menjam za drva ali kaj drugega. Telefon 070 448-182.
283
OSTALO
PRODAM
PUJSKE, težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec, prodam. Telefon 041 445315.	p TELIČKO simentalko, staro 14 dni in bukova metrska drva prodamo. Telefon 031 241-540. 274 TRIBRAZDNI obračalni plug, burskega kozliča in kakovostno seno, kocke, prodam. Telefon 041 649-414. Š 13 TRAKTORSKI viličar, dvigne 4,70 t in suha metrska drva prodam. Telefon 041 251-013. 289
ШШШ
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov POPUSTI IZ POSEBNIH Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s
kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.	S POPUSTOM NA KARTICI
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA [
CELJSKA
|č©Č-f>
informaciji 441616 464


ршсмш/
^V&iona/ S
* SLADA
T4GOV5KO PODJETJE, d. o. o.
; ■ • j i 11
EflTJUR O.tvwM Dobrotlnšta 17 III A RJE Но9&Лм Mita I t
TBHDi
tobrotlnšta wjtalft
U
THERM AN A d.d.
MOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
lesnina
(хххИ
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
—tfTpfr—
<Ptikk
MARJAN TERŽAN sp
Celjska Mohorjeva družba
avt (i)hiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
<ш>
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
golte
Slovenija
smnjava
novi tednik
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje
-	10% popust
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...)
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Ga-berje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www. avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pradedija
JOŽETA KRSLINA
iz Loke pri Žusmu (9. 8. 1936 - 25. 1. 2016)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem
in sosedom za podano dlan v težkih trenutkih. Hvala osebni zdravnici dr. Podgoršek, hvala dr. Osole iz SB Celje in Vesni Neferamis za oporo ter pomoč pri
zdravljenju in lajšanju bolečin. Hvala Boštjanu Žekarju in Srečku Kranjčanu za izrečene besede slovesa, družini Jeršič in Zelič, hvala Lovskemu društvu Loka in lovcem iz sosednjih društev, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekott, kolektivu pošte Podčetrtek in cvetličarni MB iz Levca za čudovite cvetlične aranžmaje.
Hvala vsem za darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika, sin Slavko in hči Jožica z družinama, vnuki in pravnuki
TRAKTOR Tomo Vinkovič, letnik 1987 v voznem stanju, za 1.900 EUR, domače neškropljeno vino (rdeče, črno) in jelene damjake, različnih starosti, prodam Telefon 041 635 143; slavko. drofelnik@gorenje.orodjarna.si. 293 TRIBRAZDNI obračalni plug, burskega kozla in kakovostno seno, kocke, prodam. Telefon 041 649-414. Š 13 PREMOG češki lignit, približno 2 do 2,5 ton, ugodno prodam ali menjam za rezana bukova drva. Telefon (03) 5412-838.	300
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik jarkice na začetku ne-snosti, rjave, bele leghorn, črne lahke in težke pasme, dnevno sveža jajca, rjava in bela in vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	301
KUPIM
HLODOVINO: smreka, bor, sušice, hrast kupim. Telefon 031 649-201. p
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si

ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p UREJEN moški, 56 let, izobražen, nekadilec, želi spoznati žensko od 45 do 58 let, za resno zvezo. Telefon 041 248-647.	304
ZAPOSLITEV
MLAJŠA upokojenka išče kakršno koli honorarno delo. Telefon 068 165-328.
211
V PODJETJU Pišek logistika, d. o. o., Lopata 17 d, Celje iščemo novega sodelavca za delovno mesto disponent-organiza-tor prevozov v mednarodnem prometu. Za razgovor pokličite telefonsko številko (03) 492-1423 ali (03) 492-1424.
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar smo se poslovili od našega ljubega očeta
JOŽETA CATRA
Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in
sveče ti v spomin gorijo. Iskrena hvala vsem, ki ti prižigajo svečke v spomin in se te spominjajo.
Zelo te pogreša hči Irma z družino
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZVAJAMO krovsko kleparska in tesarska dela, pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Za kritino Gerard smo pooblaščeni krovec. Izdelujemo tudi različne lesene garaže, nadstreške itd. Stavno kleparstvo Streha, Barbara Stojan, s. p., Loka pri Žusmu 20, telefon 041 771-740. 75 IZVAJAMO vse vrste gradbenih del: adaptacije, strojna zemeljska dela, izdelava kanalizacije, čistilnih naprav, škarpe, tlakovanje, asfaltiranje, rušitve ... GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900. 278
Poroke
Celje
Poročila sta se: Nina LE-SKOVŠEK iz Sevnice in Tomaž HABJAN iz Celja.
Laško
Poročila sta se: Nina SVET in Rakeka in Iztok KOPRIVA iz Škofljice.
Mozirje
Poročila sta se: Natalija LIVK iz Mozirja in Stanko MENCIGER iz Pertoče.
novi tednik
Vedno г Ш\ЛОј!
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
vMnu г илеистј/
Življenji vajini sta ugasnili, spomine prelepe nam pustili, ne dovolimo, da bi ugasnili, čeprav sta minili...
V SPOMIN
Mineva deset let, kar sta nas zapustila
RADO in CVETKA ROMIH
iz Lažiš, Dobje pri Planini
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima grob krasite z rožami in lučkami spomina.
Žalujoči vsi njuni
Smrti
Celje
Umrli so: Ana JAZBEC iz Podloga pod Bohorjem, 86 let, Janko RAZGORŠEK iz Loč, Šmartno v Rožni dolini 64 let, Jernej RAMŠAK iz Pongraca, 64 let, Franc ŠTE-
FANČIČ iz Skornega, Šmartno ob Paki, 83 let, Marjan AMBROŽ iz Celja, 84 let, Viktorija KENDA iz Rogaške Slatine, 89 let, Bara GA-BERŠEK iz Arje vasi, 78 let, Jožef KRAMER iz Celja, 68 let, Ivana VEBER iz Celja, 88 let, Julijana LOVAŠIČ iz Štor, 86 let, Antonija LENHART iz Celja, 97 let, Franc ANŽELAK iz Zavodnja, 65 let, Slavica TERŽAN iz Celja, 66 let, Ve-koslava REBERNIK iz Pake pri Velenju, 79 let, Cvetko LANCNER iz Šentjurja, 61 let, Franc GAJŠEK iz Celja, 63 let, Ibrahim MEŠIĆ iz Zagrada, 77 let, Hermina SUHADOLNIK iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Vasja JOŠT iz Žalca, 69 let, Robert MAJCEN iz Lokovine, 43 let, Rafael KRAŠOVEC iz Marija Gradca, 67 let, Frančiška TOPLAK iz Vojnika, 86 let, Ivan JEŽOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 58 let, Peter KLADNIK iz Ljubnega, 57 let, Marija TRŽAN iz Štor, 83 let, Franc RADOHA iz Celja, 84 let, Aleksander ZUPANC iz Zabukovice, 75 let, Jožica ROZMAN iz Celja, 92 let, Janez CANKAR iz Trnovelj
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
MOJCI TEMNIK
(15. 4. 1983 - 13. 2. 2015)
Mineva leto dni, kar je roka morilca pretrgala nit mladega življenja in vzela mamico treh otrok.
Žalujoči: oče Branko, mama Olga, brat Boštjan in njeni še mladoletni otroci Denis, Boris in Aleksander, ki mamico zelo pogrešajo in želijo, da bi jih lahko ponovno objela in stisnila na svoje srce.
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate ostaja in živi.
V SPOMIN
12. februarja mineva eno leto, kar nas je zapustila naša draga
KRISTINA COCEJ
iz Ulice frankolovskih žrtev 7 v Celju
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate
svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Spominska maša zanjo bo v petek, 12. februarja 2016, ob 18. uri v cerkvi svetega Duha v Celju.
Vsi tvoji
pri Celju, 65 let, Martin ROMIH iz Štor, 84 let, Viktorija JAZBINŠEK iz Celja, 77 let, Stanislava ILOVAR iz Celja, 89 let, Angela REBERŠEK iz Ločice pri Vranskem, 81 let, Dora LJUBENKO iz Velenja, 83 let, Kristina KOLARIČ iz Štor, 90 let, Franc Jožef ZORC iz Štor, 72 let, Gabrijela TERNOVŠEK iz Celja, 79 let, Karl ROMIH iz Celja, 62 let, Ivana ANDRIĆ TODIĆ iz Celja, 47 let, Marija KOPRIV-NIK iz Lokovine, 97 let, Elizabeta KOPUŠAR iz Ljubne-ga ob Savinji, 83 let, Ludvik Marijan OROZEL iz Velenja, 73 let, Ivana ZAGRADIŠNIK iz Nazarij, 79 let, Frančiška BEZENŠEK iz Arclina, 72 let, Antonija ŠTEPIHAR iz Dobrne, 77 let, Stanislav VIDEC iz Celja, 84 let.
Laško
Umrla sta: Jožefa VOVK iz Celja, 91 let, Zdravko DER-MOTA iz Laškega, 58 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Mihael PLAN-KO iz Suhega, 67 let, Jožef KRŠLIN iz Loke pri Žusmu, 79 let, Franc GUČEK iz Celja, 85 let, Anton TRUNKL iz
Zapustil nas je
JOŽE SOVINC -MIŽI
Pokopali smo ga 5. februarja 2016 v Celju. Vsi njegovi
Šentjurja, 87 let Alojzija MA-STNAK iz Krajnčice, 78 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Vida Ivana BUT iz Zgornje Kostrivnice, 84 let, Angela KRIVEC iz Spodnjih Negonj, 94 let, Zdenka PLAV-ČAK iz Sv. Florjana, 54 let, Marija LONČAR ČADEJ iz Slatine pri Dobju, 77 let, Jožef LIPNIK iz Podčetrtka, 68 let, Ivan TA-LAN iz Rogaške Slatine, 66 let, Franc PONDELAK iz Šmarja pri Jelšah, 90 let, Janez JE-RANKO iz Sodne vasi, 73 let.
Žalec
Umrli so: Janez HRUSTEL iz Pernovega, 89 let, Mirko HIRCI iz Prebolda, 90 let, Bogomir OREŠNIK s Polzele, 93 let, Dragutin ERJAVEC iz Vrbja, 74 let, Ema ŠUPERGER iz Zavrha pri Galiciji, 76 let, Angela ŽAGAR iz Prebolda, 103 leta, Marinka MAROVT s Polzele, 68 let, Ivan ŠKRUBA iz Prebolda, 68 let, Bernarda ČEDE iz Dobriše vasi, 80 let, Jožef BRDNIK iz Trnave, 90
let, Alojzija GOROPEVŠEK s Polzele, 91 let, Jožefa ŠMAJS iz Pariželj, 89 let.
Mozirje
Umrli so: Alojzij GOVEK iz Trnovca, 91 let, Ciril KRALJ z Ljubnega ob Savinji, 70 let, Stanislava SLATINŠEK iz Bočne, 81 let, Ivan ZAGRADIŠNIK iz Varpolja, 72 let.
Velenje
Umrli so: Marija DERČA iz Grajske vasi, 92 let, Jožef GOLOGRANC iz Vrbnega, 75 let, France MRAZ iz Javorja, 80 let, Marija HERLAH iz Velenja, 80 let, Marija LEMPL iz Velenja, 81 let, Janez PODKO-RITNIk iz Zgornje Rečice pri Laškem, 83 let, Erika HARL iz Prebolda, 73 let, Emerencijana POTOČIN iz Matk, 83 let, Marija ANŽEJ iz Velenja, 54 let, Emilijan MEDVED iz Velenja, 83 let, Zofija PROSEN iz Laškega, 89 let, Kristina TERČAK s Polzele, 82 let, Marija HOH-NEC iz Velenja, 92 let, Alojz RUPREHT iz Žalca, 65 let.
262
RA
p
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 11. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1. BETTER PLACE - RACHEL	
PLATTEN	(6)
2. KEEPING YOUR HEAD UP -	
BIRDY	(4)
3. BIRCH TREE - FOALS	(3)
4. TAKE ME HOME - JESS	
GLYNNE	(7)
5. MAKE UP - R. CITY FEAT.	
CHLOE ANGELIDES	(2)
6. TRY EVERYTHING - SHAKIRA	(2)
7. DOOR NUMBER THREE -	
SARA BAREILLES	(4)
8. WORK THIS BODY - WALK	
THE MOON	(3)
9. PILLOWTALK - ZAYN	(1)
10. STITCHES - SHAWN MENDEZ	(1)
DOMAČA LESTVICA	
1. A SI SPLOH TISTA - CLEMENS	(7)
2. DIVJA VODA - BILLYSI	(4)
3. LOKOMOTIVA - KILL KENNY	(4)
4. ČAROBNA CESTA - NATAŠA	(5)
5. PESEM O NAJU - SAMUEL	
LUCAS	(3)
6. JE MIMO LETO - ČEDAHUČI	(3)
7. STOPINJE V SNEGU -	
AVTOMOBILI	(2)
8. SAMO POTNIK - ZLATKO FT.	
ADAM VELIĆ, OTO PESTNER	(2)
9. ODPLEŠIVA - BORDO	(1)
10. ČAKAM - ŽAN SERČIČ	(1)
PREDLOGA ZA TUJO	
LESTVICO:	
SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX	
FEAT. JASON DERULO	
SAME OLD LOVE - SELENA GOMEZ	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO:	
PRELEPA ZA PORAZ - JAN	
PLESTENJAK	
LADJA NORCEV - LAČNI FRANZ	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
najljubše skladbe lahko glasujete na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Jureta Zajca: Ljubezen je kriva za vse
2.	Dolinarji: Ko si odšla
3.	Stanko Fajs s prijatelji: Rože in pesem
4.	Anja in ans. Žvižg: Moč prijateljstva
5.	Ans. Saše Avsenika in A. Nipič:
Sedem vrtnic
tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 12. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 13. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 14. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Miran Gracer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 15. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Miran Gracer, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 16. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 17. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
KINO
CINEPLE
Spored od 11. 2. do 17. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alvin in veverički: Velika Al-vintura - animirani, pustolovski četrtek: 16.00, 17.00, 19.15 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00
sobota: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 nedelja: 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 Deadpool - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.00, 20.10, 21.20 petek: 16.20, 18.00, 20.10, 21.20, 22.20
sobota: 14.10, 16.20, 18.00, 20.10, 21.20, 22.20 nedelja: 14.10, 16.20, 18.00, 20.10, 21.20
Dedek uide z vajeti - komedija četrtek: 15.25, 18.55, 21.00 petek: 15.35, 18.55, 21.00, 22.00 sobota: 14.05, 15.35, 18.55, 21.00, 22.00
nedelja: 14.05, 16.00, 18.30, 21.00
ponedeljek, torek, sreda: 15.35, 18.55, 21.00
Kanye West: Waves - nov album v žvo četrtek: 22.00
Medo s severa - animirani, pustolovski sobota: 13.45 nedelja: 12.15, 13.45 Očka proti fotru - komedija četrtek: 19.50
petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.00
sobota: 13.40, 20.00 nedelja: 18.15
Petdeset odtenkov črne - komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30
petek, sobota: 18.30, 20.30, 22.25
nedelja: 19.00, 20.30 Povratnik - drama, pustolovski od četrtka do srede: 17.45, 20.40 Razgibano življenje samskih -komedija
četrtek: 15.30, 17.40, 20.00
petek, sobota: 1530, 18.10, 20.20, 22.30
nedelja: 11.45, 15.30, 18.10, 20.20
ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.10, 20.20 Soba - drama četrtek: 17.30
petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.40 nedelja: 13.40
Svaka pod krinko - komedija, akcijski
od četrtka do srede: 18.45, 20.50 Vojna zvezd: Sila se prebuja -fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.10 Zoolander 2 - komedija od petka do srede: 19.15 Čas za sneg - družinski, animirani
četrtek: 15.55
petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15
sobota: 14.30, 16.15 nedelja: 12.30, 14.30, 16.15 Čas za sneg - družinski, animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota: 13.30, 15.30, 17.30 nedelja: 11.30, 13.30, 15.30, 17.30
IIICirO|M»l
ČETRTEK
19.00 Brooklyn - romantična
drama
PETEK
18.00 Savlov sin - drama 20.00 Brooklyn - romantična drama SOBOTA
18.00 Brooklyn - romantična drama
20.00 Joy - biografska drama NEDELJA
17.30 Joy - biografska drama 20.00 Brooklyn - romantična drama
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV
MED 11. in 18. FEBRUARJEM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
11. februar, Ali lihko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava magkTatjana Rozman
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKl
11. februar, Predavanje Težave pri branju in dislekfija U ob 18. uri Predava maglKatarina KesikDimiq^
PONEDELJEK, ON|VERZAPA"TRETJU^LJE
■ 15. februar,!H
ob 17. 30 Kamnine na Slovenskem Predava Marinka Žbogar
^REDJ^NJIŽNUA PRI MIŠKU KNpKU
I17. febrn^ LuiiovnHI|edstava Zverjašče ■ ob 17. uri Vizvedbi OŠ Frana Roša
ČETRTEK, LEVSTIKOVA D^RANA
18. fe^lar, Z branjem do zvezd ob Шшп Gosta mag. Ivan Sivec in Jože Barachini
NE MonogHfija Stare razglednice Celja SPREGLEJTE! na voljo v OsrednjiKnjlillCiCel«, Knjigarni
Antika in Celjski Mohorjevi družbi po ceni 20 €
10. festival gorniškega filma SREDA
18.00 Visoki in mogočni/Or-bayu/Spopad na Peklenskem ranču
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Novi novi filmi - kratki
filmi študentov AGRF
18.15 Roki gre v ring - ameriška
pustolovščina, sinh.
20.00 Savlov sin - drama
20.30 Brooklyn - romantična
drama
SOBOTA
18.00 Roki gre v ring - ameriška pustolovščina, sinh. 18.30 Savlov sin - drama 20.00 Razgibano življenje samskih - romantična komedija NEDELJA
16.00 Alvin in veverički: Velika Alvintura - animirana pustolovščina, sinh.
17.30 Roki gre v ring - ameriška pustolovščina, sinh. 18.00 Brooklyn - romantična drama
19.00 Savlov sin - drama 20.15 Razgibano življenje samskih - romantična komedija PONEDELJEK
17.30 Razgibano življenje samskih - romantična komedija 20.00 Soba - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 11. 2.
11.20 I. gimnazija Celje
Ločil bom peno od valov
pogovor s pisateljem Ferijem Lainščkom o maturitetnem romanu
17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo?
predava: mag. Tatjana Rozman
18.30 Grad Komenda Polzela Z jadrnico po Francoski Polineziji
potopisno predavanje Jasne Tuta
19.00 Celjski dom_
Pomoči in izcelitve po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
19.19 Knjižnica Velenje Tekoči trak
predstavitev knjige Petra Rezmana
19.30 SLG Celje_
Henrik Ibsen: Hedda Gabler
izven abonmaja in Zimski gledališki trojček
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
All you need is love, The Beatles Revival
koncert
19.30 Kulturni center Laško
Vokalna skupina Bassless
valentinov koncert
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert ansambla violončel
20.30 Max klub Velenje_
Sandra Klemen And The Adam's Family (Slo/Srb)
jazz festival
PETEK, 12. 2.
18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Boris Cavazza
pogovor bo vodila Maja Kovač
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Skupina Fiero Spirito
gala koncert
19.00 Knjižnica Laško
Dr. Andrej Capuder, pesnik, esejist, prevajalec ...
literarni večer; glasbeni program: Komorni moški zbor Celje
19.00 Celjska Kulturnica_
Večer ljubezenske poezije
gost: Sebastjan Kamenik; glasbeni gostji: Inge Ulokina in Martina Rančigaj
19.30 Ipavčev Kulturni center Šentjur
Valentinov koncert z Big bandom Šentjur
20.00 Glasbena šola Velenje
Bach to the future: glasba od Bacha do Kuharja
koncert; Nejc Kuhar, kitara
21.00 Plesni forum Celje
Tango fusion
koncert
SOBOTA, 13. 2.
11.00 Pokrajinski muzej
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
NAPOVEDNIK
23
17.00 Celjska Kulturnica
J. Donaldson: Hiška, majhna kot miška
čarobni svet lutk; gostujejo: Strokovne delavke Vrtca Tončke Čečeve, enota Center
17.00 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija
abonma Sobota popoldanski in izven
18.00 Dom kulture Velenje
Enci benci Katalenci
maksi Pikin abonma in izven
19.00 Dom krajanov Galicija
Anica Močivnik: Prevare
komedija v izvedbi Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas
20.00 Celjski dom_
Almost spring swing
swing plesni večer s koncertom skupine Burning ice jazz Band
20.30 Barago bar Terme Olimia Koncert z BK studiem -Boštjanom Korošcem
valentinov koncert
21.30 Max klub Velenje_
Uroš Perić & The Bluenote quartet
valentinov koncert
NEDELJA, 14. 2.
11.00 Citycenter Celje - otroški park Džungla
O kravi, ki je lajala v luno
pravljica
11.30 Prostori POS Lažiše_
Rišplova kronika župnije Sv. Miklavž nad Laškim
predstavitev kronike, ki jo je prevedel in uredil dddr. Jože Maček; glasbeni program: Moški pevski zbor KD Miklavž
16.00 Kulturni dom Dobrna Valentinov koncert
16.00 Večnamenska dvorana OŠ Nova Cerkev
Cilka in Drašek
komedija
17.00 Grajska meGa pri Dvorcu Novo Celje
Aleksandar Kuzmanovski in Janja Brlec, violončelo in citre
koncert za citrarski abonma in izven
18.00 Dom kulture Velenje
Martina Martensson trio
valentinov koncert -Bližina
19.00 Celjski dom_
Glasbeniki in glasbenice Vocal BK studia
valentinov koncert; gost: Marko Vozelj
PONEDELJEK, 15. 2.
