NASLOV SKUPEN JEZIK, NE PA FIGA V ŽEPU stran 6 Leto XXXV. Št. 5 Murska Sobota 3. februar 1983 CENA 10 DIN VESTNIK S SKUPNIMI NAPORI DO VEČJE PROIZVODNJE Tudi v kmetijski proizvodnji in predelavi so še prisotne težave, zato ie treba slabosti 'tar najhitreje odpraviti in opredeliti naloge komunistov P)i realizaciji zastavljenih ciljev. so poudarili na problemski konferenci komuni-štov v kmetijstvu in živilski industriji severovzhodne Slovenije, ki jo je v Murski Soboti pripravil CK ZKS. 'Somunisti ne moremo več Pristajati, da nas nosijo raz-mere, temveč moramo postati sami nosilci njihovega uravnavanja, je v uvodni razpravi dejal predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. številni razpra-vljalci, od primarne kmetijske proizvodnje do predelave, pa so opozarjali predvsem na težave in neurejene odnose, ki so često ovira za doseganje zastavljenih planskih ciljev na področju agroživil-stva. zaostrenih. gospodarjih razmerah predstavlja kmetijstvo enega od ključnih členov v celokupni politiki ekonomske stabilizacije, zato sedanje razmere zahtevajo zavzetq delovanje vseh subjektivnih sil za odpravo nastalih slabosti. Temeljito je Potrebno analizirati vzroke l£r ugotoviti, v kolikšni meri so za prepočasno rast kmetijske proizvodnje krive objek- livne razmere in v kolikšni meri subjektivni razlogi znotraj samih organizacij združenega dela. Med osnovnimi nalogami so izpostavili intenzifikacijo in racionalizacijo kmetijske proizvodnje, povečanje izvoza in skrb za redno oskrbo z repromaterialom. realizacijo planiranih naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo, poglabljanje in ureditev družbenoekonomskih odnosov ter racionalno koriščenje kmetijskih zemljišč. Nekateri lanski rezultati kažejo, da zastavljene cilje lahko dosežemo, seveda ob dobro pripravljeni akciji in ob vnaprej znanih pogojih gospodarjenja. Z organiziranimi napori delavcev in kmetov so bili v letu 1982 doseženi nekateri spodbudni premiki v kmetijski proizvodnji. saj je znašala letna stop-nj a rasti 5 odstotkov, povečana proizvodnja pa se je odrazila tudi v večjem izvozu. Le-ta se je lani in predlani povečal v primerjavi z letom 1980 skupaj za 50 odstotkov. V letu 1983 je predvideno, da se bo kmetijska proizvodnja povečala za 4 odstotke, kar pa bo zahtevalo maksimalne napore. če upoštevamo, da je bila lanska letina rezultat dobrih vremenskih razmer. So pa v kmetijstvu še prisotne nekatere slabosti, ki so ovira za večjo učinkovitost, zato seje treba z njimi odločno spopasti. Kmetje trenutno niso zainteresirani za čvrsto in dolgotrajno sodelovanje z zadružno organizacijo, pravi jo predstavniki kmetijskih zadrug, saj neurejene razmere na tržišču dajejo večji dohodek nepovezanim kmetom. Ovira za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje je tudi neugodna starostna struktura kmetov — lastnikov zemlje. Tako je, denimo, v soboški občini čez polovica kmetov starih nad 65 let, ker pa sedanje kmečke pokojnine še ne zagotavljajo ustrezne socialne varnosti, vidijo ti kmetje svojo socialno varnost v lastnini in zemlje nočejo predati naslednikom. Pa tudi sicer zemljiška struktura ne spodbuja mladih, da bi ostajali na kmetiji, saj na poprečni trihektarski slovenski kmetiji ne vidijo perspektive. Tudi pospeševalna služba še ne opravlja svojega poslanstva, menijo kmetje, saj je leta kadrovsko šibka, često pa obremenjena zgolj z administrativnimi opravili. V soboški občini pride en pospeševalec na 1.200 kmetij, kar pa je odločno premalo. Družba je v zadnjih letih vlagala precejšnja sredstva v urejanje zemljišč in opremljanje proizvodnje, ob tem pa je pozabljala na kadre, ki naj bi skrbeli za realizacijo planirane proizvodnje. Delovanje in financiranje pospeševalne službe je treba zato sistemsko urediti. Je pa v kmetijskih zadrugah vse več administracije, ki bremeni tako zadružno organizacijo kot združenega kmeta. Ob prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje se ne smejo tudi ponoviti napake iz lanske jeseni, ko sredi setve kmetje niso imeli na voljo dovolj goriva, pa tudi oskrba z rezervnimi deli se mora izboljšati. V kmetijstvu so še vedno odpori za dohodkovno povezovanje, vendar kmetijci pravijo, da je treba najprej ustvariti pogoje za takšno povezovanje. Pri tem mislijo predvsem na ureditev cenovnih razmerij, pa tudi sicer bi morale biti odkupne cene usklajene s proizvodno. Res je sicer, da morajo biti v tako zaostrenih razmerah ukrepi ekonomske politike regulator osnosov, vendar pa je treba pri oblikovanju teh ukrepov v večji meri upoštevati mnenje gospodarstva. Z ukrepi ekonomske politike, ki ne upoštevajo vseh okoliščin, lahko namreč čez noč uničimo prizadevanja gospodarstva, iz dobrih gospodarjev pa napravimo celo izgubarje. Primer takega ravnanja je mlekarska industrija, ki se je po zadnjem zvišanju odkupnih cen mleka (cene izdelkov pa so ostale nespremenjene) znašla v težavah. Sklepe problemskih konferenc. v Sloveniji so pripravili štiri, bodo strnili na predsedstvu CK ZKS, in bodo skupaj z usmeritvami obvezna podlaga za konkretno delovanje v osnovnih orgaizacijah zveze komunistov. L. Kovač ČLOVEK V KULTURI Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, dnevu Prešernove smrti, iz leta v leto razmišljamo na različne načine. Poklanjamo se pesnikovemu geniju, beležimo sedanji kulturni trenutek, ki izhaja iz preteklosti, in smo v iskanju za jutrišnji dan. Prešerna častimo slovesno od tistega 1. februarja 1945. leta na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, kjer je zasedal Slovenski narodnoosvobodilni svet in so delegati na zborovanju sprejeli odlok, da se 8. februar, dan Prešernove smrti, razglasi za kulturni praznik slovenskega naroda. »Ta dan naj se poslej s proslavami in slovesnostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih,« je zapisano v prvih stavkih uvoda k odloku, sam odlok pa se glasi: »Obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna, 8. februar, slavi vsa Slovenija kot narodni kulturni praznik. Praznuje naj se tudi povsod drugod, kjer živijo Slovenci in imajo svoje šole in kulturne ustanove.« Kako naj se tadan proslavi, je zapisano v devetih točkah, izhodišče pa. da je Prešeren osrednje žarišče in ; temelj naše kulture, njegova kulturna dediščina pa po svoji političn in občečloveški vsebini tudi temelj in jedro načel in ! ciljev naše narodnoosvobodilne borbe. Pečatu slovesnega pridajamo pridah spominskega, ko \ prelistavamo bisere, ki nam jih je dala njegova lirika, v sebi pa imamo ob tem trpek priokus, da je Prešeren kot človek ' mnogo prenaglo izgorel, tako kot je zgorek del njegove zapuščine, v času, ko je pravzaprav le malo Slovencev poznalo, se poglabljalo in razumelo njegovo poezij. Dandanes smo vsi seznanjeni z njo in vendar je vprašanje, kako jo doživljamo, ob razbiranju učbenikov, ki so včasih skorajda odveč poleg žive pesmi. Prešernova osebna izpoved v sonetih (ljubezni in nesreče) je tenkočutna in prepričljiva. Uvod v Krst pri Savici presoden za naš narodnoosvobodilni boj, Zdravljica vizionarska in Nezakonska mati ena najlepših in najbolj znanih pesmi izpod njegovega peresa. Če pre'd spominskim dnevom, ko bodo že šestintridesetič \ zapored podeljene Prešernove nagrade in priznanja, izpostavimo sedanji kulturni trenutek v svetu ob Muri, kjer bomo v nekaterih občinskih središčih tudi priča podelitvi priznanj za prizadevno delo na kulturnem področju, moramo zapisati, da čas kulturi ni posebej naklonjen, v gospodarski stiski velja, da se je nekako najlaže, odpovedati kulturnim dobri-nam ali pa se zadovoljiti s ponudbo, kakršna pač je. Podragi strani je opazno, da v času omejitve voženj in bencinskih bonov ostaja več časa za ponovni poseg po knjigah, ki smo se jih v hitrem tempu življenja nekako odvadili redno brati. in da v dolgih, predvsem zimskih večerih, začutimo potrebo po obisku kakšne kulturne prireditve. Slednjih bo ob'kulturnem prazniku veliko, pred njim je bila živahna v Pomurju predvsem likovna dejavnost, nekaj je bilo gostovanj j in redka je domača odrska ustvarjalnost; so pa obeti, da bo pred iztekom jesensko-zimske prireditvene sezone bolje. Upamo, da si bomo lahko ogledali produkcijo Pomurskega gledališkega studia pa tisto, kar so za sovaščane in prebivalce okoliških krajev pripravila kulturno-umetniška dru-: št va in redki entuziasti, ki med kulturniki še vedno vztrajajo. Pri tem seveda niso mišljeni le profesionalci v kulturnih ustanovah, ki jih imamo kar nekaj, ampak ljubitelji, kakor jim pravimo in pravzaprav si zaslužijo ta naziv, saj tako kot na vseh področjih, tudi v kulturi, ne le kot načinu življenja, ampak v tistem pomenu besede, ko govorimo o ustvarjalnosti in celo umetnosti v njej, ima človeški faktor (lahko bi poenostavljeno rekli tudi odnos) najpomembnejši delež. V njem je tudi bodočnost kulture jutrišnjega dne. Brigita Bavčar REORGANIZACIJE V ZAPOSLOVANJU ŠELE NA POL POTI Ob dejstvu, da imamo v pokrajini ob Muri v povojnih letih z ozirom na število iskalcev zaposlitve — giblje se okrog 1700 — zdaj najtežje razmere, dobivajo prizadevanja za ustrezno samoupravno in strokovno organiziranostjo na področju zaposlovanja toliko večjo težo. Pri tem jih vodi načelo decentralizacije odločanja in koncentracije znanja. To pomeni, naj ostanejo tako imenovana »šalterska« opravila — praktično, neposredno delo z ljudmi — v občinah, zahtevnejša strokovna dela — usmerjanje, svetovanje in spremljanje migracijskih tokov v zaposlovanju in izobraževanju — pa naj bodo združena za regijo. Sicer pa smo Pomurci prvi v Sloveniji zagrizli v kislo jabolko reorganizacij v zaposlovanju (in tudi zdravstvu) in samoumevno je, da je odprtih še veliko dilem in vprašanj. Ponedeljkov razgovor v Murski Soboti — udeležili so se ga predstavniki skupnosti za zaposlovanje, družbenopolitičnih organizacij, občinskih izvršnih svetov in družbenega pravobranilstva samoupravljanja — je nekatera vprašanja le še dodatno zaostril. Omenimo le temeljno, ki se glasi: kako prek skupščin skupnosti za zaposlovanje oziroma njihovih strokovnih služb priti do slehernega delavca v združenem delu, saj — kot so rekli — »postavljeni smo v službo delovnega človeka in občana«. Spričo vsega navedenega so se na razgovoru dogovorili, da bo posebna 5-članska delovna skupina do 15. tega meseca strnila dosedanje izkušnje na tem področju. Poleg tega bo razčistila še nekatera druga vprašanja in pomisleke, dogradila že obstoječ elaborat o reorganiziranosti in se nato lotila dokončnih izpeljav. B.Žunec aktualno po svetu V soboto in nedeljo so širom po ZR Nemčiji organizirali demonstracije. »Nikoli več fašizma — nikoli več vojne!« Protestno zborovanje je bilo tudi v Vzhodnem Berlinu. Dne 30. januarja je namreč minilo petdeset let, ko je v Nemčiji prišel na oblast Hitler. In to je bila zapuščina, ki jo je zapustil Nemčiji, Nemcem ter velikemu delu Evrope. NAJNIŽJA INFLACIJA V DESETIH LETIH Inflacija v Združenih državah Amerike je rasla v lanskem letu po stopnji 3,9 odstotka in je bila tako najnižja v zadnjih desetih letih. Kljub temu pa ameriški gospodarstveniki niso optimistični z napovedmi po oživljanju gospodarstva. Nasprotno, pravijo celo, da pogoji za to niso najugodnejši. Poznavalci trdijo, da bo ameriško gospodarstvo tudi v najboljšem primeru zabeležilo letos le skromno rast. Poslovneži v ZDA ne kažejo zanimanja za nove aktivnosti zaradi negotovosti pri plasmaju novih proizvodov, obetajo se večje obrestne mere za nove kredite, slabi pa se tudi izgledi za izvoz ameriškega blaga. Kot kaže, bodo ZDA tudi tokrat vodile ostro borbo proti inflaciji s strogo monetarno politiko ter z omejevanjem dviga količin denarja v obtoku. Zaradi izredno velikega proračunskega deficita, ki znaša letno približno 200 milijard dolarjev, se bo morala država še naprej zadolževati na tržišču kapitala, zato bo denar za nove investicije izredno ,,drag”. Ocene tudi kažejo, da bodo obrestne mere, ki so v zadnjih mesecih nehale padati, začele ponovno rasti. Proizvodnja kapitalnih dobrin, ki je bila včasih močno odvisna od vojaških naročil, na ta naročila tokrat ne more računati v večjem obsegu, saj je Bela hiša sprejela sklep, da se zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev zmanjšajo izdatki za oboroževanje. Vojaška naročila so v naraščanju povpraševanja po trajnih dobrinah v preteklosti znašala okrog 80 odstotkov. Največji problem ameriškega gospodarstva pa še naprej ostaja brezposelnost. Ta je znašala lani 10,7 odstotka, napovedi pa pravijo, da se tudi letos ne bo znatno zmanjšala. Po nekaterih ocenah pa naj bi bruto narodni dohodek, ki je lani padel za 1,8 odstotka, letos spet rahlo porastel. Visoka vrednost ameriškega dolarja na svetovnem tržišču omogoča ZDA, da poceni kupujejo tuje blago in tako zmanjšujejo notranjo inflacijo. Istočasno pa drag dolar preprečuje povečanje izvoza. Druge države se namreč preusmerjajo z ameriškega tržišča in raje kupujejo blago tam, kjer ga plačajo z manj vrednimi valutami. OPTIMIZEM V LETU 1983 ZA POTOVANJE ČEZ MEJO Perez de Čuellar, generalni sekretar OZN, je izjavil, da bo leto 1983 pomembna prelomnica, saj bi naj omililo grožnje, ki jih pomeni jedrsko orožje za človeštvo. De Cuellar, ki je še septembra dramatično opozarjal, da je svet ,,na robu anarhije”, je tokrat govoril kot optimist. Dejal je, da je do takšnih sklepov prišel na podlagi nedavnih pogovorov z Ronaldom Reaganom v Washingtonu in predlogov, ki zadnje dni prihajajo iz Moskve. ,.Ozračje se zboljšnje”, pravi generalni sekretar. Po mnenju najvišjega funkcionarja svetovne organizacije je k temu zasuku prispevala želja zahodnoevropskih vlad, da bi sklenili sporazume o jedrskem in drugem orožju, pa tudi pritisk svetovne, še zlasti evropske javnosti. Pe^ez de Cuellar upa, da bo svetovna javnost še naprej izvajala ,,koristen pritisk” na vlade, še zlasti na vlade jedrskih sil. Generalni sekretar združenih narodov je to izjavil na tiskovni konferenci na East Riverju, kjer je povedal, da bo obiskal sedem afri ških držav, da bo odpotoval v New Delhi na konferenco neuvrščenih držav in v Moskvo na povabilo Jurija Andropova. Novo potrdilo, da se velesili bližata sporazumu, je prispelo tudi iz Washingtona, kjer je imel Ronald Reagan v kongresu svoj letni govor o ,,razmerah v ameriški uniji”. Ameriški predsednik je dejal, da je pripravljen „skrbno proučiti vse resne sovjetske predloge”. Ta ponovljena izjava je pomembna, ker se je zadnje tedne v Washingtonu razplamtela polemika o tem, ali naj bi ZDA do konca vztrajale pri svojih stališčih v pogajanjih o jedrskem orožju s srednjim in medcelinskim dosegom. Po tem sodijo, v kolikšni meri je Washington res pripravljen skleniti sporazum. ,,Pripravljeni smo na pozitivne spremembe v sovjetsko-ameriških odnosih,” je dejal Reagan in pristavil, da ,,odgovorni člani svetovne skupnosti ne grozijo oziroma ne napadajo svojih sosedov, svoje zaveznike pa odvračajo od napadalnosti,” Poziv, ki ga je Moskva poslala Perezu de Cuellarju, je na East Riverju znova sprožil ugibanja, ali Sovjetska zveza skuša poiskati možnost, da bi se umaknila iz Afganistana. Ko so generalnega sekretarja vprašali o tem, je odgovoril, da se bo v Moskvi kajpada pogovarjal o umiku sovjetskih čet iz te države. Posebni odposlanec generalnega sekretarja za jugovzhodno Azijo Diego Cordovez v tem času že skuša najti rešitev za afganistansko krizo v skladu z resolucijami OZN. O tem na East Riverju uradno ne govorijo, ,,zasebno” pa zatrjujejo, da skuša odposlanec v prvi fazi doseči, da bi vlada v Kabulu v prvi fazi privolila v ,,postopen” umik sovjetskih čet ter omogočila vrnitev kakih treh milijonov beguncev iz Irana in Pakistana. Ti dve državi pa naj bi zagotovili, da ne bosta pomagali silam, ki se bojujejo proti vladi v Kabulu. V drugi fazi naj bi v Kabulu ustanovili vlado, ki bi pomenila spravo med zdaj nasprotujočimi si silami in ki bi Sovjetski zvezi zagotovila, da bo ,,prijateljska in neuvrščena”. Depozit 2600 dolarjev Južna Koreja, M je sl. januarjem letos delno dovolila zasebna potovanja v tujino, ponovno uvaja nekatere ukrepe za iznos tuje valute. Turistično potovanje dovolijo le državljanom, ki so starejši od 50 tet, vendar pa morajo le-ti pred odhodom iz države plačati depozit v višini 2600 dolarjev. Potniki, ki dobijo dovoljenje za potovanje v tujino, potem leto dni več ne smejo izdržave. globus BONN — Po podatkih statističnega urada je bilo lani v ® Nemčiji precej več stečajnih in poravnalnih postopkov kot k10 poprej. Lani je bilo takih postopkov 15.000, predlani P1 11.653. Največ stečajev je bilo * v gradbeništvu in v trgovini, med plačilno nezmožnimi P®°’ jetji pa jih je bila več kot polovica last manjših družb z omenim jamstvom. V težave pa niso zašla le ,,mlajša” podjetja, P» pa je med njimi vedno več tnal „starejših” in doslej poslovno uglednih podjetij. TOKIO — Kot je sporočilo ministrstvo za finance, se je japonski zunanjetrgovinski sunek v lanskem letu zmanjšal za skoraj 2 milijardi dolarjev. Su-ficit je znašal leta 1981 8,74 n*1' lijarde dolarjev, lani pa le 6.® milijarde dolarjev. HAVANA — Kubanska vlada je uradno zaprosila W upnike, da ji preložijo odplačilo kreditov, ki zapadejo v obdobju 1982—1985. V zahtevi, ki so jo naslovili vladam 27 držav kol tudi mednarodnim denarni01 ustanovam, Kuba predlaga pro* longiranje odplačila dolgov nt deset let, s tem, da bi dolg#*e' ki zaadejo letos, začela odplačevati šele leta 1986. Kuba trenutno dolguje tri in pol miljjat® dolarjev, zahteva za odložite* pa obsega znesek milijardo d*e sto milijonov dolarjev. Niso P* sporočili, koliko je država dolžna partnerjem na kliringškeu1 področju. VARŠAVA — S težavami P*1 odplačilu dolgov se srečuje tu® Poljska. Po besedah poljske?8 ministra za finance mora država letos odplačati okrog dve nU; lijardi dolgov, zahodni banč® krogi pa ocenjujejo, da znašaj0 poljski dolgovi, ki jih je treba* letos odplačati (glavnica & obresti skupaj), 8 do 10 milijaf” dolarjev. Po besedah poljske?8 ministra za finance znašaj0 skupni poljski dolgovi okrog*5 milijard dolarjev. ¥ žarišču JE PADEC CEN NAFTE NEIZBEŽEN? Svetovno časopisje in gospodarstveniki o trenutnem položaju in prihodnjih gibanjih na svetovnem tržišču z nafto Neuspel ministrski sestanek trinajst držav članic Organizacije izvoznic nafte (OPEČ) je izzval izredno publiciteto v svetovnem časopisju ter različna ugibanja med strokovnjaki in poslovnimi krogi. Vsi so si enotni le v enem: pocenitev nafte je neizbežna. Mnenja pa so zelo deljena, ko so v ospredju vprašanja o nadaljnjih gibanjih na svetovnem tržišču nafte in njihov vpliv na celotno svetovno gospodarstvo. Ameriški strokovnjaki izjavljajo, da se bo nafta zagotovo pocenila, saj se izvoznice nafte niso uspele Po neuspelem ministrskem sestanku članic OPEČ je dana možnost, dapena nafte na svetovnem tržišču pade za okrog 10 odstotkov. Že zdaj prodajajo sodček po 3 do 4 dolarje pod uradno ceno. Neuradno zatrjujejo, da bi Britanci lahko prvi znižali ceno svoji nafti. Vlada pa te vesti zanika in pravi, aa bo določala cene glede na zahteve tržišča. dogovoriti za znižanje proizvodnje. Ker je ponudba na tržišču večja od povpraševanja. bodo cene morale pasti. Kot poroča UPI, je cena nafti na ameriški borzi že padla, kar pa lahko ogrozi države izvoznice nafte in neugodno vpliva na njihovo plačilno bilanco. Vesti o znižanju cen so razveselile potrošnike nafte v ZDA, posebno voznike in predelovalno industrijo. Prevladuje tudi mnenje, da bo padec cen nafte ugodno vplival na celotno ameriško gospodarstvo. Večja pa je zaskrbljenost med ameriškimi finančnimi krogi. Tu menijo, da bi zaradi padca cen nafte mnogi ameriški dolžniki, sicer proizvajalci nafte kot Mehika, Venezuela, Indonezija ali Nigerija, zašli v težak položaj in ne bi mogli vračati dolgov. To bi gotovo prizadelo ameriške banke, trdijo pa celo, aa celotni svetovni monetarni sistem. V ameriških gospodarskih krogih tudi opozarjajo, da bi padec cen nafte močno prizadel domačo naftno industrijo, ki zaradi prezasi-čenosti svetovnega tržišča že dve leti stagnira. Pravtako ocenjujejo, da bi to lahko neugodno vplivalo na premogovnike, industrijo umetnega bencina in izkoriščanje plina, katerih vzpon se je začel prav zaradi visokih cen nafte. Iz Alžirije zato že prihajajo iniciative. _ da bi se po neuspehu v Ženevi članice OPEČ skušale ponovno sestati in najti izhod iz krize. Alžirsko časopisje poudarja, da je dogajanje v OPEČ odsev dogajanj na mednarodnem prizorišču. V komentarjih. ki so posvečeni sestanku v Ženevi, zastavlja- Tudi v proizvodnji in potrošnji nafte je ekonomska logika jasna. Celo pri tako pomembni energetski surovini kot je nafta, prevelik porast cen prej ko slej vpliva na zmanjšanje potrošnje. Po podatkih svetovne banke vsakih 10 odstotkov dviga cen pogojuje 40-odstotno znižanje potrošnje v razvitih državah in 3-odstotno znižanje v državah v razvoju. Tako se je od leta 1979 do danes svetovna potrošnja nafte zmanjšala za 25 odstotkov, pri tem pa se je znižalo tudi povpraševanje po nafti iz držav članic OPEČ. Članice te organizacije so se leta 1970 zagotavljale 50 odstotkov svetovne proizvodnje nafte, leta 1979 47 odstotkov, leta 1981 pa le še 38 odstotkov. jo vprašanje, ali se bo odslej sploh še. lahko govorilo, »da je bil OPEČ poslednja trdnjava, odpora tretjega sveta.« Časopisi pišejo, da bo na to vprašanje odgovorila zgodovina. Že zdaj pa je jasno, da bi padec cen nafte, ki pa je neizbežen, imel resne posledice. Bil bi to najprej udarec interesom držav OPEČ, saj bi se še bolj povečale možnosti za izkoriščanje njihovega naravnega bogastva. Okrepili bi se monopoli na področju naftnega gospodarstva, proizvajalci pa bi postali še bolj odvisni od potrošnikov. V alžirskih komentarjih tudi navajajo, da je vprašanje razlik v ceni med težko in lahko nafto sprožila Sau-dova Arabija, da bi našla izgovor za znižanje cene svoji težki nafti, odgovornost naprtila afriškim državam. ki proizvajajo lahko — Cena nafte je morala krepko preseči 30 dolarjev za sodček, da je spodbudila raziskovanje novih nahajališč nafte, posebej pa še raziskovanje novih metod, kako nadomestiti nafto z novimi in obnovljivimi viri energije. Po podatkih svetovne banke je nafta s 44-odstotnim deležem še vedno najpomembnejši vir energije, vendar bo do konca stoletja vse bolj izgubljala na pomenu. Zamenjali jo bodo premog, jedrska energija in sintetična goriva. Vendar pa nove raziskave zahtevajo določeno ceno nafte, saj če je le-ta poceni, potem se raziskave ne izplačajo. kvalitetnejšo nafto. Alžirija, ki je ena od proizvajalk lahke nafte, ni pristala, da se poveča sedanja razlika 1,5 dolarja po sodčku med to in saudijsko nafto. V Alžiriji poudarjajo, da proizvajajo afriške države skupno le pol milijona sodčkov lahke nafte, kar je v primerjavi s 17,5 milijona sodčkov skupne dnevne proizvodnje OPEČ zanemarljivo. V Londonu so si enotni v oceni, da je po neuspehu ministrskega sestanka članic OPEČ dozorel čas za padec cene nafte na svetovnem tržišču. Neenotni so si le v napovedih, kolikšen bo padec in kdaj bo do njega prišlo. V Londonu trdijo, da hiter in velik padec ne bi nikomur koristil. Posebno pozornost Angležev je pritegnila izjava saudijskega ministra Jamanija, ki je povedal, da bo cena nafte iz Severnega morja padla v nekaj dneh in to za dva do tri dolarje. Glavni proizvajalci in prodajalci nafte z britanskih nahajališč v Severnem morju izjavljajo, da je še prezgodaj govoriti o tem, kaj se bo zgodilo, saj šele proučujejo posledice neuspelega ministrskega sestanka članic OPEČ. Toda akcije delničarjev, ki so povezani z izkoriščanjem nafte v Severnem iporju, so že močno ogrožene. Položaj na borzi se naglo spreminja, na trenutke vlada celo pravi kaos. Samo v enem dnevu Nafta ni surovina, pri kateri bi se preveliko nihanje cen lahko toleriralo. Trgovina ž bakrom, na primer, kjer cene iz dneva° dan močno nihajo, doseže letno le fO milijard dolarjev, medtem ko znaša trgo vina z nafto 650 milijard dolarjev letno. V primeru nafte gre za vprašanje 5 odstotkov svetovnega narodnega bruto produkta, od česar je odvisna zaposlenost v industrijskih državah, dolgovi držav 'v ragvoju, kakor tudi razvoj celotnega svetovnega gospodarstva. Če bi zaradi panične razprodaje Z°' log padla cena precej pod 30 dolarjev za sodček, se zastavi!0 vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru naglega porasta p°' trošnje. Bilance namreč kažejo, da zaloge nafte niso neizmerne in ob preveliki potrošnji je bo kaj lahko zmanjkalo. so akcije britanskih družb padle za več kot tri milijarde funtov. Istočasno je angleški funt tudi pod nenehnim pritiskom ameriške valute in razmerje funta je v nekem trenutku padlo napram dolarju na 1,52. Po hitrem posredovanju britanske narodne banke se je vrednost sicer nekoliko izboljšala, vendar je očitno, da ima funt še vedno nizko ceno. V gospodarskih krogih trdijo, da b6 morala vlada ponovno posredovati in povečati obrestne mere, kar pa bo seveda še bolj ogrozilo mož nosti za učvrstitev gospodarstva. To je za vlado v tem času, ko se ravno pripravljajo na parlamentarne volitve, zelo neprijetno. Predstavniki Saudove Arabije so izjavili, da bodo kljub neuspehu ministrske; ga sestanka OPEČ podpiral1 sedanjo strukturo cene 111 obseg proizvodnje nafte ter si prizadevali, da bi našh najustreznejšo rešitev tako glede cen kakor tildi izvoznih kvot posameznih proizvajalk izvoznic. V uradnem sporočilu, ki ga je objavil radio Riad, je rečeno, da je saudski kralj izjavil, da J® »kraljevina odločna ohrani1 OPEČ ter interese tak° izvoznikov kot uvoznikov nafte«. Saudski minister nafto Ahmed Jamani Je napovedal, da se bo Saudp-va Arabija borila za ohran1' tev sedanjega sistema cen nafte. Jamani sicer dopu^a možnost, da bo prišlo o° »manjšega padca cen«, vem dar poudarja, da bi vsa*1 »razpad sistema cen prizm del proizvajalce in potrošn1? ke, s tem pa bi se svetova bančni sistem znašel P°° resnim pritiskom«. STRAN 2 VESTNIK, OGLEDALO tedna Čeprav zamrznjene so cene od avgusta do konca leta 1982 nenehno naraščale. Cene industrijskim izdelkom so se povečale za 8,2 odstotka, cene na drobno za 9,6 odstotka, življenjski stroški pa za 8,6 odstotka. Je to absurd ali le potrditev dejstva, da so pritiski po podražitvah tako veliki, da se cene ne morejo umiriti, pa čeprav so zamrznjene? Ko so s temi podatki seznanili delegate skupščinskega odbora za tržišče in cene, je bilo iz delegatskih klopi slišati vprašanje: Bi morda morali cene globoko zmrzniti, če bi želeli, da se umirijo? Namesto odgovora so se slišale pripombe, da so cene bile le na hladnem vendar rie zamrznjene. Čeprav je vse skupaj zvenelo ironično, je v teh besedah veliko resnice, saj cen takore-koč ni možno zamrzniti. Celo sam izvršni svet, ki je sprejel odlok o maksimiranju cen, je občasno dopuščal podražitev posameznih proizvodov. Slično se bo dogajalo tudi v teh dneh, ko preneha veljati sedanji odlok o zamrznitvi, vendar ga bo zamenjal drugi, saj pogoji, da se nadzor nad cenami ukine, še niso dozoreli. Čas med tema dvema odlokoma pa bodo mnogi izkoristili za podražitev svojih proizvodov in storitev. Čeprav seje na prvi pogled zdelo nemogoče, da cene kljub zamrznitvi rastejo, pa je to logično, saj so cene posledica ekonomskih gibanj v državi. Tako je bila lani inflacija dvakrat večja, kot sojo predvideli z resolucijo. V letošnji resoluciji napovedi za inflacijo sicer ni, vendar so cilji jasni. Trebajoje uokviriti v 20 odstotkov, to pa zahteva temeljite premike v gospodarstvu, kjer so odnosi cen med posameznimi proizvodi povsem porušeni. Kako hudičevo težko bo tudi v prihodnje brzdati rast cen, kaže podatek, da je zvezna skupnost za cene že doslej Delaj in vladaj... Nazadnje so tudi v Beogradu uvedli bone za blago, ki ga primanjkuje. Večina občin v Srbiji je to storila že pred leti ali vsaj prej kot v Beogradu. Televizijsko anketiranje občanov o bonih ni dalo kakšnih prepričljivih rezultatov za ali proti distribuciji blaga s pomočjo krajevnih in občinskih oblasti, ker pač mnogi razumno razmišljajo o tem, kako je mogoče zagotoviti