GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE gubaertptfoa HM _lSHKLLL itTO—YEAR XXIV. nazori, ml fc" Holišars. 7'- t' S } •• . Urtdattkl hi apravotfkt MIT 1. Laeadak A»s. Offlea of PubUeatlaei mi »ooth Lawašek A** EuckaaU MM levolta med nemškimi | fašisti; izgredi v Berlina -sgsrs srgj-r^rrta Chicag«, m, sobota 4. aprila (Apm 4), 1131. anTllt^aili,« .t spealal r.U of pootago M^Jbi 1» M«^ Aet of Pol. ». flt. eelkortasš os Juas 14, 1S1Š. Koaferenca irgira sooial- Delavske organizacije v Plttsbur kam panji ga državno zavarovanja proti brezposelnosti odstavil "gesMrak** avojlh det in izzval vttiar 8. apr. — Včeraj je mila fašistična revolucija _ ji, toda med — fašisti jmi. V Berlinu so bili veliki ji pred fašističnim glavnim hb med zvestimi in upornl-in policija, ki je bila i, da naredi mir, je bila v cfli, ker ni vedela, koga bi [in koga vrgla na cesto. » olu je prišla v tajni fašl-I armadi v Berlinu, takozva--sunkovnih četah", ki so or- za puč. General teh nje, ki ata ga sklicali kapetan Walter Stennes, ŠTEVILO MRTVIH V KJKARAGVI DOSEGLO 2000 Reševalno moštvo v boju i zblaznelimi ljudmi. Silno po-manjkanje živil. Čete bandi tov terorizirajo brezdomce škodo cenijo na 70 milijonov I vodil pa ima Stennes precej pri so ti potegnili z njim in se je ravs in kavs. Upor se »javil tudi v drugih mestih, nnesovi pristaši so včeraj okupirati glavni stan v iu in prostore strankinega "Der AngrifT ter se polz-denarja .stranke v banki, b. Ce bi bil Stennes dobil v svoje roke, bi kmalu l- večino na svoji strani — ta-pa so praktični "nacisti" o- tam, kjer je strankina bla- * ' 3.*epr. — Včeraj je bl- |aretiranih devet oficirjev in civilistov v Fuerstenvvaldu i Berlinu radi "rdeče zarote" v Oficirji so obtoženi, da pomagali organizirati komu-celico v devetem kavale-kem polku. I Plttaburgh, Pa. — (FP) — "Delavske zahteve se premalo u peš te vaj o v državni legislaturi". S temi besedi je P. J. McGrsth, tajnik Centralne delavske unije in podpredsednik državne delav< ske federacije, otvoril z bo rova socialisti ae čna organizacija in Konferenca . najvišjemu glavarju A-'za brezposelne. Hitlerju, nemškemu Mua-| Na zborovanju je bilo zasto-iju, ki je po njegovem mne- panih 86 organizacij, od katerih strahopetec in ni vreden, da je bilo 63 delavskih unij. Pre-naciste" kot se na krat-.teklo je že več let, odkar je Cen-imenujejo fašisti. Stennes tralna delavaka unija aodelova da je Hitlerju padlo srce la a socialisti, toda na tem zbo-, ko je prezident Hinden- rovanju je prevladovala solldar-začel izvajati diktatorično noet, kar je blagodejno vplivalo Jo nemške ustave za po-1 na delegate. John Heinz, pred je fašističnih izgredov. Hi- sednik gasilske unije, je izjavil, i moral takoj napovedati da so reprezentanti v državni le-vojno Hindenburgu! 'gislaturi jasno pokazali, da ne itler pa je odgovoril s tem, da zastopajo ljudskih koristi, tem-Stennesa kratkomalo odstavil (več se ravnajo jo navodih, ki jih adredil, da se morajo sunkov- prejemajo od nasprotnikov de-pokoriti samo njemu, lavske zakonodaje. Delegatje so soglasno sprejeli resolucijo in jo poslali legisla-turnemi) komiteju, ki ima v pre soji Hooverjevo predlogo državnega zavarovanja zoper brezposelnost. Resolucijs urgira komite j, naj predlogo priporoči v sprejetje. Zaslišanje o predlogi ss ■L I------- ----- bo otvorilo 7. aprila in McGratb HUerjeva frakcija se je po- J* bil imenovan, da sestopa pitta-močnejšo in je odbila vzepSurŠke delavske in druge organizacije na zaslišanju. Izvoljen je bil komltej, ki gs tvorijo delegati vseh organizacij, ki so poslale svoje zastopnike na konferenco. Ta komltej bo vodil propagando v prilog držav-nemu zavarovanju proti brezposelnosti in drugi delavski zakonodaji: Instrulran je bil tudi, naj prouči takozvani "pittsbur-ški načrt," ki so ga sestavili o-peiršaparji z namenom, da se omili brezposelnost. Ti so že pred dvema mesecema otvorili kampanjo kolektanja prispevkov v sklad za brezposelne. Njihov cilj je bil sklsd tri milijone dolarjev v štirih tednih, toda nabrali so v dveh mesecih $700,000. Načrt je psdel v vodo, ker se bogati delodajalci niso odzvali pozivu za prispevke. Socialisti, ki so sranžirdli kon ferenco v Pittsburghu, imajo t programu več zborovanj v indu atrijskih središčih države Penn-sjrlvanije, da zbudijo med ljud mi zanimanje za socialno zakonodajo. Prihodnje zborovanje se vrži 7. aprila v Yorku. Managva, Nikaragva, d. apr — Posadke moštva, ki so jih organizirali Američani za reževa nje ranjencev, pobiranje mrli čev iz razvalin, pokopavanje trupel« naaičevanje prebivalcev in pobijanje epidemičnth bolezni, se morajo boriti z velikimi težavami v tem nesrečnem mestu, Iti ga je porušil potrea zadnji torek. Veliko domačinov je zblaznelo vsled izgube svojcev ln imetja in ti reveži zdaj besnijo med razva linami in napadajo moštva, ki so na delu Iskanja ranjencev in mr ličev. Število mrtvih se zdaj domneva na 2000. Do danes so pokopali oziroma sežgali čez 700 trupel Velika razpoka v tleh blizu mesta. katero je naredil potres služi za grob onih, ki so tako zmečkani sli sežgani, da jih n mogoče spoznati. Materialna škoda se ceni na 70 milijonov dolar jev. Managva je pod obsednim stanjem ln vojaške čete strašijo razvaline noč in dan; po sedmi uri zvečer ne sme nihče v mesto brez dovoljenja. Pojavila so se krdela tatov ln banditov, ki ae plazijo med podrtinami in kradejo kot srake. Mnogo je že bilo u-itreljenih. Straža Ima povelje, da ustreli Vsakega bandita na mestu. . Sedel atkaragviške 1 ■ najbrž preseli v Granado, kajti vsa vladna poslopja v Managvi ao v razvalinah in vsi srhlvi so uničeni. Zdravnik ozdravil slepca od rojstva Cttltžev al veš, adkar je medicinska veda aa delu Philadelpliia, Pa. — Earl Musliman, star 22 ist, je bil slep od rojstva in nikdar ni videl luči dneva. Danes vidi aa levo oko — in zdi se mu, da je šele danes rodil. Muaaelmsn s« Jt rodil brez zenic. Ko j* bil 14 let star, so ga starši dali v zavod za slepce, kjer se je naučil čltati M prsti. V zadnjem januarju «a Je dobil v roke dr. C., H. Moora* špeclallst aa očesne bolezni. Na t* J« preiskal, je sklenil narediti eksperiment na njem. Dognal Je, da je optični Živec v deanem očesu docela mrtev. toda živec v levem,očesu Je le otrpnjen. To mu je dalo upan Je. I Specialist ga je operiral pred šestimi tedni. Preresal mu Je mr tvo oko ln izraza! nekaj mrtve maee, nalb pa je vtaknil v oko umetno zenico, t električno napravo je oživel otrpnjtnl živec in ga spojil s umetno zenico. Pred par dnevi Je dr. Moore odstranil obvezo z očesa ln mladenič je prvič v svojem življenju videl zdravnika in predmete okoli sebe. Svetloba, ki je padsls na umetno lečo, Ja naredila natu-ren odaev In okojt spregledalo. Mussslman pravi, da se čuti. kskor da Je šele zdaj rojen. Zdaj šele pojmuje stvari, kstere je prej samo ugibal. Zlasti se ne more