17.00 Knjižnica Vojnik
Petelinček in sraka
pravljična ura
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Reci življenju JA
predstavitev knjige Barbare Fužir
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Moj glas, moja pot
monodrama Lidije Koceli
20.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek
Citrarski trio Glas strun
koncert
TOREK, 16. 2.
19.00 Dom sv. Jožef Celje Med smislom in nesmislom
predstavitev knjige doc. dr. Sebastjana Kristoviča
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Malezija
potopisno predavanje
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Med smislom in nesmislom trpljenja
predstavitev knjige doc. dr. Sebastjana Kristoviča
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Mojca Polak Rožič: O Šmarčanih malo drugače
pogovor vodi Tatjana Vidmar
19.30 Dom kulture Velenje Rokova modrina
biografska drama; Beli abonma in izven
20.30 Barago bar Terme Olimia
Skupina Pocket Edition
koncert
SREDA, 17. 2.
9.00 I. gimnazija Celje
Delavnica kreativnega pisanja s francoskim pesnikom Pierrom Solettijem
delavnica bo v francoščini
17.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Mesečni nastop učencev iz razreda Melite E. Villasanti in Nine Baša
ШП7Г
muzej novej šezgodovine | celje
Za Valentinovo se posladkajte z obiskom razstave Vse barve čokolade v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Vabljeni
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Zverjašček
lutkovna predstava učencev 5. razreda OŠ Fran Roš
18.00 Savinova hiša Žalec
Naročje spirale
predstavitev pesniške zbirke Slavice Tesovnik
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Vsakih 7 valov
romantična komedija, Mestno gledališče Ptuj
19.30 Dom kulture Velenje
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
komedija Denisa Avdića 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert pianistov
Prešernovanja
ČETRTEK, 11. 2.
13.00 Občinska knjižnica Polzela
Odprtje vrat sobe Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela
ob pesničinem jubileju in prazniku slovenske kulture
18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje
Odprtje skupinske razstave celjskih fotografov
18.00 Prireditveni prostor mestne četrti Lava - Celje
Večer poezije
članov Celjskega literarnega društva v počastitev Slovenskega kulturnega praznika
Ostale prireditve
ČETRTEK, 11. 2.
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo?
predava mag. Tatjana Rozman
18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Predavanje za starše: Težave pri branju in disleksija
predava mag. Katarina Kesič Dimic, specialna pedagoginja
PETEK, 12. 2.
18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike; pogovor bo vodila Andreja Kac
19.00 Celjska Kulturnica_
Smeškovi petkovi večeri za odrasle
večer ljubezenske poezije
19.00 Dom sv. Jožef Celje Šola za starše: Doslednost in postavljanje meja
predava doc. dr. Sebastjan Kristovič
SOBOTA, 13. 2.
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
10.00 Branibor club Celje
Brezplačna otroška delavnica
13.00 do 16.30 Celjski dom Almost spring swing
plesne delavnice
16.00 Celjski mladinski center Avdicija za modele V. S. produkcije
17.00 Okrepčevalnica Punder
Celje_
Veganska večerja
predavanje s Stankom Valpatičem
20.00 Hotel Celeia Celje_
Romantičen Valentinov večer s kvartopirci
23.00 Hotel Celeia Celje_
Valentinova zabava v klubu Celeia
NEDELJA, 14. 2.
12.00 Hotel Evropa Celje
Valentinovo kulinarično razvajanje v dvoje
19.00 Narodni dom Celje
Vesperae musicae
predgovor in pogovor z umetniki
19.30 Narodni dom Celje
Vesperae musicae
Mihael Strniša z gosti
PETEK, 12. 2.
18.00 Večnamenska športna dvorana
Kultura, ki jo razumemo kot življenje
proslava ob kulturnem prazniku
20.00 AQ galerija Celje_
Damir Avdić: Manjina
predstavitev novega albuma
PONEDELJEK, 15. 2.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ...
16.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku
namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Maruška Škoda
17.00 Dom sv. Jožef Celje_
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovorov: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
17.00 Knjižnica Podčetrtek
Pravljična ura 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje Kamnine na Slovenskem
predava Marinka Žbogar v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
TOREK, 16. 2.
16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec
Joga smeha
16.30 Osnovna šola Zreče
Zgodba o volku in lisici
ura pravljic
17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film
predava dr. Dušan Rutar
Dobrodelne prireditve
PETEK, 12. 2.
18.00 Kulturni dom Štore
Še imamo upanje
dobrodelni koncert
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta; pripovedoval bo Frenk Špiler
18.00 Savinova hiša Žalec
Narava in vloga ženske
predavanje
SREDA, 17. 2.
17.00 Knjižnica Velenje Mojca Pokrajculja
pravljična ura
19.19. Knjižnica Velenje
Komplementarne energije
predavanje Sonje Auberšek
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana, do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje: razstava Stare razglednice Celja avtoric Alenke Hren Medved in Janje Jedlovčnik; do preklica
Galerija sodobne umetnosti Celje: fotografska razstava Evolucija avtorja Rajka Bizjaka; do preklica
Likovni salon Celje: razstava Nevena Aleksovski in Ana Ma-kuc, do 13. 3.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: devetdeseta 1990-1999; do 31. 3.
Kvartirna hiša Celje: filate-listična razstava Čebele avtorja Bojana Himmelreicha, do 29. 2.; razstave grafik - Kurent, slovenskega slikarja in ilustratorja Franceta Miheliča, do 29. 2.
Celjska kulturnica: razstava fotografij Od zgoraj navzdol avtorice Sandre Ž. Fajfarič, do 29. 2.
Galerija železarskega muzeja Teharje: skupinska razstava celjskih fotografov, do 25. 3.
Dom sv. Jožef Celje: fotografska razstava Sebastjana Juga, Padli angel in odrešitev, do 31. 3.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 29. 2.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava zbirk Mirka Megli-ča, Dubrovnik; do 28. 2.
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Sanje, slikarke Kaje Lukač, do 29. 2.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Otroštvo je čas, ko so plesi babic in dedkov še zanimivi. Večina se k tem koreninam vrne šele v tretjem življenjskem obdobju.
Ko malčki zaplešejo rašplo
Anja Lavbič v najljubšem ritmu.
Pravijo, da lahko nek jezik preživi samo, če ga prenašamo na dojenčke. Ker so nekatere stvari v nas tako temeljne, da se vgrajujejo v našo podzavest že od prvega trenutka življenja. Podobno je tudi z narodno dediščino, bogastvom tradicionalne ljudske identitete, ki jo lahko samo igramo ali pa z njo res tudi živimo. In če je to slednje vredno negovati, moramo nesnovno bogastvo naših prednikov predati otrokom čim bolj zgodaj.
Anja Lavbič iz Dramelj se je s folkloro srečala v
osnovni šoli. Bogastvo plesa in družabnosti jo je preprosto navdušilo. Ko je pred približno sedmimi leti z vrstniki osnovala mladinsko folklorno skupino Lintvar, o uspehu njihovega dela ni dvomila niti za trenutek. Ob prvi priložnosti se je udeležila različnih izobraževanj in danes je v skupini strokovna vodja. »To je seveda nikoli dokončana zgodba in jasno mi je, da se moram še ogromno naučiti, vendar me to veseli in mi veliko pomeni,« je povedala po zadnjem uspelem nastopu svoje skupine v
Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju.
Lepa Anka otroke vodi
Folklorne dejavnosti ljudi običajno začnejo zanimati šele v tretjem življenjskem obdobju, zato bi mladinske folklorne skupine v Sloveniji verjetno lahko prešteli na prste ene roke. Pri tem člani skupine podpirajo tudi folklorno dejavnost v osnovnih šolah. Tudi Anja je svoj čas vodila otroško skupino od prvega do petega razreda. V tem letu pa je stvari zastavila
še nekoliko bolj ambiciozno. Kot absolventka predšolske vzgoje si je za diplomsko temo izbrala elemente ljudskih plesov v plesni vzgoji predšolskih otrok. V zadnjih tednih je tako v Vrtcu Šentjur izvajala različne etno-graske aktivnosti, otrokom predstavila noše, plese in glasbo.
»Otrokom so bile v ljudski foklori običajno namenjene razne rajalne igre. Da bi v njihovo plesno vzgojo vključili tudi elemente plesov za odrasle, še nisem zasledila.« Otrokom med četrtim in še-
stim letom je ta kultura presenetljivo blizu, četudi mnogi še nikoli niso niti slišali za kolo ali kaj podobnega. »Seveda se ne učimo celih plesov, vendar so izjemno dojemljivi in posamezne plesne elemente osvojijo včasih celo prej kot malo starejši plesalci,« pripoveduje Anja.
Otroci so tako okusili, kaj pomeni plesati rašplo, špic polko, krajc polko, zibenšrit, kosmatačo in kolo. »Izbrala sem plese, ki so ali značilni za naše okolje ali razširjeni po vsej Sloveniji. Pri tem so otrokom zelo zanimiva bese-
dila, všeč jim je Lepa Anka in še katero.« Svoje doda tudi glasba in kadar je mogoče slišati godca v živo, se zdijo otroci za nekaj trenutkov kot uročeni. Anja bo v svojem delu na koncu zaobjela tako delo svoje mladinske folklorne skupine, utrip vrtca v Šentjurju in seveda vse bogastvo domače šentjurske občine. »In če bom imela srečo, bom vse to znanje lahko nekoč izkoristila tudi pri vsakdanjem delu,« se nasmehne sogovornica.
StO
Foto: TANJA GOBEC
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
St. 6 / Leto 71 / Celje, 11. februar 2016
Pustno rajanje
str. 34-35
V steklo ujela svetlobo in mavrico str. 29
Zemljo so nam zgolj
posodili str. 42
Iz Vinske gore v Afriko
str. 45
26
INTERVJU
»Lahko naredimo eno fotografijo med delom?« Vaska pobara fotograf. »Med delom? Pa Črnogorec sem, ne žali me ...« se iz stereotipov norčuje Vasko. In nadaljuje: »Sem rojen kipar, vendar uživam tudi v risbah. Risba je osnova za vse. V tem prostoru se zavalim v stol, zaigram na kitaro in potem lahko delam. Od tu je čudovit razgled na rogaško okolico, enostavno sem se v ta kraj zaljubil.«
Vredno je bilo vztrajati, ker je odnos, ki ga imava danes, nezamenljiv in neprecenljiv, se strinjata Ana in Vasko.
Pol stoletja iskrenja v dvojini
Na obisku pri Vasiliju Ćetkoviću - Vasku in Ani Četkovič Vodov-nik - Zakaj se ženske in moški ljubimo in sovražimo v isti sapi
V letih svojega ustvarjalnega opusa se je	Naključje je namreč hotelo, da je Vasko že
dotaknil življenja slehernika. Tudi tistega, ki	ob prvem obisku Ivanovega hriba nad Rogaško
je redko zašel v likovno galerijo ali sploh ni.	Slatino odkril parcelo, se na prvi pogled zaljubil
Njegovi kipi in skulpture so se namreč zlili	v razgled in si atelje postavil tam. »Sva človeka
s prostorom, v katerem živimo, pa naj gre	dveh domov, a vendar enega bivanja,« razložita,
za Almo Karlin in Josipa Pelikana v Celju,	medtem ko Vasko odpira penino in Ana postre-
žensko na konju v Slovenskih Konjicah ali	že svoj izvrsten zavitek. Gostitelja sta človeka,
krilatega Pegaza v Rogaški Slatini. Ona je bila	ki sta dirko s časom pustila v nekem drugem
večji del svoje kariere ravnateljica Vrtca Anice	življenju. Čas teče drugače in te neznano kdaj
Černejeve, posvečala se je razvoju predšolske	posrka vase. »To se najinim gostom pogosto do-
pedagogike in psihološkemu raziskovanju	gaja,« se nasmehne Ana, medtem ko analizira
sveta. Vasko in Ana - desetletja občudovana in	njuno iskrenje v dvojini v zdaj že pozlačenih
izpostavljena, umetnik in njegova muza, neu-	50 letih zakona.
krotljiv moški in neomajno vztrajna ženska.	Vasko: Včasih sem fantom za šalo pripovedo-
Njun odnos bi lahko bil navdih za vrhunsko	val, kako je bil pri nas v Črni gori moški nekoč
dramo, ob kateri bi gledalci zadrževali dih, kot	glavni. Lahko je počel, kar je hotel, ženska pa
so ga ničkolikokrat njuni sopotniki. A vendar	ga je podpirala in mu pritrjevala. In kako v Slo-
sta zmagala, presenetila njih in mnogokrat tudi	veniji moški niti z očesom ne sme treniti, ne da
sebe. Prav na zadnje silvestrovo sta se po 50 le-	bi tvegal izgubo kakšnega vitalnega telesnega
tih zakona ponovno	organa. Ampak sem
zaročila - v zname- , T. x . x	x ,. , fante takoj postavil
nju vere, upanja in »Nisva ateista, a tudi Versko	na trda tla. Časi se
ljubezni.	nisva opredeljena. Sva	spremm^-a zdaj
,	j r-r 7 7	•	so Črnogorke po-
Skupaj v ekumenska. Z usklajevanjem stale še hujše kot sreči iii življenjskih nazorov nisva imela Slovenke.
VaGskoeCin^Ana nikoli težav' z usklajevanjem s^S^kssss
sta se v tretjem ži- ženskega in moškega principa 31. decembra slavila bljenjskem hobdo- pač. To je bilo večno bojno	ž1eat°4p!vaokou.:j
bju iz svoje hiše na ^	j	j	že živiva skupaj, a
Prekorju pri Celju polje. Jaz kot emancipirana	se niti enkrat nisva
piata NjRÄ skoraj femm^a m on s svojo ^^^T
novanje v Vili Golf patriarhalno dediščino.«	Ana: Ah, Vasko,
je končno postalo	kakšne neumnosti
v prvi vrsti njuno	klatiš. V resnici sva
- mislila sta, da le začasno - gnezdo in šele	se sposobna skregati vsak dan petkrat. potem do nadaljnjega umetnikov atelje. »Naša Kako sta obeležila ta velik osebni praznik?
prejšnja hiša je bila s 500 kvadratnimi metri	Ana: Praznovali smo v Piranu v lepem lokalu
površine bolj razstavna galerija kot bivalni	ob morju, pri Pavletu, s širokim razgledom, dan prostor,« pove Ana. Vasko je svoje potrebe in je bil čudovit, sončen, res od Boga dan. Zvečer
svet namreč vedno doživljal skozi svoje delo,	smo bili na Tartinijevem trgu in tudi apartma vprašanji, koliko omar je treba imeti v hiši in v hotelu je bil zelo romantičen. ali je v dnevni sobi udobno posedati, sta imeli Vasko: Na poti sem jo prepričal, naj se z
povsem obroben pomen. Ob tokratni selitvi je	mano poroči še enkrat. Za priči sva imela dva
Ani uspelo urediti dom po svoje. To je nazadnje	frajerja, krasna fanta, najina sinova. Tudi nji-
kraj, kjer je tudi Vasko samo pozoren prijatelj,	ju sem vprašal, če mi dovolita, da jo še enkrat
soprog in ljubimec.	vzamem za svojo.
Ana: Obreda druge poroke sicer še nisva ime-	Vasko: Midva sva med tistimi srečnimi pari,
la, zaročil pa me je s temi tremi prstani - vera,	ki lahko gredo vsak po svoje, a se ne odtujijo,
upanje, ljubezen. To je za naslednjih 50.	ampak se vsak dan znova odkrivajo. Jaz na pri-
Ampak nikoli nista trdila, da sta se v teh	mer niti slučajno ne morem spati z žensko v isti
letih cedila samo med in mleko.	postelji. Seveda sem z njo lahko buden tri dni.
Ana: No, z nožem sicer nisva nikoli tekala	Do nje pridem po stopnicah in rečem, da sem
drug za drugim. Narava umetnikov je mor-	ježek teka teka ... To je namreč pesmica, ki sta
da res nekoliko drugačna in usoda žensk,	jo otroka prepevala v vrtcu.
ki živimo z njimi, tudi. Veliko literature o	Ana: Malo igrivosti v odnosu je vedno nekaj
tem je napisane boleče iskreno. Življenje z	lepega.
umetniki ni enostavno. Ampak tudi ženske,	Vasko: Zdaj sem se začel učiti nemščino. Ona
ki zagrizemo v to, nismo ravno od muh.	hodi na univerzo za tretje življenjsko obdobje in
Ste na prvi pogled vedeli, da je moški va-	zdaj se učim še jaz. Resda me zelo bolijo roke,
šega življenja?	ko govorim, ampak vseeno.
Ana: Nikakor. Kot nadebudna študentka psi-	Ana: To z jeziki je res hecno. Ker se na primer
hologije sem ga najprej vzela kot študijski pri-	še vedno ni naučil slovenščine. V vsakem jeziku
mer. A me je zavrtel okrog prsta, še preden sem	je sposoben osvojiti nekaj besed in potem tako
se zavedla. Bil je sposoben igrati celo shizofre-	žonglirati z njimi, da ljudem enostavno zleze
nijo. Ob tem so iz njega bruhale skice, slike ...	pod kožo. To se nama je recimo zgodilo na Kor-
Paradoksalno se zdi, da sta bolj eno, odkar	ziki - s francoščino in korziščino.
imata vsak svoj dom.	Vasko: Enkrat se živi in če to izpustiš, si sam
Ana: Gospodinjstvo ni nekaj, kar bi bilo	kriv. Slovenci rečejo, da si v riti. Slovenščina je
omembe vredno v njegovem svetu. Vsaj do-	hecen jezik. Ko mi je prvič nekdo rekel, daj ga
kler brezhibno deluje. Ob vseh teh ekspo-	srat, sem ga skoraj po nosu, ker sem mislil, da
natih je nemogoče biti zelo pedanten. Poleg	me je užalil. Zdaj tudi sam pogosto uporabim
tega pravi, da prah	to besedno zvezo
daje žlahtno pa- D . ^	(smeh).
tino in pajčevina »Rojen sem v Črni gori kot	Ob katerem ka-
p°seben čar. sedmi od trinajstih otrok in kot mnu sta se najp°-
Vasko: Pri meni	gosteje spotikala?
vendar ne more biti prvi sin. Očetu Je to Ogromno	Vasko: Moje ži-
tako kot v lekarni. pomenilo. To je del patriarhalne vljenjsko geslo je
Pri teH draga ^а, dediščine ki in člnvfkn dnin	»laži m samo da
pa je najlepši kraj dediščine, ki Jo človeku daJo	mi je lepo«. Tako
na svetu.	starši in kultura. A po duši sem je bilo v odnosu in
«rus™! ^пп<, ki je doma povsod in ^£",11: vališče brez sten nikjer. V Sloveniji sem gost in ma. Kar dam, dam
Tngoio™™ hkrati doma. Tu se od nekdaj ^ ™
rov. In iskreno po- izvrstno počutim.«	delam. Pri tem nič
vedano - letos še	ne mislim, čutim iz
nisem bila tu gor	trebuha. Takoj, ko
pri njem.	začneš uporabljati meter, formule in filozofijo,
Kakšni so vajini dnevi?	je zame konec umetnosti.
Ana: Vstajava ob osmih. Privilegij upoko-	Ana: To je bila najina večna tema. To sem
jencev. Dan začnem s pomirjujočo glasbo.	neskončno težko razumela. Kako lahko nič ne
Vasko vstane prej in takrat v kuhinji že diši	misliš? Šele s študijem psihoanalitikov sem do-
po kavi. Ta najin jutranji ritual imenujeva	jela, kako močna je naša podzavest in kaj vse
maša, ker gre res za nek obred. Mir, besede,	lahko pride iz nje, če pustiš prosto pot čustvom.
ki sicer ne pridejo na plano, obvezna sveč-	Seveda so tudi bolj konceptualni umetniki in
ka, četudi zunaj sije sonce. Jutra so najina.	tudi sama sem človek načrtov, predvidevanj.
Takrat sva spočita in se pripravljena posvetiti	Zato je bil ta njegov pristop sprt z vsem mo-
drug drugemu, se pogovarjati. A ko dregnem	jim bistvom. Vasko se ne opredeljuje ne glede
pregloboko, postane nemiren in odide.	umetniške smeri, ne glede narodnosti, ne glede
INTERVJU
27
»Kaj bi jaz brez svoje Ane ...«
»Velikokrat pravim, da je ženska kot bik ali kot konj. Užaljene so, dokler ne pojasnim. Konj ima najlepšo linijo telesa, a ženska ima še lepšo, konj je najbolj plemenita žival, ženska je plemenitejša, bik je simbol energije in ženska je vir največje energije človeštva.«
Ana: Več kot enkrat. Ravno tista drugačnost, tisto, kar te moti, je tisto, kar te motivira in žene. Nikoli mi ni bil odvraten, čeprav so bili trenutki, ko bi ga lahko utopila v žlici vode. Zelo sem se borila za svojo svobodo in kdaj v afektu razbila tudi kak krožnik. Ljudje so navajeni skrivati svoje zgodbe in olepševati svoje življenje. Jaz pa sem se iskreno izpovedala. Vsi vedo vse o drugem, o sebi nič, o naju vse. Knjiga je bila moj udarec po njihovem nosu. Tu imate in berite. To sta bila moj adut in moja osvoboditev.
Zadnja leta vaju je precej zaznamovala Vaskova bolezen.
Ana: To je bil padec konja na hrbet. Bolezen, ki je ni priznal, jaz pa sem jo natančno čutila. Diagnoza je bil rak. V prvem trenutku sem se zgrudila. Vse se mi je t-)7 o+i+i	sesulo. Potem sem se zbra-
»lustltl	la in si rekla: »Če kdaj,
te potrebuje zdaj.« V času zdravljenja se mi je prepustil kot otrok. Nikoli ni tarnal in nikoli obupoval. V bolnišnici je prav veselo delil mojo knjigo, vendar jim je zabičal, da jo lahko preberejo šele, ko ga bodo odpustili. Ker bi ga sicer že prej vrgli skozi okno.
si moras človeškost v vseh pogledih. Tudi če gre za jezo, agresijo in ljubosumje.