preskrbljenost trga: kaj nam pomagajo boni, če ni dovolj blaga? Da bi delili že tako malo še bolj na drobno, nam vsekakor ne prija, kakor tudi ne krilatica: bolje je imeti nekaj kot nič, ker nas nazadovanje v gospodarjenju nikamor ne vodi. Kaj pa pomenijo boni za nas zdaj in v prihodnje? Dovti-pneži, ki jih v glavnem mestu ne manjka, menijo, da so boni iz filozofije »deli in vladaj«, ki je še ni prevladala filozofija »delaj in vladaj«, ki jo zastopa ustava in naše politične opredelitve, odkar smo uzakonili borbeno geslo »delu čast in oblast«. Dovtip, šala, kot politični izraz nezadovoljstva s stanjem, je često najkrajše izrečena resnica o tem, kar doživljamo. Doživljamo pa prakso preskrbovanja prebivalstva, ki se ne ujema s temeljnim načelom samoupravljanja, da je namreč delo sonce, okrog katerega se vse vrti. Pismo IZ BEOGRRDR Boni so pri tem najmanj pomembni. Najpomembnejše je, da nikjer ne delamo dovolj dobro, da bi lahko povsem izkoristili vse proizvodne možnosti, ki nam jih daje že zelo sodobna tehnologija, da 0 organizaciji samoupravlja ne govorimo. O tem je bilo že doslej veliko rečenega tudi z naj višjih mest iz ust najbolj pristojnih ljudi in v razpravah najodgovornejših forumov. In vendar ne zavihamo rokavov v proizvodnji temveč v administracijah, kjer je v navadi papirnato urejanje proizvodnje z metodami deljenja premajhnih količin proizvodov, kot da lahko racionalizacija porabe nadomesti racionalizacijo gospodarjenja. V beograjskih občinah in krajevnih skupnosti, pa ne samo v njih, praviloma v vseh občinah in krajevnih skupnostih, kjer-se lotevajo reševanja problemov na način, ki ga kaže uporabljanje bonov in sestavlanje seznamov, po katerih naj bi dobili vsi malo, pa nikdar dovolj, je še marsikaj drugega neustavnega, ne samo deljenje s pomočjo bonov. Tudi na vsem stanovanjskem področju gospodarjenja delijo občine in sisi za stanovanja sredstva brez soglasja občanov — stanovalcev, kakor smo o tem že večkrat govorili na tem mestu, da o tem, da krajevne skupnosti še vedno niso razširjene družine, kakor je to slikovito rečeno o njih, temveč so navadni krajevni uradi, v katerih upokojenci, ki tukaj igrajo funkcionarje, igrajo šah, tudi ne govorimo. Za Beograd lahko rečemo, da je šele nedavno postal skupnost občin, a po dolgotrajnem razpravljanju o tem, pa še vedno bolj na papirju kot zares, in je zatorej tu še vedno pot decentralizacije oblasti neizhojena, kakor je tudi sicer res, da večina občin še vedno planira po starem in da zato stalna konferenca mest in občin Jugoslavije še vedno vodi nekakšno forumsko bitko za ustrezno revizijo srednjeročnih planov, s katero naj bi postali občani bolj motivirani za upravljanje, ne samo s stanovanji, temveč z vsem, kar v mesta sodi in kar jim je prečesto še vedno tabu. To vedo tudi beograjski sindikati, ki niso povzdignili glas proti bonom, proti metodi upravljanja po načelu »deli in vladaj«, niti je to storil sindikat Srbije, kakor je nedavno ugotovil Bogoljub Nedeljkovič. ki se je kot predsednik sveta ZSJ na seji predsedstva sveta ZSJ vprašal, kaj je potem z uresničevanjem splošnega stališča sindikatov o tem, da boni niso rešitev in jih je treba odpraviti ne pa uvajati. To vedo končno tudi vsi drugi, saj se je tudi skupščina SFRJ izrekla proti bonom in za takšno delo, ki bo samo po sebi odpravilo pomanjkanje vseh vrst blaga in bo zagotovilo rast življenjskega standarda. Ustvarjanje )e pomembnejše od delitve, ker je ustvarjeno lahko razdeliti, če je ustvarjenega dovolj in vedno več. Toda za psihozo delitve siromaštva niso krivi samo občinski in krajevni oblastniki, kajti samo oni ne urejajo vsega, zato so predmet vse češčih kritik tudi oni nad njimi, kadar s pisarniškim urejanjem življenja štrene samoupravljanja samo še bolj zavozlavajo. pa v imenu interesov samouoravlialcev, namesto da bi jih razpletali. Viktor Sirec prejela 13.000- zahtevkov za zvišanje cen. In čeprav je skupnost za cene gluha do zahtevkov, cene kljub temu rastejo. Vsi se poslužujejo zvijač. Izmišljajo si nov proizvod in za njega zahtevajo nove cene, čeprav gre y resnici za stari proizvod pod novim imenom. Kaže, daje to jugoslovanski izum za dvig cen. Drugi spet samovoljno dvigajo cene, saj menijo, da jih sankcije na bodo doletele. Če pa že. potem bodo gotovo blage^ Sodišča se namreč redko odločajo za odvzem nezakonito pridobljenega dohodka na račun višjih cen. Popuščajo pod pritiski, da bi OZD tako prišle v težave in bi bila ogrožena socialna varnost delavcev. Zaradi neskladij v našem gospodarstvu je težko biti ravnodušen do takih opozoril. So namreč tudi kolektivi, ki so brez lastne krivde v težavnem položaju. Zato bi dejstvo, da nekdo lahko zapade v težave, pa čeprav dela dobro, prej bilo absurd, kot pa to, da nekdo kljub zamrznitvi dvigne ceno. GOSPODARSKA ZBORNICA 0 IN0VAT0RSTVU RESNEJE GA JEMATI Občinske raziskovalne skupnosti v Pomurju imajo letno na razpolago od 600 tisoč do 2,6 milijona dinarjev, ki gredo zvečine za sofinanciranje raziskovalnih nalog. Tako je soboška lani sklenila pogodbe z izvajalci za 7 takih nalog, radgonska za 4, ljutomerska za 3 in lendavska za 5. Spotakljivo pri tem je dejstvo, da gre pri nekaterih nalogah za očitno podvajanje; vzemimo samo raziskavo podtalnice v Pomurju, s čimer se ločeno ukvarjajo v Lendavi in Gornji Radgoni in še posebej na ravni republike. Komentar menda ni potreben. Se zgovornejše je tole: Ljubljanska banka v zadnjih nekaj letih namenja znaten delež sredstev za kreditiranje prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso. Tako je denimo v obdobju 1973—81 za okrog 200 domačih inovacij v republiki odobrila 570_ milijonov dinarjev kredita. Žal med tistimi, ki sojih dobili, ni nikogar iz Pomurja in dozdeva se. da so pomurske organizacije očitno toliko bogate, da jih krediti ne zanimajo. Naj ob tem omenimo kot svetlo izjemo Gorenje-Elrad, ki je predlani povečal dohodek z uporabo inovacij za 12,5 milijona dinarjev. Med 82 raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji je iz Pomurja samo ena, to je Zavod za ekonomiko in urbanizem, ki naj bi seji kmalu pridružil še Živinorejsko-veterinarski zavod. Imamo raziskovalno enoto v lendavskem Gore-nje-Varstroju, v INA-Nafti pa si prizadevajo, da bi ustanovili dve taki enoti. Relativno močni razvojni oddelki so v Radenski. Avtoradgoni, Go-renje-Elradu, Ina-Nafti, Go- PRED RDEČIM PRAPOROM (1) Delegat Jože Moravec iz križevskih opekam bo imel, skupaj z Dragom Leinerjem iz lendavskega Gorenje-Varstroja, na letošnjem 15. srečanju samoupravljavcev v Kragujevcu 15. in 16. februarja, bolj znanim pod imenom Rdeči prapor, marsikaj za povedati. Tako lahko sklepamo po četrtkovi javni razpravi, ki jo je za poslovodne in strokovne delavce iz organizacij združenega dela, predsednike delavskih svetov in predstavnike družbenopolitičnih organizacij pripravil občinski sindikalni svet v Ljutomeru. Nosilna tema je bila: odgovornost poslovodnih in strokovnih organov ter delavskih svetov za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja med udeleženci v reproverigi, kar bo tudi rdeča nit Rdečega prapora. Kdo vleče krajši konec? Za 5 milimetrov debelo pločevino mora ljutomerski Tehnostroj plačati slovenskim železarnam 25 dinarjev, profil, ki ga izdela, pa je vreden le 18 dinarjev. Sava iz Kranja dobavlja gume avtoprevoznikom le za plačilo v devizah. Oboje — in še marsikaj drugega — nosi »firmo« samoupravnega sporazuma. Črnega kajpada, s katerimi smo — bolj kot kdajkoli prej — dobesedno preplavljeni. Vendar pri iskanju razlogov za to in »grešnega kozla« ne uperimo prsta precej na državo. marveč si najprej sami izprašajmo vest. Kaj hitro bomo namreč prišli do spoznanja. da je država morala vzeti cenovne vajeti v roke, sicer bi bilo še slabše. Krajši konec v reproverigi, se pravi na poti od primarne proizvodnje do trgovine, vselej potegne končni proizvajalec. Najbolj svež primer so cenovna neskladja v proizvodnji in predelavi mleka in mlečnih izdelkov. To se nehote zdi kot posmehovanje dejstvu, da bi morali dobiti znatnejšo težo dohodkovni odnosi v reproverigi. ob upoštevanju sveto renje-Varstroju. Tehnostro-ju. Imgradu. Panoniji in drugje. Po občinah imamo že omenjene raziskovalne skupnosti z delovnimi telesi in pri območni zbornici deluje odbor za inventivno dejavnost. Poleg teh obstaja še skupina delegatov-za skupščino republiške raziskovalne skupnosti, ki pa‘je še ni uspelo predramiti. Prav gotovo, da so vsi ti najprej poklicani, da zagrizejo v kislo jabolko novatorstva. Veliko jih je, a to je še daleč od množičnosti. Prava množičnost se namreč začne pri inovatorju, točneje v skupini ali krožku za izboljšanje proiz-vodnje^Najbolj zrele možnosti za nadaljnji razmah te dejavnosti v tej smeri imajo za zdaj v soboški IMP Panoniji. Krožkov, ki so jih uspešno uvedli v drugih državah, med prvimi na Japonskem, ne bi smeli podcenjevati. XXX Bilo je to le nekaj spoznanj in razmišljanj iz razprave na zadnji seji izvršnega odbora vne produktivnosti in ekonomskih zakonitosti. Samoupravni sporazumi so po mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja Franca Kolariča »farsa« dohodkovnih odnosov, saj denimo skupnega rizika — po domače bi dejali: držati skupaj v dobrem in slabem — sploh ne uvajajo, kaj malo jim je mar za občasna nihanja v proizvodnji in tako naprej. Imajo pa zato, kar je v vsej tej poplavi predpisov.dogovorov in sporazumov zvodenelo, enakopravno veljavo kot poslovne pogodbe. Vsebujejo skratka določbe glede kazenske odgovornosti, le vztrajni nismo in ne gremo do konca. Bilo bi sicer dobro pomesti pred lastnim pragom, vendar tudi pravobranilcu samoupravljanja pred tremi leti ni uspelo, da bi zbral celovite podatke o tako imenovanih črnih, še bolje povedano, izsiljevalskih samoupravnih sporazumih v pomurskem združenem delu, čeprav zagotovo obstajajo. Običajno sporazumi veljajo vse dotlej, dokler veljajo tudi cene. Ko se cene spremenijo, pa kakor se kdo znajde. Bazična industrija je na svojem medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti. Sicer pa sama razprava ni presenečala, bolj presenetljivi so bili podtoni posameznih udeležencev. Ti so hoteli za vsako ceno relativi-zirati uporabnost razvojno-raziskovalnih in inventivnih dosežkov (koristen predlog, tehnična izboljšava, izum), jo speljati pod vprašanje: koliko nas to stane, in celo dilemo, ki je v bistvu iz trte zvita, komu je in komu ni delovna dolžnost ukvarjati se z inovacijami. Na primeru Mure, kjer so pred leti porabili za izdelavo moške srajce približno 45 minut, danes pa le še 27 minut, je nekdo skušal dokazati, da tudi tehnološki razvoj in boljša produktivnost nekaj štejeta. To nesporno drži, a še bolj drži, da brez oprijemljivih podatkov presojati, koliko inventivnosti je v določenem proizvodu. ni sprejemljivo. Vendar to so že podrobnosti, s katerimi se zbornica in včerajšnji regijski posvet o inovacijah in razvojno-raziskovalni dejavnosti v Pomurju ni dosti ukvarjala. Zato pa je včerajšnji posvet zarezal v globino problematike, ki zna v marsičem — pa naj to še tako in tolikokrat ignoriramo — prispevati k ustalitvi razburkanih in kalnih tokov v našem gospodarstvu. Sicer pa boste obširneje o posvetu lahko prebrali v prihodnji številki Vestnika. B. Zunec bregu, finalisti so na svojem, predelovalci pa med kladivom in nakovalom. Če smo še določnejši: majhni tozdi ali enovite delovne organizacije se v velikih, sicer fizično zaokroženih ekonomskih sistemih, kakršni so sozd ABC Pomurka, Uniles, Elkom, Ina in drugi, nemalokrat čutijo brezmočne, skorajda kot tarča izsiljevanj. To se seveda ne more vleči v nedogled, marveč bo treba prej ali slej sesti za zeleno mizo in odkriti karte. Direktor Mlekoprometa Miro Steržaj je dobesedno menil: »Po moje ne more biti drugače: če dvignemo ceno surovine, je treba dvigniti tudi ceno končnega izdelka. Standard in cene na drobno pa le držimo v šahu in glede deviz nobenega slepomišenja: ustvarja jih združeno delo, ne država, torej ima združeno delo vso pravico, da z njimi razpolaga. O tem pa seje treba dogovarjati na republiškem ali zveznem siseotu ’.. Ob rob dveurni, tehtni in kleni razpravi, naj zapišemo, da bo imel delegat Jože Moravec na letošnjem Rdečem praporu v Kragujevcu — na njem bo sodelovalo približno 500 delegatov s 120 referati na lemo uresničevanje posamezne in kolektivne odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo — res kaj za povedati. Med drugim to. da bomo morali tudi med občinami, da ne omenjamo republik in pokrajin, podreti plotove iq prekoračiti Rubikon. ki se imenuje samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Branko Žunec 3FEbRUARJA 1983 STRAN 3 od tedna LENDAVA — Delegacija krajevne skupnosti je na seji občinske skupščine postavila vprašanje, zakaj so v restavraciji Rudar v neposredni bližini osnovne šole Drago Lugarič postavljeni igralni avtomati. Zahtevala je, naj jih odstranijo, namesto tega pa naj bi dali mladini prostor, kjer bi se lahko ukvarjala z družbeno koristno dejavnostjo. Mladina v Lendavi zares nima svojega prostora, zato pa je njena dejavnost temu primerna. Čudno se zdi, da za mlade, ki delajo v delovnih organizacijah ali se učijo v šolah, ne najdemo primernega prostora za delovanja. O tem bi se morale gotovo zamisliti tako šole kot delovne organizacije in občinske družbenopolitične organizacije. LENDAVA — Zbori občinske skupščine so dali na zadnji seji soglasje k ustanovitvi zdravilišča pri »Integral« delovni organizaciji Golfturist TOZD Gostinstvo Lendava. Ustanovitev zdravilišča je v skladu s planskimi dokumenti razvoja občine Lendava in v skladu s programom zdravstvenega varstva v občini. Nov hotel Lipa je bil namreč grajen tudi zaradi tega, da v njem izkoristijo termalne vode tudi v zdravstvene namene. T ermalni del hotela je začel obratovati šele pred nedavnim. DOBROVNIK — V vasi bi želeli v tej zimski sezoni poslušati predavanja o vinogradništvu, kuhanju in šivanju. Dobrovniški vinogradi so iz leta v leto bolj urejeni, več je žlahtnih trt, zato bi se vinogradniki radi naučili sodobnega vinogradništva in kletaijenja. Več mladih deklet in žena je izrazilo željo po tečajih šivanja in kuhanja. Delavska univerza bo sicer organizirala tovrstne tečaje na podlagi dogovora in razpisa, vendar pa ob tem ne bi smela ostati ob strani tudi krajevna skupnost, glede vinogradništva pa tudi ne kmetijska zadruga in kmetijska zemljiška skupnost. MURSKA SOBOTA — Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje bo zastavila ves svoj ugled in vpliv, da bi pri pristojnih republiških organih (izvršnem svetu, gospodarski zbornici, siseotu in drugih) izposlovala rešitev za »agonijo naftnega dvoživkarja« iz Lendave. Grozi mu popoln finančni krah in s tem stečajni postopek kar bi pomenilo, da bi se okrog 1100 delavcev Ina-Nafte letos znašlo na spisku iskalcev zaposlitve. Tako so na zadnji seji izvršnega odbora sklenili člani pomurske gospodarske zbornice v Murski Soboti. Na njej so poleg tega pretresali razvojno-raziskovalno in inventivno dejavnost, o čemer so obširnej£_razpravljali tudi na včerajšnjem regijskem posvetu pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Murski Soboti. (O problematiki v INA-Nafti in novatorstvu v Pomurju obširneje pišemo v tej oziroma prihodnji številki.) LENDAVA — Predsedstvo občinske gasilske zveze je na posvetovanju s nredsedniki. tajniki in blagajniki gasilskih društev sprejelo program in organizacijo dela v gasilskih društvih za letošnje leto. Dogovorili so se tudi o vodenju finančnega poslovanja v društvih in strokovnem izobraževanju gasilcev. Strokovnemu izobraževanju bodo tudi v letošnjem letu namenili največ pozornosti, saj je v zadnjih letih v vrste gasilcev prišlo več mladih. Na posvetovanju so se dogovorili tudi o pripravah na izvedbo občnih zborov oziroma konferenc gasilskih društev. LENDAVA— Predsedstvo občinske konference SZDL sodi, da je potrebno v občini storiti več, da bi se lahko mladi, ki so končali šolanje, zaposlili. Opozorilo je na izredno slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ob tem pa ugotovilo, daje kar 800 zaposlenih brez dokončane osemletke. Več bo potrebno storiti tudi na področju poklicnega izobraževanja, saj je še vedno velik razkorak med željami mladih in potrebami združenega dela v občini glede izbire poklica. V nekaterih delovnih organizacijah bo potrebno ugotoviti možnosti za uvedbo več izmenskega dela. Na seji predsedstva so sprejeli še program dela IN DOK centra za letošnje leto. LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so razpravljaj o predlogu samoupravnega sporazuma o uresničevanju načrta zaposlovanja v letošnjem letu. Lanskoletni načrt zaposlovanja ni bil uresničen, predvsem zaradi velikih težav organizacij združenega dela pri poslovanju. Delovne organizacije v občini že dalj časa ne vlagajo v razširitev proizvodnje in v nove programe, to pa vpliva na vedno večjo brezposelnost. Sindikati menijo, da bo potrebno sprejeti konkretnejše ukrepe v občini, da bi se zagotovila vsaj minimalna rast zaposlenosti. Na seji predsedstva so sprejeli še program družbenopolitičnega usposabljanja v sindikatih za letošnje leto. MURSKA SOBOTA — Kar 91 raznih gradiv iz pristojnosti skupščine občine in izvršnega sveta, 29 normativnih aktov in 26 področij obravnave republiških skupščinskih dokumentov bo resnično terjalo od članov murskosoboškega izvršnega sveta posebno angažiranost. Omenjene naloge namreč izhajajo iz sprejetega programa dela za letošnje leto, ki je podrobneje opredeljen po tromesečjih, kar je osnova za konkretne naloge vsak mesec posebej. Osrednja pozornost pa bo veliala področju kmetijstva, kovinskopredelovalni in tekstilni industriji, ki sodijo med prednostne panoge v občini. Niso pa prezrli tudi ostalih področij gospodarstva in družbenih dejavnosti. M. J. LENDAVA — Občinski svet zveze sindikatov, komite ZKS in izvršni svet skupščine občine so pripravili posvet o izvedbi aktivnosti ob zaključnih računih za leto 1982. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki medobčinske gospodaske zbornice, službe družbenega knjigovodstva in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Na bližnjih razpravah o zaključnih računih bo potrebno vsestransko informirati delovne ljudi o poslovanju v lanskem letu, zlasti pa o težavah, ki so to gospodarjenje spremljale. Posvetovanja so se udeležili predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji ZK in predsedniki delavskih svetov. do tedna Delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti so na zadnjem zasedanju razpravljali in sklepali o nekaterih pomembnih vprašanjih zdravstva, kot so delovni načrt skupnosti, prispevna stopnja, program zdravstvenega varstva, valorizacija prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva in osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Zataknilo se je pri obravnavi prispevne stopnje za zdravstveno varstvo, ker se delegati zbora izvajalcev niso strinjali s predlagano stopnjo, ki je usklajena z dovoljeno porabo v občini in ki ne zagotavlja potrebnih sredstev za zdravstveno varstvo. Pripombe so bile tudi na višino predlaganih prispevkov od kmetijstva, ki da so previsoki. Šele, ko so se naposled sporazumeli, da gre za začasno prispevno stopnjo (to pa v materialu ni bilo zapisano), ki se lahko po treh mesecih spremeni glede na dotok sredstev, je bila prispevna stopnja izglasovana, Ta znaša, 1,17 odstotka iz osebnega dohodka, 9,99 odstotka iz dohodka in 0,60 odstotka iz dohodka za investicije. Kmetje pa bodo plačevali 43 odstotkov od katastrskega dohodka, 20 odstotkov od drugih dohodkov kmetijstva in 1.973 dinarjev pavšalnega prispevka na kmetijsko gospodarstvo. Sprejet je bil tudi sklep, da se do naslednje seje skupščine pripravi prikaz obremenitev kmetov za zdravstvo v ostalih regijah v Sloveniji. Pri obravnavi začasnega progfama zdravstvenega var- ZA DRUŽBENA DENARNA NADOMESTILA V RADGONSKI OBČINI Cez 9 milijonov dinarjev Toliko so namenili izplačati v obliki družbenih denarnih nadomestil v letu 1982 vsem socialno ogroženim občanom na predlog sveta za socialno skrbstvo pri tej občinski samoupravni interesni skupnosti. Verjetno pa bo ta številka ob zaključnem računu še višja. Precej, v največji meri, pa je to posledica specifičnih razmer v tej občini, v kateri še vedno živi precej ostarelih občanov, ki so delovn > Nia izrabili še v predvojnih letih v viničarskih odnosih. Sicer pa podrobno ureja to področje pravilnik o družbenih denarnih pomočeh v sociale cm skrbstvu pomurskih občin iz leta 1976. Ta za občino Gornja Radgona poleg nudenja materialne pomoči vsem kategorijam ogroženih občanov zajema še kritje pogrebnih stroškov v določenih primerih in postpenalno pomoč. Največ sredstev iz naslova družbenih denarnih pomoči odpade za delno ali celotno kritje stroškov bivanja občanov v splošnih in posebnih socialnih zavodih. Tu lahko gre v posameznih primerih tudi do zneska 10.000 dinaijev mesečno, tako da So lansko leto za 33 varovancev namenili 3.470.000 dinarjev. Skoraj 1.600.000 dinarjev pa namenijo tistim, ki so jim ta sredstva edini vir dohodka za preživljanje (vsakemu 4.300 dinarjev mesečno). Lep del pa gre tudi za rejništvo; za 45 občanov plačujejo rejnino v razponu od 3.700 do 7.000 dinarjev v skupnem znesku čez 1,650.000 dinarjev. Od preostalega pa namenijo del še za občasno brezposelne v zimskih mesecih, enkratno denarno pomoč, za letovanje socialno ogroženih otrok ... Zajetih je precej občanov, kljub temu da opažajo, da v nekaterih kategorijah število že upada. ------ ZDRAVSTVO ZAČASNI PROGRAM IN PRISPEVNA STOPNJA stva za letošnje leto je bilo ugotovljeno, da so bili v zadnjem času doseženi pozitivni vsebinski premiki v zdravstvenem varstvu, da pa so še vedno »notranje rezerve« pri porabi zdravil, zdraviliškega zdravljenja in prevozih z rešilnimi avtomobili. Delegati so sprejeli začasni program zdravstvenega varstva, dokončnega pa bodo sprejeli do 20. marca letos, ko bodo znani vsi pokazatelji in izhodišča za njegovo oblikovanje. Delegati so namreč z zadovoljstvom sprejeli informacijo, da vse kaže, da bo občinska zdravstvena skup- nost v jurski Soboti končala letošnje poslovno leto brez primanjkljaja, sanirana pa bo tudi izguba iz prejšnjih let. K takemu stanju sta pripomogla večje izplačilo osebnih dohodkov v mesecu decembru in višja prispevna stopnja. Sprejeta je bila tudi lista valoriziranih prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki so v globa-lu višji za 15 odstotkov, dokončno pa bodo usklajeni, ko bo sprejet nov samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. F. Maučec --- .LENDAVA------------------- SLO in DS še ni samoupravna kategorija V lendavski občini ugotavljajo, da z vključevanjem krajevnih skupnosti, čeprav so naredili veliko pri podružabljanju SLO, niso uspeli pri samoupravnem urejanju obrambnih priprav. Proces podružabljanja sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je dobil širši razmah in postal pomembna dejavnost velikega števila organov in organizacij in vseh dejavnikov političnega sistema, toda ta dejavnost še ni postala del rednega dela delegacij, to pa pomeni, da še ni zaživel mehanizem samoupravnega odločanja in delovanja. Še vedno sloni vse preveč dela na nekaterih občanih, premalo pa je neposrednega angažiranja in organiziranja delovnih ljudi in občanov. Naloge s področja obrambnih priprav so pa seveda take narave, da jih mora opravljati kar najširši krog ljudi. Vse preveč se problematika poenostavlja na nekatere osnovne naloge, kot da ni pomembno, kakšna je varnostna kultura v krajevnih skupnostih, kakšna je cestna preventiva in ne nazadnje, kako so občani in delovni ljudje pripravljeni delovati v civilni in narodni zaščiti. Vse te slabosti, menijo v lendavski občini, bo mogoče odpraviti s kvalitetnejšim načinom ozobraževanja in usposabljanja, kateremu bodo v letošnjem letu namenili posebno pozornost. Jani D. RADGONSKO OBRTNO ZDRUŽENJE OPRAVILO PREGLED LETNEGA DELA Poglabljanje vezi z obrtniki Obrtno združenje, ustanovljeno v februarju leta 1979 kot organ zbornice in vseh samostojnih obrtnikov občini, trenutno združuje 187 obrtnikov in 287 občanov, katerim je to postranski poklic. To število se kljub stagnaciji v prejšnjih letih povečuje, saj si prizadevajo, da bi z urejenimi medsebojnimi odnosi znova pridobili medse vse obrtnike v občini. Pri tem so naleteli na posluh pri novih občinskih organih in upravičeno se nadejajo, da bodo skupno gradili pot dolgoročnega razvoja drobnega gospodarstva v občini, k čemu mora prispevati tudi pravilna davčna politika. In prav v tem je ena najvačnejših nalog skupščine in izvršnega odbora. Med vsemi štirimi komisijami je bila lansko leto najbolj delovna komisija za ekonomsko politiko. Svoje pravo mesto, to so pokazale tudi volitve, pa je dobil med obrtniki in njihovimi zaposlenimi delavci tudi delegatski sistem. Na tem področju v okviru združenja opažajo nove kakovostne premike. Pomembne korake so storili pri zbiranju in delitvi stanovanjskih sredstev, teh je bilo lanimed 14 delavcev razdeljenih skoraj en milijon in štiristo tisoč dinarjev, nekaj pa jih je dobilo kredite iz sredstev za vzajemnost. Obrtno združenje pa ni stalo ob strani tudi vsem stabilizacijskim prizadevanjem, kar velja tudi za problematiko plačevanja družbenih obveznosti. Skupaj s pred- stavniki občinskega izvršnega sveta so se spoprijeli s problemom oskrbe s pogonskimi gorivi in ga brez večjih problemov razvozlali. V združenju pa tudi spremljajo razvoj drobnega gospodarstva v razvitejših območjih inv tujini. V ta namen so si ogledali več sejmov v domovini in tujini, sami pa sodelujejo predvsem na radgonskem sejmišču in celjskem sejmu, kjer redno pobirajo priznanja. Na redni letni skupščini so delegati skupščine obrtnega združenja sprejeli tudi program dela za letos. V ospredju nalog je izvajanje občinskih planskih dokumentov, ki opredeljujejo razvoj drobnega gospodarstva in samostojnega dela. Prizadevali pa si bodo še za večjo uveljavitev združenja in medsebojnega povezovanja samostojnih obrtnikov in obrtne zadruge. V. Paveo OBČINSKA POLITIČNA ŠOLA V Gornji Radgoni je v ponedeljek pričela z delom občinska politična šola. Ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldne jo v prostorih radgonske delavske univerze obiskuje 25 slušateljev iz osnovnih organizacij ZK. Program, ki gaje pripravila komisija za idejnopolitično usposabljanje pri CK ZKS, je prilagojen občinskim razmeram. Šola bo trajala s seminarskim delom 120 šolskih ur, predavatelji pa so zunanji sodelavci DU in drugi družbenopolitični delavci. VESTNIK V VSAKO HIŠO SK SEMENARNA LJUBLJANA, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TRGOVINA, Gosposvetska c. 5, Ljubljana objavlja prosto delovno mesto poslovodja prodajalne Beltinci (za nedoločen čas) Pogoj: 1. Srednješolska izobrazba kmetijske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, 3-mesečna poizkusna doba. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh na naslov SK Semenarna PE Maribor, Vetrinjska 30/I, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Kandidate bomo v roku 30 dni obvestili o opravljeni izbiri. blemov v občini povsem opredeljen odnos, da bi lahko vodila usklajeno akcijo v okviru frontne organizacije socialistične zveze. Tu obstaja nedvomno še veliko neizkoriščenih možnosti, zlasti glede enotnega obravnavanja posameznih zadev. To so nekateri od zaključkov s seje predsedstva občinskega komiteja zvez6 komunistov v Murski Soboti. ko so razpravljali ° osnutku programa delaza leto 1983. Rečno je bil0: da bo v prvi polovi61' meseca marca tudi pr°-gramska konferenca ob; činske organizacije ZK. k' bo sprejela naloge muf' skosoboških komunistom ki so usklajene s program1 dela ostalih družbenopol*' tičnih organizacij in delegatsko sestavljene skupine. V razpravi so član1 predsedstva občinske?2 komiteja sprejeli operate ni program dela občinskega komiteja in njegovi*! organov za letošnje leto, k* izhaja, kot so poudarili,*^ dokumentov zveznega republiškega kongresa Zn ter temeljnih usmerite partijske organizacije vseh področjih družbenega življenja. Pri tern s konkretno opredelili °.s' novne naloge z roki m koordinatorji priprav. Tako bodo okrog 20- 'e' bruarja na seji občinske?" komiteja strnili ugotovitv in sklepe izjavne razprav o idejni in akcijski usposobljenosti ter organiz”1! nosti ZK v občini. koncu tega meseca P, spregovorili tudi o na* gah komunistov pri krep1 tvi SLO in DS. Marca £ na vrsti področje zdruz vanja dela in sredstev, k bistvene sestavine sta bi zacijske politike in uvey. vljanja družbenolastnišk odnosov. Za april pa na tujejo skupno sejo ZKS in OK ZSMS. kateri bi podrobneje spi-govorili o mestu in v*0^ mlade generacije v bojp £ nadaljnji razvoj socia^ stičnih samoupravnih ° nosov. O aktualnih vpr šanjih s področja social oziroma kadrovske p° . g ke pa bodo razpravljajo obdobju maj—junij- * načrtujejo, bodo sep^C bra ocenili uresničeva j stališč in usmeritev seje CK ZKS, OK ZK^' problemske konfet ZKS o kmetijstvu v in skosoboški občini. . bra pa aktivnost konjui stov pri uveljavljaj, družbenoekonomskih nosov v samouprav interesnih skupnostih- tud' Na seji pa so podprli prizadevanja e ustanovitev sveta °b Murska Sobota in se ju vzeli, da se pi-a^Lta-dolžnosti članov njihovo število in °b-j-nosti do družbenop0*.^ ne skupnosti in cij opredelijo v poslov omenjenega odloka- Milan STRANI 4 VESTNIK, 3. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V RADGONSKI OBČINI Usposabljanje in izobraževanje Do meseca aprila so si zadali v radgonski frontni organizaciji obilico nalog s področja izobraževanja. Za uspo-I sabljanjem vodij delegacij I poteka tačas (od 23. januarja do 6. februarja) izobraže’. aVami' Te so n nezainteres?r ne n?resnosti ?v’ kar se anosti d*lega-?e'°vaniu ,dr1ražapredvscm v S v d"£,ruz®nib delegacij Vzroki so „L.nSab delegacij. £krivni. 'n sub- i'bko koST* P^twajo ”ePovezanos?b ^«trukturo, u^Pravnil? z DpO in sa-sierde‘ujX'tganiv°koljih, »»a’ .terenskoPd S.e v?e,znien-adnje neustr« de ° ,n nena-^adiva in zna delegatska SjOogolJLnr’ro °boje i, ^oseben at Preobsežno. kleP*nost ser'p'e"1 je nes-^ininzv^itv’josej pegatov s oomJx-,Zobrazbo Pomoč n^^J0 semina-rtd vseh ostTi^11^ vkujeiotudi J^benih“tok'h .ob''kovalcev j a$b. Grad?? V.‘? ^rokovnih da kratka i« -Va Sl zelijo, kar se Po'eg Do?aSna’vs.ebujejopa ? rešitve ^2J?snJenih vzrokov ?JepajeiX^ Nenazad-’gotoiit^ bno sklepčnost rornostjo n zaostreno odgo-.^nihdVe^ DELEGATSKI VODNIK Po odgovore na republiko mala anketa Kakšna je vsebina delegatskega odločanja oziroma kakovost delegatskih odločitev? Vprašajmo še določneje: ali se proučuje in vrednoti razredno-socialna vsebina teh odločitev? V kolikšni meri vsebine odločitev prispevajo k uresničevanju razredno socialnih ciljev? Kako se v praksi uresničuje dialektična sinteza kratkoročnih in dolgoročnih interesov delavskega razreda? Kako združujemo na demokratičen način parcialne in splošne interese, kako usklajujemo zavestno in spontano? Pomurskih delegatov pa ne džje radovednost le v občinskih skupščinskih klopeh, marveč se po odgovore napotijo tudi na republiko. V ta namen imajo oblikovane skupine delegatov za zbore republiške skupščine in zbore posameznih interesnih skupnosti. V prvem letu tretjega mandatnega obdobja so se že kar nekajkrat oglasili. Tako so skupine delegatov iz Murske Sobote, Ljutomera in Lendave na zasedanju zbora občin 13. decembra lani postavile kar troje vprašanj. USODA SOBOŠKEGA KATASTRA Sobočane je zanimalo naslednje: zakon o zemljiškem katastru je bil v skupščini SR Slovenije sprejet leta 1974 (Uradni list SRS, štev. 16/74). V 19. členu določa, da republika programira in financira izdelavo zemljiškega katastra za območja, kjer ta še ne obstaja. V 40. členu določa, da je treba izdelati zemljiški kataster za območja, kjer še ne obstaja, v osmih letih od njegove uveljavitve. Osemletni rok je potekel, v občini Murska Sobota pa je še vedno 11 katastrskih občin, za katere ne obstaja zemljiški kataster niti ustrezna zemljiška knjiga. Te katastrske občine so: Rankovci, Gorica, Lemerje, Pordašinci, Predanovci, Puževci, Skakovci, Strukovci, Šalamenci, Topolovci in Zenkovci na skupni površini 4.354 hektarjev ali 6,3 odstotke površin. Na jesen so delavci geodetskega zavoda pričeli s katastrskimi meritvami v šestih katastrskih občinah, kjer so načrtovane melioracije in komasacije na okrog tisoč hektarjih. Dela so ustavili, čeprav so meritve oz. urejen kataster in zemljiška knjiga osnova za njihov pričetek. Pojasnilo za ustavitev del je v pomanjkanju sredstev. Skupina delegatov bi bila rada dobila odgovor na vprašanje, kaj namerava storiti republiški izvršni svet za izpolnitev določil 40. člena zakona o zemljiškem katastru in s Ob vseh ugodnostih in prednostih, ki Jih prinašajo posegi v kmetijska zemljišča, znajo vendarle biti za občine kaj trpek finančni grižljaj. kakšno zamudo računa, da bodo katastrske meritve na območju omenjenih 11 katastrskih občin opravljene. V dokaj obširnem odgovoru je naslovnik podrobneje posegel v zgodovino izdelave zemljiškega katastra v občini. Murska Sobota, da bi nato dal konkretno pojasnilo. Izdelava zemljiškega katastra za preostalih 11 katastrskih občin v obsegu 4.354 hektarjev je bila vključena v program geodetskih del za obdobje 1981—85. Predvideno je bilo, da se začnejo dela izvajati v letu 1982, dokončali pa naj bi jih v letu 1984, ker objektivno v krajšem roku to ne bi bilo mogoče. Tak program je sprejela skupščina SR Slovenije na osnovi zakona o zemljiškem katastru z odlokom o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—85 in njegovem uresničevanju (Uradni list SRS, štev. 38/81). Za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del pa je bil podpisan tudi dogovor (Uradni list SRS, štev. 28/82), katerega so podpisali izvršni sveti občin, izvršni svet skupščine SR Slovenije ter dve samoupravni interesni skupnosti in geodetske delovne organizacije. Zaradi zmanjšanja sredstev splošne porabe v letu 1982 so bila zagotovljena nižja republiška proračunska sredstva, zato je bila v tem letu končana predvsem izdelava zemljiškega katastra v obsegu 648 obračunskih hektarjev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. V osnutku zakona o proračunu za leto 1983 je predvideno za izvedbo geodetskih del le 54 milijonov od potrebnih 207 milijonov dinarjev (letna obveznost po odloku znaša 117 milijonov, valorizacija za leti 1981 in 1982 pa znašata 90 milijonov dinarjev). Med drugimi ukrepi so ustavljena začetna dela pri izdelavi zemljiškega katastra na 11 katastrskih občinah, ki jih je pričel izvajati Geodetski zavod Slovenije. Sicer pa bi bilo potrebno zanj zagotoviti 83 milijonov dinarjev. V skladu s predvidenimi sredstvi v osnutku zakona o proračunu za leto 1983 in ob u-poštevanju obveznosti do vseh udeležencev dogovora, bi bilo možno za izvedbo zemljiškega katastra v občini Murska Sobota nameniti približno 11 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi bila izvedena večina del v štirih katastrskih občinah, kjer se bodo v letu 1983 izvajale melioracije in , komasacije (Brezovci, Gorica, Le-merje in Predanovci), dokončali pa bi jih v letu 1984. Izvršni svet skupščine SR Slovenije bo spričo vsega tega prioritetno obravnaval možnosti za zagotovitev še dodatnih finančnih sredstev za leto 1983 v višini 14 milijonov dinarjev, s katerimi bi bilo možno opraviti večino del na izdelavi zemljiškega katastra še v dveh katastrskih občinah: Skakovcih in Salamancih. Preostala finančna sredstva za dokončanje izdelave katastra v navedenih šestih katastrskih občinah ter za izdelavo v preostalih petih občinah, pa bodo zagotovljena v letih 1984—85. NAFTNA SUŠA V LJUTOMERU Ljutomerčani so bili še bolj določni. ,,Skupina delegatov za zbor občin SR Slovenije in zbor združenega dela SR Slovenije kulturno-prosvetno področje s sedežem v Ljutomeru je seji dne 17. novem bra 1982 obravnavala problematiko preskrbe z naftnimi derivati in ugotovila, da je pomanjkanje naftnih derivatov in predvsem dizel goriva v občini že tako kritično, da povzroča resne težave ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v industrijski proizvodnji, saj je v nekaterih organizacijah združenega dela ohromel ne samo transport izdelkov, ampak celo notranji transport. Tako stanje povzroča zastoje v proizvodnji in s tem izpad že tako nizkega dohodka, obenem pa kopičenje zalog proizvodov. Prioritetno smo reševali oskrbo s plinskim gorivom za kmetijstvo, predvsem za spravilo sladkorne pese, kar je močno povečalo porabo tega goriva. V mesecu novembru oskrbuje z gorivom za spravilo sladkorne pese ena črpalka. Kljub temu, da smo omejili izdajo goriva na 50 litrov na porabnika, ne moremo zagotoviti pokrivanja najnujnejših potreb. Odgovor so Ljutomerčani dobili od namestnika predsednika republiškega komiteja za energetiko Cveta Majdiča. ,,Oskrba s srednjimi destilati (plinsko olje, kurilno olje za gospodinjstvo) je kritična že od meseca septembra. Količine Prednjih destilatov iz domačih rafinerij in posojila od zveznega zavoda za materialne rezerve industrijskih proizvodov niso zadostovala niti za 50 odstotkov pokrivanja pot- reb. V pogojih omejene oskrbe je izvršni svet skupščine SR Slovenije v sodelovanju z odgovornimi organizacijami, interesnimi skupnostmi in splošnimi združenji ugotovil kategorije porabnikov, ki imajo pri oskrbi s plinskim oljem prednost. Te kategorije porabnikov so: mestni in primestni avtobusni promet, železnica, prevozi na delo in z dela, razvoz hrane in kmetijstvo. Navedene katerorije porabnikov so potrošile v posameznih dneh tudi do 60 odstotkov vseh razpoložljivih količin. Zato je bilo nujno na vseh ostalih sektorjih potrošnje omejiti prodajo plinskega olja ali jo za nekatere dejavnosti celo ustaviti. Samo za organiziranje akcije spravila sladkorne pese v pomurskih občinah je bilo potrebno dnevno izdvajati okrog 20 odstotkov vseh razpoložljivih količin plinskega olja. Na osnovi navedenih podatkov je razumljivo, da so bile nekatere gospodarske dejavnosti slabše oskrbljene oziroma, da se je v drugi polovici novembra, ko je bila večina del pri spravilu sladkorne pese opravljena, stanje delno izboljšalo. Kultura že v šolskih klopeh Delovanje pionirskih, mladinskih pa tudi ostalih društev, v katerih prevladujejo mladi, je iztočnica naše ankete, v kateri smo za sogovornike izbrali predvsem mentorje in tiste, ki se najaktivneje vključujejo v kulturno ustvarjalnost, pa najsi bo to v osnovnih ali srednjih šolah in tudi v krajevnih skupnostih. Praksa kaže, da je mlade najpomembneje pritegniti že v najzgodnejših letih, saj tisti, ki jim vzbudimo pozornost za posamezne kulturne dejavnosti v mladosti, ohranijo odnos do kulture tudi kasneje, pa najsi kot obiskovalci prireditev ali aktivni ustvarjalci med kulturniki. MILKA FIŠER, srednješolski center Murska Sobota: Po združitvi gimnazije in centra poklicnih šol smo združili tudi vse dejavnosti ter nameravali takoj ustanoviti tudi kulturno društvo. Interesne dejavnosti so zaživele in veliko jih je, pri ustanavljanju skupnega organa pa se zatika. Mentorji posameznih dejavnosti so v glavnem slavisti, v domeni katerih je tudi organizacija kulturnih dnevov in izdajanje glasila Mlada pota. Med dejavnostmi pa so najodmevnejše plesna skupina, komorni pevski zbor pod vodstvom Jožeta Vukana, dramska skupina, katera se je ob novem letu predstavila z igrico; pa likovni krožek in instrumentalna skupina, ki je pred ustanovitvijo. Zamrla pa je folklorna dejavnost, ker nismo dobili ustreznega zunanjega sodelav- ca. ,,praktično v naši občini povsem onemogočen maloobmejni promet za vse občane, ki nimajo deviznega računa. Ker bi taka ureditev nenazadnje negativno vplivala tudi na stike pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom, sprašujemo: 1. kako je možno v smislu 4. člena navedene uredbe koristiti propustnico za maloobmejni promet brez depozita in brez iznosa deviz, kar je še posebej pomembno za občane, ki nimajo deviznega računa in 2. ali bo usklajen sklep o odnašanju in prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino (Uradni list SFRJ, štev. 66/81) s predpisom LR Madžarske o višini obvezne menjave.” Na gornji vprašanji je dal odgovor izvršni svet skupščine SR Slovenije. ,,Madžarska stran je iz finančnih vzrokov 1. oktobra 1981 sprejela odlok obvezne menjave na meji. Po tem odloku so državljani SFRJ pri prehodu na madžarsko ozemlje po uvedbi devalvacije dinarja dolžni zamenjati: imetniki maloobmejnih prepustnic 750 NADA BREZIČ, mentorica PIKUD na osnovni šoli Edvarda Kardelja: Naše društvo deluje že tretje leto in bili smo med prvimi osnovnimi šolami, ki so ustanovile pionirsko kultumo-umetniško društvo. Vanj se vključuje deset interesnih dejavnosti, med katerimi so posamezne večskupinske. Tako napri- mer plesna skupina, recitacijski, likovni in dopisniški krožek. Uspešni, tudi v republiškem merilu pa so lutkarji in pevski zbor, prav tako aktivni pa še: recitatorji, dopisniki, plesalci in likovniki. Izdajamo tudi glasilo Brazde, redno se oglaša šolski radio in velik je obisk v šolski knjižnici. PAVEL ČASAR (Petišovci): Kulturno društvo Jožef Horvat je bilo ustanovljeno šele pred nedavnim, vendar se že čuti aktivnost članov, predvsem mladine. Trenutno je v društvo včlanjenih okrog 60 vaščanov, v okviru društva pa bo delala dramska sekcija; ta bo letos že pripravila svoj program, ustano- viti pa nameravamo tudi pevski zbor in glasbeno skupino. Člani novega kulturnega društva bodo, nastopili tudi na vseh proslavah in prireditvah v vasi, navezati pa bo potrebno stike z drugimi kulturnimi društvi v občini, zlasti z bližnjimi, da bi bilo delovanje še boljše in da bi se drug od drugega kaj naučili. dinarjev, ostali pa 1500 dinarjev. Ta ukrep LR Madžarske je praktič-' no onemogočil, da bi imetniki maloobmejnih prepustnic, ki nimajo deviznih sredstev, potovali na Madžarsko. V sporazumu, sklenjenem med vladama SFRJ in LR Madžarske so o maloobmejnem prometu oseb, je v 9. členu določeno, da pri odnašanju in vnašanju plačilnih sredstev, deviz, plemenitih kovin, dragega kamenja, umetniških predmetov ipd., uporablja vsaka pogodbenica svoje notranje predpise. Jugoslovanska stran je v zadnjih letih na zasedanjih stalne mešane jugo-slovansko-madžarske komisije za maloobmejni promet oseb in jugo-slovansko-madžarske carinske komisije večkrat predlagala, da se obvezna menjava valute na meji ukine oziroma, da se vsaj imetniki maloobmejnih propustnic izvzamejo od obvezne menjave. To vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu razgovorov, ki jih je imel predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič letos oktobra ob obisku na Madžarskem. Obravnavano pa je bilo tudi na zadnjem zasedanju jugoslovan-sko-madžarske komisije za maloobmejni promet oseb, ki je bilo od 11. do 14. oktobra 1982, ko so madžarski predstavniki zopet izjavili, da bodo predlog preučili. Doslej Madžari še niso dali uradnega odgovora na predlog jugoslovanskih predstavnikov o ukinitvi obvezne menjave valute za jugoslovanske državljane. Republiški komite za mednarodno sodelovanje je s tem problemom seznanil tudi zvezni sekretariat za zunanje zadeve in predlagal, naj se to vprašanje čim hitreje reši po diplomatski poti. Branko ŽUNEC BARBARA DREXLER, ŠKUD O Š G. Radgona: Na naši šoli je kulturno življenje zelo razgibano, saj se začne že na nižji stopnji, torej v COŠ, kjer sem sodelovala v lutkarskem krožku. Danes sem članica ŠKUD, in sicer sodelujem v recitatorskem krožku in v pevskem zboru. Vsi člani ŠKUD smo zelo prizadevni, saj sodelujemo z veseljem in pod dobrim vodstvom naših mentorjev. Z recitalom nastopamo na šoli ob raznih proslavah in v delovnih organizacijah naše občine, saj nas te tudi podpirajo in nam drugače pomagajo. S pevskim zborom gostujemo v raznih krajih naše republike pa tudi v sosednji Avstriji smo že nastopali. Povabilo smo dobili tudi iz ČSSR. Naj omenim, da se tudi med zimskimi počitnicami naš umik v pevskem zboru ni spremenil. LIDIJA KOSI (M. KUD Cvetko Golar Ljutomer): Mladinsko kulturno društvo Cvetko Golar deluje na Ljutomerski srednji šoli od njene ustanovitve leta 1963. Naša dejavnost je zelo pestra, saj imamo dramsko, recitacijsko, novinarsko-literar-no, lutkarsko sekcijo in pevski zbor. Kot društvo se redkeje predstavljamo, bolj so aktivne sekcije posebej. Naša osnovna dejavnost je na šoli, nastopamo pa tudi zunaj, saj je naš pevski zbor gostoval na Madžarskem, na Dunaju in drugod. Ostale sekcije pa delujejo v glavnem v občinskih mejah. Lansko leto smo dobili za naše delo tudi priznanje ZKO Ljutomer, kar pa nam je bila zelo dobra spodbuda za bodoče delo. ^FEBRUARJA 1983 STRAN 5 । SKUPEN JEZIK, NE Na nedavni, peti seji, Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bilo nedvoumno naglašeno: »Premalo dosledno upoštevamo, da je temeljna organizacija združenega dela izhodiščna in končna celica za povezovanje in združevanje delavcev z delavci drugih temeljnih organizacij v delovne organizacije in v drugih oblikah samoupravnega združevanja dela in sredstev. Pri uveljavljanju povezovanja in združevanja so bistvene naslednje prvine: tehnološka, proizvodna in poslovna povezanost, uveljavljanje združevanja dela in sredstev za ustvarjanje skupnega dohodka in prihodka, dohodkovno povezovanje trgovine in proizvodnje, ustvarjanje in združevanje deviz na podlagi samoupravnega sporazumevanja, svobodna menjava dela ipd. Povezovanje temeljnih organizacij na podlagi teh prvin družbenoekonomskega sistema edino lahko privede do trdnih delovnih in sestavljenih organizacij, v katerih bodo delavci čutili prednosti sistema združenega dela in bolj učinkovito gospodarili z družbenimi sredstvi«. Kje smo pri vsem tem v Pomurju? Vprašanje, ki ga postavljamo, je toliko zapleteno, da nanj sploh ni mogoče dati celovitega odgovora. To še toliko manj, ker na ravni regije ali katerekoli od štirih občin ne premoremo razčlembe, kako pravzaprav teko združevalni procesi v gospodarstvu in družbenih dejavnosti. VSAJ VRABEC V ROKI... Brez večjega tveganja pa upamo zapisati, da smo v pomurskem gospodarstvu prenekatefo naložbo ali obetaven razvojni program zavozili. prav spričo razrahljanih vezi v dohodkovnem povezovanju, združevanju dela in sredstev in svobodni menjavi dela. Očitno se še lep čas ne bomo otresli že kar lastne nam obremenjenosti, da je pač najzanesljiveje obdelovali lasten vrtiček in le tu pa tam, za vsak primer, pokukati k sosedu. Sicer pa se nam v zadnjih nekaj letih v Pomurju ponujajo sila raznolike izkušnje. ki bi jih utegnili ponazoriti z znano pregovorno, daje še vedno boljši vrabec v roki, kakor golob na strehi. Deset let, če ne še dlje, se -vleče zadeva z dekrvno organizacijo Vinogradniško go spodarstvo Kapela, ki ji — kot vse kaže — ni dosti do tega, da bi segla v roko ostalim članicam sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka. Sploh je agroživilski kompleks v žitnici Slovenije, ki nas vse po vrsti drži pokonci, kljub sorazmerno trdnim organizacijskim povezavam, še vedno bolj vsaksebi kot ne. Tako na seji CK ZKS ni bilo tjavendar posvarjeno, da je povezovanje v zasebnem sektorju kmetijstva najšibkejši člen v reproverigi, da šepa združevanje dela, sredstev in zemlje preko proizvodnih skupnosti in da je prej izjema kot pravilo iskanje skupnih interesov in nalog primarne kmetijske proizvodnje in predelave s proizvajalci opreme in reprodukcijskega materiala. Dogaja se. da nerazščiščeni odnosi, ki jih porajajo monopolistične težnje in nelojalna borba za prestižem, najhuje prizadenejo tistega, ki je pri vsej stvari najmanj kriv — kmeta, čeprav tudi ta ni brez svoje računice. Sklicevanje na objektivne okoliščine — razkorak v cenah in njihova administrativna določenost. izvozno-uvozne omejitve, carinske dajatve, znatno okrnjen delež pri soudeležbi ustvarjenih deviz in podobno — je kaj rado naličje za prikrivanje stvarnih rezultatov in namer. Ko smo že pri sozdu ABC Pomurka, nikakor ne sme mo zaobiti opogumljajočih premikov, kakršne je denimo zaznati v dohodkovnem povezovanju v radgonskem kmetijskem kombinatu ali pri združevanju sredstev za interne izvozne stimulacije v Mesni industriji ali nenazadnje sredi decembra lani podpisan.samoupravni sporazum z Žitom iz Ljubljane, ki bo ob vključevanjuVodne skupnosti Slovenije in Ljubljanske banke omogočil melioracijo skoraj 700 hektarjev površin v Rakičanu in na njih pridelavo okrog tri tisoč ton pšenice letno. • Občutek imam, da v Sloveniji nismo najbolj navdušeni za sestavljene organizacije oziroma za večje poslovne sisteme, saj jih je objektivno težje obvladovati. Ne živim v zablodi, da je povezovanje v sozde najvišja in najpomembnejša oblika povezovanja dela in sredstev, trdno pa sem prepričan, da je sozd še kako pomemben za dejansko integri-ranost in medsebojno povezanost svobodnega združenega dela. (Igor Uršič na 5. seji CK ZKS) KO SE LOMIJO REPUBLIŠKA KOPJA Nek drug razpravljalec je na seji zavrnil tezo, da imamo v Sloveniji nekakšen odklonilen odnos do velikih sistemov. »Prej bi dejal, daso se v zaostrenih gospodarskih razmerah še očitneje pokazale prav v nekaterih velikih sistemih težave in tudi pre-počasnost pri prilagajanju spremenjenim okoliščinam. »Najizrazitejši primer je v tem pogledu lendavska Ina-Nafta, članica sozda Ina iz Zagreba. Zdaj, ko je 1100-članski kolektiv d,o grla in še čez zadolžen in mu nad glavo visi Damoklejev meč stečajnega postopka, se sestavljena organizacija obnaša, kot da to ni njen problem. Še več zvrača ga kar na republiko, češ. rešite ga — kakor veste — v Sloveniji, mi si nad vsem tem umijemo roke. Vezi se skratka čedalje bolj rahljajo in šivi že na veliko pokajo. Dovolj poučen je ob tem primer uree. surovine za metanol, ki ga Ina Nafta uvaža. Ina Kutina .pa raje izvaža. Ali pa sklep sozda, da lendavska članica ne sme uporabljati plina s polj pri Zebovcu, par deset kilometrov oddaljenih od Lendave. Na rob temu kot nalašč sodi razmišljanje Milana Kuča na. ko je menil, da bi ne bilo prav, če bi na tej stopnji razvoja favorizirali samo eno obliko, praviloma sestavljeno organizacijo kot najvišjo in edino socialistično. Videtije.dagrevmnogih sozdih v resnici za majhno stopnjo integriranosti združenega dela in da so to dostikrat bolj politične kot ekonomske tvorbe. Cesto so namreč zasnovane tudi na interesu po teritorializaciji družbenega kapitala oziroma preprečevanja njegove mobilnosti in cirkulacije na jugoslovanskem trgu. Dokazov za to je veliko tudi v Sloveniji. Hkrati bi morali biti mnogo bolj pozorni na položaj, v kakršnem so tako imenovani dislocirani obrati in temeljne organizacije, saj se tod najde veliko motnega in nedorečenega. Šolska primera za to se nam ponujata v Ljutomeru in Murski Soboti in ju ni odveč ponoviti. V mislih imamo tozda Lesnine in Marlesa, katerih odločitev za združitev je šla lani novembra po vodi, in IMP organizaciji Blisk in Panonija, ki sta se odločili, da z referendumom počakata, čeprav menda — kot je zapisano v mesečniku IMP Glasnik decembra lani — »načelno ni zadržkov«. Go tovo jih v Panoniji vidijo zdaj, ko je vzkipelo na dan vse tisto, kar seje že dalj časa kuhalo v Blisku. Sicer pa se v obeh primerih — soboškem in ljutomerskem —• ne moremo znebiti občutka, da imajo vmes svoje prste tudi matične organizacije, se pravi Marles in Lesnina v okviru sozda Uniles in IMP strijo. gradbeništvo, ali pa gostinsko-turistično dejavnost. kjer se — razen v Radenski — vedno ne ve natanko. kdo pije in kdo plača. Vprašati bi se veljalo, čemu nam na sorazmerno majhnem območju štirih občin služijo štiri (I?) opekarne: v Dolgi vasi, Puconcih, Križevcih in Gornji Radgoni. Mar ni mogoče moči kako drugače prerazporediti in sredstev združiti v zaokrožen proizvodni proces. No, Radgončani so se po grenkih izkušnjah iz preteklosti le ovedli in s L januarjem letos šli s komunalci pod skupno streho, delovno organizacijo Element in najbrž bodo sčasoma le prišli na zeleno vejo. Tudi v Puconcih se ukrep družbenega varstva že pozna. • Kako je z našo naprednostjo in preudarnostjo v Sloveniji, pričajo podatki, da se z izvozom in uvozom blaga in konfekcije ukvarja 27 organizacij, izdelkov iz gum in umetnih snovi 30, gradbenega materiala 27, lakov, kemikalij in barv pa kar 37. Tudi zaprti smo, saj smo imeli leta 1981 v Sloveniji 56 sozdov, od tega 19 občinskih, 13 regijskih in 24 republiških — le 6 je bilo takih, ki so združevali tudi delovne organizacije iz drugih republik in pokrajin. DOBER GLAS DALEČ SEŽE Skorajda brezmejne možnosti se same od sebe ponujajo v drobnem gospodarstvu, kjer kajpada v celoti vedrijo in oblačijo obrtne zadruge in obrtna združenja. Podobno velja za trgovske organizacije, družbene dejavnosti v celoti in nenazadnje banke, ki bi morale postati — v najboljšem pomenu te besede — podaljšana roka združenega dela, nikakor pa ne bi smele biti »nad« njim. Naj v sklepnem delu podrobneje osvetlimo razpravo. ki jo je na peti seji CK ZKS imela Danica Zadravec. članica CK ZKS, sicer pa delavka, zaposlena v M urinem tozdu v Ljutomeru. Poudarila je. da mora biti temeljni smoter združevanja dela in sredstev ustvarjanje in povečevanje • dohodka, česar se v 4700-članskem delovnem kolektivu tovarne oblačil in perila Mura iz Murske Sobote zavedajo že vrsto let. saj dobršen del svoje proizvodnje prodajo na tuje. Z združevanjem, v katerem je za vseh šest tozdov. »razdeljenih« v tri občine. opredeljena specializacija. kakor so tudi jasno določene naloge za delovno skupnost skupnih služb, so dosegli zavidanja vredne rezultate. Manj uspeha imajo pri povezovanju prek republiških meja, recimo z dobavitelji surovin in prometnimi organizacijami, kjer združevanje ne teče po predvidevanjih. Sploh pa hitrejše povezovanje zavira predvsem razpolaganje z devizami. Dobavitelji surovin se vse bolj zapirajo v svoje meje, ker pač njihovi kupci ne morejo zagotoviti zahtevane višine deviznega plačila, kar pomeni, da bi moralo biti razpolaganje z devizami svobodnejše. Kjer je interes obojestranski, združevanje hitreje teče, kjer pa naj bi združitev s slabim gospodarjem zagotovila socializacijo izgub, pa gre po polževo. V naši republiki že dolgo nismo imeli likvidacije delovne organizacije zaradi izgub, je kritično menila Danica Zadravec in sklenila, da vse več administrativnih posegov onemogoča tako normalen gospodarski razvoj kot hitrejše dohodkovno povezovanje in da bi morali v vsakodnevni praksi veliko bolj spoštovati predpise, čeprav nam vedno niso najbolj po volji. Prej smo omenjali ali vsaj namigovali na dohodkovno povezovanje znotraj repro-verige. posebej v agroživil-stvu oziroma sozdu ABC Pomurka. Zapomniti si kaže Kardeljevo opozorilo na dejstvo, da pri nas integracija ne bo potekala preko povezovanja in združevanja panog, ampak prek povezovanja organizacij združenega dela različnih panog v skupni in skladni proces razširjene reprodukcije, v tako imenovane reprocelote. V naši regiji so panoge dejavnosti dovolj razvidne: naftna in petrokemična industrija. proizvodnja mineralnih voda in brezalkoholnih pijač, kovinsko-predelo-valna. elektroindustrija, konfekcijska in tekstilna, obutvena in usnjarska, le-sno-predelovalna. grafična in kartonažna industrija, 'gradbeništvo in kmetijstvo, kakor tudi živilstvo in gozdarstvo. kakor tudi trgovska dejavnost, gostinsko-turistično gospodarstvo in drobno gospodarstvo. V širšem slovenskem in še bolj jugoslovanskem prostoru sorodna organiziranost zahteva. da bi bilo treba na posameznih sektorjih združevanja dela in sredstev orga V Pomurju premoremo vse pomalem, zlasti imamo bogate izkušnji drugo obliko, ki se je že v tolikšni meri razpasla, da najeda poslov11 moralo in zaupanje. Vendar to je že tema zase. nizirati ustrezno medstro- I kovno organizacijo sindikata ali vsaj skupno strokovno | službo. S tem bi dosegli dvoje: nosilci integracijskih I procesov bi imeli ustrezno politično oporo in prepreče- I vali bi nastajanje zaostrenih razmer zaradi razlik v inte- » resih. kijih delavci posameznih panog v razmerah avtarkije