načuditi krasoti Cvetlic, o katerih doslej ni; Imel pojma. Zdaj pojde v žok> ijiie nauči, kar Je zamudil. KASSAVJEV Sil-ČAJ POKAZUJE OBtEŽESJE K lah Je obteiil linijo za ameriške civilne svobodščine, da podpira revolucionarno gibanje v Združenih državah Pet oaeb, ki sa podpisale poroštvo sa obtožsncs, Je Izgubilo službo. Vojaški čaatnik Izjavil, da Ja sabotaža v delavnici ne New York. — (FP) — Nedavno je kontresnlk Fish v svojem govoru v radio napadel Unijo za amerižke civilne svobodščlne. Na ta napad bo v kratkem odgovoril , Jerome Davia, profeaor na Yale Akraa, a — (FP) — Pet od u„iverzt, lot poroča vodstvo U-82 oaeb, ki so podpisale bonde|n|j«. iztožil pravico, da uaiaVl rut velikanskega sina Angeles, Csl. — Dr, Adol-E. Roome je v Četrtek zma-! pred HodiSčem s svojo zahte-da prepreči nadaljnjo rast >j*iu 14-letnega sina, ki je že W 4est čevljev visok in tehta funtov. Sodnik je v avoji foi, ki je menda prva te v analih juatioe, dovolil o-K J« zdravnik, da ima pra-Arbeti za telesno stanje fJ^a Kina. Sin je v oekiti mip ki je ločena od očeta. Ko je V«H da »in abnormalno na-^•te in lahko postane teles-, je hotel z operacijo UHtaviti njegovo rast. P« t<*a ni pustila in sledila ^ Sin. ki je po pameti še i« bil največji med vsemi P v aodni dvorani, pravi veta »odnik «e ga je kar u-Ikojeatal pred nJim. Zdaj fcrn »vir Izvršil operaciji km. Mtavkarje s za solzen je ■ Pa. — Dne 2. aprila naimdla «00 rudarskih ■ * »»ombami zs solzen je, »*»lt ustaviti dek> v treh Glen Alden Coal l^tavka rudarjev v okraju Ui-*«• deaet dni. 1» ( Vera zaprla vraU * — Cicero Trust k ^»nka v aoaedajem Cl-i v četrtek zaprla vraU ■ nadzorniki ao vzeli aa ^e. Banka je maj-^ 1200,000 kapitala is sa lapustltsv Paul B. Ksssayja iz zapora, v katerega je bli vržen na obtožbo, da Je akušal uničiti vojni zrakoplov Akron, Je bilo odpuščenih iz zlužb. Ti ljudje to bili Kaaaajrjevi prijatelji in so mu storili uslugo, ko so podpisali del kavcije, ki je bila določena na 40,000, da ae «> it-pusti na prosto do obravnave. Ko so priznali U činrzo jih delodajalci odslovili, češ, da so ra dikalci. Mednarodna delavska obram ba Je nedavno sklieals Javni shod, katerega se ja udeležilo veliko žtevilo delavoev. Na shodu jo govoril tudi Kassay, ki Js is-javil, da je postal Žrtev omre-lenjs in da ni nlkdsr poskusil uničiti zrakoplova. "Zelo sem veeel ln hvsležen svojim prijateljem, ki so mi po-msgali is Ječe," je dej*1 Kasssy. "V sedmih dnevih, ko eem bil v zaporu, nisem mogel spati niti jesti, ker so ms nadlavovale miži ln podgan# ter mrčes, katerega kar mrgoli v jatnižnici." Drugi govorniki ao poudarja 11. da je postal Kassajr trtev no- Bivša sodallatlčna kandidatka izključena Iz stranke Chieago. — Louise Loeb Hsm-burger, ki je bila v prožlem novembru kandidatka soc. strsnke za kongresnico, je bila izključena Iz stranke, ker se je izrekla za Thompsona, republikanca in kandidata za Župana. Mrs. Hamburger je pred člani oksekutivnegs odbora okrajne soc. organizacije priznala, da podpira Thompsons, toda zagovarjala se je, ds je to storlls šele potem, ko je bilo ime soc. župsnskega kandidata vrženo z glasovnice. Dejala j«, da Je potem, ko je volilna komisljs iz-rekla svoj odlok, stopila na Thompsonovo rtran, ker Je prepričana, da so mu delavski interesi pri srcu. Obsodila Je Cer-maka, demokrstskega kandids-ta za župana, katersgs je osns čila zs orodje čiksških bankir jev. Italija stopi v avstro-nem- iko eariRtko zveio? - Mueaoliai Je začel pogajanja, da iakorftatl pHUko ia podreza Francijo Dunaj, S. apr. — Danes poročajo, da se Italija pogaja s Nemčijo in Avstrijo s nsmenom. ds se tudi ona pridruži carinski uniji. Ako Italija stopi v unijo, dobi koncesijo zaščite za izdelke svojih industrij. Muaeolinijeva vlada je takoj . začetku, ko Je objava avatro-nemške carinske pogodbe razburila Francijo in njene zaveznike, izjavila, da skrbno prouči ^godbo pred no se pridruži onim deželam. ki protestirajo proti Isti. Parts. S. apr. - Vesti iz Rer-lina in Dunaja, ds se Museollni nsgiblje k carinski zvezi Nemčije in Avetrije. so naredila slsb vtis na uradne francoske kroge. Tu menijo, da namerava Musao-llni Izrabiti esrtnskl konflikt zs pritisk na Francijo za ugodne pogoje glede mornsričaegs apo-razuma. Razpravs o sUroatnl pokojnini ftew Yofk. — Wllliam Green predsednik Ameriške delavske foderscije, detroitski lupsn Frank Murphy, škof Frsncis McConnell, rablnec Stephen 8 Wiae in veliko število drugih poznanih voditeljev se je odzvslo povabilu in ae bodo udeležili zborovanja, ki ga sklicujs Narodna konferenca za starostno zaščito Zborovanje se bo otvorilo 10. a-prila v New Yorku in ae bo bavl-lo z načrti za uzakonitev predlog glede atarostne pokojnine, ki so bile predložene resnim državnim legialstursm. Redakcije radarjev Wiikea-Barre, Pa. — Plttston Coal Co. Je to dni usUvila obrst v treh premogovnikih In s tem j« vaš kot dvatisoč rudarjev Izgubilo delo. Depresija na trgu premoga se navsjs kot vzrok ta redu kd je. To Je že tretje premogovne družba, ki je začela s zapirsajem premogovnikov. Med brezposelnimi rudarji vlada veliko po-maajkanje. Obeta se Slavka, ker operaterji zahtevalo redukcijo mcad bat pogoj za obnovitev pogodbe Profesor js bil eden od tistih, ki so protestirali proti National Broadcaatlng Co., ki je dovolUs Flehu, da Je napada) uradnike U-nije. Flehev govor Je bil raapo-slan po v»ej Ameriki. Predsednik kompanlja M. H. Aylesworth je sedaj dovolil Davlsu, da potem radia odgovori ns Flsheve ob-dolžitve. Fish Jf obsodil delovanje U nije ln Jo označil kot organlza-cijo, ki podpira revolucionarno gibanje, ki ima namen lzpodko-patl temelje ameriškim institu oljarn. Hoger Baldwin, direktor Unije, Je tudi protestiral. 'To nI prvi slučaj, da si Ja koftgresnlk Fish dovolil neupravičen napad na organizacijo", Je dejal Bakhvln, "Njegove trditve ln obdolžltve ao brez vaake podlage, zato prožimo, da se nam dovoli odgovoriti na nje, da ss bo ameriško ljud-stvo seznanilo z nameni ln cilji te organizacije. Pričakujemo, da bo-ste ustregli naši želji, da odgovorimo na obdolžitve. Naša organizacija aaetopa stare ameriške tradicije glede svoboda govo- ra, tists ln zborovanja, ki so sedanji dobi, v dobi političnih ln Terre Haate, Ind. — (FP) — Pogodba med enšjstlm dlstrik-tora rudarske unije ln Indiana Coal Operators ssociseljo je potekla &1. marca. Prenehanje t delom v premogovnikih Je gotova stvar, ker vsa dosedanja pogajanja med u-ni jo In operatorji niso prlnesls ni kakega rezultata. Operatorji lnslstirajo, da rudarji pristanejo na znižanje mezde, Har so pa slednji odklonili. Unija zahteva šeaturnik In pet dni dela v tednu. da se zmsnjža brezpossl-nost med rudarji, dočlm operatorji vztrajajo pri oeemurniku in šestdnevnemu delavnem tednu ter redukciji mezde. Dalje zahtevajo operatorji, ds opoldanski odmor trs j s samo pol ure. Pogajanja se