Če se sprenevedamo, se ne moremo dolgo. Stvari je treba reševati sproti. Treba je jokati, se pogovarjati in izraziti svoja čustva. Tako se razbremeniš in morda preprečiš čir na želodcu. Dokler sem bila tiho, čeravno sem težko držala jezik za zobmi, sem lahko še tri dni jokala. Vasko pa se je razhudil in bil čez pol ure pomirjen.«
kulture. Ne pusti se ujeti. Če je komu njegovo delo všeč, krasno, če ne, naj se ne ukvarja z njim. Jaz pa svoje bistvo najdem v odnosu z ljudmi. Rada sem bila všečna in želela sem si všečnega umetnika. To sem morala razčistiti pri sebi. Spreminjala bi ga zaradi sebe.
Sta bila zelo zaljubljena, ko sta se poročila?
Ana: Jaz zelo, on ne toliko. Plesala sem izrazni ples in videl me je predvsem kot fizično podobo. Pogrešala sem, da me ni videl v dušo.
Vasko: Ampak najin zakon bi že zdavnaj propadel, če ga jaz ne bi čuval. Rešuje naju to, da sem parlamentaren in transparenten. Ta izraza sem pobral iz parlamenta.
Ana: Ja, seveda ... No, ko sva bila na nitki, ko je bilo vprašanje, ali ostati skupaj ali ne, je bila odločilna vloga res njegova.
Usodno je bilo vprašanje zaupanja ...
Ana: Imela sva vsak svoje delo in Vasko je moje opazil bolj ali manj le takrat, ko sem bila zaradi službenih poti odsotna. In seveda je prišel trenutek, ko sva gledala vsak v svojo smer. Na določeni točki se je zdelo, da naju povezuje samo še drobna nitka. V tistem trenutku sva se morala soočiti z vprašanjem, kaj bova. In takrat sva šele začele graditi pravi odnos. Nimam se za zapeto žensko in velikokrat sem šla iz svojih okvirov, a zares sva se spojila v nekaj dragocenega šele v tretjem življenjskem obdobju.
Neglede na najin odnos sta bila otroka vedno najbolj pomembna. Danes živita z vzorcem, da se je za odnose treba truditi, jih ohranjati in negovati. In ponosna sta na naju. Tako kot midva nanju.
... v bolezni in zdravju ...
Ana: Po upokojitvi se je zame začelo eno najtežjih obdobij v življenju. Če sem v aktivnih letih svojo potrditev našla v karieri, priznanjih, družbenem statusu, se je to temeljno vprašanje boleče zgrnilo name ob upokojitvi. Na nek način sem se morala sestaviti na novo. Postaviti življenje na nove temelje in izbrati nova izhodišča. V tem času sem napisala knjigo Ženska na konju. Resnici na ljubo sem se z njo ozdravila depresije. Potem sem življenje začela gledati z druge perspektive. Zdaj bi morala začeti živeti, ko sem osvobojena toliko stvari. Vse življenje sem čutila potrebo po tem, da sem se dokazovala na sto in en način. Prava ženska pa sem zdaj, ko sem se otresla vseh teh pričakovanj in kalupov.
Vasko: Ana je preveč samokritična. Vse ženske ste, od moje babice in mame dalje. To ni dobro in ni zdravo. Pustite stvarem, da dihajo. Po nosu jo poznam, kako se počuti.
Ana: In v tem uvidu v moje bistvo me je znal Vasko razstaviti na prafaktorje in ponovno sestaviti v celoto.
Ste se kdaj spraševali, kako bi živeli brez njega? Ste potrebovali ravno njega, da ste postali ženska, kakršna ste danes?
»Knjige ni nikoli prebral, a mi je rekel, da vse sprejema in spoštuje. Ker da sem ^цјЗШ zmagovalka, da sem najboljša.
In tako sem prišla na konja. Konj pa je padel na tla, ampak pobral
se je in zdaj je zmagovalec tudi on.«
Vasko: Ampak zdaj sem zdrav. Zadnji pregledi so mi dali zeleno luč. Vse je tako, kot je bilo pred boleznijo. Kdaj ste ugotovili, da je kljub vsem lepoticam na svetu Ana za vas ena in edina?
Vasko: Pred približno desetimi leti. Karikiram seveda. Še po tolikih letih zakona lahko rečemo, da zgolj mislimo, da poznamo človeka. Ženska lahko ima nešteto odlik. Lahko je lepa, pametna, duhovita, urejena, ampak iskreno povedano sem dolgo videl samo telo. In pri tem se ne morem izgovarjati na oči umetnika, kiparja. Tako je pač bilo. Na neki točki pa ne moreš bežati pred seboj in si moraš odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj. Če spoštuješ sebe, boš tudi
drugega. Le sam se lahko spremeniš, nihče drug te ne more. In samo najbolj čudovite ženske to razumejo. Ne vrtaj vame in me ne spreminjaj, lahko mi bereš levite od jutra do večera, a ne bo nič drugače. Sam sem moral priti do svojih spoznanj. Nazadnje sva skupaj 50 let.
Če bi dokončno pretrgala tisto nit, bi šel enkrat za zmeraj. Vse bi pustil, a nikoli več ji ne bi dal priložnosti. Vse je za nekaj dobro, čeprav Ani to težko dopovem. Kakorkoli že, za najin staž se kar dobro drživa. Jaz od ženske potrebujem hvalo, potrebujem potrditev. Za probleme in kritike bom poskrbel sam. Še enkrat pravim, »laži mi, da mi bo lepo, vse drugo se bo uredilo«.
Ana: In točno zaradi tega sva se prepirala 50 let, a še nisva prišla do konca!
Vasko: Sprejmi me takšnega kot sem. Nihče noče slišati, da je videti grozno. Saj to človek sam ve. Ljudi je treba spodbujati in ne moriti. Večinoma pa je lažje kazati s prstom na druge in se ne ozirati vase. Svojo vez z Ano sem zares ponotranjil, ko sem končno razumel Njegoša v Gorskem vencu. Prej sem bral besede, potem pa sem dojel bistvo, ko pravi, da je ženska narava čudna stvar. Ne glede, kaj bo morala storiti, nazadnje bo našla način, da bo uresničila najbolj globoko srčno hrepenenje. In moški je osel, če misli, da žensko pozna in ve vse o njej. Lahko jo razkrije do golega, a bo še vedno ohranila skrivnost, ki je samo njena. Ženske so čudež, rad jih gledam, uživam v njihovi podobi. Ampak do tistega, kar imajo v duši, srcu in glavi, ne more nihče. In to je resnica, ki obstaja, odkar obstaja človeštvo. Za nas moške pa je prav ta skrivnostnost najbolj privlačna.
Ana: In nazadnje se vrnemo na začetek, ki se mu reče »srček, kaj bo za kosilo«. Moški so hedonisti. Recept »kuhaj dobro in vladaj« še vedno drži. Za trdno zvezo med moškim in žensko je tradicionalna vloga ženske še vedno najbolj zanesljiv recept. Le da sodobna zaposlena ženska tega enostavno ne zmore več.
Vasko: Ampak priznati moraš, da sem sam tudi veliko in trdo delal.
Ana: Res je. Zelo si bil priden. Vendar si delal tisto, kar si imel rad. Jaz pa nisem ravno oboževala kuhanja, pomivanja in pospravljanja (smeh).
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Ana se je družbenih spon in kalupov osvobodila tudi s pomočjo iskrene izpovedi v knjigi Ženska na konju. Vasko knjige ni prebral, a kot pravi, je v njej vse tako, kot mora biti.
28
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Usodno trčenje brazilske lepotice in gringa iz Slovenije
Petnajstletna Emanuelle in trinajstletna Isabelle sta se v novi šoli dobro znašli, čeprav se večinoma ukvarjata z učenjem slovenščine. »Veliko prijateljev imava. Si pa seveda ne predstavljava, da bi vse življenje živeli tu. A radi bi ostali v Evropi.« Mlajša si želi postati veterinarka, starejša bi študirala medicino. Najmlajša Marija še brezskrbno uživa v vrtcu.
Začelo se je kot v kakšni brazilski telenoveli. Trčenje črnolase lepotice na kolesu in moškega, ki je peš raziskoval veliko mesto, je bilo silovito. Njemu se je za trenutek stemnilo pred očmi, njej se je porušil svet, ker je »ubila« tega čudovitega gringa. Tako namreč Brazilci pravijo svetlopoltim tujcem.
Tisti dan ga je spravila do zdravnika, naslednji dan je on njej prinesel rože in čokolado. Vse ostalo je zgodovina. Bra-zilka Ana Paula je s hčerami sedanjemu možu Marjanu sledila v Slovenijo in tako že tri leta živijo v Kozjem.
Objem namesto stiska rok
Že po telefonu je zvenela nadvse prijazno, a ko sva na vratih s fotografom namesto ponujene roke dobila objem, je svojo prisrčnost samo še potrdila. »Tako se pač pozdravljamo Brazilci,« se je nasmejala najini zadržanosti. Mimogrede je vrgla v kamin še poleno in razložila, da je v teh mesecih to njen najboljši prijatelj. »V Braziliji res nismo vajeni tako nizkih temperatur,« se smeji gostiteljica. Njena tri dekleta so simpatičnost dobile po mami. Emanuelle je stara
petnajst let, Isabelle trinajst, medtem ko ima najmlajša Marija štiri leta in hodi v bližnji vrtec. Starejši dekleti obiskujeta osnovno šolo v Kozjem. »Imava pomoč za učenje slovenščine, posledično sta ves pouk in tudi ocenjevanje za naju nekoliko prilagojena, ampak na splošno se imava v šoli krasno,« povesta najstnici. Ena bi rada postala veterinarka, druga zdravnica. Pogovarjamo se v angleščini, le tu in tam imava priložnost slišati brbotavo pojočo portugalščino. Vse se aktivno učijo slovenščino in kot pravijo, gre mali Mariji najbolje. »Le da z nami noče govoriti slovensko, ko pa se pogovarja z Marjanom, nas vsakič preseneti, koliko že zna,« jo poboža mama.
Od gneče Sao Paola do tišine Kozjanskega
Ana Paula še pred nekaj leti sploh ni vedela, da Slovenija obstaja. S hčerami je živela v brazilski zvezni državi Sao Paolo, ki je bolj znana po istoimenskem glavnem mestu na jugovzhodni obali z več kot enajst milijoni prebivalcev. V tej primerjavi je imelo Anino domače mesto »le« približno
štiristo tisoč prebivalcev. A doslej se je že naučila, da je življenje nepredvidljivo in da se redko obrne po pričakovanjih. Ko jo je Marjan povabil s seboj v Evropo, je ljubezen premagala vse pomisleke in dvome. »Moja družina tega ni odobravala. Svarili so me, da se mi bo kdove kaj groznega zgodilo. Ampak čutila sem, da delam prav.« Starejši dekleti sta se ji pridružili šele pred približno letom. »Od vsega sem se najbolj bala, kako ju
bodo v novem okolju sprejeli, ker sta temnopolti. V Braziliji kar naprej poslušamo, koliko rasizma je v Evropi. Zdaj vem, da je bil strah odveč, a ta predsodek je bil precej močan.« Njihove izkušnje s prijaznostjo in z odprtostjo ljudi v Kozjem in Sloveniji nasploh so se izkazale za pozitivne. »Tako v šoli kot v vrtcu nam pomagajo po najboljših močeh in tudi sicer so domačini tu resnično čudoviti ljudje,« je zadovoljna Ana Paula.
Bananam tudi sladkor ne pomaga
»Potica je naravnost fantastična,« je navdušena Ana Paula, ko beseda nanese na kulinariko. »Obožujem tudi golaž in polento, pa še bi se kaj našlo. Je pa res, da je za vse te jedi glavni šef Marjan. Moja
»V Sloveniji je življenje varnejše, manj je gneče, veliko je zelenja in vse je bolj čisto. Saj Brazilija tudi niso samo favele, vendar moraš vedeti, kje hodiš in kaj lahko pričakuješ.«
kuhinja se v Sloveniji ne obnese najbolje. Brazilci imamo namreč radi izrazite okuse, to pa je za nevajene jedce hitro pretirano.« Podobno izkušnjo ima Ana Paula tudi s sladkorjem. »Mi sladko naravno obožujemo in temu primerno sladki so tudi čaji, sokovi in kava. V brazilskem gospodinjstvu lahko brez težav porabiš pol kilograma sladkorja na dan. Tega tu ne marate in zato slovenskim gostom ničesar ne sladkam.« Od vsega iz svoje domovine dekleta najbolj pogrešajo sadje. »Tam je najrazličnejše sadje izjemnega okusa na voljo vedno in povsod. Tu niti slučajno nima takšnega okusa. Najbolj so me razočarale banane. Teh v Evropi res ni mogoče jesti.«
Dom v ritmu
sambe
Kulturne razlike seveda terjajo precej prilagajanja. Kot pravi Ana Paula, jim niso prizanesle niti z nekaj zadregami. »Nikoli ne bom pozabila, ko smo šle z dekleti na kopališče. Z nekaj rdečice na obrazu sem počasi dojela, da se z našimi >bikinkami< ne spodobi hoditi naokrog. Zdaj imamo čisto
Brazilke svojo naravno lepoto poudarjajo tudi z različnim tradicionalnim okrasjem. »Česa v stilu karnevalskih kostumov seveda nimamo doma,« se smeje Isabelle.
spodobne >slovenske< kopalke.« Z učenjem slovenščine se Ana Paula ukvarja večino prostega časa. Enkrat je bila tarča neslane šale, ko so jo za nakup žemlje naučili precej neprimerne slovenske besede. »Še zdaj mi je nerodno. Za vsak slučaj odtlej vsako tako besedo pred uporabo preventivno odtipkam v Googlov prevajalnik,« se temu že smeji sogovornica. »Saj je verjetno povsod tako. V javnosti moraš sprejeti normative in nenapisane zapovedi okolja. Brazilci smo po naravi sproščeni ljudje, ljudje petja in predvsem plesa. Tu pa hitro veljaš za čudaka, če v tem smislu preveč izstopaš. Na srečo je v zavetju svojega doma vsak lahko točno tisto, kar je. In zato v našem domu res veliko pojemo, plešemo, igramo in se objemamo,« zaključi Ana Paula.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Brazilijo si tujci predstavljajo zelo različno. Eni jo idealizirajo, drugi vidijo samo slabe strani. Sem že doživela, da so me spraševali, če vem, kaj je košarka. Kot da smo prišle naravnost iz džungle.«
Ana Paula Blatnik se je s tremi hčerami iz Brazilije preselila v Kozje
Ana Paula v zimskih mesecih do kamina goji sovražno-prijateljski odnos. »Brez njega si ne znam predstavljati življenja, po drugi strani pa sem zaradi nerodnosti kar naprej opečena po rokah.« Na srečo bo kmalu pomlad in potem do toplega poletja ne bo več daleč.
»Pustni karnevali so pomemben del brazilske kulture. Je pa zanimivo, da večinoma poznate samo tistega iz Ria de Janeira.
Ta je v bistvu predstava za občinstvo. Sama imam veliko raje tistega v domačem mestu, ki se ga lahko udeleži vsak in je prav vsak del rajanja na ulici.«
PORTRET
29
Navkljub gospodarskim spremembam, ki so steklarsko panogo krojile v Rogaški Slatini, temu poklicu še vedno napoveduje svetlo prihodnost.
»Priložnosti je toliko, kot jih vidimo, neka stvar pa je živa tako dolgo, dokler jo oživljamo.«
i,

Iz drobnih kristalčkov najprej izdela osnovno obliko, ki postane celota v peči. Potem sledi poslikava, kjer so roke Zinke Kobula Kamenšek povsem mirne. Ta del ustvarjanja je zanjo sprostitev, je kot terapija, je povedala. Kljub temu da nakit ni prosojen, ustvarjalki uspeva, da v vsak košček stekla ujame svetlobo.
Zinka Kobula Kamenšek ima še veliko načrtov, med njimi sta izdelava nakita z višjo dodano vrednostjo in izdelava nakita za moške, v mislih snuje tudi ideje za katalog in za modno revijo.
Svojih izdelkov ne oglašuje, največkrat jih na ženskah opazijo pozorne oči in povprašajo za ustvarjalko. Za izdelke skrbno izbira prodajna mesta. Na voljo so na primer na policah trgovin Steklarna Rogaška, v nekaterih trgovskih središčih, darilnih butikih, med drugim tudi v prestolnici. Je pa zanimivo, da svojega nakita sama ne nosi. »Energija, ki jo vložim vanj, nekako ne gre nazaj k meni,« je povedala.
V steklo ujela svetlobo ■ ■
т^УЛ	o od deklice, zaljubljene v črepinje, do
I I ICI VI IV-Vy izdelovalke nakita
Da se vse, kar se človeku zgodi, zgodi z namenom, prisega Zinka Kobula Kamenšek. Potem ko je 21 let v tedanji Steklarski šoli v Rogaški Slatini kot specialistka za krasilne tehnike stekla učence učila praktični pouk, je postala tehnološki višek. Svoje dijake je ves čas bodrila, da dobri izdelki najdejo pot do kupcev. Zadnji dve leti svoj moto uresničuje kot samostojna podjetnica. Posvetila se je izdelavi edinstvenega nakita, njena ljubezen do stekla pa je zaživela še v pravljici o Zinki Črepin-ki, ki v teh dneh dobiva svoje nadaljevanje.
Njen oče je bil steklar. Nič nenavadnega torej, da se je že kot deklica neizmerno rada igrala s črepinjami in kristalč-ki, ki jih je prinašal domov. Med igro so minute postajale ure in še danes se spominja, kako so jo nekoč iskali po vasi, jo klicali, v strahu celo odkrivali pokrove vodnjakov in cistern, medtem ko se je zatopila v svoj čarobni svet. »Na koncu sem jih >dobila<, ker se nisem odzvala na klice,« pojasni v smehu.
Ko je nastopil čas za srednjo šolo, so pri izbiri prevladale njene ročne spretnosti. Opravila je sprejemne izpite za oblikovalsko šolo v Ljubljani, uresničitev sanj pa je zanjo pomenilo leto 1987, ko so jo kot edino dijakinjo sprejeli v oddelek za ročno poslikavo stekla. Tisto šolsko leto so v takratni steklarski šoli v Rogaški Slatini namreč vpisovali le v programa pihanje in brušenje stekla, tedanji ravnatelj pa
se je z ministrstvom za šolstvo uspel dogovoriti za izjemo.
Začela je iz nič
V šoli je dobila zaposlitev kot učiteljica praktičnega pouka za slikanje na steklo. Po 21 letih je prišel trenutek, ko se je za ta program odločilo manj dijakov, zato se je ministrstvo odločilo, da ga ne bo več plačevalo, in ostala je brez zaposlitve. Ko se je nekega dne vračala domov z zavoda za zaposlovanje, se je odločila, da bo dokazala, da lahko uspe s svojimi izdelki. Vmes je seveda mnogo razmišljala, se učila, spremljala oddaje o podjetništvu Prava ideja na Televiziji Slovenija. »Začela sem iz nič, imela sem le svoje znanje in ideje. Odločila sem se, da se bom posvetila majhnim
izdelkom, namenjenim ženskam. Te so rade drugačne, opažene,« razmišlja.
Priznava, da je bil po 21 letih dela v javnem sektorju prehod v podjetništvo kar velik zalogaj, vendar ji je pri
in prodaš, toliko dobiš,« pojasnjuje. In dodaja, da je zdaj za vse - od iskanja zamisli do končnega izdelka - odgovorna sama. Kot podjetnica je spoznala še, kakšna težava je pri nas plačilna nedisciplina.
»V srednjo šolo sem hodila v času, ko je bilo pri nas usmerjeno poklicno izobraževanje. Dnevno sem imela štiri ure prakse. Te je danes na urnikih premalo.«
tem pomagala odločnost, da je svoje ideje spremenila v dejanja. Če je bila prej navajena, da je na določen dan v mesecu na svoj bančni račun vedno dobila približno enak znesek, se je to, odkar je na svojem, spremenilo. »Kolikor narediš
Steklo ne mara prepiha
Ko kot ustvarjalka govori o steklu, ne more mimo tega, da je to čaroben, čudovit material. »Ljudje steklo premalo poznamo, ko slišimo to besedo,
pomislimo na kozarce in steklenice, tukaj pa se zgodba že konča. Že to, da nobena surovina, iz katere nastane steklo, ne pokaže, da bi iz nje lahko nastala ta prosojna, lepa snov, je nekaj posebnega,« poudarja. Poleg tega vse od začetka do konca ne dopušča napak. Vsak kos nakita, ki ga izdela Zinka Kobula Kamenšek, nastaja sedem dni. Če bi le pri enem dejanju naredila napako, bi šlo vse skupaj v »franže«.
Ustvarjanje steklenih izdelkov je pogojeno tudi s tem, kakšno je vreme, kakšni sta vlaga in temperatura v prostoru. Tako kot prepiha ne mara kvašeno testo, ga ne mara steklo. »Ko sem začela, sem tri mesece samo metala proč. Kar nekaj časa je trajalo, da sem nastavila pravi režim pri peči in našla ustrezne barve. Ves postopek sem morala raziskati in ga prilagoditi.«
Njen drugi jaz zaživel v zgodbici
Na svoji samostojni poti je začela pisati tudi zgodbo o Zinki Črepinki. Ta je nastala, saj je njena avtorica prepričana, da v času izobraževanja
določene materiale premalo približamo otrokom, pa naj gre za steklo, les, blago, kovino ali karkoli drugega. Otroci se tako v devetem razredu znajdejo pred dilemo o tem, kaj bi radi počeli v življenju, pri čemer niso oboroženi z znanjem, kakšna dela lahko opravljajo v določeni stroki, kakšne vse so njihove možnosti. Ker je sama prehodila takšno pot, je svoje izkušnje skušala na topel in doživet način predstaviti otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem.