objektivno izražajo. • Tudi politika osebnih dohodkov je eden od pomembnih elementov. ki lahko pospešuje ali pa zadržuje združevalne procese, lahko pa celo vodi k temu, da že obstoječe integracije razpadajo. Zadnji podatki kažejo izredno negativno podobo pri delitvi osebnih dohodkov v nekaterih delih združenega dela, kar bo treba temeljito analizirati. (Vlado Klemenčič na 5. seji CK ZKS) NAMESTO SKLEPA Le delno sc nam je uspelo dotakniti prave vsebine samoupravnega združevanja dela in sredstev, torej ne zgolj fizičnega povezovanja, marveč uveljavljanja dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela, kakor tudi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Dregnili bi namreč v področje, ki ne prenese poenostavitve ah govorjenja na pamet, marveč poznavaisko-ustvarjal-no-kritično presojo in osvetlitev. Le zaradi nazornosti omenimo čedalje bolj smelo in občutno vraščanje drobnega gospodarstva v združeno delo, največ preko razvijanja in utrjevanja kooperacijskih odnosov in pogodb. Po drugi strani se denimo v avtoservisni dejavnosti vse bolj krepijo oblike medsebojnega povezovanja i° uvajanja dodatnih programov: proizvodna naravnanost gre v smeri proizvodnje manjših serij kmetijskih pri' ključkov, dvoosnih prikolic in nadgradnje specialnih vozil. V.okviru Konstruktor-jeve delovne organizacije se tudi soboški gradbinci p°? slopno združujejo. In tako bi lahko še naštevali primere i” poskuse združevanja dela i° sredstev.. • V praksi se srečujemo s treni' značilnimi oblikami združevanja dela in sredstev na osnovah skupnega prihodka. Za prvo so zna čilni sporazumi, kjer se dohodkovno povezujejo kupci in proizvajalci nekega izdelka. Za drug® vrsto je značilno izsiljevanj* proizvajalcev repromateriala, * predvsem zahtevajo potrebo investicijska sredstva, ne da ° sploh postavili dohodkovna ra merja. Sporazumi so le formal in pogoj za dobavo surovin repromaterialov. Tretja znač»d skupina pa so odnosi, ki vzpostavljeni v delovnih in & stavljenih organizacijah zdruz nega dela. Branko VESTNIK, 3. FEBRUARJA STRAN 6 SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE LENDAVA Večja povezanost v gradbeništvu Po dokaj izčrpnih razpravah o programu zaposlovanja v letošnjem letu in uresničevanju sklepov in stališč v družbenoekonomskih odnosih v gradbeništvu, ki so potekale v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in izvršnem svetu skupščine, so o tej pomembni problematiki razpravljali tudi delegati zborov občinske skupščine. Stopnja rasti zaposlovanja, 2,5 odstotka za letošnje leto, po vsej verjetnosti ne bo uresničena, saj bi to pomenilo, da bi se na novo zaposlilo kakih 170 do 200 delavcev. Delovne organizacije so predvidele zaposliti kakih 90 novih delavcev, medtem ko na področju družbenih dejavnosti novih zaposlitev skorajda ne bo. V občini naj bi v letošnjem letu zaposlili več pripravnikov, da bi vsaj tako ublažili čedalje večjo brezposelnost med mladimi, ki so končali šolanje. Glede družbenoekonomskih odnosov v gradbeništvu pa v lendavski občini ugotavljajo, da je potrebno več poslovnega in tehničnega sodelovanja med gradbenimi organizacijami, zlasti med tistimi, ki so proizvajalke gradbenega materiala. Delitev delaje bila v lanskem letu opravljena le med Gidosom in Gradbenikom, tako bo komunalno podjetje opustilo visoke gradnje in se usmerilo Za večjo aktivnost frontne Precej obširna razprava o osnutku programa dela občinske konference socialistične zveze za leto 1983 na nedavni seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti je jasno opozorila na vrsto aktivnosti, ki morajo teči skozi vse leto, in na nujnost nenehnega spremljanja uresničevanja nalog v praksi. To ne velja le za štiri najaktualnejša področja uveljavljanja frontne vloge SZDL, kot so politika gospodarske stabilizacije, razvoj družbenoekonomskih ridnosov v kmetijstvu, krepitev sistema socialističnega samoupravljanja in vseh subjektivnih sil, ampak za celotno mobiliziranje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in združenem delu. Več bo očitno potrebno storiti, kot so omenili v razpravi, tudi na področju delegatskega izobraževanja, kjer je opazno zamujanje rokov. Zato so se zavzeli za doslednejšo opredelitev nosilcev vseh posameznih nalog in hkrati predvideli v letošnjem letu problemsko konferenco o kmetijstvu. V omenjenem osnutku programa dela pa so natančneje razmejene tudi naloge občinske konference socialistične zveze in njenega predsedstva po trimesečjih. Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so zatem sprejeli družbeni dogovor o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in izgradnji zgodovinskih objektov, spomeni- Milan Jerše v komunalno infrastrukturo. Povezovanje gradbenih delovnih organizacij naj bi prispevalo tudi k pocenitvi gradenj, zlasti družbenih stanovanj ki jih v občini gradijo vedno manj. Proučiti bi veljalo tudi potrebo in interes organizacij združenega dela, da bi določeno število družbenih stanovanj gradili v večjih naseljih, kot so Dobrovnik, V. Polana, Črenšovci in Turnišče. Delegati skupščine so menili, da Jani D. kov in spomeniških obeležij iz predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja, NOB in povojne izgradnje samoupravne socialistične družbe na območju murskosoboške občine. Poudarjeno je bilo, da je osnovni cilj tega dogovora podružbljanje omenjenega področja, ki doslej v občini še ni bilo urejeno na tak način. Podprli so tudi komisija za znanost V petek so pri OK SZDL Ljutomer ustanovili komisijo za znanost. Štela bo sedem članov, njihova naloga na bo nosneševati znanstveno inventivno in raziskovalno dejavnost v občini. Že na ustanovnem sestanku so se člani seznanili z razvojnimi dokumenti Slovenije in Pomurja na tem področju. V glavnem so potrdili ocene, vendar pa v slovenskih razvojnih načrtih do leta 2000 pogrešajo poudarek razvojnim načrtom v drobnem gospodarstvu. To pa je bila tudi edina pripomba na dokumente. Člani so na svojem prvem sestanku tudi ugotovili, da imamo na nivoju občine in regije vse preveč institucij, ki se ukvarjajo s pospeševanjem inventivne dejavnosti, prav zaradi tega pa so v bistvu rezultati skoraj nični. Veljalo bi poenotiti in združiti večino komisij in odborov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Že dejstvo, da so na problemski konferenci OK ZKS Ljutomer pred dvema letoma sprejeli 17 sklepov o razvoju inventivne dejavnosti, do danes pa ni bil realiziran niti eden, je dovolj zgovorno. Člani nove komisije bodo na eni prihodnjih sej obravnavali tudi predlog raziskovalnih nalog v letih 1983/84. Na naslov občinske raziskovalne skupnosti je prišlo namreč kar 12 vlog v skupni vrednosti 8.228,860,00 dinarjev, raziskovalna skupnost naj bi prispevala 5.810.860.00 dinarjev, v naslednjih treh letih pa ima ta ista ustanova na voljo le 1.200.000,00 dinarjev. To je problem, ki bo težko rešljiv. Narediti bo pač potrebno prednostni vrstni red. --------POPRA VEK V št. 4 z dne 27. ianuaria 1983 sta se na 20. strani Vestnika v članku pod naslovom »V Jelki bo kar 33 ležišč!« vrinili dve neljubi napaki. V drugem stavku je namesto številke 64 prav 46 postelj in 14 interesentov. V predzadnjem stavku pa je pred naštevanjem delovnih organizacij odvečna beseda: prednost. Opravičujemo se za storjeni napaki! Zgledni odnosi z verskimi skupnostmi Tudi letos je komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri izvršnem svetu skupščine občine v Murski Soboti pripravila že tradicionalni novoletni šprejem za predstavnike verskih skupnosti iz murskosoboške občine. Na sprejemu v sejni sobi občinske konference socialistične zveze, ki zdaleč ni samo vljudnostna manifestacija, ampak predvsem priložnost za neposredne stike, sta bila poleg predstavnikov vseh verskih skupnosti v občini navzoča (udi tovariša Pristov-šek in Smole, podpredsednik bi morali večjo vlogo opraviti tudi hišni sveti zlasti pri spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Prehod na ekonomske stanarine zelo zaostaja glede na prvotno načrtovano dinamiko. Potrebno bo ugotoviti dejansko možnost doseganja ekonomskih stanarin do konca tega srednjeročnega obdobja, v letošnjem letu pa zagotoviti, da bodo stanarine naraščale hitreje od splošne rasti cen, pri tem pa je delavcem z nižjimi dohodki potrebno omogočiti prejemanje subvencij pri stanarini. Zbori občinske skupščine so razpravljali še o nekaterih vprašanjih s področja obrambnih priprav ter o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini. Letos že 6 tisoč plinskih števcev Poskusna proizvodnja plinskih števcev v murskosoboški Panoniji se je začela meseca maja lanskega leta, ko so dobili tipsko odobritev za tak števec od zveznega zavoda za kontrolo meril in plemenitih kovin v Beogradu. Ker so že takrat imeli narejene določene polizdelke za nov proizvod, so proizvodnjo prenesli v obrat (prejšnje avtobusne garaže), na ulico Štefana Kovača v Murski Soboti. Poskusna proizvodnja še vedno traja, vendar upajo, da bodo kaj kmalu prešli na redno proizvodnjo, s čimer se bosta potrdila upravičenost in koristnost izdelovanja plinskih števcev, po katerih je na jugoslovanskem trgu veliko zanimanje. PLOD LASTNEGA ZNANJA IN INOVACIJ V Panoniji pravijo, da je bil osnovni razlog za uvedbo omenjene proizvodnje predvsem v tem, da bi zmanjšali uvoz plinskih števcev, saj sta v Jugoslaviji le še dva proizvajalca teh izdelkov, in sicer zagrebški IKOM in UNIŠ. Pa še tam je večina polizdelkov za plinske števce uvoženih. Razen tega pa so v murskosoboški Panoniji, ki jo štejemo za nosilca kovinsko-predelovalne industrije v občini, že leta 1976 na osnovi sanacijskega kredita uvrstili omenjeni izdelek v razvojni program. Najprej so sicer razmišljali o prevzemu vzhodnonem osnutek odloka o ustanovitvi sveta občine Murska Sobota, kot bodočega politično-po-svetovalnega telesa. Razprava pa je tekla tudi o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa in o zaključnem računu OK SZDL za leto 1982. Milan Jerše IZDELAVA PLINSKIH ŠTEVCEV - Na posnetku vidimo del proizvodnje plinskega števca, za katero so se v murskosoboški Panoniji odločili zaradi vedno večjega povpraševanja na domačem trgu. Plinski števci pa so tudi plod domačega znanja. Foto: M. Jerše. ške licence, vendar so se pozneje odločili, da bodo skušali sami začeti s poskusno proizvodnjo plinskih števcev. Posebej zato, ker so imeli na voljo stroje za oblikovanje pločevine. Tako v Panoniji izdelujejo vse pločevinaste dele števca, ki je plod domačega znanja, saj so pri tem novem izdelku sodelovali številni strokovnjaki in inovatorji. Med drugim je inženir Ivan Sveč skonstruiral še kako potreben stroj za avtomatsko brušenje bakelitnih delov plinskega števca, ne gre pa prezreti tudi deleža ostalih zaposlenih delavcev, ki so naredili dokaj veliko na tem področju. Prav tako so del proizvodnje mehanizirali in tehnološko opremili, saj premorejo dokajšnje število polavtomatskih strojev in tekoči trak za montažo. Podčrtati velja, da je oprema domača; nekaj med njo pa tudi rezultat lastne konstrukcije in zamisli Panonijinih strokovnjakov, zlasti inženirjev. Na ta način so v proizvodnji že preizkusili določene inovacije, kar je zagotovilo, da bo v prihodnje potekala proizvodnja na precej visokem tehnološkem nivoju. Gre za vrsto strojev, ki jih pri nas trenutno ne pro- oziroma tajnik slovenske komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Sprejema, za katerega je bila značilna zelo dobra udeležba, pa so se udeležili tudi predsednik koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri OK SZDL in člani komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri murskosoboškem izvršnem svetu. Vse prisotne je pozdravil podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi Peter Brunec, ki je najprej izrazil iskrene želje za zdravje, zadovoljstvo in uspešno delo v novem letu. Zatem je nekoliko bolj osvetlil razmere na političnem in gospodarskem področju v svetu in pri nas. Ob navajanju zaostrenih gospodarskih razmer je izrazil prepričanje, da bo moč težave. s katerimi se trenutno spopadamo, tudi prebroditi. To zagotovilo je dano, kot je poudaril, tudi s strani verskih skupnosti, ki so se že doslej odločno vključile v varčeval izvajamo, zlasti še za montažo plinskih števcev. Čeprav je tudi res, da tudi v teh primerih niso mogli mimo potrebnega uvoza nekaterih delov za plinski števec, kot so membrana in številčnica. Ravno o slednji pa se že dogovarjajo, da bi jo v prihodnje izdelovali doma. Membran pa sedaj še ne morejo izdelovati sami, ker jim primanjkujejo določene surovine. To je nedvomno ogromnega pomena v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko nam pride še kako prav vsaka prihranjena deviza. Lahko rečemo, da kar 90 odstotkov izdelka proizvedejo sami, saj so se le glede proizvodnje plastičnih delov in razdelilne plošče dogovorili s svojimi partnerji oziroma kooperanti. Trenutno je v Panonijinem obratu za proizvodnjo plinskih števcev zaposlenih 14 delavcev, večinoma žensk, ki so se za takšno delo usposobile na Centru poklicnih šol v Murski Soboti. Te imajo tudi nujno potrebne motorične sposobnosti, saj je natančnost za tako delo zelo pomembna. Po tehnoloških predvidevanjih in načrtih pa bo za normalno proizvodnjo potrebno zagotoviti okrog 18 delavk pri montaži. Tako za letošnje leto v murskosoboški Panoniji načrtujejo proizvodnjo 6 tisoč plinskih števcev, predvsem v drugem polletju, ko bi naj stekla normalna proizvodnja. Pri tem bo treba še dopolniti določena orodja, priprave in podobno, če želijo razširiti tehnološki proces in še izboljšati kvaliteto proizvodnje plinskih števcev, ki pomenijo v bistvu za Panonijo nov izdelek. Milan Jedle ne ukrepe in prispevale svoj delež k splošnim prizadevanjem za čimprejšnjo ustalitev našega gospodarstva. Podobno kot tovariš Brunec, so tudi predstavniki verskih skupnosti zelo ugodno ocenili dosedanje odnose, v katerih je izraženo obojestransko prizadevanje, da se vsa tekoča vprašanja rešujejo v skupnem zadovoljstvu. To pa so znamenja, ki obetaio še boljše medsebojno razumevanje med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v murskosoboški občini. Milan Jerše FEBRUARJA 1S83 STRAW 7 ZIMSKO DOGNOJEVANJE PŠENICE Marsikateri pridelovalec pšenice se spomni obdobja uvajanja intezivnih sort pšenice. ko smo govorili tudi o tako imenovani zimski nitra-taciji. Z uvedbo italijanskih sort smo prinesli tudi k nam ta ukrep, ker pa so pri nas zime ostrejše in vegetacija drugače razporejena, je bil ta ukrep nemogoč ali neučinkovit. Letošnja zima se močno razlikuje od poprečja prejšnjih let, ko smo imeli v decem- ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV KMETOV Niso izkoriščene vse možnosti Na območju SV Slovenije je leta 1980 delovalo 1.505 različnih skupnosti kmetov z več kot 21.200 člani. Med strojnimi skupnostmi je bilo največ skupnosti s kompletno linijo za silažno koruzo, na drugem mestu pa skupnosti za sladkorno peso. Med proizvodnimi skupnostmi velja omeniti predvsem pozitivno delovanje mlekarskih skupnosti (302 po številu), pa tudi dobre zametke melioracijskih skupnosti. Zaradi narave kreditiranja so proizvodno zaživele tudi vinogradniške in sadjarske skupnosti. Skupnosti kmetov pomembno prispevajo k premagovanju nevščenost, ki izvirajo iz razdrobljene posestne strukture. Predvsem velja poudariti ocenitev investicij in oblikovanje večjih proizvodnih enot, ki omogočajo uporabo sodobnih proizvodnih tehnologij in večjo produktivnost dela. Skupnosti kmetov so prostovoljne in samoupravne organizacije kmetov, ki pa so intenzivno povezane z zadružnimi organizacijami. Tako predstavljajo enega od členov v sistemu vključevanja kmetov v združeno delo. V prihodnje kaže na območju SV Slovenije razviti nove oblike tovrstnega sodelovanja med kmeti, zlasti v poljedelstvu (poljedelske proizvodne skupnosti). V zvezi z intenziviranjem poljedelske proizvodnje- bi bilo najbrž smotrno poleg že uveljavljenih načinov skupne rabe strojev razviti tudi tim. strojne krožke. Zelo so razširjeni v zahodnoevropskih deželah, pri nas pa jih praksa še ne pozna. Osnovna ideja strojnega krožka je organizirano posredovanje strojnih storitev med koristniki in izvajalci, ki so lastniki strojev. Na tak način bi z razmeroma majhnimi vlaganji zagotovili dovolj potrebne strojne opreme in tudi racionalno rabo lete. Poleg razdrobljenosti parcel je namreč pomanjkanje primernih strojev ena poglavitnih ovir za povečanje deleža tržnih poljščin na kmetijah, kar pa je spet pogojeno z majhnostjo kmetij. Cene storitev v okviru stro jnih krožkov so vnaprej znane in enotne. Taki krožki lahko imajo do sto in več lanov, kar zagotavlja ponudbo vsakovrstnih strojnih storitev. V naših razmerah bi naj vlogo, posredovalca prevzela zadružna organizacija. Vendar se tačas ideje in želje o združevanju dela in sredstev kmetov med seboj nedosledno izvajajo. Tako v Pomurju pravih proizvodnih skupnosti, takih, v katere so organizirani vinogradniki na Primorskem, skoraj ne poznajo, razen sadjarjev, ki so organizirani na podoben način. Res je, da se v zadnjem času za skupno proizvodnjo odločajo kmetje na meliorira-nih območjih, katerih zložbo zemlje se niso opravili. Take primere beležimo v Gorici pri Puconcih in v Krplivniku ob madžarski meji. V obeh primerih so kmetje na izsušeni zemlji skupno posejali koruzo in so si dohodek oziroma pridelek razdelili glede na površine, ki posamezniku pripadajo. Glede na dobre izkušnje so številni kmetje v Krplivniku že izrazili pripravljenost pa željo, da bi tudi v prihodnje proizvajali skupaj s sovaščani na večjih pašnikih oziroma v vaškem kolobarju. V TZO Prosenjakovci so se povezali rejci plemenskih svinj z rejci prašičev, vendar tačas dohodka še ne ugota bru poprečno dnevno temperaturo —0,1 ° C, in v januarju — 1,1 ° C. Še bolj zanimive so minimalne temperature, ki so že v decembru padle na —22.4° C (1976) in v januarju na —22.2° C (1980). Tudi v februarju in marcu smo v prejšnjih letih večkrat imeli temperature pod 0° C. Tako smo se letos približali drugemu vremenskemu področju, kateremu moramo prilagoditi agrotehniko v pridelovanju pšenice — v tem primeru gre vljajo skupaj temveč po posameznih kmetijah. Prav tako niso v dovoljni meri zaživele strojne skupnosti, ki jih je samo v soboški občini čez 200. Kmetje se združujejo vanje predvsem pri nakupu in uporabi večjih strojev, kot so sejalnice za pšenico in koruzo. Slednje skupnpsti štejejo le od 3-5 članov. Nekoliko večje z deset in več člani so skupnosti, ki upravljajo z žitnimi kombajni. Kot ugotvljajo je največja ovira hitrejšemu uveljavljanju proizvodnih in strojnih skupnosti v slabi organiziranosti, tako da le redke strojne skupnosti imajo plan dela oziroma plane načrtne izrabe strojev. Takorekoč nobena pa nima finančnega plana, kar se pokaže kot rak rana, ko se stroj pokvari ali se izrabi do take mere, da ga je treba zamenjat. Kmetje, člani skupnosti. bi namreč od dohodka morali sredstva, namenjena amortizaciji, vlagati na hranilno knjižico, tako da bi za odpravo napak na mehanizaciji ali nakup novih strojev zmeraj imeli na voljo zagotovljena sredstva. Zadnji čas predstavlja oviro uveljavljanja strojnih skupnosti tudi energetska kriza, tako da slednje manjšim kmetom, nečlanom, odklanjajo opravljanje uslug. Kmetijske zadruge iz takega položaja iščejo izhod v nakupu težje mehanizacije za posamezne TZO, s katero potem opravljajo usluge vsem članom. Tak primer, da je TZO kupila strojno linijo za posamezne kulture, beležimo v TZO Cankova. Podobno kot za strojne skupnosti velja tudi za proizvodne, da do težav prihaja predvsem pri finančnih, bolje, denarno dohodkovnih poslih, čemur je iskati vzrok v nestrokovnem vodstvu. Strokovno administrativno delo v skupnosti bi od plana izrabe strojev, do ugotavljanja skupnega prihodka in delitve dohodka morali opravljati kmetijski pospeševalci, ki glede na številčno šibke vrste temu niso kos. Boris Hegeduš za dognojevanje. Ob startu spomladanske rasti pšenice morajo imeti mlade rastlinice na razpolago dovolj hranil. Fosforna in kalijeva gnojila dodajamo praviloma jeseni, večji del dušičnih gnojil pa dodajamo spomladi. Zadnje ugotovitve kažejo, da tudi manjše doze fosforja in kalija, dodane spomladi, približno vplivajo na višino pridelka. Gnojenje ob koncu zime je namreč odločilno za zagotovitev možnosti doseganja visokega pridelka. Z zgodnjim dognojevanjem vplivamo na produktivno obšanje pšenice in na razvoj zasnov klaskov v nastavkih klasov. Tako dobimo osnovo za večje število klasov na enoto površine in primerno gost posevek, s tem večje število zrn v klaskih in klasih. Na ta način je potrebno v tem času gnojiti s približno 20—25 kg čistega dušika, to je 70—80 kg KAN-27 ali 100—150 kg NPK 17-8-9. Zemlja je trenutno razmočena, zato je dognojevanje težje. Verjetno bodo v kratkem še temperature pod 0° C, ko bo zemlja zmrznila in bo na ta način možno dognojevanje. Z dozami gnojil ne pretiravajmo, ker morebitne nizke temperature konec februarja lahko poškodujejo premočno obraščene posevke. Za nadaljnje ukrepe na pšeničnih posevkih priporočamo, da si pridelovalci pripravijo gnojilo tudi za nadaljnje dognojevanje (ki bo znižano za količino, ki jih dodamo sedaj), herbicide — sred--stva za zatiranje plevela, proti boleznim naj uporabljajo bayleton in proti poleganju sredstvi, ki se prodajata pod imenom cikocel ali stabilan. Geza DŽUBAN, kmet. ing. Vozniška dovoljenja za vožnjo traktorjev . Občinski organi za notranje zideve v vseh štirih pomurskih občinah so skupaj s krajevnimi uradi že začeli sprejemati vloge občanov za zamenjavo vozniških dovoljenj za vožnjo traktorjev. Zakorto varnosti cestnega prometa namreč določa, da bodo po 31. marcu smeli voziti traktor samo tisti, ki bodo imeli za to posebno veljavno vozniško dovoljenje. Do tega časa lahko vozijo traktor tudi vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij B, C in Do 31. marca 1983 lahko imetniki vozniških dovoljenj kategorij B, C ah D dobijo vozniško dovoljenje za traktor brez tega, da bi opravljali posebej tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Na območju Pomurja so akcijo za zamenjavo vozniških dovoljenj za vožnjo traktorjev začeli. Občani lahko na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja kategorije B, C ali D pri občinskih, organih za notranje zadeve v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti ter na krajevnih uradih vseh pomurskih občin vložijo zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorjev. K zahtevku morajo priložiti fotografijo veliko 3,5X4,5 cm (novejšega datuma), upravno takso za 68,00 dinarjev ter 23,000 dinarjev gotovine. Vsi občani, ki imajo že vozniško dovoljenje za traktor (beli obrazec), bodo lahko takšno dovoljenje uporabljali tudi v prihodnje in ga ne bo potrebno zamenjati, dokler ne poteče rok veljavnosti. KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA MURSKA SOBOTA Jamčili bodo tudi kmetje V tem mesecu se bodo v vseh krajih soboške občine zvrstili sestanki članov kmetijske zadruge Panonka. Na njih bodo obravnavali predlog sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov, samoupravni sporazum o pospeševanju izvoza, samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta kmetic in drugo. Proti koncu februarja pa bodo v kmetijski zadrugi imeli še volitve v samoupravne organe sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka in kmetijske zadruge ter posamezne temeljne zadružne organizacije. Glede na to, da si kmetijske proizvodnje ne moremo zamisliti brez raznih koncentratov, ki pa jih jugoslovansko tržišče ne premore dovolj, je potrebno uvažati nekatere surovine za primarno proiz- Še preveč anonimen „servis” za kmetijce V splošnih prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane in s tem povezano samooskrbo domačega tržišča zmeraj govorimo le o največjih in naj po gostejših ovirah za hitrejši razvoj kmetijstva, ob tem pa pozabljamo, da je proizvodnja na poljih tesno povezana z vrsto dejavnosti, brez katerih bi delo na poljih zastalo. Zato ne preseneča, da se v zadnjem času v borbo za večjo proizvodnjo hrane vključujejo tudi številne servisne in obrtne organizacije združenega dela, ki ob pomoči kmetijcem v kmetijstvu vidijo tudi svoj dinar in perspektivo razvoja. Ena takih OZD je TOZD Obrtništvo soboškega Komunalnega podjetja Sobota. V kovaško-ključavničarski delavnici omenjene temeljne organizacije opravljajo za kmetovalce vrsto uslug, od popravila traktorskih prikolic, konstrukcijskih delov traktorjev, popravil kmetijskih priključkov. klepanja plužnih nožev, pa do klepanja motik. Ob že omenjenih dejavnostih pa velja zapisati, da montirajo tudi kovinsko opremo v hleve, za katere so sposobni tudi sami izdelati marsikatere sestavne dele. TURNIŠČE: cene pujskov j Pretekli četrtek (27. jan.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču samo 29 primerjavi z nekaj tedni nazaj je bilo tokrat povpraševanje precej večje od ponudbe. C® so se gibale tako kot po navadi, in sicer od 4.500,00 do 5.000,00 dinarjev za par pujsk®v' vodnjo. Da bi jih lahko uvozili, so seveda potrebne devize. V SOZD ABC Pomurka si še posebej prizadevajo za čim večji izvoz, med drugim tudi z združevanjem sredstev za spodbujanje (konkurenčnost) izvoza. Na temelju samoupravnega sporazuma bo tudi primarna kmetijska proizvodnja prispevala 1,3 odstotke sredstev od dohodka. Na zadružnih sestankih bo zlasti pritegnila predvidena sprememba statuta zadruge, ki se nanaša na jamstvo za obveznosti, ki jih zadruga sama, niti z družbenimi sredstvi, ne bi mogla poravnati. V prihodnje naj bi jamčili tudi kmetje z 1-odstotnim deležem od svojega skupnega prihodka, ustvarjenega prek zadruge. Člani pa ne bodo jamčili s svojim kmetijskim zemljiščem in drugimi osnovnimi sredstvi. Š.S. Sicer pa izdelujejo ključavničarske (kovinske) dele ža stavbe, strehe in montažne objekte. Kot posebnost pa velja omeniti, da imajo v delavnici dva delavca, ki sta med drugim specializirana tudi za podkovanje konj. Seveda pa v TOZD Obrtništvo Komunalnega podjetja Sobota, ki ima svoje delavnice na Kopališki ulici za zdravstvenim domom v Murski Soboti, ob vrsti uslužno-stnih dejavnosti za kmetijstvo opravljajo tudi vsa druga obrtna dela od proizvodnje mrež za čiščenje čevljev, preko ograj do velikih kontejnerjev za smeti ipd. Vendar o tem kdaj drugič, saj smo ta zapis pripravili predvsem z namenom, da številnim kmetovalcem prihranimo nepotrebne poti pri iskanju uslug, ki so življenjsko pomembne za kmetijstvo. Boris Hegeduš DELITEV BENCINSKIH ’ BONOV J BONI . TUDI ZA I I TISTE, I KI NIMAJO I j STROJEV I Z uredbo izvršnega _ sveta SRS (Ur. lis* I 46/83) so podrobneje I S urejena vprašanja pro* I daje motornega bend* I na in plinskega olja I porabnikom za polje* | delske, gozdarske, I obrtne in druge stroje, I ki so v lasti občanovi _ Za motokultivator je . moč dobiti bone za 10 I 1 litrov bencina, za kosil' I nice (od aprila do no* I vembra) 10 litrov, z® škropilnice 5 litrov, | traktorje 25 litrov, kon>* I bajne (od junija do J vključno decembra) 300 litrov. Za obdobje g januar-marec so lastni* | ki traktorjev upravičeni do bonov za nakup 100 g litrov goriva za vse tri I mesece. Za gozdarske J stroje lahko dobite bo* ne za 5 litrov bencina, g prav toliko za vrtne I kosilnice. Za obdobje I januar-marec dobijo la* * stniki motornih žag 30 litrov goriva. . člen uredbe republiškega izvršnega J sveta določa, da so lastniki kmetijskih j® | gozdarskih strojev I® I lastniki kmetijskih I zemljišč, ki nimajo ® svojih kmetijskih stro* jev in drugi kmetje, ki I trajno proizvodno so- I delujejo z organized* I jami združenih kme* tov, poleg osnovnih v količin goriva upravi* I čeni do dodatnih bo* J nov za nakup dodatnih količin goriva po not* g Imativih o tržni kmetij' I ski pridelavi. Taki torej, I glede na obseg odda* » nih poljščin, goveda, I mleka, grozdja in dru* gih proizvodov, lahko dobijo več bonov. P°' drobnejše informacij® oziroma naročilnic? dobite v svoji temelj®1 _ zadružni organizaciji- ( Kako pa je s kme«- I | ki nimajo strojev in ji®1 I strojne storitve opr®' vija kdo drug, so *u" g Ioni upravičeni do bo* I nov? Republiški izvrši" I svet ni pozabil tudi n® I take proizvajalce. Ta® so mesečno upraviče® | do bonov za nakup ' , I litrov goriva na hek*®' | obdelovalne površi®. in do bonov za nakup’ g litrov goriva na held® I gozda. Največja skUP I na površina, za katar r je po tem členu mož®. . uveljaviti upravičen®’ I do pogonskega goriv®' I je skupno 2 hektar) p površin. Torej kmeti; ki nimajo strpjev, ar® g pak jim strojne stom* I vrši kdo drug, tudi la® I ko dobijo bone, sev da, če imajo več kot > g |* arov njiv oziroma v1®,,. I gradov in več kot ’ I arov travnikov, sad® l njakov in gozdov. . dobite na komiteju 1 družbeno planiranje l I svoji občini ob predi0 | žitvi posestnega lis*®* STRAN 8 VESTNIK, 3. Prejšnji teden so se cene nekaterih kmetijskih proizvodov in živine na novosadski borzi giba-U Žitarice: mešanica ječmena za živinsko krmo in koruze v razmerju 6040- 1630 din za kg; koruza, umetno sušena, letnik 1982 — zamenjava — pod posebnimi pogoji za mlado živino za na- ŽIVINA: prašiči, mes-za kg žive teže z odbitkom 2 odstotka kaia; prašiči Iz kooperacije, teže 90 do 1319 kg — 10730 do 110,00 din za kg žive teže; pujski z* nadaljnje pitanje; teže 20 do 30 kg-158,00 din za kg; krave, izločene iz plemenske reje, teže 500 do 600 kg — 80,00 do 110,00 din za kg žive teže z odbitkom 5 odstotkov kaia; pitano govedo, teže 400 do 500 kg — 138,00 do 150,00 din za kg žive teže z odbitkom 5 odstotkov kaia; teleta za nadaljnje pitanje, popi*, teža 230 I kg — 62,00 din za kg. kmetijska panorama KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, TOZD POLJEDELSTVO IN GOVEDOREJA LENDAVA GOSPODARIJO NA 2000 HEKTARJIH ZEMLJE Če kje, potem je v lendavski občini zemlja močno razpar-cehrana, saj posamezne parcele merijo v poprečju manj kot 20 arov.Torej se vsak, ki hoče svojo zemljo zaokrožiti (arondacija) CLiCU*e 2 nemalimi težavami — dogovarjanji z mnogimi lastniki. Oklepanje pogodb o odkupu, zamenjavi... je težje toliko bolj, ker zadnje čase ljudje vse bolj cenijo zemljo. koruza, pšenica, pesa TOZD Poljedelstvo V času našega obiska v KG Ra sestavljenega govedoreja Lendava, sicer se niso> $ datkk da so lani ključnega računa, pač pa so razpo gtemu ustreže ] milijonov novih dinarjev f notemtakem moc sk 'udi dohodek in čisti dohodek in J I rezultati. 