vlečejo že več tednov ln Je prsv malo upanja ds bo prišlo do sporazuma. Zna men j s kažejo, da Je rudsrsks stavka v Indlsni neizogibna. Kaznjenci gradijo ceste Kfchmond, Va. — Državns delavska federacije in druge delav ske unije protestirajo proti upo slltvl kaznjencev pri konstrukciji državnih cest. Pravijo, da je Vlrglnljl več stotisoš delavcev brezposelnih, katera bi vlsds prsv lahko uposlila pri državnih delih. okunomskih konfliktov, u- toričnlh metod omraženja, ki ga ameriški oponšaparji poslu iujejo proti delavcem. Ta slu rala mezde. Da prestrsšl dslsv-ce, je omrežila Kassajrja in tako dala vzgled drugim, da bodo proglašen! za rdečkarje, Če bodo protestirali. | Obravnava proti Kaseayju j« bila prvotno določena na 2. apri Nimr M tU otaikoill ArštIIšišm skiik RaftlU sanvvs lapsoni """i* s, tods sodnik 4joJe preložil ns poznejši čas. Msdnarodna de avakd obramba je organizirala kampanjo in sklicujs shode po veej državi, da seznsnl ljudstvo to zadevo. Dr. Kari Arnstsin, podpred Mednik ln generalni manažer Goodyear Zeppelin korporacije, ter poročnik T. G. W. Settle, vojaški inšpektor v delavnici zrs-koplovov, sta nedavna podsls izjavo, v kateri zanikata mož nost sabotaže, ker Je bila grad nja zrakoplova vedno pod strogim nadzorstvom. Državni dopartmsat Je že Jal zadevna navadila pre* Neuaijsko podjetje na dobi C h i c s g o. — Odbor ekrsjs Cook js definltivno odklonil ponudbo Wagner Dairy Co., ki Je želela dobiti pogodbo u nabav Ijanje mleka za okrajne institu c i Je,, ker je neunijsks firma, čeprav js dsla boljše pogoje kot unijska podjetja. Napravljen je bil velik pri tlak. da dobi neunijska firma pogodbo. Pred par meseci so Ji okrajni uradniki obljubili, ds jo bo doblls, če bo unijozlrala svoje podjetje, kar pa je odklonila. Waahlngton, D. C. — (FP) Sedaj Je prišlo ns dan, da Je predsednik Hoover že prod enim mesecem instfulral vw tm«m » ofcl-o** m prim*r imo| rado zgodi, zato ker vodatvo in ^ ^ »arca tn kakor ia dan aa Pftjačenje avojlh orga-1 ^ian»tvo tega zbora ^ma dovolj „ WTMJ, ie nizacij, za razširjenje našega la- k^^h dušenj iz prošlih čaaov. > £ J .. Jf M soplsja ter d. poskrbimo, da bo ^^ stremljenje bo veto*, Z^^vTluS^lSo ^Jšn ih časov, ki nima zadosUe ko cine dobil vaak kdor zna čltati po o- IepŠ€ in boljše petje, popolnejše ov* v tem- V ^ f4 W bolj ^ den Uvod prvomajniške itevilkeU ^jiževati potom tMS P0^ HrVTl tradicije in je za pravilno prehrano mani Proletarca. — Za klub št. 118! ^ narS v naaelbini v teanejšo ESEk V ^ ^ žlva,akih žlvH' me8ft' mlek» in m JS^-Joha Kokllch. Toje^ v števUu, m gmotno pomoč Slovenskemu | ^^ tako, da jih ae Od zastopnika I domM. moremo ločiti. Neki rojak v In- Farrell-Sharon, Pa. - Dne 22.; ^^ u t^no svoje ^napollsu je šel peš 4 milje, marca sem zapuatil mesto Pitta- » kot da ^ burgh in se vrnil na obisk k avo- prostore John Dehček iivala mu |n ^^^ w w u ^ ^ - 'in1 ga priporočamoFrank re- , Jae SUaipfet, ^raa»ijo» | nost in vredni gto vae tistega, kar je vam milo. Radiopoataja je bila naravnoat presenečena ln posledica je, da ao nam ponudili njih postajo enkrat na teden. Ne ji družini. Predno aem \o atoril, sem Obiakal ie nekatere prijatelje v PKtaburghu, kjer amo v par alučajih praznovali godoive Jože tov. Dogovorila ava ae tudi a sobratom Jožetom Trobenta, da greva akupaj v Sharon, kjer loi ■ Kdo Šali na farmo? Poar Paw, mlch.—v tem kra- _________„ ju države Mlchlgan ae Imamo _______________ ^a njegov brat Martin trgovino i famurji ie dokaj dobro. Zemlja i vom vam o tem ie aedaj poro-| mešanim blagom. Kaj je bil j je rodovitna in raatejo vaako- čati, upam pa, da vam v 10 dneh vzrok, da ae je akeaal, ml ni sna- j vratni pridelki, sploh kar človek | naznanim bodoči jugoalovanaki no. vseje ali posadi. Okolica je bo- j program. ■■■ ■■■■■ Poieatlh tednih odaotnoatl me gata na vrtovih in vinogradih. zato moramo biti pripravijo-1 je žena že težko pričakovala, ne In če farmar ne pridela eno nj fe boljie, ker Imamo tudi v sicer radi ljubezni, pač pa ker stvar; pridela pa drugo. So do- Milwaukee naaprotnike. Zadnjič je pdčakovala nabasane mainje. bre oeste in veliki trgi, na pri-| je nekdo napadel aamo | Kosem pa naredil račun na mer Ghicago in Detroit, kamor Proaveto ln Proletar* ter plačal pošiljamo avoje pridelke, društveni aaeament, aem Ji iaro- Katerega veaeli al ogledati in čil le $6 za kavo in kruh, meni prM io avoje farme, je aedaj pa ao ostale — ničle. f# | najboljši čaa.Farme ae sedaj tu-1 trjena, zraven tega vaa pa gieda- KaJ pa rojaki na Farrellnu in dl dobijo po plzkl ceni. Kraj je jo direktno v oči, ker njih delo Sharonu, aH ata 4e val člani zdrav in čiat. Ce katerega veaeli je čiato, njih arca nedolžna in^------------- . itva it 262 ki apada k naii naj- i priti4k> avoje farme in ie ni po- akjiial metati polena pod raiitev krlae kar na dlani tudi agrarne dri*n videl t>l pa prav rad, da gre cela jugoalovanaka godba rakovo | pot! To ae aeveda ne bo agodilo, ker ta organizacija je precej u-1 izdelkov. Neprebavljivih anovi v živilih, ki^ potrebne za redno delovanje prebavnih nov, pa nam tudi ni treba dovajati tikmj kruhom, ker jih je dovolj in našemu ■ dela primerneje zastopanih v rastlinski hr v zelenjavi, sočivju in sadju. Tako opažamo, nadaljuje ravnatelj fUa loškega inštituta hamburške univerze dr. Ota Kestner, v resnici, kako ae je prrfirana člM itva pod vplivom novih delovnih načinov tem ljito spremenila, v atarih indmtrljekih deisk aeveda najprej, polagoma pa tudi drugod p vsem civiliziranem svetu. Potrošnja men in mlečnih izdelkov se je dvignila s nujnosti naravnega lakona, prav tako potrošnja zek njave in aadja. Ta razvoj aeveda še ni uklj« čen, a vodi vea v to emer. Tudi poljedeim mu je sledilo — pa ne povaod enako in t m doetni meri. Tu je iakati nekaj vsrokov i krizo v poljedelski stroki, aad katero se priti žujejo v nekaterih industrijalcih deželah. Tal proizvaja Nemčija preveč pridelkov, ki ao m potrebni sa prehrano v prejšnjih Čaaih (ri krompir, koruza itd.) premalo pa sodobnim p trebam primernejših hranil, ki jih mora trt ■uvažati iz inoaematva — po vieokih cenah (m ao, jajca aadje, pienica, ki je bližja živataN hrani itxL) v takinih razmerah je vsaj deW vi^ji jednotl, katera priskoči polnema "brok", ja tukaj še naj- noge, na) bo previden! pomoč v največjih stiskah? Ali boljši kraj. Pripravljen aem da-] iz srca rad bi dobil dotičnega ate čltali pred kratkem račun gl. tl natančnejše informacije vaa-bolnlikega tajnika, da je SNPJ komur, ki ae želi naseliti na far-plačala samo v enem mesecu nad me.~Gao Raukar, Paw Paw, | LH,000 za razne odškodnin« in o- Mlch. ■ peracije? JednoU akrbl aa nas v ' življenju, po" mrii pa lajša trfv t n v Hinavci 1 jen je sorodnikom pokojnega. | Detrolt.—Detrotski župan Ja na javno debato. Pridi in pokaži, kdo si, pa se bova pogovorila j kako ae akladajo programi. Do- j ber nasvet je meni vedno dobro-došel.