Delo je dobro sprejeto, med drugim so ga v Vrtcu Polzela umestili v letni delovni načrt. Avtorica je medtem napisala že drugo zgodbico, kjer bo pojasnjen postopek slikanja na kozarce, sledile bodo tudi nove slikanice. Lik Črepinke bo kmalu zaživel tudi v gledališki predstavi, otroci ga bodo lahko spoznali tudi v ustvarjalnicah.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
Platnice slikanice so v barvi kremenčevega peska, v barvi osnovne surovine stekla. Zinka Črepinka nosi bel plašček, zaščitno obleko pri urah slikanja, njena oblekica je pikčasta, saj je pika osnovni element vseh klasičnih krasil-nih tehnik. Radovedna deklica ima spete lase, kar je eno od pravil pri praktičnem pouku, njene široko oprte oči pa pričajo o njeni vedoželjnosti.
Zinka Črepinka je lik iz istoimenske pravljice, ki jo je Zinka Kobula Kamenšek ustvarila s pomočjo nekdanjih dijakov šole, ki jo je obiskovala tudi sama. Delo je ilustriral njen nekdanji dijak Matjaž Resman, Franci Černelč je ustvaril priredbo in notni zapis za pesmico, Jasna Colnerič je naredila jezikovni pregled, Zinko Črepinko pa so v svet pospremili še mnogi drugi.	-. -
30
ZA ZDRAVJE
Bakterija legionela
Najbolj tvegana za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom
grozi tudi vam
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Spuščanje vroče vode - toplotni šok je sicer kratkoročna zaščita pred razmnoževanjem nevarnih legionel, ni pa trajna varnost.
Medtem ko se v javnosti velikokrat govori o preventivi na področju zdravja in izbruhu številnih boleznih, je legioneloza tista, ki pa je še vedno slabo poznana. Predstavlja veliko grožnjo. Obolenje povzroča bakterija legionela, ki se najbolj razmnožuje v vodovodnem omrežju. Veliko sivih las povzroča večjim ustanovam, kot so bolnišnice, zdravilišča in tudi vrtci. Grozi nam tudi doma. Bakterija je še posebej nevarna za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ali za kronične bolnike.
Tipični viri okužbe so toplovodni in klimatski sistemi v bolnišnicah in hotelih, a tudi vlažilci zraka, kopalni bazeni, tuši in klimatske naprave v gospodinjstvih. Tveganje za okužbo je tudi kopanje v bazenih, predvsem, če voda brbota. V teh sistemih se namreč bakterije ob primerno visoki temperaturi (od 30 do 40 stopinj) močno namnožijo. S pitjem okužene vode se človek običajno ne more okužiti, ker kislina v želodcu bakterije uniči. Pogostost bolezni je večja v času poznega poletja in jeseni zaradi višjih temperatur voda.
Okužba vodi v nevarno pljučnico
Običajen način okužbe je preko »kužnega aerosola« - torej vdihavanja drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo legionele. Manjše kot so kapljice z legi-onelami, večja je možnost za okužbo. Pri tem se razvijeta
dve obliki bolezni: pontia-ška vročica ali legionarska bolezen. Pontiaška vročica je lažja oblika okužbe in je podobna gripi. Pri polovici bolnikov se pojavijo tudi bolečine v žrelu in nahod. Bolezen traja dva do sedem dni in ne pušča posledic.
Legionarska bolezen poteka kot pljučnica. Mlajše zdrave osebe jo prebolijo lažje in hitreje. Težak, zapleten potek, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici, je pogostejši pri starejših, kronično bolnih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadilcih. Poleg pljuč so prizadeti tudi drugi organi, na primer jetra, ledvice ali možgani. Legionarska bolezen se začne z utrujenostjo, izgubo teka, glavobolom, s povišano telesno temperaturo in z bolečinami v mišicah.
Približno tretjina bolnikov ima drisko, bolečine v trebuhu, pojavita se tudi slabost in bruhanje. Bolniki ob globokem vdihu občutijo bolečino v prsnem košu, ki je posledica vnetja poprsne mrene. Ob težjem poteku so posebej starejši bolniki zaspani ali zmedeni. Bolniki s pontiaško vročico ali z legionarsko boleznijo niso kužni, saj se te bakterije ne prenašajo med ljudmi.
Cepiva proti legionelozam ni
Okužbo preprečujemo s skrbnim vzdrževanjem vodovodnih sistemov in naprav, ki so možen vir okužbe. Zato je priporočljivo redno čistiti in odstranjevati
vodni kamen na pipah in tuših, čistiti kotle in odstranjevati obloge, kjer se bakterije najraje razmnožujejo, odstranjevati t. i. slepe rokave v vodovodnih sistemih, kjer ni pretoka, ki omogoča razraščanje bakterij, nadzorovati temperaturo v vodovodnem sistemu, ki mora biti primerno visoka (od 50 do 60 stopinj Celzija), da prepreči razraščanje legionel, ali nižja od 20 stopinj Celzija. V hladni vodi legionele ne rastejo. Priporočljivo je pravilno vzdrževanje klimatskih naprav in fontane.
Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od dva do deset dni, v redkih primerih tudi od 16 do 20 dni od izpostavljenosti viru okužbe.
Legionele se v vodovodnem sistemu pojavljajo občasno, zato tudi negativen izvid ne pomeni, da jih v sistemu ni.
Nad bakterije z bakrom in s srebrom
Čeprav se v Sloveniji proti bakterijam legionelam borimo predvsem s toplotnimi ali klorovimi šoki, torej s spuščanjem tople vode ali večjih količin klora v vodo, je to za tujino že zastarel način. Ravno v teh dneh se bolnišnice po Sloveniji odločajo, ali bodo kot preventivo uporabile nov sistem preprečevanja možnih okužb s temi bakterijami, ki temelji na bakru in srebru.
Kot pravi kemik Srečo Pavlin, ki se ukvarja z razvojem in svetovanjem na tem področju, gre za posebne naprave, ki v vodovodnem sistemu enostavno preprečijo razvoj in razmnoževanje bakterij. V posebnih anodah, ki jih namestijo v vodovodno omrežje objekta, je 90 odstotkov bakra in 10 odstotkov srebra. »Sistem deluje preko krmilne naprave, ki v vodovodnem sistemu vzdržuje pravilne koncentracije bakra, srebra in s tem učinkovito preprečuje razvoj le-gionel tudi v tako imenovanih mrtvih rokavih oziroma zračnih žepih, torej tam, kjer morda vodnega pretoka ni in so takšni deli idealni za razvoj bakterij.«
Še pred leti se v bolnišnicah in večjih ustanovah o legionelah praktično še ni govorilo, danes, ko je tudi zdravstvena stroka
uvidela, da so okužbe resne, ozaveščanje o tem vedno bolj prehaja tudi v domače okolje. »Pogoj, da se legionele razmožujejo, je tudi doma, kadar ljudje vodovodnih cevi dolgo ne uporabljajo ali v domačih bazenih. Dobra zaščita v dotoku vode do hiše tako onemogoči, da bi se bakterije kakorkoli razmnoževale. Kajti toplotni šoki oziroma spuščanje vroče vode so sicer trenutna rešitev, ki ni dolgotrajna in ne zagotavlja trajne varnosti,« dodaja še Pavlinov sodelavec Janez Sbil. Tovrstna zaščita pred legionelozami s sodobnim tehnološkim sistemom v vodovodnih ceveh je znana že v Angliji, na Nizozemskem, Irskem, žal pa še vedno prepočasi prodira na naše območje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (SHERPA)
M
THERM AN A
I/iško

OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDREJ@GMAlL.COM
V_/
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
novi tednik
radio celje
Shujšajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje
Ђ
Zdravstveni dom Celje
Sto kilogramov je že šlo!
Skoraj ne more biti boljše. Dvajseterica je do zdaj shujšala že za 103 kilograme! Skoraj vsi so že opazili, da niso izgubili samo kilogramov, ampak tudi nekaj zdravstvenih težav, ki so jih morda mučile prav zaradi prekomerne telesne teže. Da to drži, kažejo rezultati torkovih meritev holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi, ki sta jih izvajali študentki Visoke zdravstvene šole Celje. Skoraj vse te vrednosti udeležencev so bile »normalne«, zgolj dva sta imela nekoliko povišan krvni tlak.
V torek so se pogovarjali o stresu in duševnih stiskah. Različna občutja, ki jih morda doživljajo zaradi prekomerne telesne teže, bi lahko koga ponesla tudi v duševno stisko. Depresija in debelost sta lahko tesno povezani, ni pa
nujno. »Treba pa je razumeti, da ima depresija tudi kemično hormonalne značilnosti, ki lahko privedejo do debelosti,« jim je pojasnila zdravnica Nuša Konec Juričič iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Dobra popotnica k boljšemu počutju pa je zagotovo dejstvo, ki ga zdaj že opazijo vsi - manjši je obseg pasu, večja je možnost, da oblečejo tiste kose garderobe, ki so si jih želeli, s tem pa se izboljšuje tudi samopodo-ba. »To je krasna motivacija. Spremembe so torej vidne. Zato je tudi lažje motiviran nekdo, ki hujša, saj spremembe vidi, kot pa kadilec, ki bi rad nehal kaditi, ker sprememb navzven ne vidi tako hitro,« za primerjavo še dodaja Konec Juričičeva.
SŠol Foto: GrupA
Holesterol, krvni tlak in sladkor v krvi. Vse b. p.
Ponosni na vse sodelujoče v akciji hujšanja
»Celo vezalke si lahko zavežem!«
»Rezultati so pričakovani, zadovoljna sem, bom pa še bolj vesela, če bom dala kakšen kilogram stran,« se nasmehne Katja Skerbiš. Shujšala je že za več 6 kilogramov, še kakšnih deset bi se jih rada znebila. Glede na motiviranost in pridnost ji bo tudi kmalu uspelo, oziroma še celo več kot 10 kilogramov. V akciji je pred leti že sodelovala, a je razložila, da je takrat imela nekaj zdravstvenih težav in da se je teža na žalost povrnila, pa tudi manj odločna je bila kot je letos. »Nisem se toliko gibala, zjutraj nisem zajtrkovala, zvečer pa sem jedla na polno. Zdaj je drugače. Več se gibam, v fitnesu sem skoraj vsak dan, počutim se bolje, celo vezalke si lahko zavežem ...,« se spet
nasmeji. »Motivacija je tudi moja prijateljica v skupini, ki me bo spodbujala, da s tem nadaljujem tudi po končani akciji. Boste lahko preverili.« Seveda bomo. Dihali bomo za vrat. Obljubimo.
MLADI ZA MLADE
31
Valentinovo - preživetveni vodnik
14. februar, dan zaljubljencev. Vsako leto v Ameriki kupijo 220 milijonov rož in več kot 35 milijonov čokoladic v obliki srca. Če torej ne želite, da vas uniči srčkasta mrzlica, nujno preberite naše nasvete, kako pripraviti nepozabno presenečenje za svojo izvo-ljenko oziroma izvoljenca.
Če želite pripraviti pravo romantično doživetje in nimate težav s kuhanjem, smo vam pripravili recept za popolno večerjo in nasvete, kako pripraviti pogrinjek. Vzdušje lahko začinite z romantično glasbo in svetlobo sveč (pazita na požarno varnost!). Lahko se tudi preizkusita v skupnem kuhanju, če pa se kaj ponesreči, lahko še vedno odideta v prijetno restavracijo in se posvetita drug drugemu.
Skupaj se lahko odpravita na romantični večerni sprehod po celjskih ulicah, si privoščita topel čaj, kavo, vročo čokolado ... (plačajo seveda fantje, saj se tako spodobi).
Če pa sta par že dalj časa in mislita, da bo tako za vedno, lahko svojo ljubezen zapečatita s ključavnico, ki jo pri-pneta na mostu čez Savinjo, ki vodi v mestni park.
Valentinovo ne slovi le kot dan zaljubljencev, temveč tudi
kot praznik ljubezni, zato si je pomembno zapomniti, da moramo 14. februarja najprej imeti radi sebe. Vsem, ki bodo na valentinovo sami, namenjamo nekaj modrih nasvetov.
1. SMILJENJE SAMEMU/ SAMI SEBI NI DOVOLJENO
Pogrinjek
Moj srček
Prtiček dvakrat prepognemo, da dobimo obliko, kot jo prikazuje prva fotografija. Levi in desni del prtička za-pognemo navzgor (fotografija 2). Zavihamo še vogale (fotografija 3) in pred nami je oblika srca. Na tako zložen prtiček lahko položimo drobno pozornost, kot je na primer roža ali čokoladno srce.
Za pogrinjek ob priložnosti, kot je valentinovo, izberemo rdečo ali roza barvo.
Mentorica Judita Križnik, dijaka Amadej Jevšenak in Kevin Kolenc
Mesena skušnjava Razvajanje zanj
File začinimo s soljo, poprom in dijon-sko gorčico. Na vsaki strani ga pečemo 3 minute, da je sredica še rožnata. Priprava mavričnega pireja je preprosta: peso, korenje in krompir posebej skuhamo, odcedimo in pretlačimo. Prvo barvo da krompirjev pire, za drugi dve pa enkrat dodamo peso, drugič pa korenje. Blan-širano zelenjavo lahko za dekoracijo obrežemo v obliki srca.
Jabolčno rožo pripravimo tako, da razvaljamo listnato testo, odrežemo približno 10 cm širok trak in ga tanko na-mažemo z marmelado. Polovico jabolka narežemo na tanke lističe in blanširamo. Lističe naložimo na zgornji del traku, spodnjega pa zapognemo. Trak zvijemo in spečemo v modelu za mafine.
Potrebujemo:
-	pošten kos govejega fileja
-	0, 5 dl rdečega vina
-	čebulo
-	rdečo peso
-	rumeno in oranžno korenje
-	krompir
-	maslo
-	brusnično marmelado
-	dijonsko gorčico
-	poper in sol жџ h
-	listnato testo ^^
-	jabolko
Kakršen koli sladki pri-boljšek se na prvi pogled zdi kot odlična zadeva, dokler se naslednje jutro ne pogledaš v zrcalo. Zato predlagamo, da se na ta dan raje prepusti alternativni - bolj zdravi aktivnosti. Je bila tvoja no-
Razvajanje zanjo
voletna zaobljuba povezana s telovadbo in zdravim načinom življenja? Beri dalje!
2.	PO ENERGIJO V HLADNO FEBRUARSKO VREME
Obuj si superge in obleci trenirko. Čas je, da izpolniš novoletno zaobljubo in pre-tečeš par kilometrov navsezgodaj zjutraj. Nerad/a tekaš oz. se prehitro utrudiš? Obuj si rolerje, spravi se na kolo -možnosti je neskončno.
3.	BODI SAM/A SVOJ VALENTIN
Ignoriraj rek, ki pravi, da »ne šteje darilo, temveč misel«. Stopi v najbližji trgovski center in si kupi nekaj, česar si sicer ne bi drznil/a privoščiti. Kaj drugega pa bi sicer storil/a z »odvečnim« denarjem, ki ga ne moreš za nikogar zapraviti?
4.	ANTI VALENTINOVO
Dan zaljubljencev je odličen izgovor za zabavo. Povabi vse svoje samske prijatelje in skupaj organizirajte t. i. antivalentinovo. Tematski prigrizki, družabne igre, pi-
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.
jača - kaj drugega si lahko človek na dolgočasno nedeljo želi?
Nazadnje pa naj te spomnimo, da je Valentinovo dan kot vsak drug. Za nas, samske, se 14. februar ne razlikuje od včerajšnjega ali jutrišnjega dne. Zaljubljeni pa ta dan izkoristijo, da se popolnoma posvetijo ljubezni - to nas pa res ne sme jeziti.
Primož Drevenšek, Luka Gošek, Teja Kragelj, Veronika Mikec, Katja Sorčan in Anamarie Stropnik
Testo:
-	jajce
-	l5 dag moke
-	15 dag masla
-	6 dag mandljev
Testo zgnetemo in pustimo, da malo počiva, nato ga razvaljamo in damo v pekač, ki smo ga prej namastili.
Sestavine za maso:
-	20 dag sladkorja
-	25 dag pšeničnega zdroba
-	1,5 dl olja
-	1,5 dl mleka
-	2 dag kakava v prahu
-	3 rumenjaki
-15 dag mletih orehov
-	3 pomaranče
-	3 jabolka
Sladka zapeljivka
Sesekljanim pomarančnim lupinicam primešamo vse suhe sestavine, dodamo trd sneg iz šestih beljakov in 100 g sladkorja, nato še mokre sestavine. Maso vlijemo v pekač na razvaljano testo in spečemo v pečici pri 170 stopinjah.
Sestavine za jabolčni mus:
-	100 g maskarponeja
-	100 g jabolčnega pireja
-	2 cl Calvadosa (jabolčno žganje)
Maskarpone in jabolčni pire (jabolka skuhamo, odce-dimo in pretlačimo) zmešamo in oblikujemo žličnik. Na krožnik najprej narišemo osnovo s stopljeno čokolado, nanjo položimo izrezane (okrogle) pomarančne rezine, dodamo žličnik iz jabolčnega musa, potresemo popra-žene lešnike in dodamo kepico ali dve jabolčnega pireja in mandarin. Vse skupaj lahko okrasimo z zvitkom iz bele čokolade.
Mentorja Cecilija Božnik in Srečko Lešek, dijaka Amadej Jevšenak in Kevin Kolenc
Koktajl
Potrebujemo:
-	2 cl jagodnega sirupa
-	2 cl limetinega sirupa
-	3 cl vodke
-	1 cl Camparija
-	1 dl brusničnega čaja
-	2-3 žlički medu
-	2-3 kocki ledu
-	ingver
Utrip srca
Čaj ohladimo in osladimo z medom. V ročni mešalnik vlijemo čaj, oba sirupa, vodko in Campari ter malo ledu. Dobro pretresemo in na-točimo v kozarec. Dodamo še kocko ledu in potresemo z ingverjem. Kozarec dekoriramo tako, da na leseno na-bodalce nataknemo kandirano češnjo in ananasov list (če ga nimamo, lahko obrežemo porovo steblo).
Mentor Kristjan Klančnik, dijaka Ana Marija Hanžel in Amadej Jevšenak
32
VALENTINOVO
Za darilo in poljub
je vsak izgovor dober
O tradiciji valentinovega in gregorjevega na Slovenskem z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Katarino Šrimpf
Kot pravi Katarina Šrimpf, so ji bili nastavki za poklic položeni v zibelko. Njen oče Albin, ki je dolga leta vodil folklorno skupino v domači Rogaški Slatini, ji je ljubezen do dediščine predal že veliko prej, preden je postala redna obiskovalka folklornih plesnih vaj in zavzeta preučevalka najpomembnejših slovenskih etnoloških del.
Ko je ob koncu gimnazije izbirala študijsko pot, je bila odločitev za etnologijo in kulturno antropologijo skoraj samoumevna. Pred kratkim je Katarina doktorirala, trenutno pa je raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje Znastvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kakšna je tradicija valentinovega na Slovenskem?
Valentinovo je bilo v slovenskem prostoru bolj kot praznik ljubezni znanilec pomladi. To nam kažejo nekateri pregovori, kot je Valentin prinese ključ do (ali od) korenin, ter verovanje, da se na ta dan ženijo ptički. Ponekod so na ta dan hodili po hišah otroci in voščili dobro letino, v zameno so, še posebej v severozahodni Sloveniji in na Goriškem, gospodinje napekle ptičke iz testa ali štruklje. Te so položile na okenske police in v grmovje, otroci so nato iskali ostanke ptičje gostije, kot so rekli.
Ne tako komercializirana oblika tega praznika izhaja iz Anglije, kjer so si zaljubljenci na ta dan med drugim izmenjevali tudi drobna darila in razglednice. Bolj komercialna oblika tega praznika, kot ga poznamo danes, je v naš prostor vstopila šele v 90. letih 20. stoletja in skoraj povsem prekrila staro vsebino.
Kako je z gregorjevim?
Ptički se niso ženili samo na valentinovo. Isto verovanje se je nanašalo tudi na druge dneve, in sicer na vincencijevo (22. januarja; ponekod na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem in Gorenjskem) ali gregorjevo (12. marca; po skoraj celotni Sloveniji) in urbanovo (25. maja; Cerkljansko). Da se v tem obdobju ženijo ptički, je znano v dobršnem delu Evrope, in sicer že vsaj od srednjega veka. Na gregorjevo so v Sloveniji podobno kot na valentinovo nastavljali na grmovje različne pogačice, ki so jih nato otroci iskali. Torej je bil to bolj čas praznovanja pomladi.
Z gregorjevim je povezana še ena šega, ki je zadnja leta postala bolj prepoznavna (Ljubljana, Tržič, Kropa), in sicer gre za spuščanje t. i. gregorčkov. Gre za ladjice, v katere postavijo sveče, in jih nato spustijo po potoku. S tem so v preteklosti v starih rokodelskih središčih na Gorenjskem obeležili
Dr. Katarina Šrimpf se v svojem raziskovalnem delu posebej posveča domači Rogaški Slatini z okolico. Zanima jo oblačilna kultura, doktorirala pa je iz pripovednega izročila zgornjega Obsotelja. Ljubezen jo je s Štajerske odpeljala na Primorsko. Na sliki z bodočim možem Petrom.
čas, ko se je začel dan daljšati in so lahko obrtniki prenehali delati pri luči. Obe šegi se na množičen način obujata v zadnjih desetletjih, ko so ta verovanja nekako na novo odkrile šole. Čas bo pokazal, kaj se bo razvilo iz te promocije.