7 Pati, da so poslovno leto sklenili z do J neiovna storilnos / uspehi pa seveda niso prišli po nak,,u ne le dobre letine, "a višku, hektarski donosi tudi. kar j e rezu potrosijo od ampak predvsem izdatnega gnojenja. 1 000 do 1.200 kilogramov mineralnih gn Lendavoin . V vinogradu, ki je na pobočju M kektar. / o- centibo, imajo terasaste nasade z Z mAtisočlitrovvma. P'ecno pridelajo na enem hektarju vinog tisoč litrov pa je ^ah 'č kvalitetnega laškega rizlinga. > -0 tudi pod ime- modre frankinje, ki jo Lendavčani poznajo nom Hadikova kri. ostaja torej glavna naloga, to združevanje sredstev. Predvidevajo, da bo objekt stal loo milijonov novih dinarjev. Na voljo imajo nekaj lastnih sredstev, združili bodo sredstva temeljnih organizacij DO Kmetijskega gospodarstva Rakičan, denar pa bodo primaknite tudi ostale organizacije sozda ABC Po-rnurka in seve.da banka v ob-hki kreditov. Če hočejo (in to hočejo) ne le ohraniti govedorejsko proizvodnjo na sedanji ravni, ampak jo povečati, 16 izgradnja hleva nuja, v cendavi, kjer imajo hleve v bhzini hotela Lipa, morejo Proizvodnjo sčasoma opusti- V naslovu tozda sicer ni 2apisano, da se ukvarja tudi z '’’nogradniško proizvodnjo-'majo 15,5 hektarja rodnih vinogradov in 10 hektarjev no-'nh nasadov. V prihodnjem --------------- — > p T(~> 7 n n"činom n ib ?°ljedelstvo in govedoreja niso zadovoljuj z ’akorekof U^a leleI v lendavski občini.Na domačem območju ^'»'ajopom^ njorei° kupiti skoraj nobenega teleta, ampak '"di tod .!? v druge občine. To je pa pravzaprav nesmisel, kajti Lahko bi Pr'manjkuje, vendar jih prodajajo drugam. ()dg<>v(ll.: I 0,ei rekli: začaran krog, vendar to ni. Bolj bi družbenim'' 'a e ocena: premajhna poslovna povezanost med 'n -osebnim sektorjem kmetijstva. letu bodo vinogradniške površine oovečali za nadaljnjih 23 hektarjev. S tem pa je verjetno širitev družbenih vinogradov zaključena, kajti skoraj vse ostale površine, primerne za vinogradništvo, so v zasebni lasti. Velika večina teh vinogradov je obnovljena in daje kvalitetno vino. Višja agronomska šola iz Maribora je pripravila študijo, iz katere izhaja, da je v Lendavi potrebno čimprej obnoviti klet, da bi tako kmetje lahko oddajali grozdje takorekoč doma. V Lendavi pa za zdaj ne nameravajo sami stekleničiti vina, ampak bo to vsaj še nekaj časa opravljala klet, ki ima za ta dela potrebno tehnologijo in strokovni kader. TUDI PROBLEMOV NE MANJKA Smo sicer še sredi zime, vendar so se priprave na spomladansko setev že začele. Tako tudi v tozd Poljedelstvo in govedoreja. Prav na dan našega obiska je zasedal strokovni kolegij in snoval, kako organizirati dela, da bodo pravočasno opravljena. Tako kot zasebni kmetijec, tudi kmetijski delavec na družbenem posestvu v sezoni raztegne delovni čas. Medtem ko pozimi delajo dnevno 5 ur, je delavnik v poletnih mesecih raztegnjen na 9 in več ur. V sezoni delajo tudi ob sobotah in nedeljah. Osebni dohodek kmetijskega delavca ni slab; povprečno 13.000 dinarjev mesečno. Tozd je lansko poslovno leto sklenil z dobrimi gospodarskimi uspehi, zato je lahko namenil tudi nekaj več sredstev za osebne dohodke. Glede na delovni čas, ki je poleti več kot 9 ur, si takšne osebne dohodke delavci tudi resnično zaslužijo. Kolektiv sestavlja 76 delavcev, od tega 12 kmetijskih strokovnjakov, 37 je traktoristov, ostali pa so poljedelski, živinorejski in vinogradniški delavci. Tako kot marsikatera druga proizvodnja, se tudi v kmetijstvu spopadajo z nekaterimi problemi. Z nakupom mineralnih gnojil ni težav, pač pa se te pojavijo pri nabavi rezervnih delov, zlasti pa klinastih jermenov. Sicer pa si v tozdu nenehno prizadevajo za posodobitev mehanizacije, žal pa vselej ne morejo kupiti takih strojev, kot so potrebni, kajti na tržišču jih ni moč dobiti. Velikokrat so torej prisiljeni kupiti stroj, ki ne odgovarja najbolj zahtevam proizvodnje. Boljše nekaj kot nič. Š. SOBOČAN IZ PROIZVODNIH SKUPNOSTI V Beltincih edina krompirjeva proizvodna skupnost Na beltinskem območju so bili že vrsto let znani po proizvodnji krompirja predvsem kmetovalci iz Lipe. Večina se jih je za proizvodnjo te pomembne kulture odločala zaradi primerne peščene zemlje, nekateri pa tudi zaradi tradicije nadaljujejo s proizvodnjo krompirja. V zadnjih letih pa se s proizvodnjo krompirja ukvarja vse več kmetovalcev tudi iz ostalih vasi na območju TZO Beltinci. ŠTEFAN SOBOČAN — predsednik Krompirjeve proizvodne skupnosti „5. maj” Beltinci, doma iz Lipe. Lani je na 5 hektarjih zemlje pridelal 15 vagonov krompirja. Foto: F. Maučec Na pobudo strokovne službe temeljne zadružne organizacije v Beltincih in nekaterih naprednih kmetov — kooperantov, so v letu 1981 ustanovili Krompirjevo proizvodno skupnost „5 maj” Beltinci. Namen ustanovitve krompirjeve proizvodne skupnosti v Beltincih je bil, da bi proizvodnjo krompirja organizirali bolj strokovno ' in povečali proizvodnjo. Poleg tega pa so bili z zgraditvijo novega skladišča krompirja v Lipovcih dani tudi boljši pogoji odkupa in uskladiščenja krompirja. Ob ustanovitvi Krompirjeve proizvodne skupnosti „5, maj” v Beltincih je podpisalo pristopne izjave okrog 150 kmetov — kooperantov iz Lipe, Lipovec, Bratonec, Gančan in Ivanec. Število članov krompirjeve proizvodne skupnosti se je do danes povečalo na okrog 170. Na ustanovnem zboru skupnosti so izvolili 11-članski IO, za predsednika pa je bil izbran Štefan Sobočan iz Lipe. V dosedanjem delovanju te skupnosti, ki deluje v okviru KZ Panonke — TOZD Beltinci, se je zelo povečala proizvodnja krompirja. Na približno 250 hektarjih zemlje so v začetku pridelali okrog 6000 ton krompirja, medtem ko sedaj pridelajo okrog 7000 ton krompirja. K povečani proizvodnji sta vsekakor pripomogla strokovnejša obdelava zemlje in uvajanje nekaterih novih in boljših sort krompirja, zlasti industrijskih sort. Tako danes pridelujejo kmetje — kooperanti, člani Krompirjeve proizvodne skupnosti „5. maj” Beltinci, ki je edina v Sloveniji, kvaliteten krompir, ki ga prodajo tovarni Helios iz Domžal, ta pa ga tudi izvaža. Pomembna pridobitev za skupnost je tudi novo skladišče krompirja v Lipovcih, saj proizvajalci sedaj ne čakajo na odvzem krompirja, temveč ga pred zimo lahko vskladiščijo. Tako so se tudi proizvajalci krompirja otresli težav iz prejšnjih let, ko niso imeli kam vskladiščiti krompir v zimskih mesecih in morali čakati na odvzem po več mesecev, da bi ga lahko prodali kupcem. Poleg tega se člani skupnosti tudi vsako leto dogovarjajo o poslovanju, o odkupu in cenah krompirja. Po mnenju strokovnega vodja ing. Jožeta Bojneca površinsko proizvodnjo krompirja ne bodo širili, temveč bodo skrbeli le za povečanje proizvodnje, kar bodo dosegli z boljšo obdelavo in gnojenjem zemlje ter novimi sortami. Člani Krompirjeve proizvodne skupnosti ,,5. maj” Beltinci razpolagajo tudi s^ kmetijskimi stroji, ki so potrebni za proizvodnjo krompirja. Tako imajo na razpolago avtomatske sadil-nike ,in prebiralnike ter kombajne za prebirahje krompirja. Seveda pa se srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja rezervnih delov za te stroje, ki jih je potrebno uvažati. Prej so jih kupovali v sosednji Avstriji, medtem ko jim je z uvedbo depozita to onemogočeno. Krompirjeva proizvodna skupnost je torej povsem upravičila svoj obstoj, saj pridelek znaša 20 ton na hektar, kar je izredno dobro, saj znaša povprečni pridelek krompirja v Sloveniji le 12 ton na hektar. Poleg tega pa ima skupnost formiran tudi rizični sklad, v katere člani izločajo del sredstev, ki jih namenjajo za regresiranje semena. Z dosedanjim poslovanjem Krompirjeve proizvodne skupnosti v Beltincih so člani zelo zadovoljni. Feri Maučec ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV V ŠALOVCIH ŽE DOLGO NI TABU Zadovoljni v strojni skupnosti Pred leti, ko so bile denarnice naših kmetovalcev bolj plitke, želje, da bi imeli stroje, pa velike, so se številni združili in z združenimi sredstvi kupili marsikateri kmetijski stroj in si tako lajšali delo. Zdaj, ko se je gmotno stanje kmetov okrepilo, se zdi, da je navdušenje za skupno nabavo strojev nekoliko usahnilo in vse več je kmetov, ki si prizadevajo, da bi imeli vse stroje in naprave sami. To težnjo ,,opravičujejo” s tem, da so take zahteve proizvodnje, kar je v nekaterih primerih, kjer je veliko zemjje, morda res, v večini pa gre za prestiž, češ: bom hodil moledovat, kdaj pridem na vrsto, rajši si kupim sam. Tako se potem ponavadi zgodi. Drag stroj ni povsem izkoriščen in tako povečane amortizacije seveda ni mogoče prišteti med proizvodne stroške in ceno proizvoda, ker nestabilizacijske cene trg pač ne priznava. To potem povzroči večkrat veliko hude krvi, češ: velike stroške imam, le kdo mi jih bo pokril, delati moram zastonj . . . Neupravičeno jadikovanje, kajti tudi pri nakupu mehanizacije je treba upoštevati smotrnost. V Šalovcih se dobro zavedajo, da posameznik takorekoč ne pomeni nič na tržišču in ne pri kmetijskih delih, kajti le tam je uspeh, kjer več ljudi stakne ne le glave, ampak tudi mošnjičke. Člani tamkajšnje strojne skupnosti so to že zdavnaj storili. Najprej so skupaj kupili dva stara zadružna kombajna, nato pa novejšega. Dasiravno ta še ni za staro šaro, mimogrede naj povemo, da ob lanski žetvi z njim niso imeli težav, pa so se vseeno odločili za nakup še enega. Ob koncu lanskega leta so združili 1 milijon 40 tisoč dinarjev in zdaj nestrpno pričakujejo, če bo do-• bavitelj držal besedo in kombajn dobavil do 31. marca. No, nič se ne bodo hudovali, če bo kak dan zamude, bojijo se le, da se ne bi medtem podražil. Tako kot ima doslej vseh 12 članov strojne skupnosti v starem kombajnu svoj delež (dvanajstinko), bo tudi pri novem kombajnu. Za nakup še enega kombajna so se odločili, da bi imeli sodobnejši stroj in seveda bili bolj prepričani, da bo žetev potekala nemoteno. Še več: starega kombajna še ne nameravajo prodati. Imeli bodo dva, kajti obseg zemljišč. DVANAJST ŠALOVSKIH KMETOV je združilo sredstva in skupaj kupilo kombajn. Tako ta stroj, kot ostali kmetijski pripomočki, je shranjen v lopi, ki so jo prav tako zgradili s skupnimi močmi — denarjem in delom. Foto: Š. S. posejanih s pšnico, se na šalovskem območju nenehno povečuje. Zahvaljujoč melioraciji in komasaciji je imelo 12 članov te strojne skupnosti lani 12 hektarjev več pšenice kot leto prej. Sicer pa člani strojne skupnosti, ki jo zdaj vodi Ernest Janko, sejejo pšenico skupaj na 40 hektarih. Posamezniki so lani prodali od 3 do 6 tisoč kilogramov krušnih žit. Ustanovni član strojne skupnosti, pa tudi zdaj še aktiven, je bil Štefan Šebok. Povprašali smo ga torej, kako je zadovoljen s članstvom. ,,ZeIo sem zadovoljen. S tem, da smo skupaj kupili kombajn,, lažje dihamo, saj je posameznik prispeval nekaj več kot 80 tisočakov, zagotovil si Je, da bo zagotovo požel pšenico, in to pravočasno. S kombajnom upravlja strojnik, ki je član naše skupnosti. Delo mu seveda plačamo. Plačilo strojnika, izdatke za gorivo, morebitna popravila stroja, nakup ,,špage” ... to so v glavnem stroški, ki si jih po končani žetvi razdelimo v razmerju glede na obseg pokošene pšenice pri posameznem članu strojne skupnosti. Lani, tako se mi zdi, smo za žetev na enem hektarju plačali 2 tisoč dinarjev.” Ker šalovski kmetje kombajn kupijo z lastnimi sredstvi, pozneje krijejo le stroške vzdrževanja, torej ne prištevajo več stroškov amortizacije. S takim načinom so zadovoljni. S kombajnom žanjejo le članom strojne skupnosti. Ali bo tako tudi ob letošnji žetvi, ko bodo imeli dva kbmbajna, se še niso odločili. Združitev sredstev pa se je izkazala za pravilno tudi pri drugih kmetijskih strojih. Pet jih je skupaj kupilo cisterno za gnojevko. Še nikoli se niso sprli. Kdaj bo kateri vozil, se sproti dogovarjajo. Štirje so tudi zbrali denar in kupili kombajn za siliranje koruze. Tudi tu so se lepo ujeli. Gre vendar za kmetijsko opravilo, kjer je potreben traktor, na katerega je priključen kombajn za siliranje, pa veliko traktorskih prikolic ali pa ,,dvignjenih” kmečkih voz, ki odvažajo silirano koruzo. Če kje, potem je prav pri tem jesenskem opravilu potrebna sosedska pomoč. Člani šalovske strojne skupnosti so v večini sosedje in sorodniki. Za konec naj povemo, da imajo štirje šalovski kmetje skupno tudi krožno brano. Torej si tudi tega pripomočka za rahljanje zemlje ni šel kupit vsak zase. Pohvalno je tudi to, da stroji članov strojne skupnosti ne rjavijo zdaj pri enem, zdaj pri drugem (kot slišimo praviti, da je tako tu in tam), ampak so zgradili (spet z združenimi sredstvi in lastnim delom) lopo, veliko 12 krat 10 metrov. Torej so stroji tedaj, ko niso na polju, shranjeni, in itudi to dokazuje,, da strojne skupnosti še zdaleč niso preživele, nasprotno, prizadevati si je potrebno, da bodo kmetje tudi v prihodnje kupovali stroje skupno, saj je to navsezadnje predvsem v njihovo korist. Posamezna kmetija bo namreč manj obremenjena s krediti oziroma anuitetami. Odplačila so ponekod zdaj po nepotrebnem velika. Š. SOBOČAN ^r^FEBRUARJA 1983 STRAN S dopisniki so zabeležili gančani Številčnost in usposobljenost Za gasilce iz Gančan je bilo minulo leto zelo uspešno. Sredi leta so predali namenu novo gasilsko vozilo, proti koncu leta pa so v vasi izkopali še osem protipožarnih vodnjakov tako, da jih imajo sedaj že sedemnajst, ob tem pa tudi drugo sodobno gasilsko opremo. Na občnem zboru pa so poudarili, da so vrste gasilcev v Gančanih maloštevilčne in da je sedanji kader premalo usposobljen. Zato so si v program dela zadali kot prednostno nalogo razširiti gasilske vrste in usposobiti članstvo. Prav slednje bodo rer ’zirali že v kratkem, saj bodo štirje člani GD vključeni v izobraževalni program, ki ga organizira OGZ Murska Sobota. V Gančanih pa še vedno pogrešajo sireno. S pomočjo krajevne skupnosti in ostalih vaščanov jo bodo skušali kupiti še letos. T. H. MURSKA SOBOTA Organizirana rekreacija V času zimskih počitnic, ki pa so prav klavrne, saj ni niti krpice snega, je mnogim otrokom prikrajšano zimsko veselje na snegu. Ker-je zima vsem tako zagodla, so bile nekatere osnovne šole v soboški občini prisiljene organizirati enodnevne in tudi enotedenske smučarske tečaje na znana slovenska smučišča. Razen smučarskih tečajev pa so organizirali še druge rekreativne dejavnosti, kot so: odbojka, košarka, mali nogomet, namizni tenis, plavanje in streljanje. Tako so naprimer učenci osnovne šole Puconci in osnovne šole Bakovci s sodelovanjem ZTKO Murske Sobote in Partizana iz Murske Sobote organizirali dvakrat po en dan rekreativno smučanje na Roglo. Cena za en dan je bila 400 dinarjev; v to pa je bil vračunan prevoz avtobusa, hrana in vožnja z vlečnico. Enkrat je svoj delež prispeval tudi smučarski klub Pomurja; zato pa je bila cena za nekaj manjša; to je 350 dinarjev. Enotedenske smučarske tečaje sta organizirali šoli Edvard Kardelj in Karel Destovnik-Kajuh iz Murske Sobote. OS Edvard Kardelj je imela tečaj v Črni na Koroškem, OS Karel Destovnik-Kajuh pa je imela enotedenski tečaj na Pohorju. Z vseh organiziranih smučarskih tečajev, pa naj si bodo enodnevni ali enotedenski, so se učenci vrnili kar najbolj zadovoljni, seveda pa tudi polni novih pridobljenih smučarskih veščin na smučeh. D. C. DOBROVNIK VESELI VEČER Za nami so zimske počitnice — na žalost učencev in dijakov — skoraj brez snega. Počasi minevajo dnevi. Dolgčas! »Preženimo brezdelnost. Izkoristimo dolge zimske večere.« Tako so se pogovarjali mladinci in šolarji, ki so morali ostati doma. Pripravljali so se na Veseli večer. Vsak večer so pridno vadili, v nedeljo pa so se predstavili vaščanom. Dveurna predstava je minila, kot bi trenil. V igri, pesmi in šali so prikazali sodobne tokove življenja: od učenja, vzgoje, zaposlitev in stabilizacije. Niso pozabili tudi dobrih starih časov, ko smo imeli v vasi opekarno. Tudi prometno problematiko so obravnavali. Mladi iz Žitkdvec so se jim prav tako pridružili, saj je povezava med mladino v krajevni skupnosti zelo dobra. Predstavili so se s skeči in folkloro. S kvizom so zaključili predstavo, ki je potekala v osnovni šoli. Obisk je bil zelo dober. Še boljši pa bo, ko bo urejena prva etapa kulturnega doma. In to bo kmalu! Etetka Milinkovič TEŠANOVCI ORODNO VOZILO Številne organizacije in društva imajo te dni občne zbore. Minulo nedeljo so ga imeli tudi gasilci v Tešanovcih. . Nad 25 gasilcev imajo, spodbuden pa je tudi podatek, da je začela delovati tudi pionirska desetina. Po oceni minulega dela in izvolitvi vodstva, so največ pozornosti namenili nakupu orodnega vozila in dograditvi vodnih bazenov. Posebno pozornost so posvetili usposabljanju članov. Geza Grabar Mladi v »DIANI" ocenili delo v preteklem letu Na svoji redni seji dne 20. 1. 1983 smo mladi v TOZD Diana, ob prisotnosti predstavnice občinske konference ZSMS M. Sobota in sekretarja OO ZK naše TOZD, temeljito spregovorili o opravljenem delu in aktivnosti članov OO ZSMS TOZD Diana. Na področju idejno-političnega dela smo člani OO ZSMS v preteklem letu nedvomno posvetili največ pozornosti 11. kongresu slovenske mladine. V ta namen smo pred samim kongresom organizirali razpravo o kongresnih dokumentih. V mesecu marcu so bile v naši TOZD volitve. Člani OO ZSMS smo poskrbeli, da je bilo volišče pravočasno in primerno pripravljeno za nemoten potek volitev. Tako smo se mladi skupaj z družbe-no-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi pripravljali na izvedbo volitev novih članov v družbeno-politične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in samoupravne organe TOZD in DO. Od skupnega števila delegatskih mest, teh je bilo 65, je bila mladina zastopana z 12 delegati. Pohvale vredna pa je prav gotovo ugotovitev, da je sodelovanje OOZSMS z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD na dokaj visoki ravni. To pa je nedvomno pripomoglo k uspešnemu poslovanju naše TOZD!! Delo na prostovoljnem in kulturno-športnem področju je bilo prav gotovo bolj razgibano in privlačno za vse člane naše organizacije. V začetku pomladi smo se lotili dela urejanja in priprave kopališke restavracije na letno sezono. Ta enodnevna akcija je zelo uspela in brez finančnih izdatkov za našo TOZD, je bila restavracija pripravljena na kopalno sezono. V minulem letu je Diano nepričakovano 2-krat presenetilo neurje, ki je divjalo nad Pomurjem. Pod vodo je bilo celotno skladišče in precej vskla-diščenih artiklov, vključno s pralnico. Mladi smo skupaj z ostalimi prizadevnimi delavci takoj pristopili na pomoč in se lotili reševanja artiklov in odstranjevanja vode. V interesu izmenjave izkušenj in problemov mladih smo 22. junija obiskali člane OO ZSMH gostinskega podjetja Central v Bjelovarju. Enodnevni obisk v Bjelovarju je minil v medsebojnih izmenjavah izkušenj, problemov mladih delavcev v gostinstvu. Po končanih razgovorih je sledil ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta Bjelovar in bližnje okolice. V juniju smo se udeležili že tradicionalnega športnega srečanja v Lendavi med Gorenjem-Var-stroj, TVD ,,Partizan” Bakovci in Diano. Ta srečanja so velikega pomena z ozirom na to, da smo vsi trije udeleženci tega tekmovanja delovne organizacije z različno dejavnostjo oziroma TVD „Par-tizan” Bakovci kot predstavnik krajevne skupnosti, Gorenje-Varstroj pa iz sosednje lendavske občine. Ob dnevu graničarjev — 15. avgustu, smo skupaj s predstavniki OO ZK obiskali karavlo v Murski Soboti. Vojakom — graničarjem pa izročili praktična darila. 1. novembra na dan mrtvih smo pri spomeniku zmage v Murski Soboti prižgali sveče in se spomnili padlih borcev za našo domovino. Po podanem poročilu smo ugotovili, da je na kulturno-športnem in prostovoljnem delu bilo narejeno precej in program v celoti realiziran. Nekoliko manj pa je bilo opravljenega dela na idej-no-političnem področju. Prav slednjemu bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti iz preprostega razloga — delavec, član OO ZSMS mora prav v tej organizaciji dobiti trdne temelje za bodočega delavca — samoupravljalca. STANKO FICKO Si MURSKA SOBOTA H IW m EHQ SBd Mi 1^ Razvejane oblike sindikalnega i usposabljanja Dobro je znano, da je pravica in dolžnost slehernega člana zveze sindikatov, da se redno usposablja in je tako dovzeten za razne probleme, ki se pojavljajo pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, in jih z učinkovito, organizirano akcijo zna tudi odgovorno odpravljati. Posebno pa se morajo usposabljati tisti delavci, ki opravljajo številne odgovorne funkcije v zvezi sindikatov in na področju samoupravljanja. Ravno zveza sindikatov pa je po svoji družbeni vlogi politično odgovorna, da zagotavlja in pospešuje družbenopolitično usposabljanje delavcev, zlasti delegatov, za opravljanje samoupravljavskih pravic, dolžnosti in odgovornosti. Ti osnovni cilji so vsebovani tudi v programu družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja članov murskosobo- sezoni. Najbolj množična oblika usposabljanja je vsekakor temeljni program za usposabljanje članov osnovnih organizacij zveze sindikatov v murskosoboški občini, ki vsebuje pet aktualnih tem. To so: varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, organiziranost in metode delovanja OO ZSS, varstvo pri delu, socialna politika ter družbeni in osebni standard delavcev ter druga tema po lastni izbiri. Posebna skrb bo veljala tudi problemskim obravnavam aktualnih tem v organizacijah združenega dela, kjer lahko delavci neposredno izmenjujejo mnenja, postavljajo kritična vprašanja samoupravnim organom, družbenopolitičnim, vodilnim in strokovnim delavcem ter v razgovoru razčiščujejo vse nejasnosti. Zatem je tu vrsta seminarjev za vodje sindikalnih skupin, predsednike in člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij ter predsednike konferenc OO ZSS. Ker je zahteva, da morajo udeleženci teh seminarjev dobiti pregled nad konkretnimi nalogami OO ZSS na področju, kjer delujejo, bodo omenjene seminarje organizirali po panogah, kot so proizvodnja in predelava kovin, vzgoja in izobraževanje, trgovina, promet in zveze itd. Rok je marec 1983, že v februarju pa bi naj opravili občinsko sindikalno g politično šolo v treh skupinah, ki I sodi med najzahtevnejše oblike I družbenopolitičnega usposabljanja v občini. Vključevali pa se bo-do tudi v enomesečno politično I šolo Zveze sindikatov Slovenije, I ki bo predvidoma trajala okrog I 240 izobraževalnih ur in je ob delu. Posebna pozornost pa je I namenjena tudi seminarju ® I vodje in člane delegacij v združenem delu. Po tem programu bo | potekalo usposabljanje delegatov I za zbor združenega dela, zbor | krajevnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v treh fazah po dve temi. Nič manj pomembni pa ne bodo tudi seminarji za predsednike in člane organov samoupravne delavske kontrole, posebej zato, ker analize kažejo, da so organi samoupravne delavske kontrole v g OZD še premalo aktivni in odloč- I ni. Razen tega je potrebno omeni- I ti še seminar za delavce, ki vstopijo v zvezo sindikatov, in druge oblike usposabljanja so za M' I ganizatorje kulturnega i® I športnega življenja ter rekreacijo | v OZD, za organizatorje obveščanja, ter razni posveti, saj ni | področja, kamor s svojo I aktivnostjo ne bi posegli mur- I skosoboški sindikati. Milan Jerše Štefan Horvat iz Petanjec se spozna skoraj na vse. Je kovač, vaški kurir, prav spreten pa je pri pletenju košar. Lani ob dnevu republike je dobil tudi priznanje krajevne skupnosti Tišina. Foto: F. Kuhar DELAVSKA UNIVERZA V GORNJI RADGONI Pomembno mesto izobraževanja organizirali v Radencih. Poudarek pa bo ponovno tudi na izobraževanju občanov s področja SLO in DS. Na področju izobraževanja ob delu bo ob zakonsko določenih temah tudi letos odprta šola za poklic voznika, ki jo organizirajo pri DU skupaj s SC Boris Kidrič iz Celja. Precej prijav pa so že prejeli za srednjo prometno tehnično šolo, smer prometni tehnik notranjega transporta. ki Se bi lahko naštevali nalog6’ ( jih delavci DU Gornja Radgona’j( okviru te ustanove delujeta dve enoti: občinska knjižnica in avto šola, opravil' tos. Seveda s pomočjo več kot zunanjih sodelavcev. Pa veno® se še vedno počutijo odrinjene ob stran v sist® izobraževanja. Ce ne vedno, J takrat, ko jim odmerjajo sredst V. pav(’ Ob srečanju starejših občanov je v krajevni skupnosti Zgornja Velka že običaj, da obiščejo najstarejšo krajanko ali krajana. V januarskih dneh je bila to Marija Kaučič v Žabji vasi, ki je dopolnila 96 let. Stanuje pri 63-letnem sinu, precej zgovorna je še, najbolj všeč pa so ji mlečne jedi. Upajmo, da bo še dolgo tako! Jože Rajh MURSKA SOBOTA Začetek evidentiranja mladincev za teritorialno obrambo Mlade v občini Murska Sobota je težko zainteresirali za odhod na usposabljanje za teritorialno obrambo. Usposabljanje imajo že več let v Vidoncih na Goričkem. Na posvetu predavateljev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter vodstva občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije so sklenili, da bodo z evidentiranjem pričeli dovolj zgodaj. V času po evidentiranju in pred odhodom na usposabljanje ne bodo mladi teritorialci prepuščeni sami sebi. Občasno se bodo sestajali na posvetih, organizirani pa bodo tudi pohodi. Lansko leto je bilo prijavljenih 143 prostovoljcev, usposabljanja pa se jih je udeležilo samo 44. Vzrok takega osipa je slab uspeh prijavljenih in pa tudi neresnost mladih do teritorialne obrambe. Več bi bilo potrebno storiti za motivacijo osnovnošolcev in mladih v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Mogoče bo to uspelo komisiji za SLO in DS z večjim neposrednim kontaktom. Jasna L. Sredstva za KS v okviru splošne porabe Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski So®^ so v razpravi soglašali s podpisom dogovora o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, ki je sprejet na repa® škem nivoju. Ob tem pa so opozorili tudi na določeno komplicira®' posameznih členov dogovora, še posebej glede metode ugotavlja®' kazalcev gospodarjenja. Tako so se dotaknili vprašanja gibanja <** j nih dohodkov v nekaterih dejavnostih, pri čemer so omenili d* področje kmetijstva, ki je odvisno od več ali manj uspešne Ida1 Opozorili pa so tudi na problem zagotavljanja iste rasti dohodkov v negospodarstvu, kot bo dosegalo gospodarstvo, upO’te joč dejstvo, da bodo precej omejena sredstva za skupno porabo. Govor je bil tudi o razdelitvi sredstev za izvajanje delegat8^ sistema v krajevnih skupnostih murskosoboške občine v letu Člani izvršnega sveta so sprejeli predlagani razdelilnik sredstev i® (, dali v javno razpravo zborom skupščine občine. Za izvajanje skega sistema v krajevnih skupnostih murskosoboške občine je v Id njem letu predvidenih iz proračuna 6,825 milijona dinarjev, Id usklajeno s politiko splošne porabe. Ta sredstva bi naj zadostoval » kritje stroškov delovanja organov krajevnih skupnosti in dele^f funkcionalno dejavnost družbenopolitičnih organizacij v KS, uresničevanja nalog na področju SLO in DS, stroške kurirske s|uz®”<|| lastne in občinske potrebe. Poleg tega pa b6do iz teh'sredstev zagd tudi izplačilo osebnih dohodkov za delavce, ki opravljajo fina"m administrativna opravila in naloge za krajevne skupnosti Mu u Sobota, Bakovci, Čemelavci, Krog in Rakičan. Sicer pa 80 razdelitvi mase sredstev upoštevali merila iz prejšnjih let,, ki 80 sprejeli na zborih občinske skupščine leta 1980. Milan RADENCI Nova transformatorska postaja Te dni bodo stanovalci Ljutomerske ulice v Radencih dobili nov objekt — transformatorsko postajo. Že vrsto let so se pritoževali nad slabo napetostjo električne energije, na koncu pa so se vseeno odločili, da bodo z denarnim prispevkom in s pomočjo elektrogospodarstva zgradili prepotreben objekt. Stanovalci sami (to je 30 hiš) so prispevali po 11.700 dinarjev. In ko bo transformator začel obratovati, si bodo gospodinje lahko oddahnile. Električni štedilniki bodo spet normalno greli, pralni stroji bodo oprali perilo do konca in tudi na KS Radenci si bodo lahko oddahnili, saj jih ne bo več nihče tako pogosto spraševal, zakaj KS ne prispeva niti dinarja za ta objekt, pa čeprav je 90 odstotkov stanovalcev ulice zaposlenih in plačujejo krajevni samosprispevek. Alojz Kranjc Triindvajseto leto teče, odkar deluje v tej pomurski občini delavska univerza, ki se je iz nekdanje ljudske univerze kmalu razvija v samostojno izobraževalno ustanovo in v tem času postala pomembno stičišče mladih in starih uka željnih občanov. Njen pomen in mesto, ki si ga je kot sestavni del vzgojno izobraževalnega sistema kot ustanova posebnega družbenega pomena v tem času izborila, ilustrira tudi številčnost doslejšnih slušateljev. V tem času si je dodatno znanje za življenje, pa izpopolnjevanje ob delu in idejno politično usposabljanje, kar so skozi ves čas, osnovne dejavnosti te ustanove, pridobili okrog 94.000 občanov. Program delavske univerze je tudi za letošnjo izobraževalno sezono širok na vseh področjih. Na področju družbenega izobraževanja so skupaj s KOO za slednjo pri OK SZDL že izvedli program za usposabljanje vodij delegacij, kmalu pa bodo pričeli s usposabljanjem delegatov po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Vseh skupaj bo seminarjev okrog 60. Tildi letos pa namenjajo pomembno mesto usposabljanju članstva ZK. V ta namen so že opravili seminar za novo sprejete člane, pričenja se izobraževanje za kandidate za sprejem v ZK, v mesecu marcu pa bodo organizirali že tradicionalno občinsko politično šolo. Prav tako pripravljajo seminar za člane samoupravnih delavskih kontrol, v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom pa še sindikalno šolo. Občani pa bodo posebej veseli programa splošnega izobraževanja. Ta tokrat obsega od dveh tečajev nemškega jezika za že predšolske otroke do živilsko krojnega tečaja, pa tudi šolo za starše šoloobveznih otrok in tečaj nemščine za odrasle, ki ga bodo V lem predelu GORNJI** |r ROVEC (na hribu) je v zad®' tih zraslo več novih hiš, čepr. (ja povedati, da jih je glavni cesti, še več. Potenca*. ’ je začel kraj hitreje raz'd j/ zadnjem času zgradijo letu® vi hiši. Vsekakor na tak n odločilno vpliva Murina (0 (r ki so jo tamkaj zgradili, druge pridobitve, ki so življenjske razmere. Slika no območje krajevne skup® katero spada 10 vasi pa 8e (rjiiJ ni tako ugodna. To nam že podatek, da so lani v knjigo vpisali 22 rojstev in i lih. Tekst i®' X Jo«ey STRAN 10 VESTNIK, 3. FEBI kulturna obzorja Sesti letnik Mostov Pomurske založbe Na torkovi tiskovni konferenci Pomurske 'zvedeli Ijani (o kateri smo kljub sodelovanju m dobrim odnosom zvenm Sele iz osrednjih sredstev javnega obveščanja),je domača zaloz^ iz Murske Sobote predstavila svoj šesti letnik M foves zbirke skatero presega lokalne okvire in sije z njo pridobila slove med založniki in bralci. Med šestimi predstavljenimi knjigami iz lanskega letnika Mostov pomenijo štiri prvo slovensko srečanje z manj znanimi sodobnimi književnostmi. Tokrat so vzpostavljeni mostovi s Sri Lanko (delo Raja Proctorja: Surabielova vrnitev), Egiptom (Sami Bindari: Palača), Pakistanom (Šaukut Sidikki: Odrinjenci) in Alžirijo (Ab-delhami Benheduga: Južni veter). Peta knjiga iz zbirke Mostovi je roman švedskega Pisatelja Pera Gunnarja Evanderja: Ponedeljek s Fanny, šesto pa delo Gabriela Garcie Marqueza: Odvrženi. Poleg omenjenega je Pomur Iz programa razstav v Lendavi prostorih 7^' SeJ’ °db°ra za galerijsko in muzejsko dejavnost v obravn ° ^avodaza kulturo občine Lendava je bilo v ospredju Posebn^Ve P°ročil° 0 reaEzaciji programa v preteklem letu, s Predlo? na 10. mednarodni likovni koloniji ter S ikovne dejavnosti za letošnje leto. samosti' v galeriji Lendava deset razstav, med njimi jaka Zohna razstava del domačinke Suzanne Kiraly-Moss, ro-'onije tana Gab°rja in 10. mednarodna razstava likovne ko-samosto^ Prav ta^° načrtujejo deset razstav, med njimi kot prvo maribo J?° razstavo Marjana Kaučiča, ki jo bodo prenesli iz ^ar'ke za tem razstavo rojakinje zadniem ,an^'^oth (ki bo prenešena v Lenti, kot je bila to lani v njcmietu •°klese^u Gaborjeva razstava izbranih del). V letoš-u^nosf1 b°d° ?iedile v okviru izmenjave še razstava Ljudske razstava o,Z ^entija, medobčinska razstava likovnih ljubiteljev, srečanj br risbe, razstava pod naslovom 20 let delavskih Prvotno natstva in prijateljstva 1962—1982, Panonnia ’83 (ki bo deta Vjdma v Murski Soboti), samostojna razstava Nan-arja in XI. mednarodna kolonija z razstavo. - -kENC KIRALY: POLJUB- Lako^- .. Akademski kipar, rojen 1936v'Do | v Ljubi jan* in Študiral na Akademiji likovnih um s kiparstvom, dokončal študij v Zagrebu. Največ se “"tivno oblikovanje, zanima pa ga tudi slikarstvo in de oa(jencih, Murski Njegove kipe in dekoracije srečamo drugi svetovni šoboti, Turnišču, Genterovcih, l^"d“Xotne£a, akademsko v°jni je edini kipar v Pomurju. Od P •xejumetnikvfaz° realističnega figuralnega modeliranja j P predstavljajo kombinacij konkavnih in konveksnih v. „a in žensko), spojena, tesno objeta človeška telesa 5.. JLa življenja v Ferenc Kiraly je pomemben za razv®l.-ki vodia Galerije pn Pomurju; v Lendavi, kjer živi, je umetniški vonj Zavodu za kulturo. ska založba pred kratkim izdala še dva romana Nobelovega nagrajenca. To sta romana Huda ura in Kronika napovedane smrti. Slednji je tudi zadnje Marquezovo delo, posebnost pa hiter prevod, ki omogoča, da lahko bralci posežejo po romanu pravočasno. Prav prevajalci so poleg urednika Pomurske založbe Jožeta Hradila imeli glavno besedo na tiskovni konferenci Mostov, ki tudi v šestem letniku prenašajo slovenske mu bralstvu književnost iz manj znanih, predvsem neuvrščenih držav. bb IZ GRAFIČNE MAPE V galeriji soboškega Kulturnega centra smo bili pred kratkim priča podpisovanju grafičnih listov mape, ki zajema šestnajst del osmih pomurskih likovnih umetnikov: Zoltana Gaborja, Jožeta Horvata — Jakija, Štefana Hauka, Franca Mesariča. Lojzeta Logarja, Štefana Galiča, Iva Bošnjakoviča in Boruta Vilda. Izdajatelj domiselne in lične mape, (s katero si bo marsikateri ljubitelj likovne umetnosti, predvsem domačih ustvarjalcev, lahko popestril stanovanje za 20.000 dinarjev) je delovna enota galerija pri Kulturnem centru, zato nam je podatke posredoval njen vodja Franc Obal. V mapi so predstavljeni pomurski umetniki iz vseh generacij; od najstarejše, katero predstavlja akademski slikar Zoltan Gabor iz Lendave, pa do najmlajše, ki jo zastopata Borut Vild in Ivo Bošnjakovič. ,,Grafična mapa ima po mojem ta pomen, ,,je dejal Franc Obal,” da v eni celoti predstavlja grafično produkcijo pomurskih umetnikov, katerih prej nismo nikdar predstavili. Prva predstavitev grafične mape pomurskih likovnih umetnikov bo jutri (4. februarja) v Kranju, naprodaj pa bo od marca dalje v novih prodajnih prostorih soboške galerije. Tam bodo prodajali tudi druga umetniška dela likovnikov, ki so doma iz Pomurja.” Iz lendavske likovne tradicije izhaja Zoltan Gabor, ki sicer živi in ustvarja v Zagrebu. Vprašanju, kakšne teme se je umetnik, ki je v mestu ob meji znan predvsem po svoji zgodovini Lendave v sliki, lotil, je sledil njegov neposredni odgovor: ,,Vsak avtor je izbral temo, kakršno je hotel. Tema enega mojega grafičnega lista je Apoteoza, drugega pa označuje Pax (Mir na sliki zgoraj). Apoteoza je apoteoza ženstvenosti, ker osebno pojmujem, da sta ženstvenost in mir dve »Življenje je kar naprej veriga pametnih presoj,« reče Jošt, v režiji Žarka Petana in v delu Matjaža Kmecla Friderik z Veroniko ali Grofje Celjski danes in nikdar več. Ogledali si jo bomo v ponedeljek, 7. januarja v galeriji soboškega Kulturnega centra ob 19. uri. V vlogi Friderika bo nastopil Dare Ulaga, Jošt je Zlatko Šugman, Veronika pa Jožica Avbelj. najbistvenejši stvari v življenju nas moških.” O sami mapi pa je slikar z iskušnjami dejal, da je na zavidljivem, svetovnem nivoju in zasluži po svoji kvaliteti vso pozornost. Prav tako iz lendavske likovne tradicije izhaja tudi Štefan Galič Akademski slikar je znan po svojih začetnih oljih, kasneje pa tudi grafikah na temo metuljev in violin. Iz slednjega cikla sta tudi grafiki pričujoče grafične mape. ,,Ja, te grafike so iz mojega zadnjega ciklusa Violin. Še vedno predstavljam violino kot simbol razpoloženja ljudi, ki tu živijo,” pravi slikar iz Lendave. Prav v Murski Soboti, kjer je mapa natisnjena in bo naprodaj, živi Franc Megarič, eden od pobudnikov uspelega poskusa sodelovanja na likovni ravni. Na vprašanje, kaj meni ob izidu grafične mape, je odgovoril:” Strinjam se z mnenjem, da je to uspel poskus sodelovanja umetnikov in galerije, pa vesel sem, da sem se zdaj tu pri podpisovanju srečal s svojimi kolegi. Ob tem pa smo se vprašali, kako je z našim društvom likovnih umetnikov v Pomurju. Že dalj časa, ga namreč nameravamo ustanoviti v Murski Soboti in zdaj mislim, da je pravšnja priložnost; dobro pa bi bilo tako za nas likovnike kot galerijo, da bi se organizirali. Ker je od nedavnega član društva slovenskih likovnih umetnikov, je tudi Ivo Bošnjakovič med tistimi, ki bi radi podružnico društva v Murski Soboti. ,,Vsekakor je to koristna, predvsem pa potrebna akcija za organiziranje domačih likovnikov in mogoče celo prodor v okolju, v katerem živimo, pa tudi širše, meni. Med likovniki, ki so podpisovali grafične liste v Murski Soboti, je bil še Štefan Hauko. K njegovemu imenu je že skorajda pridevek: ,,Prekmurski, sicer pa v Ljubljani živeči slikar prvotno potrjen v skupini štirih (DHLM) — akademskih slikarjev Ladislava Danča, Štefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca Mesariča, zdaj pa je predvsem znan po odzivni, pregledni razstavi, ki ,je bila do nedavna na ogled v galeriji soboškega kulturnega centra. ,,Ce dovolite, bi se najprej zahvalil osem sodelujočim in organizatorju, da me je povabil kot zdomca, ker pač ne živim v tem okolju. Obenem pa me veseli,” je poudaril sogovornik, ,,da se ta predel tako likovno-kulturniško uspešno prebuja in so tudi poskusi ustanovitve internega društva likovnikov, kar bi vsekakor pozdravil.” Izvajalec del — točneje tiska grafičnih listov mape pomurskih likovnih umetnikov je bil Jakob D. Jakovljevič, mapa pa bo na ogled in naprodaj v galeriji soboškega kulturnega centra, ki ji noviteta predstavlja tudi osnovni prodajni fond. Brigita Bavčar kulturni koledar SOBOTA, 5. FEBRUARJA GORNJA RADGONA - V kulturnem domu bo ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu prosvetnih delavcev slavnostna prireditev, na kateri bodo podelili Kerenčičeve in Šilihove nagrade, nastopila pa bo tudi folklorna skupina Sava iz Kranja. Pričetek prireditve bo ob 16. uri. NEDELJA, 6. FEBRUARJA ROGAŠOVCI - Ob 1430 bo v domu kulture gostovalo kulturno — umetniško društvo Štefan Raj iz Turnišča. Nastopili bodo: moški oktet, mešani pevski zbor, ženski sekstet in folklorna skupina. PONEDELJEK, 7. JANUARJA MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega Kulturnega centra se bo ob 19. uri pričela osrednja kulturna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Friderik z Veroniko ali Celjski grofje danes in nikdar več je naslov predstave Matjaža Kmecla v režiji Žarka Petana, v kateri nastopajo Dare Ulaga, Zlatko Šugman in Jožica Avbelj. Ob tej priliki pa bo občinska kulturna skupnost podelila tudi nagrade in priznanja najzaslužnejšim kulturnikom za njihovo delo. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak bo ob 19. uri otvoritev razstave likovnega ljubitelja Silva Preloga, ob 1930 pa bo v domu glasno-literarni večer na katerem bodo sodelovali člani obmejnega sinfoničnega orkestra, dekliški zbor in mladi literati. TOREK, 8. FEBRUARJA RADENCI — Med 19. in 20. uro bo v razstavnem salonu hotela Radin otvoritveni ogled razstave umetniških fotografij Franja Voha iz Maribora. Ob 20. uri pa se bo v kongresni dvorani pričela gledališka predstava Hermana Celjskega, s katerim gostujejo člani dramske skupine KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera. MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v galeriji soboškega kulturnega centra otvoritev izmenjalne razstave z gorenjskim muzejem iz Kranja. Na ogled bodo dela akademskega slikarja Maijana Vozlja. SREDA, 9. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - V Pokrajinski in študijski knjižnici bo ob 12. uri otvoritev razstave del Ivana Potrča in srečanje z znanim slovenskim pisateljem ob njegovi 70-letnici. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami Dobra knjiga so: Marjan Zadnikar RO-MANIKA V SLOVENIJI (Državna založba), Janko Kersnik KMETSKE SLIKE (Mladinska knjiga) in Jaroslav Hašek PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI (Pomurska založba). Tretji kulturni teden Pionirsko kulturno društvo Ivan Cankar — na istoimenski osnovni šoli v Ljutomeru-pripravlja od 7. do II. februarja tretji kulturni teden. Ta oblika predstavitve njihovega dela postaja že tradicionalna , saj v tem tednu predstavijo sKoraj vse svoje delo. Za letošnji kulturni teden so pripravili srečanje s pisatelji, na njem pa bodo predstavili tudi svoje literarne prispevke. V torek bo poudarek na kulturnem prazniku s proslavo, za tem pa bo kulturno društvo imelo redno letno konferenco. Pripravljajo pa tudi gostovanje lutkovnega gledališča iz Maribora, glasbeno popoldne, na katerem bodo sodelovali skupaj z glasbeno šolo Slavko Osterc iz Ljutomera in folklorno popoldne z gostovanjem nekaterih folklornih skupin. Na vseh teh prireditvah, ki bodo v dotnu kulture v Ljutomeru ob 15. uri, bodo sodelovali tudi člani Pl KUD Ivan Cankar. ^stniiTT'————— ^^LLf^RUARJA 1983 STRAN 11 kulturna obzorja MIŠKO KRANJEC ,,Najprej naj ga predvajajo v Polani,” je ob zadnjem srečanju v rojstni vasi dejal znani prekmurski pisatelj, akademik Miško Kranjec. Njegove besede so se nanašale na film Veselo gostiivanje v režiji in po scenariju Franceta Štiglica, posnet, tako kot televizijska nadaljevanka, po literarni predlogi Kranjčevega romana Strici so mi povedali. Zanj je 1976, leta prejel Prešernovo nagrado, in to ne naključno, kajti saga o stricih pisateljeve matere Manke Puckove iz rodu Fujsov je nedvomno Kranjčevo najboljše delo. Z njim je zaokrožil in končal v glavnem avtobiografsko temo, s katero je v zadnjem desetletju svojega pisanja skoraj kronistično odkrival prvinska, predvsem pa neposredna stanja v kmetsko-proletarskem okolju, iz katerega izhaja. Mati o svojem otroštvu, ki se je odpletalo v najbolj južnem delu naše vasi, po njenem tudi najlepšem. Svet še dandanes imenuje Fujsovi krči. Poljanci nimamo zgodovine. Edino neizpodbitno dejstvo, ki vanj sveto verjamemo, je, da izhajamo tudi mi iz Adama in Eve. Nikjer pa ni nič zapisanega kdaj in zakaj smo si bili izbrali ta najbolj močvirni del na zemlji. V Turnišču hranijo stare krstne knjige, ki pa se začenjajo šele leta 1811. Tam je poleg Turnišča, ki je bilo fara, in ki si je pridobilo mestne pravice pa so se ljudje ponosno imenovali ,,vara-šanci”-meščani, čeprav so zveči-na bili le čevljarji, navedena tudi naša vas Palina, kar je predstavljalo staro Poljano. Črke ,,lj” ne poznamo, niti je ne znamo izgovoriti, pa se je Poljana počasi spremenila v Poldno, pod vpli' vom madžarske pisave in izgovor- jave pa nazadnje v Pdlano. Očitno sta vasici Bukovje in Mačkovci nastali kasneje in se uradno poimenovali v skupno ime — Mala Poljana. Krstne knjige navajajo od začetka le nekih štirideset hišnih številk. Med njimi ni Fujsov. Poleg Stricev je v Kranjčevi plodni ustvarjalnosti še toliko del, da jih je na omejenem prostoru težko že našteti, kaj šele več zapisati o njih. In vendar ne kaže preskočiti njegovih odličnih novel pa povesti in med romani predvsem Os življenja, Zalesje se prebuja, Prostor na soncu. Kapitanovi, Do zadnjih meja, Povest o dobrih ljudeh in drugih, avtobiografsko knjigo Mladost v močvirju na primer in trilogijo z naslovom Povest o oblasti, ki vključuje dela Pisarna, Pod zvezdo in Zemlja se z nami premika. Seveda pa ne gre pozabiti Kranjčevega udejstvovanja pri Ljudski pravici, glasilu komunistične partije, ki je začelo izhajati v Lendavi v jeseni 1934. leta. Ce smo že pri letnicah pa moramo pripisati še jubilejno pisateljevo — 75-let-nico v septembru letos. LOJZE LOGAR: RISBA Akademski slikar, rojen 1944 v Mežici. Diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in dve leti kasneje končal grafično specialko pri prof. Debenjaku in Pogačniku; kot štipendist DAAD bil 1974 v Berlinu. Logarjevi prvi samostojni nastopi so povezani z generacijo, ki je okoli leta 1970 z novimi prijemi razširila in obenem kritično ocenila doseg »ljubljanske garfične šole,« kateri se je v letu poprej utrdil in postal že akademska norma. V njegovih stvaritvah iz tistega časa se popartistični image (predvsem kot ženski portret ali akt) pojavlja v konstrukcijskem sestavu geometrijskih elementov ali tipografskega znaka. Njegove novejše risbe z barvnimi svinčniki se v določeni fazi še navezujejo na nekatere (pogojno) popartistične prvine, prisotne na zgodnejših slikah in grafikah, obenem pa se radikalno odvračajo od aluzivnosti. Pomembnejše razstave: Braunschweig, Beograd, Škofja Loka, Ljubljana, Kranj, Grožnjan, Trst, Graz, Zagreb, Koper, Berlin, Novi Sad, Ajdovščina, Ljubljana (Mala galerija, galerija Tivoli), Tolmin. Živi in ustvarja razpet med Radenci in Ljubljano. Milan Vincetič KOLOVRAT Mišku Kranjcu (odlomek) I. Čudovita je ta pesem. Modri cvetovi, majhni kot očke dekletca Z one pomladi ko sem prvič prebredel Muro (sedaj se ji je že gotovo napela bluza) zarastejo v otiske. In motike počivajo. A ndraš z mucom posluša večerna poročila in Giza zaliva ledene rože. II. Andraš mi je neko jesen pod žarečimi brajdami' pokazal čigo. Čez velik kostanjev laket se je klalo sonce. (Napil sem se in trava je bita v vedru. > In ivanjščice kljub rumenilu. Na dnu se je topil metulj.) Andraš se je vzpel na pručko in potežka! grozd. Mošt mu je martinoval v trebuhu. Sedaj je zima in A ndraš se naceja s hruškovko. Baje je lani loška poplačala. Žilnata roka mu zataji skozi okenske križe.. III. Rad pomodruje. pa mi ni stric, le znanec, ki me je naučil kositi. Večkrat sem črtal upognjene parcele in dišalo je po sončnozeleni smrtni rosi. Danes je tiho. Žarnica meče vanj le podolgovato senco oluščene kredence. (Mački se gonijo.) Ne vem, gotovo je izlajnal že vse štorije. (Giza mesi kruh.) IV. Vidiš, mi očetovsko pokaže, na ta dimnik prijadra vsako leto par škrtdv. Gledam, gledam, in ko me že prepriča, zarjavi september. Andraš se upre na grčo in v svis/i, pozlačene z jalovo koruzo se zalete zgodnje jate. V. Giza je sama doma. Ah, vragsigavedi kam je odklopotal, zlajna na moj dober dan. In molči o svoji preživeti ljubezni in molči z dotečenim nihalom in obnavlja kroniko iz lokalnega časopisa in mi prinese klintona v ločeni ročki. Mimo zjokanega vremenjaka zajamem šum belih peruti. Andraš se je zamislil. VI. Pa neteguje Giza svojo mladost skoraj do danes. Smili se mi, osivela je že. Slačim jo: moška ramena, ožgane nadlahtnice, viseče dojke . . . Koliko strasti je izteklo iz tega žilavega debla, ko je prvič zadišalo seno . . . Molče si zategne predpasnik in pokliče kokoši. VIL Andraš utrujen teže kraj Gize. Dremle!a je že rožni venec in sveta pomagalka bo to noč spet trosila dobrote. Oči zarežejo v strop datum. Giza se obrne k steni in okna pomotnijx> VIII. V veliko vejs, v danes že redko cimprano hišo s širokim rdečim robom pod vodenkami, je potrkala smrt. Čudno, da je zašla prav sedaj, ko so kruhovnate njive. Večeri se in kose se potikajo v sopari. Andraš je še pred slabim tednom svetlo klepal. FRANC MESARIČ: BRŠLJAN, akril Akademski slikar, rojen 1938 v Mitrašincih. Leta 1957 je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, oddelek za slikarstvo (pri profesorjih: Francu Miheliču, Božidarju Jakcu, Riku Debenjaku, Maksimu Sedeju in Gabrielu Štupici), kjer je diplomiral* Ukvarja se tudi z grafiko, knjižno ilustracijo in opremo. Njegove slikarske začetke zaznamujejo izrazito ekspresivne tencence na področju nove figuralike. Takoj za-tem oblikuje nov vpliv pop arta in pobude urbanega okolja v novo ploskovito obdobje, ko ostro omejeni kubusi v reducirani barvni paleti že zaznamujejo motivni vir kasnejšega slikarstva s prevladujočo arhitekturo. Različica novega realizma v Mesaričevem zrelem obdobju prinaša svojsko razpoloženje sodobne odtujenosti in zagotavlja avtorju v tem stilnem območju pomembno mesto v širšem slovenskem prostoru. Samostojno se je umetnik predstavil v umetnostni galeriji v Mariboru, Mestni galeriji v Ljubljani, v Murski Soboti v skupini štirih, Kranju, Radencih, Szbmbathelyj11’ Kopru, Celju, Zrenjaninu in Budimpešti. BRANKO ŠOMEN Zunaj se je razlivalo zlato, znotraj me je stiskala tesnoba. Ko je vlak sunkovito potegnil, da me je vsega ploskoma prešinilo in sem trzljaje še nekaj časa čutil umišljeno zbadanje z nevidnimi iglami, nisem pomahal. Odnašalo me je, trgalo od korenin in verjel sem, da me celega odmika in da sem ostal cel. Ni bolelo, samo skoraj otipljiva radovednost me je vsega naselila, kot da sem prazno mravljišče. Potem me je začela napolnjevati žalost, zalivati praznina in sklonil sem se skozi okno, da bi se mi slovo vtisnilo v 11, zbirka humoresk Rdeči sm^ sledi ji pesniška zbirka L1? bog, izvirna publikacija S* gan s pametjo, v kateri se SP j gleduje s satiro, pa PeSL Razpadanje, Prekmurski J kopis in prvi roman Peti čas. Kronološko mu mladinski roman Med v seh, ki je pisateljevo Ijanje mladostnih let v M °’ Soboti v času tik pred za^e kom in v času druge sveto vojne. Da ostaja v vsak^, njem vrvežu novinarja-^, nika kulturne redakcije > bljanskega radia — in 1 e. skega delavca, (pri nas zna ga po Letu mrtve ptic°. jj aktualnih Stricih, v Ljubil } pa s filmom Rdeči bugi, vrtijo po literarni Pr gjj-njegovega Kamna spu(fj ke) tudi pesnik, pričaj0 y zbirke pesmi: Tujina, $eP vo nje mravelj (iz katere sta « y, in Drugo šepetanje) ter no najbolj sveža — Pesr>L)3 zbirka Moške ikre, ugl3. . s na temo domače pokraj10 's VESTNIK, 3. FEBRUARJA^ STRAN 12 kulturna obzorja TEFAN GALIČ: VIOLINA, barvni lesorez. Akademski slikar, rojen 1944 v Lenda . lhi;ani Akademijo za likovno umetnost je konca grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku. g g *ukvarja še s slikarstvom in knjižno opremo, delujeta kot likovni pedagog. Zanimiva je njegova te Sood- lesoreza, ki mu omogoča materialno povez _ r0(j:e visnost od predmeta likovne obravnave (leseno g J violine - lesena odtisna plošča) pn «Musu Metulji pa Prihaja do izraza predvsem bogat kolont. Kranju, Ljubljani, Kopru, Murski Soboti, Lendavi, J ’. T(J^ Mariboru, Ivanjici, Szombathelyju, Back P p jzu Beki, Klagenfurtu, Udinah, Ljubljani, Sub BRANKO ŠOEMEN: šepetanje mravelj ^riacije na črni črti smrti Odlomek iz pesniške zbirke) prvo šepetanje Zdaj ti prepuščam te pesmi Kadar jih veter spere In črke poze J Bo med njimi ostal odtis izgu J Mravlje In ko bo utihnil dim nad tvojo hišo Bo iz pesmi zavelo šepetanje dr ugo Šepetanje To je To toplotno šepetanje Iz. stene Iz trave Iz misli Rdeče kot mak In dvignjene glave 'oslušam ob steni To je a Poslušam se v travi To je be V misel mi sega to šepetanje Prikletno Pritlehno Priskutno To je Kar vznemirja Kar bega Neslišno Dve črki v ušesu To je mravlja z umetnim nasmehom S srčno napako prvim infarktom SUZANNE K1RALY-MOSS: NA PRAGU Akademska slikarka, rojena W7 v likovnih Študirala je v New Yorku na Aka Magrebu in unietnosti pri prof. Robertu Brachmanu, umetnosti. diplomirala na dunajski Akademiji h figuralike, v Svoje, slikarstvo razvija v okvirih ekspresivne g kateri prevladujejo številni ikonografski sim Potrošniške družbe. . . « kot restavra- Umetnica živi v Lendavi in dela samostojno orka, v mestu ob maždarski meji je skupinskih razstavljala, med drugim pa sodelovala aEisel[stadtu, ^stavah v New Yorku, Zagrebu, Dunaju, Murski Soboti. STRAN 13 1983 FRANC LAINSCEK-FERI: PERONARJI (odlomek) Hodila sva s kratkimi neenakomernimi koraki, on stari postopač, jaz vajenček, in tožila nad prekletim samskim življenjem. Buteljni imajo srečo, verjetno zato, ker ne zahtevajo preveč, mi, široki svetovljanski ljudje, pa smo obsojeni na vse vesoljne preizkušnje. Sanjaril je o samotni kmetiji nekje v odročnih krajih, morda v Prekmurju, kjer sva iskala navdih za nesrečni scenarij, in me vznemirjal z mislijo, da zame še vedno ni prepozno. Ni hotel razumeti, da razmišljam samo o Jovani Mamič, ki je pravkar izstopila na sarajevskem peronu. Spravila je vozovnico, ki jo bo spominjala na čudna ljubljanska sanjarjenja, in morda jo bo nalepila v album. Bom le ena izmed počitniških simpatij? Kako ogabno zasmrdi rum po steklenički Printed in Scotland. Zavohaš preznojene, nikoli oprane srajce, poscane spodnjice, pedrske dlani, črvive ustne votline in razčlovečeni vonj lastne kože. Prijetneje bi bilo, če ne bi prepoznaval upadlih obrazov, če se ne bi spominjal, da so mi že tolikokrat pripravili inačice svoje zmeraj neprizanesljive usode. Koliko prijetneje je bilo, dragi peronarji, ko sem v upanju na tolsta leta vsaj še malo dehtel med vami. No, saj tudi sedaj upam. Samo še neko sveto Marijo moram zmakniti in potem še odpravim. Tule, pred vašimi mrtvimi očmi bom stopil na vlak in vam pomahal, zanalašč razigrano, a v strahu, kot regruti. Ni me strah, da je ne bi našel, le molitev se moram naučiti, kesanje: o, odpusti mi, ker sem grešil, ker je moja zapeljana pamet. . . „ Poglej jih, kot bi jim vrana sredico izkljuvala, ” se je sršil drogirani pesnik. ,,Delat naj grejo, parazitipofukani. ’ ,,Pa ti!” sem siknil. Kako ne razume, da jih je zbrazdalo iznenada in tako od boga poslano kot naju. ,,Jaaaaz? Jaz sem vendar umetnik! Najboljše seme tega naroda. Ti smrkelj, boš meni očital. Meni boste očitali?' ’je zavreščal s polno sapo in se zrinil na sredo živega koridora med šankom in gnečo ob