—John Paulič. bi al lahko v marsičem popravila avoj pokfci če bi znale upoštevati pravo potrebo todob* ga človeštva, po različnih njihovih produktft. Psihologija zverine "h-j Kako «rca im« «lov«k, ki w dr* proglasil nekaj ur na veliki pe-1 mckmaport^ noči odi gži^t-ju m^iirik« vukovntnt ne "klkatl" UoJka. KOkaieaa llurotora •• J« ta^tln naenkrat bojno raavUati. — Vsul J« vtllkl MMftik riorantinvr, Imonnvaa Vlrglllo Florontlno ia no|»i«al MdrmlndvnjMi pMniuv. "Mdomlotfvaiaot pe«uuv r»vulurtj#". V«aka pMrm lakaja v poaohnMn • vrtku In vaak i immt bo lišal on Kv«a*k. Prva posom Is poav^na -MaMollaiJa". V akMaJIk m opsooj« faAiaUtai Junaki prav na Komo rak i nnlin. t velikimi bedami m proslavljaj« dajanja faiiaU#n«a Junaštva oš koora avalevna vojna do alavnaša poH*da aa Kim. Hrilorana -»vata trojka" as postavi v brun aotana. ki ka«a roaroSIti Run aa roakl, boljioviškl aa^la. Na klko naaaanaga vojaka. Uaatoja In Marijo Dovloa podali bog Muaaultniju nudnaravna avtoHtoto ln pokU« nadangela Gabrljala v radakrljo "l',,polo dttaHJa", da poaooa "dacaja" IU<.,fkt araianj kut atmbol oakoAka volja. — Nato aa bojajo 'doro" a >v*J!«al neumrijlvl. iai lovarUi proti anvraSaftoai na oUlak Dalmartja ki proti Unlnu. Poaaoja ao voama huda bitka maš fmlml arajrami la kumaalali. Prvim |M«maoa)<> an-tvljt. dfaglm aatsai. Emaga irnib arajr Jo noopora#-na ta llaaaollnija ndnaooj« aagrli v nobooa. kjar a«a f»4aSa bo« bmkrfaeet faštaiai. V tadaji pooaMvl ndpro asbotka mo« vraU Mfo> P«ta d'||aUaM ln "duoo" poUa skoai n)o »vajo aoi vtSa a maša v vatoo maslo (lito), H<« vstaoo S _ J«ta Irana, da obtoadu}« u Oagod^ii. nmdumi ko po> k ala vodja Srotb arajt 4avfta srna«- kralja Nato as udpro vrata tv. Petra — pMI aa papad la kk«oaftovt Paa«Hov konfa f pratopo a***., ko as ropal, krat) tlore" Htatakt «lb)00Mi0. ^ "v-® (Nadatjovanjo v sadaji kotoat.t Maja lika alavaoat aoc. kluba it. lig v Canaaakargu Canonaburg, Pa, — 8e par tednov ln zavedno dalavatvo Airom eelega aveta bo praanovalo praznik aa vodnega proletarijata, prvi maj. Na prvomajakih manlfe-■ tac i j ah bo tudi letos savedni proletarljat pokazal avojo aoll-darnost in raarddno zavednoat proti krivičnemu družabnemu redu; manlfeatlral bo proti kapi-talltmu in proti aaMatim krivi cam, ki Izvirajo la današnjega profitarskega sistema. Tudi letos bo aa vodni proletarljat na ta veladomomhni dan pokasal svojo moč, avojo voljo pretrgati železne okove, v katere Je uklenjen fte tlaočk t j« in tlačen ln lakoriičan po dastujočem razredu. Daleč, daleč v zgodovino aega njegovo podiloftnUtvo; od auienjetva ln tlačanatva je dolga doba, ki }e nepretrgana veriga krvavega lakorlftčanja slabšega po močnejšem; doba pr««tih. Na progra-da ao IJdbke sabavali občinstvo «>>ori ,4Carlčine Aau t deklamaeljo "Narodna noša"; «onW ^mlljaaa,w staršem R4Hnega ainčka Bkaaa' vdovlce" In "ZHnakega. Ako nam prizadenejo kaj hudega, ae ta f* ker jih ne razumemo ali jih dražimo. c«*" priliko ndamo bili povaem v evesti glede i«« smo vzeli a seboj atol od tretja v kletko. h takih atolov ao sveaane z dvema prednic*« Tak atol ae da povezniti kakor past nah* živali, ki bi morda napadla. Osupla i»viu potrebovala nekaj čaaa, da ae je IznebUs mm vadnega pokrivala, in neviečni posetnik * mogel medtem tiho umakniti. V urt.n. -to komaj kedaj primerilo. Moj najbumj se je imenoval Faff. Kako ae ja mogel m liti, ke aem prišel k njemu na njegov domj^ brikanju ni bilo ne kraja ne konca m bila prava bitka, če aam hotel proč. Kaju rs ae je po paaje vrgel na hrbet, tai aicar p^l hodom. Stopiti preko njega bi bilo neurn^ bi, me bil a svojimi šapami pridržal Tako aem moral vaakokrat njegovo obrniti drugam, da aem neopažen ** m sem moraj vaaj priatopiti in ga «■ pri Jedi ae ni bilo ialfti t njim. Brtium mladiču med žretjem pagoatoma nagaiaii to tioočlotno hlnavščlno. CakeJ. ckkmi hl —, Poeetnikom avojlh polletnih koncertov hr-vatako pov. društvo "Zora" na- mllj. (Podatki Iz Daily N«wal iz Weot Alllaa. aad katerim ae ae tudi turški pioa is "Barona Tron- Almanaha.) ga prepričanja ae je uživela v društvo in bila več let pomoina tajnica in aktivna na vaeh društvenih priredbah. Ni pa alutl-la, da bo prišla amrt in jo x mladih letih ugrabila Iz naše arede. Pokopana je bila 0. marca a katoliškim obredom na Hrvat-skem; pokopališču db udeležbi velikega itevila društvenih bratov in sester ter prijateljev, ki ao jo bili a cvetjem ovenčali na mrt vaškem odru. Pokojnica zapušča žalujoče atarie, brata In sestro ter prijatelje. Druitvo it 847 SNPJ izreka sorodnikom ao-___ ialje. pokojni -tri pa ohrani] ^^^fl^aS^^ blag spomin. Safckfc, pred.. | ft1" ^ in ako me je pot Chlcago.—Tem potom se sit-1 no zahvalimo za darila in pod-| poro za velikonočne praznike, katero amo prejeli od Zveze SN-1 PJ, v kateri ao druitva H. 99, 131, 270, 610, 681, 682 in 707. Ker smo v veliki sadregi ln po-1 manjkanju, Je to naa selo razveselilo In nekoliko razbremeni-! lo srce. Ostajamo is hvalešnooti —družina Zakrajiek. LISTNICA I REDNIATVA WolHmu W. Va. — % M . V.:| Stvar gioda arečkanja ne moto v list, ker to prepovedujejo poštni] Hkebarga*. Wk W. R:-J»o-| vrši na Francije a vae mi a jeni mil kolonijami ln odvisnim teritorijem meri 4J90.406 kvadratnih milj. ZdraŠeao države pa g vsemi avojim ln odvisnim teritorijem) merijo S.743.&29 kvadratnih! To Ja vollka fašiftlčaa tm _______k> ■jfv kulturo. Vlšt so snošoost nodjonallatldno oatvarjajoas bičana od ftovinlsiaa, v oooaaiaoi Dalo« Jo od rooničoaga ilvljonja.' sr«; te Vidiš, vidiš t Pa da ne bo t^JJ? re! Na vaak način bo, mmo-n^jt^ 10. Opiaani umotvor poeta fiorentma^ katdfl je. da Je njegova ^^ZlZo** kulture. Ako ae rep ae odlomi. njem še precej kocin "svete troj let . Člani Hooverjevega fii^i^j^i zadnja tri leta prepeval o proaper^ • ^ hrezdrls* ( Vnjeni dobrodelni cK^r "f jth uamlHjo, če Je ie kaj ostalo v p**^ Filozofija starega iojca: ^ Neki ieletnttkl magaat g prav, le flovek krade, j^ ^ttai w čakal na magnaža ali u poro, ni vreden alti ta pm**»-Umrje naj gladu 1 IOBOTA, 4. APRILA. Vesti iz Jugoslavije (PM*feTslski Uis Prasveta t J 11011*»,) ^VANJE NA KMETIH gEJE ZACBL4T Ljubljana, sredi marca. Ud ljubljanski meščanski «ik ie zapisal te dni notico, naslovil: "Varčevanje ^ se je pričelo". Neki J^i Štajerske se je tam-„Tdu*eno spomnil na kmeti mti je nedavno povedal, d K vse tenitve vrte brez L brez poprej Uko običaj-Jjedin in več dni trajajo-i veselja. Ta kmet mu je ba-lejsi: "Zakaj bi s pojedina-spravljali denar, rajši dam ■Hg^kov hčeri za do-lje hasnili." Ta-, dopisnik pa na-Kmet je apo-pumetaejftl b psr tis p ji bodo e dejal|" Isto vzkli , da je mnogo ievanje, kakor pa «b poroki. "Varčevanje na tih se je pričelo .. Itd. aj je res tako? ifiejmo: t jt kmet začel šele aedaj itfsti, potem je pač doslej spavljiv, razmeUval je 4e-na vse strani. Vaaj tako bi lovek mislil