Šteje izvirnost
Valentinovo postaja bolj kot praznik zaljubljencev praznik trgovcev, ki na ta dan beležijo konkreten dobiček. A ker mislimo, da se ljubezen bolj kot z denarjem meri z izvirnostjo, smo vas na Facebooku vprašali, kaj vam pomeni valentinovo in kakšna darila podarjate na ta dan.
Večinoma ste odgovorili, da ta dan ni prav nič drugačen od drugih in da si dragih daril ne izmenjujete. Če pa že, potem poskušate biti izvirni. Če bi radi najdražjo/ najdražjega presenetili s preprostim darilom z vsebino, vam ponujamo nekaj predlogov.
Bralka Melita je predlagala:
Z rdečo šminko naredite srček na kopalniško ogledalo in jutro bo začel nasmeh.
Pripravite večerjo ob svečah, otroke pa dajte v varstvo. Ob malce romantičnem vzdušju je lažje spregledati, če boste postregli samo navadno pico in na njej pečeno jajce v obliki srčka. Mogoče srček iz kečapa?
Lahko izpostavite kakšne zanimive običaje, drobce iz naše dediščine, ki so povezani z dvorjenjem, izkazovanjem ljubezni? Vsi poznamo na primer lectova srca, po-darjanje »pirhov« za veliko noč ...
Zaljubljenci so svojo priložnost za obdarovanje tako kot danes našli ob vseh mogočih priložnostih, na primer na praznik svetih treh kraljev, na veliko noč in na sejemske dneve, ko so lahko na stojnicah kupili darila za svoje izbrance. Tako so si na Slovenskem v preteklosti v znak naklonjenosti največkrat podarjali različno oblikovane male kruhke (lectova srca, dražgoške in loške kruhke ...), potičke in drugo testeno pecivo, jabolka, pomaranče in orehe, »pirhe« z ljubezenskimi posvetili, rute, robce, šopke ... Danes najbolj znan poklonček iz preteklosti so rdeče pobarvana lectova srca, ki so si jih zaljubljenci podarjali na celotnem srednjeevropskem prostoru (od Hrvaške, Avstrije, Madžarske do Češke), Hrvaška pa je tradicijo izdelave tega kruhka leta 2010 vpisala na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Kako gledate na pokrajinske razlike v izražanju čustev in znakov naklonjenosti, glede na to, da ste se z naših koncev preselili na Primorsko?
Zaenkrat sem še premalo časa preseljena, da bi lahko karkoli rekla. Lahko pa rečem, da so Primorci vsaj po mojem občutku bolj temperamentni, kot smo Štajerci, kar se pozna pri izražanju vseh čustev.
Kako boste te dni praznovali? Kaj boste poklonili in česa ste se v tem pogledu doslej najbolj razveselili?
Sama vsaj zadnja leta teh praznikov ne praznujem več. Veliko bolj se mi zdi pomembno, da se naklonjenost in ljubezen kažeta celo leto. Tako sama raje že čez leto poskrbim za drobne, spontane pozornosti. Težko rečem, česa sem se doslej najbolj razveselila na valentinovo, torej mi materialne stvari niso ostale v spominu. So me pa najbolj razveselili, ganili in mi ostali v spominu mini koncerti, ki jih je moj fant in zdaj bodoči mož organiziral samo zame. Vendar ti niso bili del praznovanja teh t. i. praznikov zaljubljencev.
StO, foto: osebni arhiv
Napišite lepo sporočilo in ga skrijte na mesto, da ga bo tisti, ki mu je namenjeno, našel. Mogoče v denarnico, avtomobil, poslovno torbo, čevelj... Če vam pisanje sporočil ne gre, skrijte čokoladne srčke.
Na bel papir napišite zakaj ste nekomu hvaležni, da ga imate ob sebi.
Papir okrasite z raznimi nalepkami, rožicami, srčki.
Boste zmogli najti štirinajst razlogov?
Po mirni večerji se prileže romantičen film na domačem kavču. Potrebujete predlog za najbolj romantične filme? Beležnica, Angleški pacient, Prevzetnost in pristranost, Ljubezen in druge droge, Najini mostovi, P. S. Ljubim te, Valentinovo, Petelinji zajtrk, Pod njenim oknom, Vleru...
^ert Burt0/7.
Nobena vrv ne more tako močno vleči in tako trdno povezati kot tenka nitka ljubezni. (ali kredit za 30 let:)
Mogoče na valentinovo začnete nekaj novega v dvoje. Sprehod, tek, ples, branje, tečaj masaže...
Lahko pa se tudi skupaj odpovesta slabim razvadam!
Ljubezen je kot senca: če tečeš za njo, se ti izmika; če bežiš pred njo, teče za teboj.
Gruzinska modrost
VALENTINOVO
33
)
Foto: GG
Na Celjskem je na valentinovo precej kulturnih dogodkov, večina jih je zastonj. (str 20-21)
Kaj nam sporočajo vrtnice?
Česa niste vedeli o valentinovem?
V starem Rimu so imeli festival luperkalije, ki je bil posvečen bogu plodnosti Lu-percusu, ki so ga upodabljali kot napol golega moškega, ogrnjenega v kozjo kožo. Pijani moški so tekali po Rimu, nad glavami držali kose kože in se dotikali vseh, ki so jim prišli naproti. Še posebej so
Rdeča vrtnica kot simbol ljubezni izhaja iz mitološke predstave, da je bila najljubša roža Venere, rimske boginje ljubezni.
se jim rade nastavljale mlade ženske, saj so verjele, da bodo kmalu zatem zanosile, porod pa bo neboleč.
V Rimu so tako imeli med luperkalijami mladi fantje loterijo. V skrinjici so zbirali imena deklet, potem so žrebali med njimi.
V	srednjem veku so dekleta na valentinovo jedla nenavadno hrano, da bi potem sanjala o svojem bodočem možu.
V	Angliji je kralj Henrik VIII. leta 1537 razglasil ta dan za državni praznik.
Valentinovo v Veroni, mestu najbolj romantične zgodbe v zgodovini literature, Romea in Julije, je prav poseben dan. Ulice in trgi zaživijo v simboliki ljubezni in več dni potekajo številni dogodki. V času Zaljubljene Verone se lahko včlanite v Julijin klub. Kot gospodična Julija lahko prebirate pisma, ki jih oboževalci puščajo pod njenim balkonom, in na njih odgovarjate.
14. februar
Grobnica Tadž Mahal v Indiji, ki jo je dal zgraditi vladar Džahanšah v spomin na umrlo ženo Mumtaz Mahal, še stoletja kasneje velja za največje in najdražje darilo. Dela na zgradbi, ki jo je delalo 20 tisoč delavcev, so trajala 22 let in se končala leta 1643. (Foto: GrupA)
Da lahko svojega dragega pokličete in mu izpoveste ljubezen, morate biti hvaležni še posebej na ta dan. Zakaj? Leta 1876 je namreč Alexander Graham Bell prav na valentinovo zaprosil za patent za svoj izum - telefon.
BGO
34
PUSTOVANJA
Disneyland po zgornjesavinjsko
Pustno veselje na mozirskem trgu
Stoji, stoji tam beli grad, babuške, sumoborci, Olaf ...
Laško
V soboto so pripravili tradicionalno pustno povorko, ki je svojo pot začela pri Pivovarni Laško in jo končala na Aškerčevem trgu.
Povorke se je udeležilo približno 170 mask, ki so na ulice Laškega pritegnile množico ljudi. Ogledali so si lahko pestro paleto pustnih likov, od babušk do sumoborcev. Smeha in dobrega razpoloženja je bilo v izobilju.
Na Aškerčevem trgu je bilo tudi ocenjevanje mask, pri čemer je največ točk osvojila maska stoji, stoji tam beli grad (prvo mesto), ki so jo pripravili člani KD Antona Tan-ca Marija Gradec in Šentlenartčani. Drugo mesto so zasedli sumoborci iz Celja in tretje Olaf iz Trobnega Dola, člani KD Trobni Dol.
Nagrade so prispevali Stik Laško, Thermana Laško, Rimske terme in Gostilna Bezgovšek, za varnost na prireditvi so poskrbeli člani PGD Laško.
RG, Foto: JAKA TERŠEK
Po tednu norenja
Mozirje
V trgu, ki je vključen v evropsko združenje karnevalskih mest, je trajalo pustno norenje kar en teden. Zadnje dejanje norenja je bilo včeraj, na pepelnično sredo, ko so sežgali pusta.
Potem ko je pust na veselici pustnega torka preminil, so ga včeraj v središču trga položili na pare. Po kropljenju pomembnega pokojnika se svečan sprevod vsako leto napoti do Pekovih Lav na obrobje trga, kjer pokojnika sežgejo na grmadi. Po tem
dejanju se pustna bratovščina vrne v središče trga, kjer preberejo oporoko pusta mozirskega. Branju oporoke sledi sedmina, kjer sprejema pustna bratovščina medse nove člane. Več kot stoletno pustno tradicijo Mozirja posebej ohranja Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust mozirski.
Med najpomembnejšimi pustnimi dogodki je bil obhod trških meja, sledila sta ponedeljkovo »okol ofiranje« in torkov pustni prevzem oblasti v občini. Popoldne na pustni torek je bilo namenjeno mednarodnemu karnevalu, kjer niso manjkale niti prave brazilske plesalke.
BJ, foto: SHERPA
Manjkali niso niti kurenti. A ti letos s preganjanjem zime niso imeli veliko dela. So pa marsikomu nagnali strah v kosti.
Med drugimi tudi brazilske maske
Šoštanj
V soboto se je mesto spremenilo v pustni karneval, ki ima že 63-le-tno tradicijo. Pred desetimi leti je šaleško mesto stopilo v evropsko združenje karnevalskih mest in tako pridobilo številne izkušnje, s katerimi bogati svoj karneval. Po ulicah se je letos sprehodilo več kot
20 zanimivih mednarodnih skupin, tudi iz Brazilije, Romunije in Bolgarije. Po karnevalu so se vse skupine in gledalci preselili v dvorano Šoštanj in se zabavali do jutranjih ur. Peter Radonja, organizator festivala, je bil nad številom obiskovalcev navdušen. Prepričan je, da so zaradi lepega vremena dosegli nov rekord.
BGO
Foto: Borut Zajc
Zmagovalna maska stoji, stoji tam beli grad v izvedbi KD Antona Tanca Marija Gradec in Šentlenartčanov.
PUSTOVANJA
35
Najboljši med najboljšimi so bili vranski Kekci, ki so se vrnili v lepe Kekčeve čase.
Nagrado za drugo mesto so si razdelile »omice« iz Vrbnega, ki so po zaužitju super piškotkov pristale na kozolcu.
V pustnem času na Vranskem oblast v svoje roke prevzamejo generali vranarji, ki se ravnajo zgolj po pustni zakonodaji.
Tako je moral vranski župan Franc Sušnik tudi letos za teden dni vodenje občine predati v roke ge-
Zmagali Kekci
Vransko
neralom, ki so mu ga spet vrnili po pokopu pusta, na pepelnično sredo.
Osrednji dogodek vladavine generalov vranarjev je zagotovo sobotni pustni karneval oziroma povorka, ki se je je letos udeležilo 16 skupin. In kot je povedal prvi vranski general Aleksander Reberšek so zadovoljili visoka pričakovanja generalov in predvsem obiskovalcev. Ob tem je Reberšek posebej izpostavil domačo osnovno šolo. Osnovnošolci z mentorji namreč vsako leto popestrijo pustno dogajanje na vranskih ulicah. Med najboljše maske je organizacijski odbor tudi letos podelil denarne nagrade. So bili pa letos organizatorji, generali Vranarji in tamkajšnji Zavod za kulturo, turizem in šport, pri pripravi norčavih pustnih dogodkov zelo varčni in so uspeli celo nekaj privarčevati. Ta denar bodo, kot je še povedal general Reberšek, podarili v dobrodelne namene, za zdravljenje mlade Tjaše, ki ji je huda bolezen svet obrnila na glavo.
LK, foto: GrupA
Od papeža do mame Merkel
Nova Cerkev
Na karnevalu v Novi Cerkvi, ki je bil že devetindvajseto leto, je bilo kar 740 nastopajočih. Njihove pustne norčije si je ogledalo približno štiri tisoč gledalcev. Za boljši pogled na povorko je organizator postavil tribune.
Karneval, ki ga pripravlja domače gasilsko društvo ob pomoči različnih drugih društev in ustanov, je v znamenju pustne povorke. Med nastopajočimi je bilo več kot polovica
otroških mask, ki so prišle iz vseh šol in vrtcev občine Vojnik, kamor spada tudi Šmartno v Rožni dolini.
V	karnevalski povorki ni manjkalo niti pomembnih osebnosti svetovnega in domačega formata. Tako so si lahko gledalci ogledali papamobil s papežem Frančiškom, kanclerko Angelo Merkel, Milana Kučana in Heleno Blagno, ki je bila tako prepričljiva, da so nekateri kar podvomili, če je na karnevalu res njena dvojnica. Na različnih vozovih so se lotili tudi različnih perečih domačih tem, od davčnih blagajn do vedno revnejših kmetovalcev.
BJ, foto: SHERPA
Ko obišče Novo Cerkev papež Frančišek.
V	papamobilu seveda.
OB ROBU
Celjski pustni krč
Ko sem se minulo soboto dopoldne odpravljal proti drsališču na rekreacijo, sem na nabrežju Savinje z veseljem pogledoval po otroških maškarah, ki so se s starši odpravljale v središče mesta, kjer je bilo osrednje dogajanje na pustno soboto v Celju. Na Krekovem trgu je bilo zbirno mesto za maske, ki so se potem še z nekaj kurenti in uličnimi gledališčniki odpravile po mestu.
Po eni strani sem bil vesel, ker je bila zaradi maškar manjša gneča na drsališču, po drugi mi je bilo žal, ker nisem mogel spremljati tega pustnega živžava po mestu. Po drsalni rekreaciji so so namreč otroške maškare že razkropile, v mestnem jedru pa so v glavnem na vrtovih »kafičev« le še martinčkali številni sobotni obiskovalci mesta in se živahno pomenkovali.
Veseli me, da se v Celju vendarle še ohranja nekaj pustnega utripa, a spominjam se seveda še veliko boljših časov Celjskega pusta. Tudi tistih najboljših iz osnovnošolskih dni, ko se je povorka številnih pustnih skupin vila že od Ljubljanske ceste proti središču. Ob pogledu na izvirnost in kreativnost pustnih mask, ki so si privoščile te in one gospodarske in politične veljake in duhovito osvetlile duh časa, v katerem živimo, sem se na trenutke tudi krohotal. Zame
ROBERT GORJANC
je bil to dan, ko je bilo obvezno treba biti v mestu, se nagledati maškar, najesti krofov, se zabavati.
Nenazadnje se tudi spominjam pustnega torka februarja leta 1994, ko je strupen mraz pri kakšnih dvajsetih stopinjah pod ničlo rezal do kosti. A to ni ustavilo dva, tri tisoč mask in drugih »firb-cev«, ki so se zgrnili na Glavni trg na osrednjo prireditev ob Celjskem pustu, ki smo jo pripravili v naši medijski hiši NT&RC. Čeprav smo bili popolnoma premraženi, nas je ob koncu navdajalo zadovoljstvo, da je prireditev uspela in da smo tako veliko ljudi zvabili v mesto.
Danes je drugače, Celjski pust že nekaj časa ni več to, kar je bil, s pravo odmevno pustno prireditvijo, z več glasbenimi izvajalci in ocenjevanjem mask, ki bi pritegnile v mesto nekaj tisoč ljudi. Še dlje časa pogrešamo pusto povorko v pravem pomenu besede, po kateri je Celje tudi bilo znano, kot sem že omenil.
Seveda je hvalevredno, da se v Zavodu Celeia Celje po svojih močeh trudijo, da pustni duh v mestu še živi. Da so letos ob sodelovanju celjskega turističnega in kulturnega društva ponovno obudili ocenjevanje pustne dekoracije trgovin in lokalov. Da se je tudi Osnovna šola Lava potrudila in poskusila z oblikovanjem manjše pustne povorke na pustni torek, da se trudijo tudi nekateri drugi prireditelji.
In da so v Zavodu Celeia Celje v sodelovanju z domačimi umetniki poskrbeli za še eno letošnjo pustno novost, nekaj pričakovanja in negotovosti. Ob nastajanju »pustnega kita« na Krekovem trgu, pardon »skulpture kot objekta norčave kreativne manire«, kot so uradno poimenovali izdelek te »pustne umetniške intervencije«.
Pohvalno in zabavno, ampak takšnih in podobnih kitov bi si želel več, tudi v povorki.
Želel bi si pustne satire, ki nastavlja ogledalo svetovni, državni in jasno tudi lokalni politiki.
Želel bi si Celjskega pusta, kot je bil nekoč, in verjemem, da delim mnenje še mnogih Celjanov in okoličanov.
Kajpak je tudi jasno, da z od dvema do pet tisoč evri, kolikor ima zavod Celeia v proračunu na voljo za ta projekt, ni mogoče delati pustnih čudežev.
Zato je zdaj, ko je mestno jedro prenovljeno in ko se živahno razpravlja o strategiji turističnega razvoja mesta, pravi čas, da »Celje stopi skupaj glede prihodnosti Celjskega pusta«, s katerim bolj ali manj ni nihče zadovoljen. Da se torej pogovorijo predstavniki občine, zavoda Celeia, potencialni pokrovitelji, turistična in druga društva in drugi morebitni organizatorji, morda znova tudi naša medijska hiša.
Da Celje dobi dogodek, na katerega bo mesto ponosno in bo morda nekoč spet prepoznavna blagovna znamka, kot sta danes Pravljično Celje in Pravljična dežela. Glede financ, ki seveda pri tem tudi igrajo eno najpomembnejših vlog, pa namig: morda kakšna lučka in prireditev manj v že uveljavljenem prazničnem decembru v Celju, da bo prazničen, vesel in mastnih ust v mestu tudi pust.
36
AKCIJA
9. Rok Škoberne
10. Nino Zupanc
11. Katja Cegnar
12. Tadej Kovačič
13
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU)
■	ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ)
■	SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT)
■	ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE-ZREČE: Gimnazije Slovenske Konjice (GSK) in Srednje poklicne in strokovne šole Zreče (SPSŠZ)
■	SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO)
1. Gal Kosi
4. AT, SŠHVU
2. Anja Fajfar
4. AT, SŠHVU
7. Simon Zdolšek
4. T, ŠCŠ
16. Rok Mastnak Gregur
4. b, SŠGT
25. Julija Fijavž
4. Ga, GSK
8. Valentina Požek
4. T, ŠCŠ
3. Žan Lipnik
4. HT, SŠHVU
4. Magdalena Lazar
4. HT, SŠHVU
5. Nuša Založnik
3. C, SŠHVU
9. Rok Škoberne
3. M, ŠCŠ
10. Nino Zupanc
3. SP, ŠCŠ
11. Katja Cegnar
3. SP, ŠCŠ
12. Tadej Kovačič
2. KPTI, ŠCŠ
13. Kaja Mlakar
2. PTI, ŠCŠ
14. Blaž Plaskan
4. a, SŠGT
17. Zala Vodopivc
4. b, SŠGT
18.Jure Podgrajšek
4. c, SŠGT
19. Valentina Orter
4. c, SŠGT
20. Marjan Mirdita
3. d, SŠGT
21. Jasmina Mujanovič
3. d, SŠGT
22. Blaž Rezar
3. e, SŠGT
23. Špela Uratnik
3. e, SŠGT
26. Andrej Žagar
4. Ga, GSK
27. Urška Lovrenčič
4. Gb, GSK
28. Tomaž Leskovar
4. Gb, GSK
29. Alen Potnik
4. Sa, SPSŠZ
30. Kenan Fatkić
G 4. a, SŠGVO
31. Kaja Kovač
G 4. a, SŠGVO
32. Tadej Japundža
G 4. b, SŠGVO
6. Ana Lina Kos
3. V, SŠHVU
15. Neža Videnšek
4. a, SŠGT
24. Erazem Poljanšek
2. f, SŠGT
33. Klara Toplak
G 4. b, SŠGVO
Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka,
1. marca.
Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili
3. marca.
AKCIJA
37
Kaja Mlakar
14. Blaž Plaskan
15. Neža Videnšek
Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja
IN NAJ MATURANT
V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že petič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede
na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
- Učitelji lahko pomagajo
Februarja objavljamo prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
16. Rok Mastnak Gregur
Glasujte
za svojega kandidata!
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo
predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si

Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca,
ki bo dobil lepo nagrado.
Februarja bo to bon za brezplačno striženje v salonu Fantazija v Celju.
Zmagovalni par čakata tudi letos lepi nagradi!
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Zima: od strahu k veselju (7. del)
Zimsko zabavljanje - »Noter, na toplo!«
Vabil o
na
ßilvestrovo \/eselico
ktero priredi
Narodna čitalnica v Celji
s prijaznim sodelovanjem Celjskega pevskega društva in Sokolovih telovadcev
dne 31. grudna 1897
v veliki
dvorani Narodnega doma.
VZPORED;
1.	H. Volarič: V zvečer, moški zbor.
2.	a) Dvanajst telovadskih skupin; b) akrobatske vaje in boks, izvaja oddelek Sokolovih telovadcev.
3.	Kanado Mašek: Pri zibeli, cveterospev.
4.	Poglavje I., II. in III., veseloigra v enem dejanji.
OSEBE:
Kolinski, svetovalec.	ф Julija Podmanska, hči po
Vladimir, njegov sin. j|l častniku. Vidimov, graščak.	SI Marta, njena strežnica.
Libinska, mlada vdova. ф Jakob, sluga pri Kolinskih. Vrši se v Celji.
5.	H. Sattner: a) Pogled v nedolžno oko; b) Na planine, nioška zbora.
6.	Šaljiva tombola.
7.	Gjuro Eisenhut: V naravi, polka za moški zbor.
8.	Prihod novega leta, alegorija.
Začetek ob polu 8. uri zvečer.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Z zimo je v ogretih dvoranah nastopila sezona gledališča, plesov, veselic ... Vir: SI_ZAC/0968, Narodna čitalnica v Celju
Sezona zimskih družabnih aktivnosti je bila nekoč vezana izključno na zaprte prostore. Že od poznega poletja so se po mestnih ulicah začele spletati govorice o tem, kakšen program neki prinese prihajajoče zimsko obdobje. Dogodki so bili vezani v glavnem na dejavnosti pisane palete društev, ki so delovala po mestih in trgih na Slovenskem. V glavnem je šlo za glasbene, gledališke in plesne prireditve, ki so se vsako leto zgodile dogovorno približno vedno ob istem času. Koledarčki prebivalcev mest in trgov so bili tako že na začetku zime dodobra popisani z najrazličnejšimi dogodki vse tja do pustnega časa.
V Celju je zabavne, kulturne in politične prireditve zelo zaznamovala nacionalna razcepljenost na prostore, ki so imeli bodisi izrazito nemški bodisi slovenski značaj. Bržkone je pozimi oboje značaje le zeblo enako, v zakurjenih prostorih pa jih je grel povsem drugačen ogenj. Zelo dobro se je vedelo, kam se uvrščajo posamezna gostilna, kavarna, prireditvena dvorana ... Ivan Prekoršek je celjske razmere še celo v času po letu 1918 označil kot »družabni terorizem«. Mesto ni trpelo narodnih mlačnežev in prav tem razmeram se je treba zahvaliti, da je bila sezona družabnih dogodkov v Celju in okolici še toliko bolj pestra. Redna društvena srečanja in »naključna« srečevanja različnih stalnih omizij je dodobra popestril jekleni repertoar vsakoletnih tradicionalnih dogodkov. Kaj veseli december, prava plesna sezona se je začela šele po novem letu
z raznimi plesi društev! S plesom slovenske čitalnice januarja, plesom slovenskega obrtnega društva na svečnico, z akademskim plesom v začetku marca ... Na svečnico so se celjski Nemci sukali na veteranskem plesnem venčku, plesni venček nižjih oficirjev celjskega garnizona je bil sredi februarja, obe telovadni društvi, sokoli in turnarji, sta posebej sloveli po tradicionalnih pustnih plesnih prireditvah in nesporno je, da se je vmes zgodil še kakšen drugi priložnostni ples. Prava značilnost dobe na prelomu stoletja so bili
posebni tematsko obarvani plesi. Običajen zimski ritual meščanov je bilo tudi obiskovanje gledaliških predstav. Vsak uglednejši Celjan si je priskrbel abonma, ki ga je občina prodajala na licitaciji. Gledališka sezona je temeljila deloma na amaterski društveni dejavnosti in deloma na nastopih gostujočih skupin. Bolj od resnega se je med celjsko občinstvo sprejemal zabavljaški in lahkotnejši program; v mestu ob Savinji so gostovale tudi že kabarejske predstave. Značilnost zase v zimski sezoni je bil zagotovo tudi pester pevski program z nastopi domačih in gostujočih pevskih zborovskih društev.
Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje
Nadaljevanje prihodnjič ...
»Suč' jo!« Vir: časopis Die Bombe, 1901.
Amanda Hampson: Oljčni sestri
Avstralsko-italijanska pripoved o družinskih skrivnostih
Adrienne, 49-letna podjetnica, se preseli na kmetijo že umrlih starih staršev na avstralskem podeželju. Njeno oglaševalsko podjetje v Sydneyju je propadlo, ker je lahkoverno zaupala poslovnemu partnerju. Ko njena hči Lauren zapusti Avstralijo in si s pomočjo Adrienninih prijateljic začne ustvarjati novo življenje v Londonu, se Adrienne zazdi, da se je njeno življenje zdrobilo na tisoč koščkov.
Na kmetiji začne odstirati tančico skrivnosti, ki skrbno zakriva zgodovino družine. Njena stara starša sta se preselila iz Italije v Avstralijo z željo po zaslužku. Pravzaprav je šel na pot sprva ded, kasneje so se mu pridružile še žena in dve hčeri, Isabelle in Rosanna, ki so v svoja oblačila zašile potaknjence oljk. Potem ko so se naselili na svoji kmetiji, je ded Franco te potaknjence posadil in iz njih kasneje vzgojil cel oljčni
O avtorici
Amanda Hampson je odraščala na Novi Zelandiji, se kasneje preselila v London in se nazadnje ustalila v Avstraliji. Je poklicna pisateljica, z možem živi v Sydneyju. Njene zgodbe so največkrat napisane po resničnih dogodkih.
nasad. Obe sestri, Isabelle in Rosanna, sta starša vzgajala preprosto, v duhu italijanske kulture in tradicionalnih vrednot. Obe sta pomagali na domačem posestvu. Isabelle je tudi šivala. Prav v mestu, kamor je nosila svoje izdelke, jo je opazil gradbenik Jack in v duhu tistega časa previdno začel zahajati na obiske k družini. Ko se je končno opogumil, je Isabelle zaprosil za roko. Ker je rad Francu pomagal na posestvu, ga je bil bodoči tast zelo vesel, vendar le do trenutka, ko je Jack povedal, da se bosta mladoporočenca odselila. Selitev je bila neizbežna, ker je Jack dobil delo na drugem gradbišču.
Kasneje se je izkazalo, da je življenje z Isabelle kljub njeni lepoti težavno, saj je njeno razpoloženje zelo nihalo.
Prave težave so se pojavile, ko Isabelle ni mogla zanositi. V silni želji po otroku sta s sestro Jacku predlagali, da bi otroka spočela Rosanna in Jack, Rosanna ga je bila za sestro tudi pripravljena donositi in v ta namen celo pustiti službo. Jack je bil ideji sprva nenaklonjen, sčasoma pa sta se z Rosanno zbližala veliko bolj kot prej v vsem času z Isabelle in se zaljubila. Rosanna je zanosila in rodila hčer, Isabelle in Jack sta jo državnim evidencam prijavila kot svojo. Isabelle je prav v
no, a je ne najde. Kmetijo je zapustila, ne da bi komurkoli povedala, kam je šla. Deklica, ki raste z Isabelle, to je Adrienne, je tudi še po njeni smrti prepričana, da ji je pri 19 letih umrla mama. Očeta praktično ne pozna in nima do njega nikakršnega odnosa. Tega vzpostavi šele po njegovi smrti in po svoji neslavni vrnitvi na kmetijo, ko počasi, dan za dnem, odstira tančico vseh skrivnosti svojih prednikov. Uspe ji najti svojo pravo mamo, Rosanno, in z njo preživeti
Ko je Jack počasi odpeljal po dovozu, jo je opazoval v vzvratnem ogledalu. Stala je v senci vrat in videl je, da se je zgrudila na tla. Čutil je, da je vez, ki ju je povezovala, postala še bolj močna.
tem času tudi postalo jasno, da se zaradi ljubezni med Rosanno in Jackom njen načrt lahko kaj kmalu izjalovi. Zato je sestro postavila pred dejstvo, da jo bo v primeru, če bi se odločila obdržati otroka in iti z Jackom, obtožila, da ji je speljala moža. Kar je bila v tistih časih in tisti družbeni sredini huda obtožba.
Jack kasneje zapusti Isabelle in otroka. Išče Rosan-
tudi zadnje leto in pol njenega življenja.
Kljub temu da dobi Adri-enne še eno priložnost, da si povrne sloves strokovnjakinje na svojem poslovnem področju, to priložnost zavrne in ostane na kmetiji. Tam oživi zamisel svojega deda Franca o stiskalnici deviškega oljčnega olja in si ustvari novo prihodnost.
MRL
PISMA BRALCEV
39
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
	M			№\Ж Nepremičnine
	M		m	Vila Košenina, P0SL. PROSTOR 169 m2 obnovljena 2015 cena 8,00 EUR m2
RE/MAX Premium Vrunčeva 1 3000 Celje				
	ODDAMO		WW	041 249 222 zoran.gregorn@re-max.si
Prejeli smo
Poslovili smo se od častnega člana Draga Medveda
Vojniški vinogradniki se imajo za svoj razcvet v teh trinajstih letih sigurno zahvaliti tudi Dragu Medvedu. Poznali smo ga kot pisatelja tudi z vinsko tematiko. Vinski brevir Sto resnic o vinu, Najlepše trte na Slovenskem ... Poznali smo ga tudi kot publicista, pesnika, slikarja, predvsem pa velikega poznavalca vinske trte, vina, kulinarike in lepe slovenske besede.
Svoje veliko znanje je s svojo preprosto besedo nesebično z velikim veseljem razdajal tudi nam. Spominjamo se njegovih predavanj: Vinska trta skozi zgodovino, Vino in prazniki, Vino in hrana. Posebej si ga bomo zapomnili po strokovnih po-
kušinah - razlagah vinskih vzorcev tudi na družabnih prireditvah; salame, kruh in vino v dvoranah na Franko-lovem in v Novi Cerkvi ter na strokovnem srečanju v Brnici. Za višek lahko štejemo predstavitev vrhunskih vin in kulinarike na predno-voletnem srečanju v gostišču Mark v Novi Cerkvi. Vedno je poudarjal in nas učil pravilnega - kulturnega - uživanja in žlahtne pijače. Vse v stilu društvenega slogana Pij malo, pij dobro.
Brez njegovega strokovnega znanja in pomoči ne bi bilo ocenjevanja salam in letos že VI. salamijade. V biltenu, izdanem ob ocenjevanju vin tekočega letnika, je z obširnim strokovnim člankom obogatil njegovo vsebino. V monografiji občine Vojnik je z lepo besedo in fotografijo učinkovito predstavil vinogradništvo in vinarstvo v naših krajih. Velik je bil nje-
gov prispevek, ko smo se popolni amaterji lotili projekta Jubilejni zbornik ob deseti obletnici društva. Skrbno je uredil naše pisne prispevke (ni posegal v vsebino) in s svojimi besedili obogatil ta lep izdelek.
Rad se je družil z vinogradniki. Vsa leta je redno spremljal vse aktivnosti društva in pri njih tudi aktivno sodeloval. Ob slovenskih prilikah je tudi rad nadel svečano obleko vinskega viteza svetega Fortunata. Najraje je podeljeval priznanja za nagrajena vina. Skupaj z nagrajenci se je veselil njihovega uspeha.
Objavo njegove pesmi Trta lahko štejemo kot njegov sla-vospev rastlini, ki jo je tako dobro poznal in občudoval. Bil je tudi boter trte Mihaele v Novi Cerkvi (potomka trte z Lenta). Vojniški vinogradniki se ga bomo z veliko hvaležnostjo radi spominjali.
PAVLE LESKOVAR
Luže na sejmišču
Ko sem v preteklih letih obiskoval »svinjsko sejmišče« v Celju, sicer ob sredah, sem nehote po izstopu iz avta takoj dobil prho po nogah. Luža pri luži, jama pri jami. Prišlek mora biti pravi akrobat, da se temu izogne.
Bil sem prisoten v jutranjih urah in videl, kako pridno je neka gospa ali gospodična hodila od pulta do pulta in pobirala dokaj visoko najemnino od tamkaj nastanjenih prodajalcev. Čudim se, kako se vsem tem splača, saj marsikdo še ceno zniža, samo da proda. Poleg tega je ob deževnem času na jamah mlakuže, kamor se lahko skrije tudi žaba.
Ob vsem tem se marsikdo sprašuje, kam gre ves ta denar. Desetletja in desetletja se denar pobira, a vsi obiskovalci morajo čofotati po lužah. Ali ni to gromozanska sramota za občino Celje?
VENČESLAV JAGER, Kalobje
ALBUM S CELJSKEGA
Mlade smučarke na Celjski koči okoli leta 1950
V sredini med njimi je Jožefa Gregorčič, por. Kosaber (1925-2012), stara mama Rosane Črepinšek, lastnice prispevane fotografije, in na njeni levi Lea Črepinšek, por. Kramer.
Prispevala: Rosana Črepinšek (Celje)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Ш ■	Ime in priimek:
C s
^^^ ^^^	Naslov, kraj:
Ф I	E-poštni naslov:
•	B	Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
40
BRALCI POROČEVALCI
Petrol Laško z donacijo pomagal tamkajšnjim gasilcem
V decembru 2015 smo se gasilci PGD Laško zelo razveselili obiska z Bencinskega servisa Petrol Laško, ki ga vodi najemnik Robert Petrovič. Slednji nam je takrat na naše presenečenje v roke pomolil pogodbo, v kateri je bilo zapisano, da nam družba Petrol namenja donacijo v višini 200 evrov. Presenečeni smo bili, ker smo prejeli donacijo, kljub temu da zanjo nismo zaprosili. Kot nam je kasneje razložil najemnik, se je družba Petrol odločila, da namesto za nakup poslovnih daril denar nameni za donacije raznim ustanovam, med drugimi tudi gasilcem. Akcijo vodijo pod sloganom Naša energija povezuje. Vsekakor smo gasilci PGD Laško hvaležni za donacijo družbi Petrol in predvsem Bencinskemu servisu Petrol Laško z najemnikom Robijem na čelu, ki je prepoznal naše delo in trud, ki ju vlagamo, da se naši občani počutijo varneje.
BOJAN ŠPILER, predsednik PGD Laško
Uspešni astronomi z mentorico iz OŠ Slivnica pri Celje
Zavidljiv uspeh slivniških astronomov
V OŠ Slivnica pri Celju učenci v znanju astronomije že leta dosegajo odlične rezultate in osvajajo priznanja, a letos pri tem še posebej izstopajo.
Kar šest učencev se je z odličnimi rezultati pod mentorstvom Alenke Polenšek uvrstilo na državno tekmovanje na Gimnaziji Murska Sobota, kjer so si priborili odlične uvrstitve: Nika Škornik, Benjamin Lipnik in Gregor Gračner si so v veliki konkurenci priborili srebrno priznanje, devetošolca Jure Tojnko in Jan Žekar pa zavidljivo zlato priznanje. Jan je dosegel celo peti najboljši seštevek točk v celi Sloveniji, s čimer se lahko poteguje za mesto na 23. astronomski olimpijadi v ruskem Sankt Peterburgu, kjer se bo pomeril z najboljšimi raziskovalci nočnega neba na svetu. Še vedno skromen Jan je povedal, da takšnega razpleta ni pričakoval in da so dvomesečne priprave prišle zelo prav. Učenci in učitelji OŠ Slivnica pri Celju želimo Janu veliko uspeha in čestitamo ostalim tekmovalcem za priborjena mesta.
VID PALCNIK, OŠ Slivnica pri Celju, Foto: arhiv šole
Dve zlati in dve srebrni priznanji ter eno bronasto za astronome
Dijaki I. gimnazije v Celju so na minulem državnem tekmovanju iz astronomije ponovno dokazali, da so na tem področju v slovenskem vrhu.
Zlato priznanje sta osvojila Urška Andrenšek in David Opalič. Srebrno priznanje sta prejela Timen Stepišnik Perdih in Jernej Brglez, medtem ko je bronasto priznanje dobil Rudi Nadlučnik.
Urška in David sta se uvrstila na izbirno tekmovanje za astrofizikalno olimpijado, ki bo letos v mestu Bhubaneswar v Indiji, in prejela povabilo za sodelovanje na 23. sanktpe-terburški olimpijadi v marcu 2016.	NP, foto: Jože Petrak Zajc
NAGRADNI RAZPIS
Izdelajte mačjo hišico!
Resda letošnja zima še ni pokazala zob in so temperature vsaj za zdaj bolj podobne pomladanskim, toda to se lahko hitro spremeni. V snegu in mrazu pa so posebej ogrožene prostoživeče živali. Zato smo se na pobudo Društva proti mučenju živali Celje (DPMŽ) odločili, da bralce spodbudimo, da tudi vi pomagate prostoživečim mačkam.
V občinah Celje in Štore je vsaj 15 mest, kjer živijo številne mačke, za katere skrbijo člani društva. Ne samo da jih hranijo, v skladu z možnostmi uredijo tudi kastracijo in sterilizacijo, da bi omejili njihovo nenadzorovano razmnoževanje. Ponekod imajo mačke zavetje, kamor se lahko zatečejo v mrazu, slabem vremenu ali v nevarnosti, drugod takšne hišice še potrebujejo.
Če ste pripravljeni pomagati, lahko izdelate takšno mačje zavetje, ki bo dovolj odporno na vremenske spremembe in ne bo zdržalo le nekaj tednov. Material naj bo takšen, da je odporen na vodo in vlago. Sicer pa je vse ostalo stvar vaše domišljije. Pri tem lahko porabite material, ki ga imate doma. Na izdelek lahko napišete tudi: za DPMŽ Celje. Sicer se dogaja, da ljudje ponekod takšna zavetja odstranjujejo ali uničujejo.
Rok: do 26. februarja
Fotografijo (čim večjo) izdelane hišice nam do 26. februarja z vsemi svojimi podatki pošljite na spletni naslov tatjana. tednik@nt-rc.si, lahko pa nam jo tudi pripeljete v uredništvo in predali jo bomo članom društva. Hkrati bomo fotografije izdelkov objavljali na straneh časopisa. Vaš trud ne bo zaman,
Nekaj predlogov izdelanega mačjega zavetja. Čas za izdelavo imate do 26. februarja.
tuši Mr!
I	Trgovina
saj bomo izdelovalce nagradili s hišnimi darili, ob koncu meseca pa skupaj s podpredsednico DPMŽ Verico Štante izbrali tisto hišico, ki se nam bo zdela najbolj funkcionalna in tudi lepa, ter izdelovalca še posebej nagradili. Nagradi bosta po zaslugi DPMŽ Celje prispevala TUŠ in trgovina za živali Mr. Pet v Planetu Tuš.
BRALCI POROČEVALCI
41
Praznik kulture na Jožefovem hribu
Februarja slovenski kulturni praznik vsako leto tradicionalno obeležijo tudi na Jožefovem hribu. A to ni le Prešernov dan, ampak je predvsem priložnost za priznanje vsem ustvarjalcem iz župnije in Doma sv. Jožefa. Tudi v nedeljo, 7. februarja 2016, je bila Kardinalova dvorana skoraj premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce, ki cenijo raznovrstna kulturna prizadevanja ustvarjalcev celega razpona generacij, ki se skozi celo leto zvrstijo na Jožefovem hribu.
Kot se v Prešernovi Zdravljici ponosno veselimo bogate letine trte in njenega sladkega vina, ki nas poživlja celo leto, tako tudi vsako delo, v katerega vložimo svoja prizadevanja in dobre namene, vedno bogato obrodi. Bogata je tudi kulturna letina na Jo-žefovem hribu, ki nam je na praznik
kulture pod vodstvom Jožeta Planin-ška tudi tokrat postregla z obsežnim in raznovrstnim repertoarjem odlomkov iz celoletne kulturne žetve. Ponovno smo podoživeli sceno iz zadnje ponovitve misterija Slehernik.
Otroci so se predstavili v igranem odlomku iz predstave Ko goduje sveti Miklavž, od srca pa smo se nasmejali mladim v prizoru iz veseloigre Miciki je treba moža. S pesmijo se je predstavilo kar šest zborovskih zasedb, ki jih vodijo Primož Krt (Fantje z Jožefove-ga hriba, župnijski pevski zbor, zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa), Anja Kolman (Jožefinke in otroški pevski zbor) in Vladka Lukač (zbor stanovalcev Doma sv. Jožefa). V kvartet so se združili Simon Mlakar in Lovro Tacol na klarinetih, Katarina Mlakar na flavti in Anja Kolman na klavirju, predsta-
vila sta se tudi mojstra Ivo Umek na klavirju in Jaka Kopač na saksofonu. Tradicionalno praznovanje in domačnost vzdušja je tokrat popestril nastop skupine Meanless z Miho Lokovškom in ob spremljavi Andreja Gubenška na violini. Osrednja govornica letošnje slavnostne akademije ob slovenskem kulturnem prazniku mag. Tanja Ro-ženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, je v svoje razmišljanje o polju kulture med drugim vpletla tudi pomen prijazne besede in raznolikosti kulturnega ustvarjanja po svetu. V prijazni besedi in velikodušni postrežbi, kot se prazniku po slovenski tradiciji spodobi in kot smo na Jo-žefovem hribu že vajeni, so nastopajoči in obiskovalci še v večer praznovali in se družili med seboj.
TO (Foto: Lea Lokovšek)
Železna poroka na Svetem Štefanu
Pred kratkim je minilo 65 let, odkar sta v Žetalah stopila na skupno življenjsko pot Terezija in Ignac Mohorko.
Pot ju je zanesla v vasico Lekmarje na Svetem Štefanu. Tam sta si ustvarila dom in družino, v kateri so se rodili trije otroci. Nacek, kot ga kličemo, je do upokojitve odhajal na delo v Celje, medtem ko je Trezika skrbela za dom in družino.
Če se dva ljubita in spoštujeta, če želita, da razumevanje in ljubezen ostaneta do konca dni, si morata zaupati in hoditi po isti poti z istimi cilji vse življenje. Danes je Terezija pri 89 letih še čila in nasmejana, ob nedeljah rada prihaja peš k sveti maši v župnijsko cerkev. Ignac je star 93 let in že bolj slabega zdravja. Vesel je vsakega obiska, rad še zaigra na svojo harmoniko, skupaj s Terezijo pa se vsako leto rad udeleži tudi srečanja starejših, ki ga pripravi RK Sveti Štefan. Zanju lepo skrbi hči Marija z družino, ki je ostala doma. Najbolj sta srečna, ko se v domači hiši zberejo vsi otroci, vnuki in pravnuki.
Zagotovo ni lepšega na svetu, kot da se dva tudi na starost ljubita in spoštujeta. To sta si Ignac in Terezija Mohorko obljubila v cerkvi sv. Štefana ob navzočnosti vseh domačih. Po 65 letih skupnega življenja sta obnovila zaobljube pred gospodom župnikom Janezom Neradom, njuni priči sta bila vnuka Katja in Robi.