po tej navdušeni. Pa ni res to, Naš kmet il nikoli zapravljiv, nikoli v izobilju, naš kmet je 10 moral paziti na sleherni jcer, kako ga je obrnil, da je prinesel uspeh. Nal kmet ji nikoli prevzeten, naš kmet lil vedno domač, pristen in pen ns svoje s trpljenjem kovano zemljo, toda prcvze-ni bil, da bi is prevzetnoeti ivo meUl denar v nidevq ri. Nai kmet ni bil nikoli smiseln veseljak, da bi bres e padal v zabave ln potrato ha.ska. Ne da bi bil naš kmet i, kadar je lahko vesel. O kmet je vesel, če mu njiva obrodi, če je les v gozdovih in, fe je žitno zrnje kleno in i voli lepo rejeni. In na* kmet eoel. U dobro omoši svojo ia če je otroke preakrbel. i, ns* kmet je . vesel, naš t je bil vesel, če je hčerko snotil. Kje pa je dežela, da met ne slavil poroke svojih i kar najbolj veselo 7 Poro-troka — to je bil za aUrše idno vesel dogodek, posebno metidke stanše. Poroka in po ki ohcet — to je vendar ta-aie, kakor jo naš narodna pesem z nadih va-'edsj ne je sešla žlahta, tele je točilo vino, v peči se je t, V hiii so plesali, z zapefcka ifledal smehljaje se ded, in ledala babica. En dan, pone-dva dni in več — radost, t radost je bila v hiši. le nedavno je bilo tako. »j Pravijo, da tega ni več. *>se tudi na kmetih udoma-mestne navade, opraviti po-^brez gostij in veseljačenja. *a. blsgoslov pred oltarjem, « domov, kosilo za bližnje e. pa proč s poročno obleko, ati rokave in na dek>. pravijo, da je zdaj. ••»ali pa MO, da to radi krneli »poznanja, da je pamet-jSrtevsti in priložiti kak ti-»Meri za doto, kakor pa ra- f n&Aa vas je posUla v ne-•u«wn drugačna: v življen-* Iklede v usta. Tu je naša Pritrfana. kakor ni bila nl- ^nsplctemo sUro peaem „ ® Moramo jo! Zakaj to ee ^ ^terjavati denar iz m, marveč trgati J- To kar se dogaja Z to j« čisto navada jajo v vas biriči in rubijo živino, voaove, konje, ki kmetje pravijo: " 5£0 tri manjše eksplozije v Beogradu, ln sicer prva pred vhodom v nedokončano zgradbo prometnega ministrstva t Ne manj hrt ulici v bližini ftslsi-nlške postaje, kjer je bil majhen paket s eksplozivno snovjo poeUvljcn v kup drobnega gradbenega materiala. | > Druga jo bila kakih 900 m više v isti ulici. Eksplozivni paket je bil poeUvljen pod zabojem za ulične smeli. bila kakih 2100 m vi- IV te kakih 200 dltee In Irinj- kožo z a g^^^lavsdno, uprsv ubijanj« naših kmetov P vasi. i*ko »°bo v svoji hiši J**' davek, zs c* * Pe iti za nekaj F. Jo »U nova dva bre-!" hrM<' naših kmetov. * »»a grunt in še majh-r,ln"' ki iztoči samo vsake 2*kaj litrov vina, mora "J na ceste kakih 50 dni J*f*ti teh 80 dni pa * »*». to je 1000 Din na t"]'« naj jemlje denar, če i«dla tako, da ko-Z' ^narja sa blatno itd ? Ceao padle ce- S™ da se F> ** izplača voe E2i2V mnog-ih vassk Trenja je i še na segal skega sline. Na nasprotni strani je posUvljen zaboj za ulični gnoj. Pod nJim so organi oblasti opszili sumljiv zavojček. Semkaj je bila takoj poeUvljena straža do prihoda strokovnjakov, da pregledajo paket.Malo zatem je dospel strokovnjak major Rekalov, ki je ekttšal pregledati vsebino pakeU. Medtem je nasUla eka-pleslja, M ga je hudo ranila. Tu ao našli tudi cekar, a katerim ao bile eksplozivne snovi prinesene. Na osnovi dosedanje preiskave se domneva, da je dottčnaeee-be prispela s vlakom z neke etra- nI ln da je noeeč ovoje z eksplozivnimi snovmi v cekar ju, poaU-vljala ovoje na ulice v vrstnem redu, In alcer od Ncmanjiae ulice pa do vogala Zrinjakega ulice, dokler ni zadnjega pakeU pustil s cekarjem vred. Iz vaega sledi, da so bili naklepi te osebe le demonatrativnega značaja. MaUrijalne škode nl*er ao M le Slu plastjo na odprtih ln širokih nHkega Ta družbi js gostovala po vssh večjih e-vropsklh msstih in ae je na poti nazaj oglsalla tudi v Ljrf>IJanl. h Ljubljane os takoj odpotovali v Trat. kjer-eo Imeli zadnjo evropsko prsdaUvo, nakar od-pstu jejo v doasovlno. Večer še japonske igralske družbe je bU v opernem gledališču, ki je več-ijcMk Neki nemški list odgovarja na to vprašanje tako-lei "Zgodovi na pozna dosti akičajev. da so znane osebe videle razno "prtkaa-ni". "Duhovi" so -med takimi "prlkaanlmi" najbolj anani. Prikazen, ki jo je videl eeear KonaUntin Veliki, je najbolj znana. Cerkveni pisatelj KvseMj poroča, da je "videl" eeear Kon-ŠUntin pred odločilne bitko le* ta 811. pq Kristusu na nebu križ a napisom: V tem znamenju boš zmagal ("In hoc signo vinooo"). Nekaj podobnega ae Je zgodilo tudi v tretjem letu svetovne vojne. Neki angleški vojak je te-daj poročaj listu "IUuatrated Newa" to-tei "Ob eni uri po polnoči amo videli v oblakih krasen bel križ. Križ ae Je pomikal naprej, dokler ni doaegel Vune. Vol smo videli križ ln 10 minut noben strel, pač pa ja globok molk na obeh straneh. Kaj je neki pomenila U pri kaaen?" Moderna znanost oe smatra Ukih pojavov za nobene čudeže več, ampak jih tolmači is vstroja naAega aparata sa gledanje. Mi vemo, da ima naše oko a tem, kar vidimo oziroma s tam, kar mislimo da vidimo, opraviti le toliko kakor ima opraviti leča na fotografskem aparatu S sliko, ki ae pojavi na fotografaki plošči Leča meče sliko na ploščo, oko pa na mrežlbo, kjer vpliva olika na možgane. 'Možgani pa so tHti organ, ki tolmači slike, ki mu jih dsvaja oko (leča). Možgani pa ne spre-jemajo samo slik, ki jim jih dovaja oko, ampak oni tudi ukazujejo očesu, kaj. nsj vidi, in ae včasih ne zmenijo niti za to, kar Jim Javlja oko. Možgani torej popolnoma nadzorujejo naš aparat za gledanje ln zato ne smemo vedno verjeti svojim očem: mi ne verjamemo, kar vidimo, ampak mi vidimo, kar verjamemo I To dejotvo potrjujejo vaak dan priče pred sodišči — niti *ve priči ne oplaujeU enega in ietega dogodka enako, čeprav sU ga obe gledali a avojimi očmi. TVikazaa", ki jo je videl ceaar KonšUntln, je nasUla bržkone voled neke posebne osvetljave oblakov; da je ''videl" eeear KonšUntln križ z znanim nspleom, to so mu narekovali njegovi možgani, ki ao že zdsvnsj omahovali v veri na vsegamogočnost poganskih bo gov, psč pa so verjeli ns zmago kristjsnstvs. Profesor filozofije na vsouši-lišču v Msnitobi, Kanada, Frank Allen je napravil mnogo poaku-sov, da spozna razmerje med o-čmi in možgani. Začel js s barvami. Znano ja namrsč, da u stujejo tri barvo, da Izsoveje v sašem očesa vtis v sok mavričnih barv, Profeoor Allen Je dognal tri važno okolnostl pri gto dsnju barv. Najprej pošlje oceani živec možganom "poročilo" ds je oko "nekaj" videlo, n. pr nekaj selenega. Nato pošljejo možgani očesu poročilo; voled ksteregs se občutljivost očesa se "Zeleno" barvo pojsšs ; poleg tega pa možgani tudi lahke zmanjšajo Občutljivost očesa za mogoče barve, Take si raalagi pojav, da vidijo nekateri eno In lato zeleno barvo bolj zeleno, dragi pa manj zeleno Vtis barve Je " - edrteea ed Uga. kaj frn. Za oanovo kratkega zvočnega trUttilma služi deset do dvajset tisoč posamesnth rlab, ki j Ih mora oel štab umetnikov prostoročno