Vsi jima želimo zdravja in da bi se čez pet let spet srečali na diamantni poroki.
DARINKA UŽMAH
Sobotni večer v znamenju smeha
Klub študentov občine Celje je ponovno poskrbel za odmerek pozitive med Celjani. Stand up večer je v soboto, 30. januarja, v Celjski mladinski center privabil več kot stoglavo množico.
Tin Vodopivec, Gašper Bergant in Eva Virc so poskrbeli, da je večer minil v znamenju pozitivne energije in iskrenih nasmeškov. Trije komiki so se odlično povezovali in dopolnjevali na odru in s tem dosegli, da so študenti in študentke za približno dve uri popolnoma pozabili na stresen čas izpitnega obdobja.
Nastopajoči so na koncu povedali, da je odziv celjskih študentov presegel vsa njihova pričakovanja. Prav zaradi tega se vsi trije komiki vedno radi vračajo nazaj v knežje mesto. Klub študentov občine Celje je bil z izvedbo projekta zelo zadovoljen, saj je dvorana pokala po šivih, šale so padale kot za stavo, a tudi občinstvo je bilo več kot izjemno.
TP, Foto: MATIC GABRIEL
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Nič zimsko
Naš zvesti bralec Janez Dušič iz Andraža nad Polzelo nam je poslal fotografijo z naslovom S soncem led se boril je zaman.
42
VRTNARIMO
Ko še kaktus konec vzame
Priznam. Sem ena tistih, ki si niti črke v od vrtnarke ne more pripisati. A ne zgolj vrt, tudi dišeče začimbe v lončkih ali domače cvetje pri nas ne uspevajo najbolje.
Pred leti sem v dar večkrat dobila kakšno lepo lončnico, najpogosteje cvetočo orhidejo. Pravijo, da jo najdemo domala že v vsakem slovenskem domu. Ne zgolj zato, ker je prijeten okras vsake sobe, temveč tudi zato, ker je - menda, tako pravijo strokovnjaki - precej nezahtevna. No, vsi se najbrž s tem ne bi strinjali. In sebe lahko brez težav in kakršnih koli pomislekov prištevam k tej skupini.
Čeprav sem vselej zraven prejela priložena razumljivo zapisana navodila, se mi je vedno zgodilo, da ta cvetoč in živ okras pri nas ni dolgo zdržal. Čeprav smo ji vselej skušali najti najboljši in najbolj sončen prostor v stanovanju, je bilo sončnih žarkov očitno vedno premalo. Tudi z vodo se nismo najbolje znašli. Enkrat preveč, drugič premalo. Na srečo sem po nekaj neuspešnih poskusih vendarle našla rešitev. Cvetoči dar z največjim veseljem sprejmem, a ga kmalu s še večjim veseljem podarim naprej. Najpogosteje mami, ki ima na okenskih policah v sončnem delu hiše že skoraj premalo prostora za vse »po-svojenke«. Čeprav bi rekla, da se mama z rožami nič kaj bolj vestno ne ukvarja, kot sem se sama, pri njej iz leta v leto cvetijo.
Sicer kaj bi si pa lahko mislila? Da bom uspešno več let zapored vzgajala cvetove orhideje? Jaz? Ko je še kaktus konec vzel? Žal ne. S tem sem se sprijaznila. In očitno so se s tem sprijaznili tudi drugi. Nič več »živega« cvetja v lončkih zame. Ampak če ne znam skrbeti za pravo cvetje, še ne pomeni, da so mi všeč plastični aranžmaji. Daleč od tega. Če ni prava roža, je bolje, da je sploh ni.
Na srečo je prijateljica, ki ima prijateljico, katere prijateljica izdeluje res lepe izdelke iz papirja, med njimi so tudi okrasne rožice, poskrbela, da vseeno nismo bili doma povsem brez cvetja. Lepa rdeča papirnata vrtnica je bila kar nekaj let z nami. No, vse do dne, ko smo se morali od nje posloviti. Ker smo v kotu -svetlobe zaradi svoje nezah-tevnosti ni potrebovala - za toliko časa pozabili nanjo, da jo je povsem prekril prah. Po temeljitem čiščenju žal ni več služila prvotnemu namenu.
Preprosto, nekateri žal nismo za cvetje in vrtnarjenje. Nič pa nimamo proti skledi sveže solate s taščinega vrta.
Zemljo so nam zgolj posodili
Damijana Lukman iz Tabora - Od konvecionalnega do biodinamičnega kmetovanja
Damijana Lukman iz Tabora je s kmetijstvom povezana že vse življenje. Po izobrazbi je kmetijski tehnik, a kot pravi, ji je bila ljubezen do zemlje položena že v zibelko. Odločitev za srednjo šolo tako sploh ni bila težka. Kmalu po poroki sta z možem prevzela srednje veliko kmetijo njegovih staršev v Taboru v Spodnji Savinjski dolini. Ukvarjala sta se z mlečno proizvodnjo in kmetijo obdelovala tako, kot je velevala stroka v šolah in v svetovalnih službah. Kupovala sta semena in uporabljala mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva. Potem je prišlo prelomno leto 2012.
»Z možem sva poslušala predavanje Mete Vrhunc z naslovom Odgovornost do sebe, narave in potomcev. Opozorila nas je, da so naši predniki stoletja obdelovali zemljo z ljubeznijo, v skladu z naravnimi zakonitostmi in jo potomcem zapustili rodovitno. Kaj pa mi delamo?« pripoveduje Damijana. To vprašanje je zakonca Luk-man zadelo v živo. »Zemlja kot planet je živ organizem, saj vsako pomlad iz nje poženejo nove rastline, novo življenje. Mi pa njene brazde dan za dnem posipavamo in polivamo s strupi ter jo ubijamo. V njej ni več življenja, ni mikroorganizmov, ni deževnikov. Kakšno zemljo bomo zapustili sinovom in vnukom? Kakšna hrana zraste na mrtvi zemlji? Mrtva. Res ima nekaj beljakovin, sladkorjev, vitaminov, a nima življenjskih energij, energije reprodukcije. Rastlina, ki ni sposobna narediti kaljivega semena, nam ne more dati energij reprodukcije, zato danes toliko mladih ljudi ne more imeti otrok,« je prepričana Lukmanova. Vse to ju je prepričalo v odločitev, da na njunih poljih ne bo več nobenega strupa.
Ko je učenec pripravljen, se najde učitelj
Delo na kmetiji je bilo treba zastaviti na novo. Začela
Od kar se pri Lukmanovih ukvarjajo z biodinamičnim kmetovanjem, vlada na njihovem posestvu drugačna energija.
Kot pravi Damijana Lukman, bio-dinamična metoda ni metoda na recept, zahteva celega človeka, ki ga v zameno bogato nagradi.
so se nova izobraževanja. »Najprej sem opravila začetni tečaj ekološkega kme-
Setveni koledar ^	
Čas za presajanje je od 18. od 1. ure do 29. ves dan.	
11. ČE	
12. PE	list
13. SO	list do 11. ure, od 12. do 15. ure plod
14. NE	
15. PO	od 12. ure korenina
16. TO	korenina
17. SR	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
tovanja pri KGZS Celje in takoj nato še začetni tečaj iz biološko-dina-mičnega kmetovanja pri Meti Vrhunc na Vrzden-cu. Za slednjega me je navdušila naša kmetijska svetovalka Maja K. Cokan. Na tem tečaju se mi je odprl nov svet. Dobila sem potrditev, da je ta odločitev prava. S tečaja sem prihajala tako navdušena, da so se zanj odločili tudi mož in oba sinova.« Biodinamično kmetovanje danes velja za najvišjo stopnjo ekološkega kmetovanja, v Švici in Nemčiji je priznano že od leta 1924. Utemeljitelj metode je Rudolf Steiner. Njegova metoda uči, kako obdelovati zemljo v skladu z ritmi kozmosa, da pridelamo živo hrano, ki nahrani telo in duha. Zemljo bi morali uporabljati, ne izrabljati, gnojenje pomeni zemljo oživljati, ne zastrupljati. Vsako posestvo naj bi bilo zaokrožena celota, brez nepotrebnih stroškov. Pridelki, pridelani po biodinamični metodi, so uveljavljeni že po vsem svetu in se prodajajo pod blagovno znamko Demeter.
Kam po znanje na Celjskem?
Širše celjsko območje pokriva društvo za biodinamično kmetovanje Ajda Štajerska s sedežem v Preboldu. Vsako leto pripravi začetni tečaj, ki je vsekakor prvi korak do biodinamike. Tečaj
zajema štiri predavanja ob sobotah. Letos so predavanja v februarju v Žičah pri Slovenskih Konjicah. Če boste še ujeli kakšno predavanje, bodo teme zajemale predstavitev Rudolfa Steinerja, an-tropozofije in biodinamike, štiridelnost človeka in narave, kozmične ritme in delo v skladu z njimi, uporabo setvenega priročnika, vse o semenih in biodinamičnih preparatih, kompostu, kolobarju, plevelu in škodljivcih.
Ob takšnih priložnostih je običajno na voljo tudi precej strokovne literature, ki jo je v slovenščini izdala založba Ajda Vrzdenec. Mnogo koristnih nasvetov lahko najdete tudi na njeni spletni strani. »Skratka biodinamika je ni-
koli končana zgodba. Ko se te dotakne in ko jo ponotra-njiš, se je učiš celo življenje. Toplo jo priporočam prav vsakemu, ki mu ni vseeno, kakšno hrano je in kakšno gredico in zelenico bo zapustil za sabo. Vsi vemo, da smo tukaj in zdaj samo začasno, da smo življenje dobili zastonj in da so nam Zemljo posodili. Meta Vrhunc pravi, da smo zato dolžni ravnati z obema z vso odgovornostjo do sebe, do narave in do potomcev!« za konec doda Damijana Lukman.
StO
Foto: osebni arhiv
Prihodnjič: Praktični biodinamični nasveti za na vrt in njivo
ŽIVALSKI SVET
43
Na vprašanje, zakaj ravno šnavcer, Dragica hudomušno pripomni: »A se ne vidi?« Pri tem seveda misli na vizualno podobnost med lastnikom in psom, ki je menda pogosta...
Milan Koren s psom na tekmi. »Agility je idealna aktivnost za človeka in psa, je veselje do gibanja in tesnega stika s psom. Športnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir in z različnimi slišnimi ter vidnimi ukazi usmerja - vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. Agility je lahko hkrati rekreacija in zabava, a tudi tekmovanje in druženje,« opisuje to dejavnost Komisija za agility pri KZS. (Foto: osebni arhiv)
Rekreacija in zabava za psa in človeka
Milan Koren in njegov šnavcer Boy sta uspešen par v agilityju
Pri hiši je cel kup pokalov in medalj s tekmovanj v agilityju. Veliko jih je iz časov, ko je Koren imel še psa Šana, čeprav tudi Boy prav nič ne zaostaja po uspešnosti.
Med prejemniki bronastih plaket občine Polzela za športne dosežke v minulem letu je bil tokrat tudi Milan Koren. Nagrado je prejel za prvo mesto v skupni razvrstitvi pokala Slovenije v letu 2015 v kinološki disciplini agility.
Priznanja je bil zelo vesel, tudi zato, ker so ga predlagali prijatelji. Sicer pa je vajen prejemati pokale in medalje, saj se že dvajset let uspešno ukvarja s to kinološko disciplino in je prvič postal državni prvak že leta 1999. Takrat je ta naslov osvojil s Šanom, srednje velikim šnavcerjem, ki je v času svoje kariere zbral več kot sto pokalov in raznih medalj. Nič slabši ni sedemletni Boy, le da sodi med pritlikave šnavcerje in z njim Milan Koren tekmuje v kategoriji »small«.
Vadba za »šest tačk«
Ko sta se pred leti Milan in njegova žena Dragica odločala za psa, jima je predsednik takratnega polzelskega kinološkega društva Ivi Pole-snik svetoval prav to pasmo. »Mnogi mislijo, da so to hudi psi, a ni res. So zelo prijazni in poslušni,« pravita Korenova. In očitno zelo primerni za agility, v katerem uživajo. V to dejavnost sta Milan in Šan zajadrala po naključju. Potem ko sta opravila izpite v kinološkem društvu, so ju povabili k sodelovanju in kmalu je nastala sekcija za agility. Dejavnost je bila takrat v Sloveniji še nova in s pomočjo videokaset so se člani sekcije učili vaj. »Ovire smo postavili kar v ravni
Na vadišče gresta Milan in Boy dvakrat na teden, vmes se veliko sprehajata ali igrata pred hišo, da bi bil sivi resasti kosmatinec še dolgo hiter in eksploziven.
vrsti in smo nato malo sem in tja skakali, pravil niti nismo poznali,« se spominja sogovornik, ki je največ znanja v prvih letih nabral na tekmovanjih. Šele tam je videl, kako je treba pravilno postaviti ovire in poskrbeti, da jih bo pes čim hitreje in v pravem zaporedju premagal. Pri tem mora biti tudi vodnik dovolj hiter in spreten. Zato Koren pravi, da je to vadba za »šest tačk«, pri kateri morata biti oba usklajena.
Po Sloveniji na tekme
Potem ko se je Šan zaradi starosti upokojil, je Milan za tekmovanja usposobil Boya, ki je prav tako nadarjen. Njegovi uspehi pa so še boljši, saj Koren zdaj dobro pozna sistem tekmovanj in ve, kako in kaj je treba vaditi.
Nekaj časa je bil tudi trener za agility. V zadnjih letih je član Kinološkega društva Pluton v Žalcu, ki mu plača štartnino za tekmovanja, ki so skoraj vsako soboto ne glede na vreme, in sicer na
različnih koncih Slovenije. Toda ljubezen in veselje premagata vse. Žena sicer ne hodi z njim, saj pravi, da se ji ubogi psi smilijo. Sama raje doma malo »pocartlja« 15-le-tnega kodra, ki ima težave z
zdravjem, enako število let šteje tudi bel mačkon, ki se s pasjima sostanovalcema dobro razume.
Brez prisile, v veselje obeh
Ko ima Koren čas, gresta z Boyem na vadišče in pes že pri odhodu od doma cvi-li od veselja, saj ve, kaj ga čaka. »Pri tem ni prisile. Na poligonu mu postavim ovire čim bolj zapleteno, kot se to dogaja na tekmovanjih, in pes jih mora po mojih navodilih premagati po vrsti, kot so označene s številkami. To pomeni, da mora biti poslušen in ubogljiv in da mora gledati samo mene, nič ga ne sme motiti,« razlaga. Na koncu štejejo rezultati šestih najboljših tekem. »Progo je ponavadi treba premagati v 30 do 40 sekundah, sicer ne moreš biti med najboljšimi,« pravi Koren, ki ima zato zadnje čase težave. »Nisem več tako hiter, kot sem bil, a me pes včasih rešuje. Ko so vratca postavljena tako, da vidim, da ga lahko pošljem naprej, mu
www.vb-sentj ur.si
Na tekmovanjih se zgodi tudi kaj nepredvidenega, kot na primer takrat, ko je Korenu med tekmo padla hrana za psa iz žepa, zaradi česar je bil diskvalificiran. Pes mora na tekmi ubogati brez podkupnine. Na drugem tekmovanju je bil po ogledu proge Koren prepričan, da jo dobro pozna, a se je izkazalo, da ni res in da je psa narobe usmeril. »Če bi njega pustil, da gre sam, bi zagotovo šel pravilno.«
pokažem, kam naj gre, in potem tudi jaz uspem priteči.«
Tako bosta počasi oba morala razmišljati o upokojitvi. Lahko se bosta sicer preselila med veterane in še nekaj časa nadaljevala to dejavnost, ki obema predstavlja sprostitev in veliko veselje. »Kaj je lepšega kot biti aktiven v naravi skupaj s psom? Vsekakor bolje, kot da bi posedal po gostilnah,« je nazoren sogovornik.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
44
NAMIG ZA IZLET
"f

I
штк



Približno dve uri in pol dolga nezahteva Pot po Golteh je primerna tudi za družine z malimi otroki.
Iskanje snega na Mozirskih planinah
Potep po razgledni Poti po Golteh in ogled Alpskega botaničnega vrta
Kadar pomislim na Golte, mi vedno gre na smeh; tam sem v osnovni šoli na enotedenskem smučarskem tečaju prvič stala na smučeh. Ob koncu tečaja so me celo poslali na tekmovanje. Spomnim se, da sem uspela med količki prevoziti polovico proge, potem sem se ustrašila strmine in napol miže ob začrtani progi prismučala v ciljno ravnino. Kljub temu da sem dosegla neverjeten končni čas, mi še danes ni povsem jasno, zakaj me trenerji niso poslali na nadaljnja tekmovanja ...
V novembru sem želela na »kraju zločina« potrditi svoje smučarsko znanje, vendar snega kar ni hotelo biti. Zato smo se kozorog, rak, riba in strelec odločili, da ne bomo čemerni in otožni sedeli doma, temveč bomo s soncem obsijan dan kljub vsemu preživeli na Mozirskih planinah ...
Oddih v vseh letnih časih
Golte, ime naj bi izhajalo iz lastnosti zakraselega površja, ki »golta« vodo - domačini jim pravijo tudi Mozirske planine, so med 1.200 do 1.500 metrov visoka kraška planota na vzhodnem obrobju Kamni-
ško-Savinjskih Alp. Na zelo priljubljenem zimsko-letnem visokogorskem središču se poleg žlebičja nahaja veliko vrtač in kraških jam - nekatere je možno obiskati v spremstvu jamarskega društva. Krajinski park Golte se lahko pohvali kar s tremi naravnimi spomeniki; poleg krajinskega parka Tirske peči, kjer gnezdi planinski orel, in naravnega okna v mozirski Požganiji, katerega obok ima na koncu kot igla ostro skalno konico, tudi s 60 metrov globoko jamo Ledenica. V jami se celo leto obdrži sneg, zato so jo okoliški kmetje dolgo časa uporabljali kot naraven hladilnik.
V poletnih mesecih obiskujejo Golte predvsem po-hodniki, gorski kolesarji, jamarji, zmajarji in plezalci, v zimskem času se na planoto zelo radi odpravijo tudi smučarji, tekači na smučeh, turni smučarji, sankači, ledni plezalci in ostali ljubitelji različnih aktivnosti na prostem.
Razgledna sprehajalna pot in alpsko cvetje
Avto smo pustili pri Hotelu Golte in se s pohodniško karto podali na dobro označeno Pot po Golteh. Šli smo mimo spominske plošče helikopterske brigade do spomenika narodnoosvobodilnega boja
na vrhu Medvedjaka. Pot smo nadaljevali do koče na Treh plotih in se ob akumulacijskemu jezeru, ki ga v zimskem času uporabljajo za umetno zasneževanje, ustavili za približno uro in uživali ob pogledih na okoliške vrhove z Ojstrico na čelu. Ob desni strani jezera smo se za kratek čas povzpeli, da bi pomahali še Uršlji gori, se nato spustili po pašniku in prišli do pastirskega stanu in koče Stari stani. Od tam se je možno po nekoliko daljši poti povzpeti
na Boskovec, na katerem je razgledni stolp. Odločili smo se, da bomo Boskovec prihranili za naslednji obisk in se mimo kapelice raje podali še v Alpski botanični vrt v bližini Mozirske koče.
Približno dva hektarja velik Alpski botanični vrt na nadmorski višini 1.300 do 1.400 metrov je zagotovo edinstven primer predstavitve alpske flore v avtohtonem okolju. V vrtu z več kot sto vrstami alpskih rastlin smo v približno uri spoznavali
različno alpsko cvetje, se s pomočjo informativnih tabel poučili o rastlinah, ki imajo posebno zdravilno moč, in uživali v razgledih na dolino ter bližnje in daljne vrhove.
Seveda smo pred odhodom domov preverili, koliko skupnega imajo naša nebesna znamenja z drevesnim horoskopom. Za vrbo, resje in jelšo je držalo vse, kar so napisali ... macesnu so pozabili pripisati »neverjeten smučarski talent« .
TEJA PODGORŠEK
Drevesni horoskop v Alpskem botaničnem vrtu.
Akumulacijsko jezero na Golteh z najvišjima Planjavo in Ojstrico v ozadju (foto: Andrej Mohorič).
Kapelica na Golteh se nahaja ob poti na Boskovec.
Razgled z Alpskega botaničnega vrta.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Otroški vrtiljak
Ш nova . rubrika I Novega , itednika, kjer bodo I prostor Inašle' |pisane' '
aktivnosti! I predšolskih otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, .	nam sporočite. ,
Z ' veseljem' vas bomo o
u
Afrika je zelo črna celina.
Le katera zastava sodi k Švedski?
Iz Vinske Gore v Afriko
Vrtec Velenje ima v Vinski Gori dva oddelka. Oddelek mlajših gostuje v podružnični šoli, oddelek starejših pa v večnamenski dvorani. Oddelek starejših smo obiskali ravno med športnimi minutami. »Odlično je, da imamo tako blizu telovadnico in jo s pridom izkoriščamo za dneve, ko zaradi slabega vremena ne moremo ven,« pove vzgojiteljica Zora Belina.
Mladi bodoči šolarji so v minutah razgibavanja, ki jih vzgojiteljica uporabi, kadar nemirne »ritke« že komaj sedijo in ušesa slabo slišijo, plesali afriški ples, saj so v tistem času spoznavali države sveta. V času našega
obiska so prispeli na najbolj črno celino, Afriko. »Ena od družin je bila na dopustu v Afriki in tako smo začeli potovanje po svetu na tej celini. Deklica je naredila krajšo projekcijo in mi smo potem v skupini predstavili poseb-
nostmi Afrike,« nadaljuje vzgojiteljica.
Ena skupina otrok je s pomočjo sestavljanke iskala državam primerne zastave. V drugi skupini so po prej pripravljeni šabloni risali zastavo države Republika Južna Afrika. Otroci so navdušeno pripovedovali o filmu, ki so ga gledali o Afriki. Najbolj se spomnijo otrok, ki so drugačne barve kot oni, in tega, da živijo v drugačnih hišah. »Otroci so se zelo vživeli v
predstavitvene fotografije, všeč so jim afriški ritmi,« razloži vzgojiteljica in pove, da se bodo s plesom predstavili na skupinski majski prireditvi velenjskih vrtcev.
A tema pogovora se je hitro preusmerila k temu, kaj bodo, ko bodo veliki. Fantje bodo večinoma varuhi reda, predvsem z nadnaravnimi močni. Slovenska policija jih že nestrpno pričakuje.
BGO
Foto: SHERPA
Otroci so s pomočjo odraslih v skupni delavnici z ročno izdelanimi ptički, rožicami, spiralami okrasili staro hrastovo vejo in ji dali novo življenje.
Otrokom je težko razložiti, da vse predstave v gledališčih niso za otroke in da gredo starši kdaj tudi po svoje. Tuji jezik je edina možnost nerazumevanja.
»Mami, ali grem lahko z vama v gledališče?«
»Ne moreš, ker je to predstava za odrasle.«
»A bodo govorili angleško?«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
46
RAZVEDRILO
AFORIZMI
Ljubezen je brezčasna, ker je njena bolečina večna.
ANEKDOTE
Okrog utrdbe današnjega nemškega mesta Weinsberg so se v 15. stoletju utaborile sovražne čete. Meščani so se zatekli v utrdbo na vrhu griča. Poveljnik sovražnih čet je meščanom poslal sporočilo, da bo pred odločilno bitko dovolil oditi ženam in otrokom.
Po nadaljnjih pogajanjih je poveljnik dal častno besedo in zastavil svojo viteško čast, da bo ženam dovolil vzeti s seboj najdragocenejši zaklad, vendar le, če ga bodo zmogle same odnesti iz utrdbe.
Lahko si predstavljamo vojskovodjevo presenečenje, ko so žene začele prihajati iz trdnjave in je vsaka na hrbtu nesla svojega moža.
Spet smo pomagali obrniti list življenja in spet smo se sladkali. Tina: »A mi podaš eno breskvico?« Marjetka: »Ampak veš, niso tako zelo mehke ...« Tina: »Nič hudega, imam še vse zobe.«
MODROSTI
Ljubezen se pri moškem začne v očeh, pri ženski v ušesu.
Spraševali smo vas, katera naša akcija se začenja že peto sezono. Pravilen odgovor se glasi: Naj maturantka in naj maturant.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon Marije Rojnik s Polzele, ki ji bomo poslali Kuharske bukve -Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdo ima ključ do korenin?
Ime in priimek
Naslov
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Čebele
Janez pride v trgovino in reče prodajalki: »Mojo ženo so napadle čebele!«
»In zdaj potrebujete hladilno mazilo?«
»Ne, fotoaparat!«
Rožice
Pivski prijatelj kolegu: »Kako pa te je včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel domov?«
»Vame je metala rožice!«
»Kako lepo .«
»Ja, samo iz lončkov jih ni dala.« Vulkan
»Draga, kakšen se ti zdim v postelji?«
»Kot vulkan si, dragi.«
»A tako ognjevit sem?«
»Ne, aktiviraš se zgolj na vsakih pet let.«
Uspeh
Žena pogosto možu očita, da mu v življenju prav nič ne uspe. Mož ženi nekega dne omeni: »Žena, dve stvari pa sta mi v življenju zelo dobro izpadli!«
»Le kaj?« vpraša žena.
Mož ji odgovori: »Zobje in lasje!«
Svarilo
Oče daje zadnje napotke sinu, ki odhaja na dopust na Tajsko:
»Sin, pazi se tam. Tam so različne ženske. Prostitutke, okužene, bolne. Uporabljaj zaščito, ker sicer boš ti potem okužil sosedo, soseda mene, jaz mamo ... Njo pa tako poznaš. Kar naenkrat bo okužene pol vasi!«
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice.
		4						1
		9		8	6			
		1		9				5
			2				7	
9		7	5					
1		5	8	3			4	
				5	3			
4	8					3		
						2		9
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Od vsega pustnega so najboljši krofi
V soboto sem bila v pripravljenosti. Pri vratih sem imela nastavljene bonbone, nekaj krofov, čokoladic in drobiža. Zadnja leta me je namreč izučilo. Če maškaram, ki pozvonijo pri vratih, ponudiš samo sladkarije, se sicer običajno vljudno zahvalijo, ampak obraz se jim še najbolj razjasni, ko zagledajo kakšen evro. Ali pa ti kar naravnost povedo, da pričakujejo denar. Tudi to sem že doživela in takrat sem od začudenja pozabila zapreti usta, zdaj pa me ne morejo več kar tako presenetiti. Ampak sploh ni nobena zvonila! Skoraj ne morem verjeti, da v našem bloku ni otrok, ki se ne bi našemili in hodili okrog ter prosili za darove za »pusta hrusta«! Mogoče so vse dni pri računalnikih in so v teh časih med njimi moderne druge stvari, ne pa maskiranje? Ali pa jih tokrat ni bilo blizu, ker so si zapomnili, da lani nisem imela nič drugega kot neke pozabljene sladkarije, ki jih sama nisem pojedla, ker se mi niso zdele dovolj dobre.
Do pusta sicer nimam nobenega pravega odnosa. najraje imam pepelnično sredo, ko je vsega konec. Mogoče se mi je zameril že v otroštvu, ko sem bila nekoč krasna maškara, a kaj, ko so me vsi takoj prepoznali. »A, to si ti! Lepa maska!« In to je bilo vse. Takrat nihče ni imel pri vratih nastavljenih krožnikov z dobrotami. Zato ne razumem povsem nekaterih znancev, ki komaj čakajo vsakoletno pustno soboto, da se lahko našemijo. Le kdo hoče biti na primer del skupinske maske s petelinom in kokošmi in v torbici nositi koruzo? Hvala lepa za takšne užitke, kot da nas blondink že sicer ne zmerjajo, da smo kure in da imamo v enem predalu torbice potrdilo, da nismo, v drugem pa koruzo - za vsak slučaj ... Zdaj naj to potrdim še sama z masko?
Ko so se hoteli maskirati otroci, je bilo seveda treba pokazati malo več zanimanja za pustne zadeve. Najprej so bila na vrsti pogajanja, kaj bi kdo bil in če ne bi bil morda kaj drugega - predvsem kaj takega, kar ni zahtevalo nakupa popolnoma nove pustne oprave. Vsako leto so bili namreč v modi razni čudni liki z nadnaravnimi sposobnostmi,
REŠITEV SUDOKU 190
4	6	5	8	1	7	9	3	2
3	1	2	4	9	6	8	7	5
7	9	8	3	5	2	6	4	1
9	3	4	2	8	5	7	1	6
5	8	7	1	6	9	3	2	4
6	2	1	7	3	4	5	8	9
8	5	3	9	2	1	4	6	7
1	7	6	5	4	8	2	9	3
2	4	9	6	7	3	1	5	8
za kostume pa je bilo treba odšteti kar nekaj denarja. Zato je bilo lažje, če se je vse skupaj dalo rešiti z zalogami v omari in med igračami, kjer si lahko našel kaj takšnega, kar bi sodilo k izbrani maski: meč za viteza, rjuho za duhca, pištolo za kavboja, lok za indijanca... Problemi so bili seveda z »betmeni« in »spajdermeni«, kjer nisi točno vedel, kako se lotiti stvari. Če na zalogi ni bilo nič uporabnega, je sledil bojni posvet s kolegico, ki je znala zašiti kakšno zanimivo kreacijo. Kakšno? Za notranje rajanje ali za zunanje sprehode maškar? Pa smo spet imeli težave.
Naslednje so nastopile, ko je bilo treba otroka,, oblečenega v kostum, poslikati z ustreznimi barvami in šminkami. Lepo vas prosim, moja likovna ustvarjalnost je bila že od nekdaj na psu in tudi z ličenjem nimam izkušenj. Kako naj torej ubogemu otroku poslikam obraz, da bo podoben miši? Brčice sem še nekako zarisala, tu pa se je moja domišljija tudi nehala. Pri klovnu je bilo lažje, pol obraza je imel rdečega z belo obrobo. Res pa je, da smo to barvo potem drgnili z obraza še nekaj dni in presenetljivo - nič manj rdeč ni bil po vsem skupaj.
V prekrasni opravi je bilo treba seveda na kakšno otroško pustovanje. Moja naloga pri tem je bila, da držim v rokah bunde, da sta otroka lahko šla plesat. Pot mi je lil po hrbtu, stvari nisem imela kam odložiti in pijača, ki se mi je prikazovala vmes, je bila le pobožna želja. Na mestnih ulicah je bilo seveda ravno obmtno, tam si skoraj zmrznil, saj je bilo ponavadi kot zakleto v času karnevala še prav posebej mrzlo. Toda to ni odvrnilo množic, da ne bi navdušeno spremljale dogajanja. Sama sem komaj čakala, da gre mimo še zadnja maškara in da lahko gremo domov na toplo. In upala, da ne bo kurentov, ki sem se jih - roko na srce - vedno bala. Potem pa naj človek uživa vpustovanju!
Vse moje tovrstne skrbi so danes na srečo mimo, zdaj lahko le še odpiram vrata maškaram - če se sploh katera prikaže - ali pa tudi ne, če nimam nič pametnega pri roki. Od vsega pustnega so edino krofi tisti, ki me vedno razveselijo. Pa še to ne vsakršni, da ne bo pomote. Vse mogoče sem že poskusila: eni so bili preveč zbiti, drugi premalo polnjeni, ostali pa preveliki ali premajhni, presladki ali premastni, z okusom po starem prežganem olju. Boste rekli, da sem izbirčna? Tudi mogoče. Ampak za pusta se je treba najesti vsaj odličnih krofov, če že maškare niso več tisto, kar so bile.
PEPELNIČNA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
avtor TONE SEVNIK
PRAVOSLAVNI ŠKOF
ZNAMKA TISKALNIKOV
PRIPRAVA ZA PRITISKANJE
ELEKTRIČNO NABIT DELEC
OSREDNJI
DEL RASTLINE
ALMO-DOVARJEV FILM
VSE V REDU (ANG.)
ZIDARSKI POMOŽNI DELAVEC
ČEBELJI PRODUKT TEROR. ORG NA SICILIJI
SELIŠ-KARJEVA ZBIRKA
VETROVKA S KAPUCO
Ф
ZORMAN:
MOJA DRAGA ...
MEJNI PREHOD S HRVAŠKO
RIMSKI BOG LJUBEZNI
NAZOR, KI JE PROTI KOMUNIZMU
OLIVE THOMAS
15
BREZBARVEN PLIN
PLESALKA V INDIJ. TEMPLJU
JAHALNI KONJ SLOVENSKI ČASNIK
KIRKIN OTOK
PREDPONA, KI POMENI TUJ
ŠELIGO RUDI
FRANCOSKI
MARŠAL (ADOLPHE)
KrižamKe &
uganKe
ANTIČNO RAČUNALO
JED S KOŠČKI MESA
DORSKO MESTO V MALI AZIJI
TRIPRSTI LENIVEC
ČEBULA (NAR.)
NAPIS NA KRIST. KRIŽU VERDIJEVA OPERA
FRANCOSKI IGRALEC DELON
Mislim, torej...
ZDRUŽENJE BORCEV
PRIZORIŠČE
ZIMSKE OLIMPIADE 1998
MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZACIJO
PREUREDITEV, PRENOVITEV
KRAJ PRI KRŠKEM
GORSKE REŠEVALNE SANI
GRŠKI OTOK
PRIJETEN VONJ
AVSTRALSKI PEVEC (NICK)
DELAVEC PRI ŽELEZNICI
13
GLAVNO POGORJE BALKANSKEGA POLOTOKA
14
NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ
VELEPOSLANIŠTVO
SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO
TITOVA SOPROGA RIMSKA BOGINJA JEZE
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
ZNAČILNOST JAVNEGA
IGNACIJ BORŠTNIK
GOSJI SAMEC
KITAJSKI FILOZOF
ZVOČNA NAPRAVA
NIZEK Ž. GLAS
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
Dosti imam tega, da me obravnavajo kot...
KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH
12
PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA
CESTA (LAT.)
KAVBOJSKA VRV Z ZANKO RIMSKA 55
DARIO VARGA
MOGOČNA
GORA KUHINJSKA ZAČIMBA
GRŠKI JUNAK
POVRŠINSKA MERA
TRUŠČ (STAR.) BRITANSKA
PRESTOLNICA
STALNO BIVALIŠČE
NOGA (SLABŠ.)
HRVAŠKA HUMORISTKA ERŽIŠNIK
ANTIČNO MESTO NA KRETI
OSKAR DANON
SMRTNI BOJ
POPULARNA POPEVKA
NEKDANJI NORVEŠKI SMUČAR (KJETIL ANDRE)
KDOR VODI KAMELO
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za terapijo iLife Somm v kozmetičnem salonu Biona v Celju
2.	nagrada: bon za striženje v salonu Fantazija v Celju
3.	nagrada: knjižna nagrada
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 5
Vodoravno: PAST, BRUC, OKREPČAVA, DVERI, COL, RAD, STEZA, TRAVMA, NB, JE, PORTIR, ELFI, TOKIO, ISLAM, ASISTENT, ANORAK, TULIPAN, OPTIK, ŽANR, OPICA, SL, KAP, LOŽ, VOZEL, KIJ, TOMAČEVO, OKO, AMERIČAN, KK, ED, RAZCVET, OKTANT, PETER PAN, AU, MULA, MINSK,
BS®
KrIŽAnKe & uganKe
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	
ti Л J
Ai lil
BAD DOG
230573 POLICE DEPT 3K
™ V prodaji J od 29. januarja.
зки
Ona: Počasi vam bo postajalo povsem jasno, kar se je zadnje čase dogajalo v zvezi z vašim partnerjem. Nad vsem skupaj boste izredno prijetno presenečeni. Privoščili si boste konec tedna v dvoje.
On: Trud boste vložili v nekaj, za kar niste povsem prepričani, da je tisto pravo. Ali ne bi raje še malo počakali na ugodnejšo priložnost, ki bo vsekakor prišla? Raje izkoristite konec tedna za temeljit počitek.
ANEKS, KOLA, TOF, OC, MOL, ILA, BAČANI, KONJEVODEC, AVTO, EPIKA.
Geslo: knjižni pravljični liki
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju, prejme: Hedvika Zore, Karla Vovka 9, 3230 Štore.
2.	nagrado, bon za trgovino s spodnjim perilom Janko v Celju in za pico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Karel Zdolšek, Partizanska cesta 17/a, Celje.
3.	nagrado, knjižna nagrada, prejme: Ana Mlačnik, Dolga brda 56, 2391 Prevalje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Če se boste resnično močno potrudili, boste dosegli tudi tisto, kar se vam morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi vam bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boste deležni.
On: Čeprav ste obljubili, da boste molčali, vam bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boste poskušali storjeno popraviti, vendar boste le še zaostrili dosedanjo zmedo. Pričakujte posledice.
DVOJČKA ffl
Ona: Nikar se ne vračajte na začetek, ampak izpeljite zadevo do konca in to na ta način, da boste pošteno presenetili tiste, ki so do zdaj dvomili o vaših sposobnostih. Tako jim boste najbolje zaprli usta.
On: Imeli se boste dobro kot že dolgo ne, saj vam bo šlo na ljubezenskem področju vse kot po maslu. Nikar se ne držite nazaj, ampak zajemite življenje z veliko žlico, saj si to v tem trenutku tudi pošteno zaslužite.
Ona: Prijetna družba vam bo pregnala črne misli, ki se vam že nekaj dni prav kronično podijo po glavi. In videli boste nekoga, ki ga že dolgo iščete. Sprejmite njegovo povabilo, saj si lahko obetate samo najboljše stvari...
On: Iz tega tedna poskusite izvleči kar največ, saj so vam zvezde naklonjene kot že dolgo ne. Torej izkoristite čudovit teden, kolikor le morete, sprostite se in si dobro odpočijte. Čaka vas prijetno presenečenje.
Ona: Uspeh v poklicu naj vam ne stopi v glavo, saj je trajalo kar nekaj časa, da ste se povzpeli tako visoko, zato bi bil padec zelo boleč. In nikar ne razlagajte svojih težav naokoli, saj lahko pridejo na povsem napačna ušesa.
On: Ne zapirajte se vase, ampak pustite ljudem, da vam pomagajo. Okoli vas je kar nekaj ljudi, ki vam želijo priskočiti na pomoč, saj vas cenijo in razumejo vaš trenutni položaj. Skupaj bo vsekakor lažje.
DEVICA
Ona: Dlje kot boste upali, manj možnosti boste imeli. Naredite raje kakšen konkreten korak in rezultati bodo takoj opazni. Torej ne omahujte, temveč poprimite za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo odlašali.
On: Ko se boste znašli pred nenavadnim problemom, vam bo prijateljica svetovala pravilno potezo in s tem rešila vašo zadrego. In prav zato boste postali malo bolj pozorni nanjo, s tem pa opazili, da sploh ni tako napačna.
TEHTNICA И
Ona: Prijatelju boste v obilni meri povrnili storjeno uslugo, za kar vam bo zelo hvaležen. Proti koncu tedna bodite pozorni na telefonski klic, ki vam bo prinesel koristne informacije.
On: Neznanka vas bo prav zasanjano opazovala, od vas pa bo odvisno, ali se boste odločili za avanturo ali za resnejšo zvezo. Vsekakor vam ne bo dolgčas, saj boste preživeli več kot prijeten konec tedna.
ШЕШ
Ona: Presenečenje vašega partnerja bo popolno, saj enostavno ne boste mogli verjeti svojim očem. To bo iz vašega srca pregnalo še zadnje dvome o tem, da je vajina zveza res tisto, kar si želite.
On: Nekdo vas bo razsvetlil, da niste ravno takšen genija-lec, kot ste si mislili. Je že res, da vam bo priznal določene kvalitete, a vendar ... Vsekakor boste od takrat naprej veliko previdnejši.
STRELEC -ф
Ona: Naredili boste kratek premor na poslovnem področju, saj se vam počasi bližajo dnevi, ko boste mislili na vse kaj drugega kot na delo. Posvetili se boste predvsem partnerju in preživeli čudovit konec tedna.
On: Preveč ste se veselili, zdaj pa ste razočarani. Zavedati se morate, da se realnost vedno razlikuje od pričakovanj, zato nikar ne obupujte. Poglejte malo okoli sebe in videli boste, da sploh ni vse tako črno, kot se vam dozdeva.
KOZOROG
Ona: Že lep čas se ni zgodilo, da bi se komu zasmilili v dno srca. Premalo ste odporni za takšen način življenja, kot ga imate. Odprite srce nekomu - skupaj bosta našla veliko več kot vsak zase.
On: Zadnje čase ste sicer res malo nestrpni, a se bo na koncu vse skupaj prav srečno izteklo. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo precej izboljšal nestabilno finančno stanje. Konec dober, vse dobro.
VODNAR
Ona: Ne menite se za obrekovanja, ki so predvsem plod zavisti vaših prijateljev. Zastavljen načrt izpeljite do konca in obrestovalo se vam bo na način, kot ste si lahko samo želeli. Predvsem na finančnem področju.
On: Nekdo si bo na vse kri-plje prizadeval, da bi vam kar najbolj nagajal, vendar se za tem skriva veliko več kot le nagajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kaj hitro boste opazili, da vas mogoče celo ljubi.
Ona: Zdaj pa vidite, kam vas je pripeljalo neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki ste ga pustili na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje storite prvi korak in se mu vsaj pošteno opravičite.
On: Pričakovali boste manjšo uslugo prijatelja, vendar vas bo prav prijetno presenetil, saj vam bo omogočil nekaj, kar si že dolgo želite. Poskusite se mu oddolžiti s kakšno protiuslugo.
2
7
3
čAČKA
10
6
EMBALAŽA
8
4
9
5
11
POČASNE
48
RUMENA STRAN
Španci spet v Celju
Ena najbolj zaželenih španskih modnih znamk Mango je ponovno v Sloveniji. Trgovina te priljubljene blagovne znamke je svoja vrata odprla prejšnji torek v celjskem Citycentru. Modne navdušenke, med njimi sta bili tudi Maja Štamol in Tjaša Kokalj, so na odprtju že pomerjale svoje najljubše kose iz aktualne Mangove kolekcije.
Foto: Citycenter Celje
Darja Lesjak, vodja Citycentra Celje, Helena Walland, vodja Mangovih poslovalnic, Branka Jerala, vodja komerciale v Nami, Mira Koporčić Veljić, direktorica Name
Maja Štamol in Tjaša Kokalj se nista mogli odločiti, kaj vzeti s seboj.
Župan Janko Kos je s častnim občanom Janezom Megličem in z učenko I. OŠ Žalec Katarino Stepišnik prerezal torto. Potem je nove prostore predal v uporabo direktorjema obeh ustanov, ki domujeta v prostorih žalskega kulturnega hrama: Jolandi Železnik, direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec, in Matjažu Juteršku, direktorju Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
Več kulture in manj drenjanja
Po osrednji občinski proslavi ob državnem kulturnem prazniku, na kateri je slavnostni govornik Ervin Fritz povedal marsikatero krepko na račun trenutnega stanja države, duha in kulture, so se v Žalcu veselili nove kulturne infrastrukturne pridobitve. Ob spremljavi učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec so namreč svečano odprli prenovljeno in razširjeno avlo Doma II. slovenskega tabora.	Brez piva v Žalcu ne gre. To ve tudi direktor ZKŠT Žalec
LK, foto: TT Matjaž Juteršek, ki vam ga po potrebi tudi sam