zrisati na pele kopirnega platna. To je egremno delo, a Se nI vee. Vrh Sega je treba enako velike ploščlse celuloida. Dočtm opravlja aamo riaanje M umet-je potrebne sa kopiranje 85 spretnih kopiatov, ki Izvršnje-je svoje prseisno delo na nalašč v U namen konstruiranih mizah. Ko ao narejene od Celega filma celuioidne slike, jih fotografira operater a fUmsko kamero. Za glasbene spremljavo poskrbi orkester 86 godbenikov, U rastline druge zvočne efekte pa nekaj ropotarjev, ki Jih je zvočni film prevzel od radia, kjer igrajo vaA-no vlogo pri uprlaarjanju slušnih iger. * k ■ ; Zanimivo je, da ae prt aneman-ju fotografira vsaka slika poae^ boj. Pri predvajanji) pa ao posamezne alike tako -točno krijejo, da ima gledalec pri zadostni brzini dojem šive alike. Tako je treba sa kratek zvočni trikfilm, ki nas rasvsdruje nekaj minut« skupnega dela skoro 100 umetnikov, ki morajo bi-tj vsi mojstri v aveji stroki. Izdelovanje navadnih trikfilmov je mnogo preprostejše in ne zahte- pri enaki dolžini skoro "trHtrpt prej gotov kot zvočni. Filme, v katerih nastopajo u-metnlce miške, bi lahka primerjali s priljubljenim lutkovnim gledališčem« kjer ss kretajo mrtve lutke in Šivali po pritlikavem odru, kjer govore, pojejo ln plešejo, jedo, pijo in oe pripeljava-jo za okorne ročice, kakor da bi bile šive. Kdor bode videti, kako oe ustvarja to življenje, mora pogledati za kullae. Prav tako pri trikfllmu. Tudi tu je treba opa sovsti umetnike pri dslu, ds rs zumemo kako naetgjajo vsi baj ni prizori, ki as jih nikoli ne moremo dovolj naglsdati > Svetal trtkfilml | učinkujejo navzlic groteskni vspblni salo ravno, kakor da niso zapustile nik< dov, čeprav Jih Jo bilo na atoti na pri delu. V . j r Kakor povsod, so tudi tukaj prične delo a idejo, ki ae redi v mi ui in» vsebini za i čipt^ške takih vidni roke vidnih ale- aa na poaebno osadje, ki je pripravljeno na veliki mizi. Nanjq ae pritrdijo tudi posamezne delne sličice. Kamera pa je>ritrje-na nad mizo, tako da ae snemajo Slike od zgoraj. Poeeben seznam slik skrbi aa pravilno sosledje. Vnemimo, da aHema film, v ka-predatavlja priljubljen« "Mišks Miki" strelce s k&om. Naj prvo se napravi na omenjeni mizi ezadjei goad ali kaka druga primerna pokrajina. Na t« ozadje ae položi oduloidna plošča, na kaSeri Js narisana miška Miki v pozi strelca, ki ji pa še manjkajo roke, lok in puščice. Ti deli ao nariaani na drugih ploščah, ki ae potem v primarnem redu polagajo druga vrh druge, tako da naaUnejo poaa-mezne* alike, na kaUrlh ae vldt miška vsaktkrat v dru^i pozi. Tako je treba položiti Štiri alt še več slik drugo vrh druge za vsak srie-tek. NepresUno je treba zamenjavati položaj rok, loka in puščice, da ae poatopoma ustvarijo vae posamezne faze strela. Vsa- la i a aa a^is .......ll(l ^MBB te« slioirn se mora VIOSH razviti Is poprejšnje. Pri predvajanju mora videti gledalec, kako rdka pritegne tetivo s puščico, kako ao potem lok sproži ln •poftene puščico proti cilju. Ko je film v slikovitem dehi m mora slnhronlilratl s govorom in glaabo. Tu ae sačno dela glasbenikov in ropoUrjev. Orkester se porsameeti v posebni predvajalni dvorani, tako da ao godbeniki obrnjen! s hrbtom pro-U platnu, la dirigent vidi aHke. Na dane znamenje ae proetor stemni ln film ae aačne vrteti. Čim se pokaže glavni naek>v, dvigne knpelnik Uktirko in orkeetor sačno ovirati v ritmu dejanja. To je aevada šele poskušnja, ki aa pa mora tako dolgo ponavljati, dokler ae godba točno ne ujema a slikami. (Živ. in svet.) Ut%MwvSaBa Si 0047-IS Sa. Lsvadsla A*«.. Cktraso. 1H. PoJ^oru Jttftoti^l t?. sSrSkvi *iTsi Saskarall 4001 GLAVNI 0080U §.M.P.a. CAINKŠ^ 1 pndsoSaAi,««.tl9t S. a. v1ukh gl. lijaaut.KM.MV 8» novak. tajmlk kol o4Sslka....^7 g. Uvašals Avs^ CH. gl. blagajnik......MI7 S. Uwsdals Av^. A, uprkviutj glasila....MIT S. tsnsdals Avs* HMH KOLIK, arsdalk glssila......tOST S. Ueašala Ava, UfDittnr TIDRICH, prti seitSSuJ OONALD LOTKir<%4rBm*ia, INT iokn i. SAvkktnig. gi sSrenUS. .IfSS W, ▲ta, Ckkags, Ohiasjllb ftSl Russ>ll A?»., lokasisas, ^a. IŠT ^HsiktS A va., Oklsee«, 01. toHNOUP^": sissovicai^.iooi i POROTNI tornu OOMRK, HOtsoSSIk. ........ «•• • emir. I,,, t««,.> iMl . ________r PODBOJ..................Mi hmmIIH • 8°' 01 fRAlfOM 8AK0VlBK...4r*.jA..«.....H »sum BURK KAR. prt KAR J S., drugo pbBPBIBI^P kšm$ Ha Ohlaags, UI. Mi«tn» tltin'ilMllllMI 108IPH BRATKOVICH, IstvOs iMJi..........ft. R. 8, PE ANK KLOPClC, pato okroje.....I8S, ........iRp W, ALBIKT RRA8T................. .10111 FRKD MAUosUHl ju i\ poracije je svlrala Jazz godba ln zdravnik as Je razgovarjal z občinstvom ln klnomatografakl o-poratorjl so snemali prizore. Med operacijo Je omedlelo pet Sesek. fttorklje preganjajo kobilice Severna Afrika doživlja letos zopet nadlogo kobilic. Nedavno se ee vsul! gosti reji skakačev na odnotne kraje. K sreči pa ao kmalu sa kobilicami priletele štorklje, ki oo ee pojavile v okolici Agadlrja v velikem številu 15,080 kljunov, Atorklje pridno uničujejo kobilice In s njih obiskom eo bo škoda proooj zmanj- V dsžslnsm Sboru as js Cula pritožba, da opravljajo zvezni In nlki doma rasna de- li e deželni urad la, ki pripadajo drugim nHn skupinam, in jejo 1>rc7po*e1nflgt« To aa vi In la javnih služi) as HlloSljo vpokojenei Namerava se zmanj- kati število deželnega ursdniSt-va. . V deželnem kuRnrnsni*avstu so je" pordčslo o napredovanju aadjereje v deželi, Velikemu Stavilo kmetovalcev Je dlsjŠals sS-djoreja gosfiodaratvo Ifi d«s»lček aadjereje |g lanskega leta se SS-nI Sa 80 mllijonnv. Država Je lani Živahno podpirala koroško oadjerejo in poapeševals prodaje, tako da se Js ddbllo ss sadje več nego na §tajerzkem sli v Jugoslaviji. Iz Hlberica Je žel rssglss V o-kotlco, da je prtšsl nebi veietr-šeo z Dunsjs ln ds bo naku iptl lih več težkih volov. Kmetje naj priženejo v PUberk. Oskrt>el. si žlvinsk« poHle tfsU ln prig- nali vole v PUberk. Tleti napove- Na vojaškem veSbališču v Desssu ao spustili v zrak raketo, ki Je bolj podebna modernemu stroju kakor raketi. Nsprs vo oo nognali v zrak s pomočjo e-kktrike v n ■^■■ipdaJJI 80 m. Med te-pim afkanjem Je stroj zletal več gte metrov kvišku In zopet gladko prietal na zemlji. Aparat Je bil napolnjen s tek^im kisikom in,z utekočinjenim gorilnim pil-nom. Prednost tega aparata Je , titrakevlada v Vsnasaell Washington, D. C. — Vene-suelskl politični begunci v Waoh-Ingtonu naznanjajo, da Jim Je neki begunec, ki je nedavno dospel v republiko Coiumbija, sporočil, da Je dlkUtor Oomez vr-gel spet nekega ameriškega dr-žavljana v zapor, ker ga je raz-žatil. Alfred B. Mos^usrs, inženir In graduant Forhsns univerz« v New Vorku, je bil v prošlem decembru aretiran v Cabimaou, kjer je nsdgoral konstrukcijo elsktrsrne. Odpeljan je bil v jetniško trdajavo Marsealbo na Gomesov ukaz, kjer je bil mučen z namenom, de poda 'izpoved". Kakšnega zločina Je ob-tožen, poročilo ne povs. Oerald A. Mokma, ameriški konzul v Marai nibu, ki je UI eb-vsššsn o aretaciji, Je.obtožen, da ni sSsril slSeeer sa pretekel je ameriškega državljana. "Gospod profesor, sli ste dobili dvojine7 Kaj pa sU: fant ka ali punčki T "Meni se zdi, da je adea fan tek, drugI pa punčko — Ishko je pe tudi narobe . • <* dani trgovec ee Je Ne pojavil In ponudil tako nizke ceno, da eo ga kmetje ogorčeno zavrnili In odgnali vole domov, Pred odhodom eo povedali kmetje, da že prklc čas, ko bodo obračunali i svojimi znanimi pftMrfSkhnl "prijs-teljl". Itll JON DOLARJEV ZA DRŽAVNE GRADNJE mrnmm^š ^ i Letos bo 45 držev poUoailo S1,650,(KM),000 za Javne gradnje, glasom podatkov nabranih od predsednlkovsgs odbora za laposlenoat Ta znesek vključuje 9812,600,000 za poAopja In $888,400,060 za državna sesto. Prva Izmed vseh drŽav Je New Vork, ki Je prorsčunals letne $108,000,000 za javne državne gradnje. CelUornla ko petroel-In ss Javna poslopje In seels pri-kHSno 80 mIHJonev, LoulsUne 84 In Illinois 88 mllljemrv. Vso te cetede He v H mlt>om«>ri'» IJi .......... ■ ruš. "f e pridem svešer posno domov, sum naslednjega dne zjutraj ves raSblt." . „ . "Tsko, Uko — ali ate tudi oša- njenir s trfnvino popolnoma psgursSII." Jas Ml densrjs — tudi Krih Ihviager: Armada za PROSVETA Pridrvelo hovega sedla je nekaj Kozakov. Preko nji-so viaell krvavi oficirji. Bing-ljali ao kakor da bi bili iz gumija in njihovi obrati ao bUi strašno »pačeni. K našemu vozu je pristopil mlad transbajkaizki častnik. Imel je blesteče se lakatne škornje, modre svilene jahalne hlače z rumenimi portami in zeleno svilnato bluzo. . Schnarrenberg me je dregnil. Dejal sem: "Protcatiram proti načinu ln postopanju l Popolnoma so nas izropali, to je proti vojnemu pravu!" Schnarrenberg je zadovoljno zamr-mral. Ne razume sicer niti besedice ruski, ven-dsr pa je spoznal po naglasu, kaj sem govoril. Mladi oficir pa se je samo nasmehnil. "Ali vam ni dovolj, da ste ostali pri življenju?" je vprašal i mehkih glasom. "Mi Kozaki nismo vedno tako velikodušni! Jaz na vašem mestu, bi bil vsekakor zadovoljen ..." ..... Kmalu za tem je pridrvela na dvorišče trojka. Med dvema višjima ruskimi častnikoma sem spoznal nemško dragonsko uniformo, oster znan obraz z monokljem. "Bitmajster, grof Holcklng, prvi esksdron!" Je dejal Schnarrenberg z glssom, kakor da bi raportlral. Trojka je obstals deset korakov pred nami. Holcklng j# le s težavo zlezel z voza. Oba oficirja sta ga podpirala. Toda glej — on ima še vedno opassn svoj meč?! Ko je napravil asksJ korakov, ga je hotelo zadušiti, otresal je z glavo — bil Je tako alab, kakor da bi od mrtvih vata!. Eden oficirjev je skočil v hišo in se je kmalu vrnil s starim generalom, ki ga Je spremljalo mnogo častnikov. "Glejte, praporščak P' je zzmrmral Schnarrenberg. Dvignil aem nekoliko glavo ln sem slišal nekoga, ki je javljal-., "Polkovnik Belja-jev prosi vašo ekselenco, da se dovoli temu oficirju radi njegove hrabrosti še nadalje nositi svoj meč!" Hoiking ne razume ruzki. Kaj naj ztori? 6 trepetajočimi prati si js odnašal sabljo ln jo kitevlto stegnil pred ae. Stari general pa je svečano pozdravil, se spoštljivo priklonil in mu na kavalirski način vrnil njegov meč. Holcklng je ostrmel, zgrabil je z desnico meč, al del levico na prša, potem pa je telebnll na tla, kakor posekano drevo. "Ali nI vojna lepa?" je dejal Schnarrenberg navdušeno. "Hudirja, to pa je bilo nekaj. Naj govore ljudje kar hočejo, to je bilo nekaj velikega ..." • Zvečer so nas prenesli v prazno sobo dlvi-zijskega štaba. Okoli sto težko ranjenih je ležalo na slami, drug poleg drugega. Večina jih je stokalo, nskaterl so hropll, mlad junker pa je nepretrgoma kričal: "KUdegsid, «ilde-gsrd!" "Ali nimate nič morfija r' sem vprašal sanltejca, ki je šel mimo. "Morfium? Niče-vo..." V sredi je stala široka miza. Drugega za drugim zo polagali nanjo. Ob mizi atojl vojni ♦ zdravnik z zzvlhznlmi rokami in Kozak mu sveti s kadečo ae petrolejko. Na belih stenah se groteskno majajo njuni senci In zdravnika noš Je videti velik In dolg kakor kozaška zabija. Skoro vsakdo, ki ga polože na to krvavo mizo, zakrlči čez nekaj Časa. Nad visokimi drevesi stoji ovel mesec. Ob oknu drve silhuete dirjajočlh Kozakov z visokimi kožuhovinastlml kučmami. V diru stoje v stremenih. Bobnenje konjskih kopit Jih javlja že od daleč In sa hip ugluši naše stokanje. V daljavi grme topovi, nekje v bližini gori hiša. Tako sem slab, da niti glave ne morem dvigniti. Ko se je zmračilo, me je nspadla mrzlica. Vae postave, zdrzvnlka, Kozaka, jezdece pb oknu in oztale rznjence vidim le kakor eence. Val imajo nekaj tajinstvenega na sebi, ao kakor atrahovi in daairavno še ne vem kaj pomeni "Rusija", vem: v teh prvih, mirnih urah alutlm, da sem v trenutku, ko sem bi* vjet, stopil v nov, tuj, nerazumljiv svet. * Občutil sem streh, ki se me je oklepal kakor zanjka, toda to ni bilo samo pri meni. Ležal je na vseh mu NAROČNIKI POZO« M 81.1141 j* aareča^ Kateri dan je bil Kristus križan? O dnevih Kristusovega rojst-smo | va in križanja si svet še sedaj ni na jasnem. 2e stoletja se o teh datumih vodijo debate in razprave. Točna ugotovitev, teh dveh Naročala* za Proavato — Kaj pa zopet hoče? —|dni je v našem Štetju let zato vpraša papa. — JOajBoče imeti. — Kaj? . . . (srdito). No,I ___________^ zdaj vidim, da se mu je zmešalo. ^ ^^ ^^ ^ ^^ |(MM) — Hvala lepa! Kaj pa govo-' riš? Nevarnost je minila, ti bi jo pa rad priklical nazaj! Ne pozabi, da je Še dete. Pa vsaj napravi tako, kakor da bi mu dal . . . /, . . . Klija? . >| - Seveda, Če ga pa vsak način hoče. \ * B 7" N»; tu *a ima*! ,, |Tednik zam ztaae--------------.$1.28 In razkzfcem papa vzame sklo- TOdsIk ? Evropo stane ...... 1M dico, zajame žličico kleja in mu ptftnlna u tednik v Evropo M Za Clcero ln Chicago je.. 1 tednik it rtM*HM..H»..».«*M. 2 tednika te... 3 tedniki in M 8.80 - 2.40 -17.80 8.80 8.10 8J0 ga položil na krožnft. PoŽri to in zamaši si za-stran mene vsa čreva, da bo le | mir! — Ah! Ti nimaš srca! Toto začne znova tuliti. Papa drži v eni roki skledko, v drugI krožnik in se ves trese od jeze — No, ksj pa hočeš še, zijalo nesrečno? — No, zidaj je pO že zijalo! •Toto se url v tulenju. Papa (se pomiri): — Kaj se že zopet začenja? Toto, moj mali Toto, kaj ,pa hočeš še? I — Jej naprej ti. — Jaz naj jem klej??? — Vidi* ga, kaj se pa čudiš? ■— pravi mamic*, -i* toto hoče, da poskusiš najprej 41 klej. Saj ne bo tako hudo. — Hvala lepa. Mladinski List stane............01.2« Ml. Ust v Evropo etano...... L8f Ali ate naročeni na dnevnih Proeveto'? Podpirajte svoj Uat> NAZNANILO iz upravništva lih ta Proeveta Naznanja se, da JU som sa sredino izdajo zvišana. V dnevniku, druge dneve Izven sredine izdaje Je kakor prej«. Te velja za člane, društva in druge Najnižja cena za palec preato-ra v dnevnika Izven sredine Izdaje Je 50c; v sredini Izdaji po 01.00 za enkratno priobčitev, Za oglase se računa po velikoeti prostora. Kadar pošljete oglas, zapišite vselej, kateri ds* želite, ds so va oglas priobči In koliko nameravate potrošiti. Vselej pišite točno In ob pikrem čaau, ako želite imeti dobro poelugo. Prosimo vos, ds to lipo* Števate. Philip Godlna, upravitelj. teki* ia dan. PenoviutT vočaano, da vam list* vime. Ako lista ne je mogoče vstavijea, ker^ plačan. Ako je vaš I* 1 ta ga ne prejmete, U J vstavljen vsled napačaZ slova, pišite nam dopSu navedite etari in novi Naši zastopniki se m štveni tajniki ln drugI ki, pri katerih lahko plačat, ročnlno. "TJ Naročnina zz celo let« je n In za pol leta pa $3.00. (% SNPJ doplzčajo $4.80 za I, za pol leta $2.40. Za meato Chicago in Ckm leto $7.50, pol leta $3.75,» ne 06.80. , Za Evropo stane a pol [ $4.50, za vse leto pa 19.0*. Tednik atane za Evropo |L Clan( doplačajo aamo S* poštnino. Naročnino lahko tudi ■ pošljete na naalov: Mladinski List slaac a s leto 01.20. Upravniitvo "PROSVK! 2087 a Lairndale Are. CUu Ali ste i« naročil! Prosve-to ali Mladinski Ust svojemu prijatelja ali garodnflni t domovino? To ie edini dar trajne vrednosti, Id ga ■ud denar lahko pošljete t d SLOVENSKA NARODNA ji PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacij« k poeebno list Proeveta u kod ter potrebno agitacijo m društev In članstva ia u m gando svojih Idej. Nlkakg ne za propagando draglk p pornih organizacij. Vsaki ganlzzclja ima običajno n glasilo. Torej agHstori£slk| in naznanila dragih pošps organizacij In njih drušUri ze ne pošiljalo lista Agitirajte za Prosveta PRIDRUŽITE SE VELIKEMU IZLETU /V* G. L. Kmplre: TOTO Stanovanje Imajo akromno, obledel rdeč salon, jedilnica a la Henrik II. — kakor vae Jedilni-ce. Milostlva gospa se oblač; toč-. no po luvrakih katalogih. Go* spod prlsposablja kroj dvršni-kov, idaj Jih para po aredi, zdaj ob straneh, kakor zahteva moda. Služkinja je U bližnje posre-dovalnlce — petindvajsetletna, uspešno cepljena. Poldne je. Gospod prihaja po fttopnicah in jih šteje: 10—17— 18 . . . Naenkrat *e ustavi in neha šteti stopnice. — No, hvala bogu, že zopet Toto! Kaj neki mu je, da se tako dere? Toto je dedtf, »eveda edini. Ne smete pozabiti, da imata gospod in gospa akrumno stanovanje. A ker je edini, je logično, da je razvajen in v najšlrfcm pomenu besede trmast tiran, pred katerim »e val trenejo 1* pomUlite, kaj M bilo. če bi umrl! In vae ga lahko ubij«*: prepih, ribja kost, najmam*i u-govor. Toto prav dobro ve, da ga lah. ko vse ubije, rejo odreči? Navlhaner za rdi liki rak. sa hip umolkne, po t« m pe sašene neusmiljen vrišt na visokih strunah tako. da zmaj* hišnik z glavo in aegodrnja: tretjega nadatropja! rBože moj, to je grozno! Tako jo bilo tudi danes, pa je Že nervozno pozvonil. — Ne zvoni tako močno! Saj tvoj sin že itak dovolj rogovlll. Mamica mu akrbno pogladl mu lase in obriše rajo n ko po se nabl< — Evo, lepo žličko Imaš. Toto Izvleče prve registre. Po tem pa — tresk! in žlica je v omari. — Nočem . . . — Kaj praviš. Toto? — se o-glasi papa. ki ae ne more več premagovati. To je pa že od al-le! Ali boš jedel Juho, ali pa po-sežem vmes tudi Jaz. V odgovor prime. Toto krožnik, pogleda hladnoklfrno papa-na ln trešči krožnik za žlico. — Nočem! Se pred no je dobro Itgovoril to heaedo, ga Je papa odnesel na varno med stare steklenice v * h ram bo. -— Rova vsaj v miru obedovala. — pravi In saklene vrata. temveč za otroka, ki ne juhe, a ti mu Jo hočeš*vsi-T1 ne Ješ rad teletine. Kaj če bi ti jo vedno vsllje-? Od otroka pa vendar zato, česar niti sam ne smo-Ah vi- možje! In če se dol-v uradu, mora prenaša ti tvojo sitnost ubogi sinček. Torej mu delam krivico? Tam ga imaš, le poslušaj! res, sinko je prepričan, da njegov glas prebiti vae in vrata. Zato se neusml-dorel Ah. pojdi ponj! Ce bo ta-ko tulil, nam odpove gospodar stanovanje. POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJA-TELJEM RAZNIH NAZNANIL. Vide*, da je nesrečna mami Kaj mu torej nio-|ca p^Miki oči. nadaljuje: — Kaj nisem storil prav Menda vendar ne mieliš. da bo nama ta imglavec pljuval obrast 'i — Molči, lepo te prosim! U-sopet U paglavec ulbljršme! Ne za pljuvanje \ NAZNANILU. ds morajo naznaniti vse spre »be naalevov Osnov lo 11» nlc, naslove novih članov, te« la naslove odztopllk, črtanih In Izobčenih članov n* I apravnIAtvn Preeveta, lahko točno vredl Imenik ss pošiljanje llaU Preeveta In naalore, katere peAlJe to glavnemu tajnika eetaaoje v arhl/u la jih upravnlfttve Tare j Je asla važno, ds j pošljete aa aalaM sste pripravljenih ttstlaah vse ve upravnIMvn boj. Pri vsi va naj m vselej eme«H stari la aavl aaalav. Upravništva ulje* ne apelira, da la tajnice le vmvttoU. pošljete ta kakoranokoli nzznznllz Is hvale o zmrtl, tedaj vzeUj pove> lo v pismu, s» želite Imeti pla-čan oglaa ali kot navadne vsst Ako Je priobčeno kot rest, ss Izpusti Iz ooebne zahvale la meznikov, ter ss tako naznznllz priobči/ brezplačno, hočete bnetl priobčeno celo VTztel rasnih Imen In dragih stvari, Js pa to oglaa, sa katerega os smrs| plačati, te vstjasa člane in za ne-Nadalje velja late tudi za prireditvi^ Itd. Vselej Ja treba ali hočete imeti plašan ogiae al eemo navadno čzsnfllzrzl tudi v takem alndaji navadno vesti naredi stvar bolj ns kratko ta ss pove ls važaejšl del. Ce pa naročite, da naj bo priobči vze, kar zahtevata. late! tako velja sa ves draga aa nila, če m ksgs Išče, ženiti ponudbe, prelsje. Itd. Ss vse] lake etvari zs men dati. da naj ko to krat naj se IsM priobči la ds ko* dete sanj plaCalL Ti dajem radi Uga, ker Je to •o vel, društvs« člani, ki k da to ravnate. — Kalaiar ii No Js DNE 29. MAJA TEGA LETA, NA ORJAŠKEM PARNIKU v.r.f r-r« > MAJ|ESTIC od White Star Linije, kateri prevozi v pet in pol dneh. Na parniln bo izvrstna posluga, dobra Jedlta in pijača; velike zračne kabin in prostorne društvene dvorane. Velik popuat ae dobi, ako se vzame povratna karta. Za pojasnila obrnite se na: KASPAR AMERICAN STATE BAS 1000 BLUE ISLAND AVE. chicago, nx SPREJEMA YSA V TISKARSKO OBIT SPAIAJOCA BELA 1 ■ \ T. f f Tlaka vabila ta veselice in shode, vliitnice, časnike, knjige, koleda^ je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova&em, češkem, nemikem, angleikem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJNPJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI -'"* '■- 'Si *7u. 13L I*..' ■ . . *i. *.' jHRp:' i." j Vsa pojasnila daje vodstvo tkksras. Cene smerne, unijzSo delo prvt mts. letos etraai. nekaj seb priporočljive-vega sa viskzgz Človeka. Na' rekah Jih Imasm Is par sto. Na-1 rečlte lik hitro., ker kodo km polk. žepni koledar stane as 88» Pošljite nam naročile Is prHašIte 2Se v pisma. Naslovite pkmm ns Pregreto. 2887 & Uoadale Avsu, Ckkago, VL 8. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lairndale A ven ve CHICAGO, ILE. • . * h *' TAM 88 DOBE NA 2BUO TUDI,VSA USTMENA POJASNILA