blagajni. ..Seveda, ata, vi ste največji umetnik,” ga je potepljal suhljat fante z dolgimi, oskubenimi lasmi, kije bil za glavo višji od hrzajočega Franca Schlichtumberja. Tipi so ga zrinili medse in ga nekako obstopili. „ Zapleši nam kaj, Bili. Saj si, ne?” so se zarežali. ,,En, dve, fuk, en, dve, fuk, ” gaje pograbilo dekle, ki sem jo šele opazil, in ga zavrtelo, da sta skoraj padla. „ Pohodili me boste, umetnik. ” ,,Ko pa drugega več ne more. ” Opotekal se je do blagajne in se naslonil na šipo. Dihal je globoko kot žaba in noge so mu drgetale. Sele tedaj sem opazil, da se je zares podelal v hlače. Peronarji, ki so se prerivali pred okencem, so ga zrinili v kot. Zakinkal. je na polici in skorajda omahnil na tla. Zlil sem svoj rum in se lotil njegovega; dvojnega si je naročil, umetnik. Ko so začeli zapirati in je prišla okrepljena patrulja, sem ga takole zasvinjanega in pohojenega odvlekel skozi stranski vhod in ga postavil na mlahavi nožiči. Samo hropel je lahko še in se napenjal. Naslednje dni sva popivala po boljših lokalih, kjer so delavskemu pesniku prav zares rekli umetnik. In na kredo so mu dali, če se mu ni ljubilo seči po denarnico, ki je bila sicer še polna, kot sem opazil, ko sem se po popivanju na postaji boril za njegovo življenje. No, in stotaka sem mu takrat zmaknil, ampak to ni bila kraja, kajti vrnil mu bom takoj, ko bo Vaniš razdelil marke. Zjutraj se ni kaj dosti sporni- , njal, samo preklinjal je, ker nisem hotel pobrisati scaline, zaradi katere sva morala še nekaj dni oba spati v spalnici na zakonski postelji. V teh tihotnih in snažnih gostilnah sva torej nadaljevala pijanski traktat o smislu, vrednotah in možnostih. Nič novega si nisva imela po ’edati, razen da bo Franc Schlichtumber napisal knjigo z naslovom Peronarji so med nami. FRANC LAINSCEK ,.Besedilo sem v pomanjkanju ustreznega ilustrativnega domačega izraza poimenoval ,romanček’,” je pred izidom romana Peronarji (izdala ga bo Pomurska založba) v Besedi avtorja za Književne liste zapisal mladi Prekmurec in pojasnil: ,,Gre namreč za inačico underground literature, ki ji slovenski avtorji niso namenjali pozornosti in se verjetno prav tako pri domačih bralcih ni udomačila. Veliko sem se ukvarjal s tovrstno tujo literaturo, se v letih vse intenzivnejšega iskanja skoraj sociološko srečeval z nekim nezapisanim slovenskim občutkom — namreč, da je smiselna, upravičena in potrebna samo tako imenovana visoka literatura — in vse to mi je verjetno dovoljevalo, da-sem se preposto prepustil navdihu za nekakšno ,,prozo v kavbojkah”. Feri pa je tudi eden od treh v zbirki Kot - slutnja radovedno (poleg Vincetiča in Pergerjeve) ter avtor pesmi Deveto berilo. FRANC LAINŠČEK-FERI: DEVETO BERILO (odlomek) Všeč mi je pomlad v tvojih pesmih, praviš a ne veš da pesniki tega nikoli ne doživimo med cvetjem Z metulji se družimo /e da jim zaupamo kje naj razprostrejo krila Tudi leteti nočemo ker se naše daljave končajo z daljavami In tudi ti prinašaš pomlad (Zato je tako nedosegljiva) Drobni čez naj s ve tie j še reklame in se prebuja v razcveteli tkanini majskih dekoltejev Lahko bi segli po njej čudni pesniki a takrat bi minila in Naš greh bi bil še trši Zato obstani kajti na robu tromostovja ob prešernu so pesmi naj sil ne)še Pesniki se radi poslavljate, praviš a ne veš da sovražim srečanja Tudi ti imaš samo eno pot na kateri si se bosa učila ljubiti pesek in zvezde FERDO GODINA Neposreden in ustvarjalen s svojimi sedmimi križi na plečih in številnimi življenjskimi izkušnjami, bi lahko zapisali o pisatelju, ki izvira iz Dolnje Bistrice in se v svojo rojstno vas tudi rad vrača. Ne samo ob slovesnostih, kakršno so mu Bistričani pripravili, ko je 17. oktobra lani dopolnil sedemdeset let. V dobri koži je, bi lahko pripisali . po jesenskem literarnem večeru v galeriji soboškega kulturnega centra, ko se je razgovoril o svojem romanu Ko so cvetele marelice in napovedal novo delo, ki ga bo prav tako izdala domača — Pomurska založba: Zaklenjeni dom. Na pomladnem srečanju v Pokrajinski in študijski knjižnici, kjer ga je predstavil vodja knjižnice Jože Vugrinec, pa je govoril tudi o svojih partizanskih letih in si nakopal nejevoljo tistih, ki so ga gledali postrani že ob izidu njegove knjige o Pomurju v NOB. Ce zato, ker je iskreno dejal, da je bilo tudi heroje strah, neupravičeno, povsem drugače pa, če so med navedenimi podatki v knjigi o času med 1941—45 v pokrajini ob Muri tudi sporni. O tem naj svoje poreko zgodovinarji, ki so publikaciji dali popotnico; čas pa bo tudi pokazal svoje. Tako kot so pokazatelj tudi bralci, ki radi posegajo po Godinovih delih; predvsem po ljubezenskem romanu Bele tulpike pa zbirki novel Preproste zgodbe in Krivdi Jarčekove Kristine ter zbirki hudomušnih satiričnih in resnih črticah Dajmo živeti tudi drugim. Posebej velik odziv pa je imel roman Ko so cvetele marelice, ki smo ga obja- vili tudi v Vestniku, pri Mladinski knjigi pa je izšel 1981. leta. V knjigi pisatelj obravnava problem noseče mladenke, ki svoje materinsko poslanstvo opravlja v okupiranem mestu, med potjo vanj pa jo spremljajo številne težave. Roman je napisan v prvi osebi (ženske) in predvsem zanimiva je sklepna, avtorjeva življenjska izkušnja, ko pravi: ,, Vojni čas se je umikal hitreje, kot smo nekoč mislili. Neprestano tekanje nas je napravilo površne, celo plitve. Iz rok so nam začele polzeti podobe o človeških vrednotah, katere smo si med vojno ustvarili s takim prepričanjem. Čas je kradoma začel odmikati naša vsakdanja doživetja. Vsakdanje življenje jih nekako ni več priznavalo tako, kot smo si predstavljali. . . Življenje je pač ubiralo svojo pot. Bila sem nekoč prepričana, da bodo naša doživetja in ideali ostali, vsaj dokler bomo živeli mi. A ni bilo tako. ” VLADO POTOČNIK: KRAJINA. Akademski slikar, rojen 1943 v Gradcu. Študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in jo končal s specialko pri profesorju Maksimu Sedeju 1967. leta. Njegovo slikarstvo se veže na problematiko novega oblikovanja krajine. To beleži slikarjevo občutljivo oko primerjalno v določenih časovnih premikih in spremembah (letni časi, materialni posegi v krajino). Samostojno je umetnik razstavljal v Mariboru, Murski Soboti, Radencih, Ljubljani, Beltincih in Kranju, prav tako pa na skupinskih razstavah, predvsem Pannonii. Živi in ustvarja v Ljutomeru. KULTURNA OBZORJA so nred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem, nekoliko razširjena. Predvsem na vmesnih dveh straneh smo želeli predstaviti najplodnejše pisatelje in pesnike, ki izvirajo iz pokrajine ob Muri ali pa živijo v njej; tako kot likovni umetniki — akademski slikarji, ki so tudi predstavljeni s svojimi deli in biografijo. Pri slednjih je selekcija nastala na osnovi kataloga z razstave Pomurski slikarji, kiparji in umetniški fotografi. Prav tako kot likovniki tudi niso zajeti vsi književniki, ki pišejo v Pomurju in so izdali romane ali pesniške zbirke pri pomurski in drugih založbah ter samozaložbi. Tu so: Manko Golar, pa Karolina Kolmanič, Ernest Ružič, Sandor Szunyogh in Lajos Bence ter drugi, tudi madžarski pesniki in prozaisti med pomurskimi literati. Krajevna vezanost je torej izhodišče pričujočega, prostorsko omenenega izbora na Kulturnih obzorjih Vestnika, ki jih ureja BRIGITA BAVČAR. NIKOLAJ BEER: Figura. Akademski slikar, rojen 1945 v Križevcih v Prekmurju. Akademijo za likovno umetnost je končal v Ljubljani, kjer tudi živi m dela kot svobodni umetnik. V slikarstvu uporablja različne kolaže: časopisni papir, karton, tkanine; je že na meji predmetnega slikarstva, kjer je figura še opazna. Poudarek daje izrazni moči barve. Samostojno je razstavljal 1978 v Murski Soboti in leto kasneje v Kranju. Sodeloval je tudi na skupinskih razstavah: na Jesenicah, v Ljubljani, Murski Soboti, Kranju, na ptujski koloniji, v ljubljanskem Arsu, koloniji Lendava, Izlake — Zagorje, Panonni, Paračinu in pred nedavnim ponovno v Murski Soboti na skupni razstavi treh v galeriji Kulturnega centra. JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Streljaj od domačije, kjer je bil 1787. leta rojen Peter Danjko, slovenski slovničar, pesnik, in pisatelj, stoji v Črešnjevcih vila Holt. Kot je bil Peter Danjko svoje boje okrog jezika, tam od osvoboditve dalje bijejo boj domačini za razširitev kulturnega življenja na vasi. Za nobeno visoko kulturo ne gre, za preprosto oživljanje domače besede, pesmi, melodij v umetniški obliki. Za ohranjanje tradicij in kulturnega izročila, bogate kulturne dediščine, ki ji je dala še poseben pečat povojna generacija Črešnjevčanov, pa tudi drugih iz sosednjih vasi. Ta vir ni usahnil in v okviru Kulturnega umetniškega društva Peter Danjko je v več kot treh desetletjih našlo sebe veliko število vaščanov, danes pa že tvorijo dobršen in aktivni del mladi. zaj. Lepo pa je bilo ob njihovih nastopih tudi občinstvu, saj televizije še niso poznali ... In eni med njimi še vztrajajo; Peter Fekonja je celo ponovno poprijel za krmilo društva. MLADI PRAV TAKO ZAGNANI Ta nit se ni pretrgala. V zadnjih letih so, če lahko tako zapišemo, slavo društva ponesli izven krajevnih in občinskih meja črešnjevski tamburaši, vila Holt pa vse bolj stičišče mladih. postaja TO JE BIL NJIHOV PROSTI ČAS Pa bi vendarle naredili, preveliko krivico, ko bi se v tem bežnem sprehodu skozi snovanje kulturnega življenja v Črešnjevcih, ne ustavili najprej pri povojni generaciji, ljudeh, mnogi med njimi so že pokojni, ki so kljub za življenje težkim časom postavili temelje kulturnemu ustvarjanju v kraju. Takrat so se od začetka zbirali še v okviru prosvetnega društva,prve javne nastope so izvajali na mitingih .. . Vendar so kmalu našli prostor v vili Holt, kjer oblikujejo svojo dejavnost člani KUD Peter Danjko še danes, in se lotili velikih nalog. In igre so postavljali na domače, pa tudi tuje oderske deske po tekočem traku. Ne samo lažje, ljudske veseloigre, tudi zahtevnejše. Ob vsem tem pa še prepevali v pevskem zboru. ,,To je bil naš prosti čas, naše veselje in zabava in čeprav smo se mnogokrat težko odtrgali od dela, veliko ur prebili na vajah takoj po službi, nam je bilo lepo.” Tako se še danes s ponosom na opravljeno delo mnogi med njimi ozirajo na- Tile vrli Črešnjevčani so takole nekaj po letu 1950 uprizarjali Jurčičevega Desetega brata. Domačija Petra Danjka: spomladi bi naj pričela dobivati novo preobleko. Člani KUD Peter Danjko že leta povsem sami skrbijo za počastitev vseh spominskih dni in praznikov na proslavah, ki jih sami organizirajo za krajane, pa tudi izvajajo. In ravno pri tej dejavnosti se je pričela najprej vključevati mladina. Še zahtevnejši, zato pa toliko bolj hvale vreden je poizkus oživitve igralske dejavnosti. Pri tem so v društvo ubrali pravo pot, pričeli so takorekoč od začetka in Z osnovnošolsko mladino. In ji® uspeva. To so dokazali za Novo leto, ko so ga domačim otrokom voščili z igrico Veliki paketi. Pripravljajo in vadijo pa že tudi naslednjo — naslov naj ostane skrivnost, s katero se bodo ponovno predstavili ob Dnevu žena. In glej čudo. Po letih, ko so se srečevali s težavami, da bi pritegnili osmošolce, jih je danes vseh tistih, ki bi želeli sodelovati takor® koč preveč. Ne dobesedno, vendat pa za letošnji sprejeti program, & to že razmišljajo o možnostih nJ1" hovega udejstvovanja izven nje?8. Prvi takšen korak je ustanovite* lutkarske sekcije. Veliki priliv mladih beležijo tudi pri tamburaših. Seveda je to le del aktivnosti društva, ki ob dramski sekciji in tamburaših vključuje še recitatorska (izjemno aktivno), premorejo pa " pravcati narodnozabavni ansambel. Člani so ga poimenovali Ves®1 sorodniki. Takšna angažiranost F tudi zasluga za dejavnost doslej vedno zagotovljenih sredstev, k1 jih prispevata občinska kulturi® skupnost in krajevna skupnost. dvomim, da se bodo sredstva nas® tudi, ko se bodo lotili obnove dvorane v vili, kjer se odvija vsa dejavnost in je že precej dotrajan8' V pavt8 Knjižnica in čitalnica opravljata pomembno poslanstvo V Beltincih je zelo dobro razvita kulturna dejavnost, čeprav v kraju nimajo dvorane za kulturne prireditve. Ta problem so deloma rešili z zgraditvijo nove celodnevne osnovne šole ,,17. oktober”, ki kaže razumevanje in daje na voljo prostor za nekatere prireditve. Problem bodo seveda rešili le z zgraditvijo nove kulturne dvorane, ki jo v perspektivi načrtujejo. POMURSKA ZALOZBA vam POMURSKA ZALOZBA Murska Sobota od svojih najnovejših knjižnih izdaj priporoča: Franc Lainšček-Feri — PERONARJI romanček „Gre za inačico Underground literature, ki ji slovenski avtorji nikoli niso posvečali pozornosti in se verjetno prav zato pri domačih bralcih ni udomačila" — F. Lainšček. To je knjiga o ljudeh, ki jih je življenje postavilo na stranske tire, pa jim je vedno dovolilo veliko ljubezni, strasti in hrepenenja. SmRTI, ODVRŽENI, HUDA URA Prizorišče v Kroniki je inačica domišlijske kolumbijske vasi. Ob nasilni smrti nekega mladeniča pisatelj naniza svoja razmišljanja o zločinu. Za poznavanje Marquezovega dela bo vsekakor pomemben rjjd romana Odvrženi, ki vsebuje tematsko in slogovno izhodišče za poznejša pisateljeva dela. Podobno kot za Kroniko je tudi za roman Huda ura značilen realističen, reportažni zapis o nenavadnem dogajanju v neki kolumbijski vasici. Po srečnem naključju so bili romani natisnjeni ravno v dneh ko je G. G. Marquez za svoj književni opus dobil Nobelovo nagrado. Izšli pa so v najnovejši izdaji, za Pomursko založbo posluha za književnost neuvrščenih značilni zbirki Mostovi. SINOVI IN UUBima Roman, ki gajahko prav v tem času uprizorjenega spremljate na malih ekranih, opisuje življenje in delo angleške družbe iz pisateljevega obdobja. Christian Barnard — TELO KOT STROJ Skupina vrhunskih strokovnjakov pod vodstvom znamenitega kirurga dr. Barnarda, ponuja jasen in neposreden vpogled v človeško telo, v vsak njegov sistem posebej in raziskuje, kako ta neizmerno zapletena narava raste, se razvija in se upravlja, kako posamezni deli funkcionirajo, kdaj je zagotovljeno najugodnejše delovanje in kaj lahko storimo, da zavremo tisto neizogibno pot navzdol, ki jo prinese staranje. Pomembno kulturno poslanstvo pa v Beltincih opravlja knjižnica in čitalnica, ki deluje v okviru KUD Beltinci. Zato bomo tokrat nekoliko obširneje spregovorili o vlogi in pomenu knjižnice in čitalnice. Kulturno umetniško društvo Beltinci, ki je nosilec celotne kulturne dejavnosti v kraju, je leta 1970, ko je bilo ustanovljeno, prevzelo v svoj okvir tudi knjižnico, ki je delovala že vrsto let prej. Pet let kasneje je dobil KUD svoj prostor, ki so ga preuredili v klubu krajanov, v katerem je knjižnica in čitalnica. Sredstva sta prispevali pokrajinska knjižnica v Murski Soboti in pa domače kulturno-umetniško društvo. Danes beltinska knjižnica in čitalnica koristno služi ne le krajanom Beltinec, temveč tudi okoliških vasi. To vsaj velja za knjižnico, ki jo obiskujejo zvesti bralci tudi iz sosednjih vasi. Domačini, zlasti mladina, pa se poleg tega, da si izposojajo knjige iz domače knjižnice vsak dan poslužujejo tudi branja časopisov in raznih revij, tudi strokovnih. Na razpolago so predvsem strokovne revije iz zdravstva, kmetijstva in še nekatere druge. Beltinska knjižnica trenutno razpolaga z okrog 2.500 knjigami, katerih število se vsako leto povečuje. Vsako leto jim prispeva nekaj knjig pokrajinska knjižnica v Murski Soboti, vsako leto pa jih nabavljajo tudi sami. Tako je KUD Beltinci v decembru lanskega leta nabavil čez 100 knjig v vrednosti 22.500 dinarjev. Ker je med obiskovalci knjižnice največ mladih bralcev, med njimi tudi veliko srednješolcev, ki iščejo knjige za obvezno branje, ker jih ni dovolj v šolskih knjižnicah, niti na tržišču, žal tudi beltinska knjižnica nima dovolj teh knjig na razpolago, zato ne more vsem ustreči. Starejši bralci pa se predvsem poslužujejo leposlovnih knjig. Večina obiskovalcev knjižnice je domačinov, okrog 90 odstotkov, ostali pa so iz okoliških vasi, Zanimivo je predvsem to, da se iz okoliških vasi poslužuje knjig največ starejših bralcev, med njimi precej kmetov in tudi gospodinj. Beltinska knjižnica je odprta v nedeljo od 9. do 11. ure, v torek, sredo, četrtek in petek pa od 17.30 do 19.30. Hozjan-Horvat in Jelka Rous, ki sta s koristnim svetovanjem prav gotovo prispevali delež, da se je število bralcev povečalo. KUD Beltinci, ki sicer dobro sodeluje s pokrajinsko knjižnico v Murski Soboti, oa si želi še tesnejše sodelovanje tudi pri reševanju nekaterih problemov, kot je na primer honorar knjižničarkam. Kulturni center Murska Sobota namreč priznava honorar knjižničarkam le dvakrat letno, kar pa je vsekakor premalo, kajti knjižnica je odprta petkrat tedensko. Zato mora KUD primakniti v ta namen del svojih sredstev. Dejstvo pa je, da je za tako minimalen honorar težko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati toliko časa. Zato, morali to vprašanje čimprej reši' Pri KUD pa so veseli, da razumevanje do njihove dejavno5 krajevna skupnost, ki stroške za elektriko, kurjavo čiščenje prostorov. Poleg branja časopisov in feVj' ki se jih predvsem poslužuje f, dina, pa v beltinski čitalnici v j0 njem času organizirajo za obi5" valce krajše programe, kot so h . rami večeri, predavanja z diHP01, tivi in filmi ter problemske kol), renče. Mladi pa igrajo tudi šj' rešujejo križanke in podob".^ Beltinska knjižnica in čiloH torej koristno služi svojemu nal^ec STEFAN HAUKO: TRAVE V lata bljeni njej dve i izmenično de strokovno usposo-knjižničarki Zlata Akademski slikar, rojen 1935. leta v Sodišincih. .r "Teta 1966 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v M bljani, kjer je dve leti kasneje tudi končal specialko za restavrators in konzervatorstvo. Zaposlen je kot restavrator v Narodni galerij , Ljubljani, sodeloval pa na mnogih skupinskih razstavah kot član skuP ne štirih — DHLM (Danč, Hauko, Mesarič, Logar). Samostojn0 razstavljal v Ljubljani, Rogaški Slatini, Mariboru, Ravnah na škem, Lendavi, Celju in pred kratkim v Murski Soboti. V Haukovem slikarstvu opažamo nadrealna in metafizična s®8 nja ter spajanja figure in krajine, v širšem pa bi ga lahko uvrstili m sodobne težnje postrealizma, ki so našle svoj odmev v slovenskem karstvu. „ Nauka označujemo kot prekmurskega, v Ljubljani živečega sli* ja. STRAN 14 VESTNIK. 3. FEBRUARJA sport aktualno v telesni kulturi Letos že devetnajst tisoč rekreativcev? V soboški občini so že pripravili program telesnokulturne dejavnosti za letošnje leto, o katerem bodo razpravljali in sklepali v tem trimesečju delegati skupščine T'KS Murska Sobota. Program temelji na sprejetih usmeritvah in je izredno bogat. Na področju športne rekreacije, ki postaja ved I P mernben dejavnik za uresničitev ciljev in nalog v vsakdan/em življenju delovnega človeka in občana, saj ohranja zdravje, življenjsko vitalnost, obrambno in delovno sPosobnost,nacm tujejo, da bodo letos v soboški občini pritegnili blizu 19.0WJ občanov ali 25 odstotkov prebivalcev, ki se bodo r^dn° , občasno ukvarjali z raznimi aktivnostmi. Posebno skrb bodo I namenili občanom, ki so ob robu telesnokulturnega dogajanja, kot ženske, starejši občani in invalidne osebe. ^P°[,norfy''^ olivne aktivnosti in tekmovanja bodo potekala v 30 tekmo skupnostih v občini s čez 240 ekipami in 2.500 udeleženci. Le izjemoma bodo tekmovanja potekala v regiji. ^os(>bena pozornost bo tudi namenjena učenju in izvajanju Prvin snokulturnega minimuma: hoja, tek, plavanje, stre jan/ • lesarjenje. smučanje, gimnastika in igre z žogo. por kreativno dejavnost bodo popularizirali z občasnimi ak«l?m in prireditvami: kolesarski maraton, kros vaške ‘gre’ s ' . «*i, pohodi na spominska obeležja, igre krajevnih skupnosti Ud. Vse aktivne krajevne skupnosti bodo vključili v vseslovensko akcijo »Iščemo najboljšo krajevno sk“Pnos'yS?°" rekreaciji«. Predšolski otroci bodo deležni redne vsakodnevne vadbe, iger in gibalnih aktivnosti v vrtcih ‘n telesnokulturnih organizacijah, skrbeli bodo tudi za redno izvajanje športne značke I. skupine. , V soboški občini bodo tudi letos namenili posebno skrb delovanju šolskih športnih društev, ki so izredno velikega po-mena za razvoj športne rekreacije in vrhunskega športa, /ato si bodo prizadevali, da se telesnokulturne organizacije vklju-cujejo v razvijanje šolskih športnih društev. Poleg redne spor-^o-rekreativne vadbe na osnovi interesov bodo solska športna društva občasno organizirala akcije z izvajanjem telesnokul-turnega minimuma v okviru športnih dnevov. pohodov in izle-°V-izvajali bodo tekmovanja po sprejetih programih, hkrati pa skrbeli za selekcijsko vadbo in izvajanje tekmovanja za športno ^acko I. in II. Skupine. ozir °kviru danih možnosti bodo naprej razvijali vrhunski ^kmovalni šport. Od izbranih panog atletike ko-nile' n°Someta in namiznega tenisa, bodo zahtevah o * ^ano delo in piramidni sistem dela s selekcijami. S pomočjo 2er‘tev sposobnosti mladih bodo oblikovali temeljne in usmer-nn ne selekcije. Poleg izbranih panog pa bodo zagotavljali izn°le za del° l»di ostalim športnim panogam v občim, ki bodo ,zPolnjevale določena merila. Stimulirali bodo kategorizirane ?PersPektivne športnike v občini. Ob vsem tem pa se bodo jemali za boljšo samoupravno organiziranost telesnokul-rn,h organizacij in za racionalno trošenje družbenih sredstev, jemali se bodo tudi za redni zdravstveni nadzor in zava-'^anje športnikov, in da se v prihodnje v program vrhunskega vPkli ax-~~ sedai 'e zajetih 750 športnikov iz soboske občine -ljuci več ženske mladine. V letošnjem letu ne bodo sirih vitn^/™ mednarodnega sodelovanja, ki je dokaj dobro razori Pr°gram je vključenih 28 osnovnih telesnokulturnih Ž, n,zacij. Že vspostavljeno mednarodno sodelovanje poteka or2amnCi in slovenskimi društvi sosednjih dežel, s športnimi gamzacijami sosednje Madžarske in A vstrije ter s športnimi dPh,niZ^cJ.iamL v katera so vključeni naši delavci na začasnem Sr ZR Nemčiji in Avstriji. Zaradi racionalnega trošenja /e en bodo trajalasrečanjassosednjo Madžarsko in A vstrijo vnnJU^ v L‘tošnjem letu bo množična telesnokulturna deia~ stmi- V soboški občini slonela na prizadevnih amaterskih Za kovnih delavcih. Zato si bodo prizadevali ustvariti pogoje amnh'nj°1' razglednic z izključno geografskimi motivi. VESTNIK, 3. FEBRUARJA^ j tudi klešče za žico, če bi iz kakršnega koli nujnega razloga morali odpreti usta. Dobili so po dvakrat dve žični zanki, pritrjeni okrog zob v spodnji in zgornji čeljusti. Približno v dveh dneh so se naučili govoriti. Šestim so morali zdravniki novno ,,zaplombirati” usta, ker so se žice zrahljale med kihanjem m zaradi kašlja. Nekaj pacientov jš kasneje priznalo, da so včasih uz>' vali kalorično močnejšo hrano, nasploh pa je dal poskus dober rezultat. Po poskusu sta morala dva enta hoditi tri tedne na fizioterap’" jo, šele potem sta lahko normalo® premikala čeljusti, šest prostovoll' cev pa se je kmalu spet začelo red*' ti. STRAN 16 za vsakogar nekaj " receot za vas hhm kako nadomestiti bencin mm (ne le) za gospodinje mmb Pečenka po bretonsko Potrebujemo: 60 dekagramov svinjskih zarebernic, sol, poper, 5 dekagramov masla ali margarine, 30 dekagramov čebule, dve žlici paradižnikove mezge, dva stroka česna, pol kilograma belega fižola, slano vodo, S dekagramov masla, sol, poper, juho iz kocke, pol kilograma •stročjega fižola. Priprava: meso v celem kosu posolimo in popopramo. Na maslu ali margarini ga lepo rumeno opečemo, dodamo narezano čebulo in jo Prepražimo. Ko je čebula lepo zarumeneli., primešamo paradižnikovo mezgo, strt česen in napol kuhan fižol. Dušimo pokrito, da se fižol in me-so mehčata. Solimo in popopramo. Prilivamo po malem vročo juho iz kocke ali odcejeno fižolovko. Posebej skuhamo v slani vodi stročji fižol. Kuhanega odcedimo in zabelimo s stopljenim maslom. Meso razrežemo na zarebrnice in jih ponudimo obložene s fižolom v zrnju in fižolom v stročju. K jedi ponudimo še kakazeleno solato. Jed hitreje pripravimo, re fižol prejšnji večer namočimo in ga napol skuhamo v loncu na zvišan Pritisk. Namesto masla ali margarine lahko uporabimo olje, vendar izgu-1 Jfd nekoliko svojega značilnega okusa, pečemo oziroma dušimo pa aZje, ker olje prenese višjo temperaturo. za avtomobiliste NE POZABITE NA SNEŽNE VERIGE Sestavek, ki ga berete zdaj, smo napisali v četrtek, na dan, ko m bilo sne8a- To nas sploh ni odvračalo od svetovanja, saj si ne upamo niti Pomisliti na to, da bi se prebili skozi zimo brez snega. In tedaj, ko je sr|eg, avtomobil potrebuje tudi snežne verige. Ce avtomobila niste preobuli v zimske gume, morate ™eti v pr Ujažniku snežne verige, da so pri roki, kadar je potrebno. Na splošno yelja: dražje verige so boljše od cenejših. Vedno izberite kolotečne verige, 0 so takšne, pri katerih je veriga vedno v stiku s cestiščem, tako a je Pr'jem zanesljivejši. Pri tem se ni treba ozirati za uvoženimi snežnim verigami, kajti domača ponudba je evropski konkurenci povsem kos. Snežni verigi morata biti dve: za vsako pogonsko kolo ena. če Poganja motor vsa štiri kolesa, je treba imeti štiri verige. Je pa tudi res, ® Je štirikolesni pogon - ob zimskih gumah - tudi brez verig dolgo kos ^sneženemu cestišču. Verige zaležejo na svežem in zglajenem snegu, na Poledici pa ne. Natikanja verig na kolesa se je dobro navaditi že v domači S ~ na tOplem in V miru- Potjem jih b0Ste znall,tudl "Vna! bodo natakniti. Za to delo imejte v prtljažniku še delovne rokavice, ki naj bodo rok. 3 d0’8e> da vam umazanija, ki kaplja z blatnikov, ne bo umazala tova V’ Pri "ad^anju verig upoštevajte navodila, ki jih je pri oz a zn« na’ Ko ver'§e natakneteT se peljete nekaj sto metrov ustavite m Jih znova zategnite. Tako boste preprečili, da bi se snela s kol« ah udarjale nam” °-®V’no' Mn°g' zatrjujejo, da je lažje zamenjati kolesa,_ kot pa namv“ Verige’ zat0 kupijo le eno rezervno kolo — na obe d . včasih1^, Ver'ge’ P° d™g‘ strani pa je tudi reS’ da 36 "n nv em brez t^avh eŽk° avt0 temeljito zavreti, da je dviganje vozila povsem brez V tem zadku fička je bil nekoč bencinski motor, zdaj pa so v njem že nekaj časa štirje akumulatorji, katerih eno polnjenje zadošča za vožnjo na razdalji 60 do 100 kilometrov. Bo morda tudi kdo izmed Pomurcev skušal tako eksperimentirati? V Zagrebu električni avtomobil Pred kratkim so v Zagrebu registrirali prvi električni avto. Gre za rezultat dela ,,samovca” inženirja elektrostrojništva Zlatka Šafranka. Takoj je treba povedati, da gre za fička, ki ga je iznajdljivi mojster svoje stroke preuredil. Torej je iz zadka šasije odstranil bencinski motor in namesto njega vstavil štiri akumulatorje. Z enim polnjenjem akumulatorjev lahko prevozi 100 kilometrov. Seveda je taka vožnja skoraj zastonj. V tem zapisu se seveda ne bomo spuščali v podrobnosti (več lahko preberete v reviji Sam 3/82). Povemo naj le, da je za pogon avtomobilčka mojster montiral za vsako kolo električni motor na enosmerni tok. Safran-ko je svojega fička preurejal na električni pogon kar dve leti, seveda v prostem času, za material, ki gaje nemalokrat nabral kar na odpadu, pa je porabil 50 tisočakov. Najprej je namreč izdelal prototip na hrošču. Za vožnjo na razdalji 100 kilometrov porabi elektrofičko 14 kWh električne energije. Akumulatorje lastnik avta polni čez noč, ko je tok cenejši, in tako ga polnenje stane le nekaj čez 20 dinarjev. Torej,,gorivo” za razdaljo 100 kilometrov le 20 dinarjev (dva stara jurja!). Toliko kot stane skodelica kave! Žal pa se stroški povečajo, če med nje vračunamo stroške za akumulatorje. Njihova življenjska doba je omejena. Bodočnost električnih avtomobilov torej ni odvisna od proizvajalcev takih avtomobilov, ampak od proizvajalcev akumulatorjev. Ti se morajo potruditi in izumiti akumulator z veliko daljšo življenjsko dobo, kot jo imajo zdajšnji. HUD MRAZ — Ob novem let« sem bil v Sibiriji. — Res? Hud mraz, kajne? — Pa še kakšen. Ko sem si umival roke, sem moral imeti nataknjene rokavice, da mi ne bi prsti zmrznili... MA1X) HUDA — Kaj se bojite, stopite naprej. „ — Psa se bojim. Na ograji sem videl tablo POZOR — HUD PES! 7 — Pes je že na onem svetu, s sorodnico, ki jo je ugriznil, pa sc bova v kratkem srečala na sodišču ... Za psa mi je žal, ( da se je pri ugrizu zastrupil... Prgišče drobnih nasvetov Pri čiščenju štedilnika ne pozabite na gumijasto tesnilo na vratih. Ko sle ga očistili in posušili, ga posujte še s smukcem. Vroče mleko je učinkovito sredstvo za čiščenje madežev od rdečega ali črnega vina. Zelenjava bo med kuhanjem obdržala lepo svežo barvo, če vodi dodaste žličko sode bikarbone. Ce ste se odločili, da sami prebarvate strop in stene v različnih barvah, pokrijte robove na stropu z lepilnim trakom, ki ga odstranite šele tedaj, ko sc je barva na stenah dobro posušila. Žemlje od prejšnjega dne bodo spet hrustave, če jih navlažite in za hip postavite v ogreto pečico. V novih čevljih nas pečejo podplati. Zdrgnite notranjost čevlja po podplatu s krpo, ki ste jo namočili v špiritu. Zamašek trdovratno tiči v steklenici. Ovijte vrat steklenice z vročo mokro krpo in ga nekajkrat podrgnite. Meso med pečenjem vedno zalivajte z vročo vodo ali juho, sicer postane vlaknasto. V rumenjak zamešajte nekaj zrnc soli, močnejše bo obarval testo, kremo ali majonezo. Gorčica bo dalj časa užitna, če ji primešate nekoliko soli. Okus se s tem ne bo pokvaril. Zadrga, ki se zatika, bo spet gladko tekla, če jo zdrgnete z voskom ali suhim milom. . Ce vam ogenj v peči hoče ugasniti, vrzite nanj pest soli in spet bo vzplamtel. Kvašeno testo se rado prijema rok. Težav ne bo, če si roke namažemo z oljem. Star krompir poganja kalčke, ki so strupeni, zato jih pred kuhanjem morate odstraniti. Vijake boste laže privili, če jih boste premazali z maščobo. Usločeno svečo boste znova zravnali, če jo za nekaj minut potopite v vročo vodo. Sveže zlikana srajca, bluza ali obleka naj visi na obešalniku, dokler se popolnoma ne ohladi. Če jo oblečete takoj po likanju, se znova zmečka. Čebula se bo opražila lepo zlato-rumeno, če ji med praženjem dvakrat ali trikrat prilijete nekaj kapljic vode. Kadar kuhate jajca za narezek ali solato, dodajte vodi žlico soli. Pri luščenju ne bo težav. Hrenovke in safalade ne bodo med kuhanjem popokale, če jih boste kuhali nad soparo. Posodo s hrenovkami postavite na večji lonec z vrelo vodo in jih pokrite pustite v sopari nekaj minut. Matiran nakit očistimo s prerezano čebulo in z mehko krpo. Steklene drobce lepo poberemo s tal s kosom vlažne vate ali z mokrim časopisom. Belo lakirano pohištvo in vrata čistimo z milnico, v katero priljjemo malo petroleja. Splaknemo in lak se bo svetil tudi brez poliranja. Mleko, ki se je sesirilo, lahko uporabimo za pripravljanje palačink in peciva. Dodati mu moramo le malo sode bikarbone. Suho meso je najbolj okusno in hrani največ soka, če ga kuhamo v lončku na pritisk. P°ČAKAJMO na genijevo vrnitev inoLarp* znanec se je lotil svojevrstne Vze|m’ ?ote’ le narediti super avto, vrata t?ike O£l dtane, stekla od fička, golfa, gume pa od mercedesa. ",n ka» fao nastalo iz tega? i bencina ker 50 9a dobili Pr' krap "m iz katrce ... p f avn i n as vet mmmmmmmmmm« Prispevek za pridobitev stanovanja Vprašanje: Je lastna udeležba za pridobitev stanovanja v družbeni lasti obvezna? parku " Milka Som _ ’^prvt, ki te je poljubil? ate enaki- Vsak me to ’ Pivi sij A RISBA-VAS Pripis Določba 33. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81), zavezuje vsakogar, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lasti, da prispeva lastna sredstva. Navedene določbe samoupravni splošni akt ne more spreminjati. Zato ni pravno pomembno, kdaj delavci uskladijo ustrezen samoupravni splošni akt z navedenim določilom. Pogoje, merila, kriterije in postopek za določitev višine in vračila lastne udeležbe določa samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Tudi tisti, ki se preseli v drugo, zanj ustreznejše stanovanje, je dolžan plačati lastno udeležbo. Ce ni plačal lastne udeležbe, za prejšnje stanovanje, je dolžan plačati lastno udeležbo od novo pridobljenega stanovanja in to od celotne vred- nosti stanovanja. Ce pa je za prejšnje stanovanje že plačal lastno udeležbo, pa le od razlike revalorizirane vrednosti prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja. Po določbah Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 15/81) pa lahko udeleženci tega Družbenega dogovora v svojih samoupravnih splošnih aktih, kot stanodajalci, določijo, da se oprostijo plačila lastne udeležbe tisti delavci, ki za prejšnje stanovanje lastne udeležbe niso plačali, če se preselijo v manjše oz. manjvredno stanovanje. Sodišče združenega dela v Murski Soboti Duhovite podpise pod današnjo karika-Uro pričakujemo do četrtka. 10. febru-naslov. VESTNIK, Titova 29/1, «9000 Murska Sobota, s pripisom Naša nsba — vaš pripis št. 4. Objavljene pod-P'se honoriramo, morajo pa biti kratki. VAŠ PRIPIS št. 2 NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE — Prosim, najdite mi delo. Doma imava z nezaposleno ženo osem otrok. — Dobro. In kaj še znate drugega delati? SESTAVIL MARKO NAPAST STAREJŠI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC ITALIJANSKO ŽENSKO IME VISOKA VZPETINA REKA NA HRVAŠKEM IN V BOSNI AM. PILOT. KI JE PRVI PRELETEL ATLANTIK DESNI PRITOK DRINE V SRBIJI SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA ROPARSKA SLADKOVODNA RIBA SMRDLJIV PUN V STRANIŠČU ŽE UMRLA IT. FILM. IGRALKA (ISA) PISATELJICA PEROCI DEL TEDNA ŠVEDSKI PESNIK HANSSON SILICIJ ROKODELSTVO POMORŠČAK VESPUCCI LEVI PRITOK LABE V ZRN BEBEC. IDIOT IGLAVCI TONA HRV. REŽISER RISANIH FILMOV PODROČJE OOLGE DOBE. OBDOBJA NIŽJA LESNATA RASTLINA NEUMNEŽ MASSENE-TOVA OPERA POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI TELUR TITAN NEKA RASTLINA OSTANEK PO PREŠA-NIU SADJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: točnost. Ekvador, kleveta, Meka, LJ, opal, AN, VA, Kra, ajvar, L, elita, Nera, A P, Oto, Ero, senator, trajekt. IZ W0UZIJ0V0GA DNEVNIKA No. pa poglej Tineta! V službi se pa baha, da ima ženo samo za pranje in kuho. (S. J. Črenšovci) Ko sva z ženo opravila delitev dela, pomanjkanja pralnega praška nisem mogel predvideti. (F. L. M. Sobota) Nekateri zdaj nimamo praška, toda ko ne bo elektrike bomo vsi na.istem. (J. G. Adrijanci) Le smejte se. a moja firma ne bo propadla kot Korting! (M. M. Dobrovnik) V BANKI — Želite dvigniti ali vložiti, da tako nemirno iščete po žepih? - Dvigniti, dvigniti, samo ne vem v kateri žep sem vtaknil revolver. tzLcč&ote fzce rete j ^rt^če face. bfcf ^rceV-. ’fžžfei. nte.-] m&e mezc- rtportre 4 fžčJLes .^cenr^ efoelce ^rrvee^onn^ &Ceocc. fkoc^a., fk.ee Qe oeeCCuct VESTNIK, 3. FEBRUARJA19S3 STRAN 17 PREPIR ZA PRAZEN NIČ Na razrednem sestanku smo se zbrali, da se pogovorimo o učnem uspehu. Karmen je začela: ,,Pri učenju smo fuč. Razen nekaterih deklic, ki se učijo, ste vsi ostali grozni! Kaj ne, jozsk?" Jožek, ki smo mu dali vzdevek Pišče, je zmignil z rameni in dejal: ,,Kaj misliš, da se bom po nepotrebnem piflal kot ti?” ,,Jaz se učim, ker vem, da mi bo znanje koristilo!” mu je jezno odvrnila. M Oglasil se je naš Francoz: „Seveda, le fantje smo grozni, ve ste pa anglečki!” „Saj nisem rekla, da smo anglečki, le učimo se, vi pa ne!” ,,Saj se tudi moj ata ni učil, pa poglej, kako se je znašel v življenju!” je rekel ponosno. ,,Karmen ima prav!” se je oglasila Ida ali Didlčka. ,,O, zdaj se je oglasila prava! Kaj pa ti veš, nič nisi boljša od nas!” se je oglasil nekdo iz ozadja. To je bil Bodanček. ,,Oho, mali! Najprej se poglej, koliko te je v hlačah, potem se repenči!” Idi je že šlo na jok, solze so ji že polzele po licu. „ Važič mali!” je še rekla in zbežala iz razreda. Nato sem se vkjučila jaz: ,,Le zakaj toliko prepira po nepotrebnem! Poglejte, saj na sestanku nismo sklenili ničesar!” ,, Pomaranča ima prav!” so zavpili nekateri, ostali pa so pasli mulo. Karmen pa je nadaljevala, slaba volja je izginila in spet smo bili veseli. Franja Vrhovšek, 6. r. OŠ Kapela Šolska tabla Naša tabla je nova, zelene barve in pravokotne oblike. Razdeljena je na dva dela in pritrjena nazid. V predalu za tablo je geometrijsko telo, spodaj pa prostor za krede. Reditelj skrbi za to, da je tabla zmeraj čista. * Iztok Žižek, 3. raz. COŠ Markovci x MLADOST MOJE MAME Moja mama je imela težko mladost. Ko je bila stara komaj dva tedna, ji je umrla mama. Ona za to nič ni vedela, kajti bila je še dojenček. Za njo ni jokala, ker tedaj še ni vedela, kaj to pomeni. Za otroka brez mame so potem skrbeli oče. babica in dedek. V prvem in drugem razredu je hodila v slovensko šolo, dalje pa v madžarsko. Tam se je dobro učila. Doma soji rekli, naj gre v gimnazijo. Ona ni hotela. Rada bi se izučila za šiviljo. Tega ji niso dali. Nazadnje je ostala brez šiviljske šole in brez gimnazije. Mladost moje mame je bila žalostna in težka. Jožica Lukač. 4. a OŠ Bakovci Ustanovili smo šolsko zadrugo Smo učenci celodnevne osnovne šole. Ker živimo na pretežno kmečkem območju, se zavedamo, da je zemlja veliko bogastvo, samo znati je treba z njo ravnati. Šolska skupnost in pionirska organizacija sta sklenili. da na šoli ustanovimo šolsko zadrugo, v okviru katere bomo mi mladi, spoznali, kako se napredno kmetuje. Želja o ustanovitvi zadruge je bila prisotna že dalj časa, vendar do letošnjega leta nismo imeli svojega zem-, Ijišča. Naposled smo ga dobili od cestno komunalne skupnosti. Zemljišče je bilo zapuščeno. zato smo začeli najprej z urejanjem, nato pa smo posejali rdečo peso. Ker nismo imeli denarja, smo stopili v kooperacijo s . TOZD AGROPLOD. Prvi pridelek smo v začetku tega šolskega leta že pospravili. Razpisali smo tudi natečaj — emblem naše zadruge. Izbrali smo emblem Jožeta Stojka, ki je-narisal naš prvi pridelek. Člani dopisno-lijerarnega krožka COŠ JOŽE HF.DŽET ŠAFARSKO »V tej hiši se je rodil največji slovenski pesnik France Prešeren« — Narisal Miran Kreft, OŠ I M. Sobota Sanjavi gaji Zastrmela sem se skozi okno, veter je vel in deževne kaplje zaganjale so se v blestečo šipo. Slišal se je glas ihtenja in v daljavi Kolpa je šumela. Gledala sem skozi meglo, ki nastajala je na bleščečem oknu; izza oblakov že prikazal se je prvi žarek, pa me ni pritegnil Gledala sem v daljavo; gozdovi brez razlegali so se vse okrog, v njih šumenje Ustja in bele breze žalovale so v objemu noči. Drgetaje sence izpod njih prisluškovale so glasovom polja in sanjale v poslednjo noč pozdrav brez in njih bleščeči smeh. Peljala sem se mimo brezovih gozdov, kakšen dih prevzemal je takrat ponos, ko nenehno v breze bil je zastrmljen pogled! V-njih lepota neizmerna vlivala mi je v spomin besede izgovorjene. Bilo je v Beli Krajini in sanjavi brezovi gozdovi; vedela sem, da so to gaji. Leonida Donoša, 8. a OŠ Cankova Pogovor z očetom Nekega dne je deževalo. Na polju ljudje niso več delali. Oče in mati sta počivala-Prišel sem domov. Ker meje zanimalo, kako je oče preživel vojaška leta, sem ga prosil, naj mi pripoveduje. Žvečer, ko smo se najedli,se je zamislil in začel pripovedovati: »Bil sem graničar. Mejo sem stražil s psom. Moral sem sporočiti komandantu, če sem kaj opazil Zjutraj smo si postlali posteljo in potem tekli 1 km. Po zajtrku smo šli na svoja mesta, kamor smo bili že prej določeni. Ko smo povečerjali, smo gledali televizijo ali delali kaj drugega.« jM Oče še pravi, da je bil pri vojakih zelo dolgo. Služil je dve leti. Tako se je iztekel najin pogovor. Ivan Horvat. 4. raz. OŠ ODRANCI Babica peče kruh Moja babica peče domači kruh, ki je zelo dober. Babico imam zelo rad. Večkrat mi govori tudi da kot otrok ni imela vedno kruha. Želim ji, da bi še dolgo pekla kruh. Moja babica je stara 72 let. a Robi KLEMENČIČ, 2. c COŠ G. Radgona Smešna zgodba Neko sončno nedeljo sem šel na dvorišče. Ig1^1 smo nogomet. Ko smo se naveličali brcati iolP' smo se šli skrivat. ' 7et Kmalu sem moral domov. Kenato pa je v1 mojo žogo in z njo odhitel v svoj blok. Šel setu ® njim. Skril se je v sušilnici. Ko sem odprl vrata sušilnice, je stal pri koritu za pranje perila in izp>Pe pil vodo. Ker se me je ustrašil, je padel v korit0' Menije bil ta prizor tako smešen, da sem se za°° smejati na ves glas. Še bolj mi je bilo smešno, koje prišel iz korita ves moker. Odhitel je v stanovanje. Slišal sem, kako sta mama in stara mama kričali. Bili sta močno glasu1' morda je bil celo tepen. Meni gaje bilo žal, nisy se pa mogel obvladati, da se ne bi smejal vse ° doma. .. Če se spomnim na ta prizor mi še sedaj ud smeh. , h Branko Fijok, OŠ Edvard Kardelj M. Sobo'3 Paul Busson Komidar 12 Mar ni najbolj pametno, da zaključim v nekaj trenutkih to pasje življenje? Spomnil sem se, kako me je včeraj osemnajstletni ušivec Denwitz nabil z mečem, ki je bil na konici zaščiten s svincem, ker je bil opazil na moji obleki belo progo od krede, s katero sem snažil perilo. Domislil sem se, kako so nas kaplarji po mili volji pretepali. Kako slaba je bila hrana, ki so nam jo prinašali v pločevinastih vedrih kakor prašičem, in kako je v kruhu škrtal pod nožem pesek. Toda vse to bi se dalo še nekako prenašati. Gorje pa je tičalo v tem, da sploh ni bilo upanja na kakšno izboljšanje; da je mineval dan za dnevom v kletvah in v tegobi, in da sem nekje na koncu slutil enako strašen in neznosen dan. Ce človek ne more imeti nobenega upanja, tedaj otopi in zamre. V tej trdi šoli, v katero me je pahnila stiska, pa sem se učil samoobvladovanja. Negibnega obraza sem gledal, krivično zlostavljanje, čeprav me je žgalo v prsih sočutje. Z zunanjim ravnodušjem sem molče poslušal najbolj podle psovke, s katerimi me je obkladal vsak, ki je bil po činu za spoznanje višji od mene. Morebiti je bila to zame kazen. Toda vtem primeru resnična pravičnost ne bi smela dovoliti, da bi mnogo slabši od mene veselo in razkošno živeli do konca svojih dni. Čemu mi je torej padlo to breme trpljenja na rame? Čemu kopičijo višje sile, v kolikor sploh obstajajo, name tujo in lastno bol, in mi prefinjajo občutek za sleherno krivico, ki je doletela bližnje, ter mi poklanjajo bolj blago naravo, kakor pa mi jo imajo vsi tovariši? Tovariši se šalijo celo tedaj, kadar jih zadene posledica najhujše in najneznosnejše samovolje. Njih potolaži že kozarček žganja in objem vojaške dekline. Use, karmi je bilo v bistvu narave tolažilnega, me je zmedlo, m to, kar sem gledal dan za dnem kot očividec, mi je jemalo vero v globlji smisel vsega dogajanja. Kaj naj stori človek, ki deli sobo s sovražniki, suroveži, nasilneži, zlobneži, bojazljivci, sleparji in slabiči ter v vsej družbi ne najde nikogar, ki bi hotel ali znal zagotoviti red in pravičnost? Človek bo takšno sobo zapustil. Zapahnil bo vrata za seboj vesel, da je ušel grozotam takšnega bivališča. Enako sem nameraval storiti jaz. Kregel, ubogi fant iz Alzacije, mi je pokazal pot. Povsod okrog je raslo dovoli dreves. Jermen svojih hlač sem hotel pričvrstiti na eno izmed vej. Bližal sem se mali sončni jasi, nad kateri je raslo gosto drevje, kjer sem hotel skleniti svo/e življenje. Obstal sem. Sredi jase je sedel nekdo v nenavadni družbi. Bil je mož v halji s črnim turbanom. Počival je na drevesnem štoru, poleg njega pa je ležala v mahu popotna palica. Plemenito oblikovani roki sta oprijemali niz jantarjevih biserov. Bil /e Evli. Nenavadni mož, katerega nalik je bil nekoč shranjen pod visokim steklenim poveznikom v moji otroški sobi, mi je ne-umljivo zopet stopil na pot. Kako je mogel tujec v svojem nenavadnem oblačilu sploh potovati? Neopaženo je nekoč sedel ob kamenitem znamenju, ko so me pruski nabiralci poleg tovarišev skupne usode odpeljali na vozu, za katerim je zvedavo zrla truma otrok. Tudi ko sem ga uzrl v natrpani cerkvi, se nisem mogel z njim pomeniti. Kakor ga pred cerkvijo nisem več našel, tako se mi je tudi pri lipah Distelbrucka odtegnil pogledom. Preden se bom lotil groznega dela samouničenja, bi se hotel z njim pogovoriti. Nisem se mogel ganiti, kajti mož iz Jutrovega ni bil sam. Pred njim se je mudila srna, ki je svoio ozko glavo laskavo drgnila ob Evlijeva kolena. Na roki, ki je držala niz jantarjevih kroglic, je čepela šoja z rožnatosivo glavo in modrikastimi peresci, v robidovem grmu na njegovi desni strani pa so gostoleli pestri ptički. Veverici, ki sta se lovili, rdečerujava in črna, sta se mu vzpenjali po telesu, se skrivali v gubah obleke in čebljali. Presenečen sem opazil, da mu je rdečeruiava veverica izginila v. obleki, kakor da bi se prelila v enako barvo raševine, črna veverica pa se je splazila na črni turban in se v njem izgubila. Pod urokom njegovih pogledov sem mu zrl v obraz. Ali me je res gledal? Mar nista temni zvezdi žareli vnedogledno daljo ? Čeprav tega nisem vedel, sem čutil, da me prešinja nenavadna simpatija. Lagodno je vstal, prekoračil jasno in med visokimi drevesi izginil. Tedaj sem se osvestil in občutil, da se spet lahko gibljem. Stekel sem. Kje so živali ? Nikjer nisem videl ptiča. Nikjer nisem videl srne. Kje je bil Evli? Splezal sem po rebri in dospel do tovarišev. Našli so Kregla in odrezali vrv, na kateri je visel. Videti je bil grozen: ves obraz mu je bil posut s temnomodrimi in zelenkastimi madeži, zatekel črnkast jezik pa mu je bil iztegnjen. Na tleh je ležal široko odprtih otožnih oči z zanko okrog vratu. Zagrebli so ga v mehka gozdna tla, pod katerimi so si izkopali rove plazilci in glodalci. Delo smo končali šele zvečer. Tja v večerno zarjo je nemo letela jata vran. »To pomeni vojno!" je rekel Wetzlaff in me pogledal. 19. VOJNI TABOR Kako dolgo smo bili na braniku? Nihče ni več računal, nihče ni tega vedel. Sredi najhujše zime sem taboril s štirimi tovariši. Svoje bivališče smo si bili uredili v neki požgani kmečki hiši. Razpolagali smo samo z dvema kupoma vlažne gnile slame in z osmojenimi odejami. Celo to siromašno premoženje smo morali čuvati, da nam ga ne bi ukradli tisti, ki so živeli v še težavnejših okoliščinah kakor mi. Orožje smo morali neprestano snažiti, kajti vsak dan je sproti rjavelo. Zulkowu so zmrznili prsti na obeh nogah. Počrneli so mu in razširjali neznosen smrad. Repkeju sem moral s smodnikom in ostankom žganja umiti rano na hrbtu, ker ni mogel tega noben drug storiti. Siromak je pri tem tako kričal, da mi je seglo v srce. Wetzlaffa je strahovito odvajalo. Vsakih pet minut se je opotekel pred hišo, kjer je počepnil. Vselej je ostavil v snegu velik krvav madež. Ponoči je tako stokal, da ni mogel nihče od nas zaspati. Čeprav so ga vsi pomilovali, so v temi metali vanj vse, kar so mogli z rokami doseči. Potem je šel zopet omahovaje ven, kjer so ga grabili krči, dokler mu ni odleglo. Najtišji izmed nas vseh je bil Kuhlernick, ki je čital iz male razcefrane pesmarice in ob ognju sede često zamrmral: »O, gospod, usmili se me, grešnika!" Ko sem Repkeju zopet obvezal hrbet s starimi cunjami, je bil ves srečen. V svojo pipo je začel tlačiti suho orehovo listje. »Kralj je dejal" je hotel začeti. Toda Wetzlaff mu je uporno segel v besedo: »Je dejal... Je dejal... Če vam pošlje kralj koga v smrt, ste mevže kar blažene od pasje vdanosti! Kaj pa ima takšen kralj velikega na sebi?" »Kralj Friderik je največji junak vseh časov, krastača!"/o vzrojil Zulkovv. »Ne drzni se psovati Njegovega Veličanstva!" »Dragi bratje v Kristusu", je moledoval Kuhlernick, »usmerite raje svoje misli k njemu, ki nam je milostni gospodar vsega našega življenja«. »Molči, osladni pobožnjak!" ga je nahrulil Repke. »O-o-o!« je zopet zastokal bolnik in pohitel pred hišo. Sum njegovega odvajanja in njegovo vzdihovanje sta scjla prav do nas v hiši. Potem se je zopet vrnil bled kot vosek in omahnil na slamo. »Po vladarju in kralju naj se prostak ravna in zaradi njega veseli!« je povzel Zulkovv po kratkem presledku. »Toda nekateri pozabljajo prisego." »Najbrž meniš mene?!« ga je pobaral Wetzlaff in se s težavo vzravnal, »kar ogrej si tace ob ugaslem ognju, kolikor te je volja. Tepec, ali se zavedaš, da moraš za Friderikovo junaštvo pustiti prste v čevljih ? Jaz moram krvaveti iz črevesja, na tisoče drugih pa mora poginiti v jarkih. Ce bi bih pri nas in pri Avstrijcih takšni možje kakor sem jaz, bi že jutrine bilo več ne kralja ne cesarice, a tudi ne vojne in njenih rabljev-Toda vi ste vsi skupaj preneumni, da bi kaj takega razumeli. Op te vaše neumnosti žive vsi kralji in vojskovodje, knezi in grofje ter baroni prav do našega mladega plemiča v slavi in veselju-Prestolujejo kot pavi v vsem veličastju, medtem ko nas kot živino gonijo v klavnico ob udarcih bobnov in ob zavijanju trobent. O, v prokleti nagačeni norci z omlednimi možgani!" Izčrpan je umolknil in zasopel. »V njegovih besedah je le nekaj resnice,« je zamrmra Repke. »Mar si tudi ti takšen ?« je vzkipel Zulkovv in pljunil. »Kakšni Nemci pa ste, da ne veste, kaj lahko edino reši naš narod: vojska in modra roka, ki jo zna voditi.« »Nemci so povsod, kjer žive, beden in izdan narod. -"le oridal Repke. »Škoda, da sem že pozabil na smodnik, Fritz Zulkovv«, ie zarentačil Wetzlaff, »Rad biti prilepil topel obliž na balzamiran3 uste, H smrdljivec, ki si klavrna podoba najponižnejšeg3 služabnika. Pri živem telesu gnijete, pa še pojete hvalnic6 tistemu, katerega blaznost nas muči in goni v pogin. Toda le. počaka/, da me zopet odrede v izvidnico. Prebežal bom, P^L moji ven ... O, peklenska strela ... zopet me napada!" opotekajočim se korakom je planil ven, in zopet smo slišal1’ kako mu odteka kri. »Hudo vročino ima!« je namignil Repke jeznemu Zulkowu. »Od bolečin sploh ne ve, kaj govori.« Teda/ je začel Kuhlernick s pošastnim nosljajočim glasoP prepevati iz svo/e pesmarice, da nas je vse pretreslo: (Nadaljevanje prihodnji STRAN18 CESTNIK, 3. FEBRUARJA kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Huda nesreča s cirkularko umrli KDO JE POSEKAL 65 DREVES V RIHTAROVCIH? SELIŠCl — 24. januarja se je Jože Pučko z Murščaka 36 peljal z motornim kolesom po lokalni cesti proti Bučečovcem. V Seli-ščih zaradi neprimerne hitrosti ni uspel izpeljati ostrega ovinka, padel je in se poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. TRIMLINI — Na magistralni cesti blizu INA-Nafte v Trimli-nih je 26. januarja ob 12.15 uri zapeljal tovornjak, na katerem je bilo 24 tisoč kilogramov železa, na bankino in se prevrnil. Gmotna škoda znaša več kot 100 tisoč dinarjev, voznik — češkoslovaški državljan Štefan Tomančič — ki je bil namenjen v Italijo, se k sreči ni poškodoval. LIPA — Stanko Balažič, 26 let, iz Turnišča je imel prometno nesrečo 27. januarja. Ob 15. uri namreč ni uspel z osebnim avtom izvoziti ovinka v Lipi, zapeljal je v jarek, kjer je avto obstal na bočni strani. Voznik in sopotnik Izidor Balažič iz Turnišča sta se poškodovala. Črenšovec peljal z osebnim avtom skozi Gaberje. Zaradi neustrezne hitrosti blagega ovinka ni izpeljal in se je znašel v jarku, nato je udaril v vrtno ograjo, nazadnje pa je avto obstal na strehi. Voznik se je lažje poškodoval. Skupna gmotna škoda znaša 80 tisočakov. prostor v Velko. Skupna škoda znaša 100 tisoč dinarjev. SLAPTINCI — 30. januarja se je 26-Ietni Silvester Malek iz Slaptinec peljal z osebnim avtom iz Bučkovec proti Drakovcem. V Moravcih pri Bučkovcih je zaradi domnevne vinjenosti zapeljal preveč na desno in trčil v lesen steber vrtne ograje. Dobil je lažje telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša 22.000 dinarjev. CEZANJEVCI — 29. januarja je Miroslav Vunderla, star 25 let, pomagal sosedu pri žaganju drv na cirkularki. Ker se je nabrala večja količina žagovine, jo je Vunderla hotel odstraniti na ta način, da je z levo nogo brcnil vanjo. To pa je bilo usodno, saj je brcnil tudi v vrtečo se žago, ki mu je odrezala vseh pet prstov na nogi. MNOŽICA TATVIN — V zadnjem času je naraslo število tatvin. Naj jih nekaj naštejemo! Štefan Žilavec iz Gešlinec pogreša 50 kilogramov mesa, ki ga je nekdo ukradel z dvoriščne sušilnice. Na Dinosu v Murski Soboti je zmanjkalo orodje podjetja Temelj Cankova, vredno 2.200 dinarjev. Iz nedograjene hiše M Matka Zadravca iz Murske Sobote je nekdo odnesel vrtalni stroj bosch, vreden 5.700 dinarjev. Trenutno še ni poja- Ob vsem tem, kar ste prebrali, ste prav gotovo prišli do spoznanja, da moramo občani še bolj krepiti družbeno samozaščito, torej lastno odgovornost, sicer bo število protipravnih dejanj še večje. V naši pokrajini, kot lahko ugotavljate tudi iz današnjega in prejšnjih poročanj, se število drobnih tatvin povečuje. LOVSKI OBIČAJI------------------------------------------------------------------------------ Zakonski lovski krst v Dobrovniku se je v naši not do‘goletno tradicijo, vendar Obred raJini ohranila edinstvena oblika. ?) Položil da m,adega lovca (zelen-Jad, obešeno i k °P> na kateri so oplenjena div-"ec ‘ma Prati puška in bokal vina' Kršče-ka’ ki rnu nn °’ °a s’ 'zbere svojega zagovorni-vPrašanja’> T-l8a odgovarjati na ,, strok ovna ska družba in'krščencu zastavlja zbrana lov-aa 'JPraŠanie J;?- zel° zabavna. Ce ne odgovorita ed' kazen 1 niti njegov zagovornik, Ko nj Popiti je potrebno kozarec vina. J0 naiogoV?aJa,!j 23 zelenca, se začne krščenje. ^oijubo Tav ‘Ja Skušenj lovec,ki izgovarja anaša na’var«!te • P°navlja- Zaobljuba se ^ave. Vsakokr ? goi'tev živali ter varovanje ’’.^rstim te v im» ’, ° krstitelj nagovori zelenca: Jcnost itd.” nu 'ovske družine za lovsko pra-Nato Prist ’ U 23 7181 nekai kapljic vina. s krstnoP'rJ,|kr^encu ves avditorij in ga udar-?bred, imenuieit°’ Predno pa se sploh začne 'Pregleda zelPn en5ga od lovcev za zdravnika, obeti prenesti i^a’,. je telesno in duševno spo-st'tajo mlademkrst' Po končanem krstu n^ane kot dokaf ?vc.u> krstna palica pa mu bred se konča tar 88 Je usPe$no opravil krst, ko, da se spije lovski zdravo. Štefan in Rozalija Tarnaš iz Gornje Bistrice tokrat že prava lovca. Tak lovski krst je te dni pripravila lovska družina Dobrovnik, pred krstitelja pa sta stopila zakonca 33-letna Rozalija in-35-letni Štefan Tarnaš iz Gornje Bistrice. Bil je to edinstveni lovski krst, ki bo ostal vsem, ki so mu prisostvovali, v lepem spominu, najbolj pa seveda krščencema. Številni nagovori so popestrili obred, kar je tudi prispevalo k prijetnemu vzdušju. Zakonca Rozalija in Štefan Tarnaš sta že trinajst let zaposlena v Ingolstadtu v ZR Nemčiji in se bosta aprila letos za stalno vrnila domov. Čeprav sta bila v tujini, sta zelo vestno opravljala svoje naloge kot pripravnika, saj sta se vsak teden vračala domov. Zato sta bila po končanem lovskem krstu izredno zadovoljna in srečna. Štefan, ki se je izučil za soboslikarja in pleskarja, v tujini pa se usposobil za ličarska dela, je že od rane mladosti ljubil živali in naravo. Zato se je odločil, da bo postal lovec. Njega pa je posnemala tudi žena Rozalija. Sicer pa se zakonca Tarnaš že nekaj časa ukvarjata s prepariranjem in gačenjem vseh vrst živali, kar ima tudi veliko skupnega z lovstvom. Tega dela sta se naučila v ŽR Nemčiji in za sedaj opravljata to delo le iz hobija, medtem ko se bosta po vrnitvi tega dela lotila redno. Preparirata vse vrste živali, najraje pa fazane. F. Maučec OBČINA LJUTOMER — Ljuba Berce, 78 let, Ljutomer, Užiška7; Ana Štampar. 89 let, Iljaševci 18; Marija Šterman, 89 let, Pristava II; Alojz Majcen, 49 let. Stara cesta 63. Ljutomer; Avgust Mulec, 72 let, Ljutomer. Ivana Kaučiča 6/a; Matija Horn, 66 let. Boreči 46/a; Franc Sever. 79 let, Precetinci 27. OBČINA LENDAVA — Ivan Kolenko, 48 let, Srednja Bistrica 37; Franc Balažič, 55 let, Turniške 239; Pavel Condor, 60 let, Pince 67; Jurij Kavaš. 71 let. Odranci 306; Pavel Kulčar, 76 let, Dobrovnik 173; Marija Balažič. 77 let. Srednja Bistrica 48; Franc Zagorec, 81 let, Turniške 197; Janez Volf, 84 let, Velika Polana 149; Marij Zadravec, 61 let, Turniške 249; Ana Lebar. 62 let, Turnišče 52; Marjeta Danč, 62 let, Trimlini36; Ana Varga, 67. let, Dolga vas 143; Vilma Torma, 69 let, Lendava, Mohorjeva 4; Rozalia Kopinya, 72 let, Kapca 23; Etelka Jaklovič, 74 let, Dolnji Lakoš27; Barbara Tivadar, 75 let. Turnišče 75; Rozalija Tašek, 80 let. Petišovci 57; Marija Nedelko, 85 let, Gornja Bistrica 174; Rozalija Toth. 90 let, Čentiba 31; Terezija Koštric, 90 let. Dolnja Bistrica 1 14l_ OBČINA GORNJA RADGONA — Mitja Kolbl. 16 dni, Ivanj-ševski vrh 50; Ignac Ivanič, 43 let. Radenski vrh 17; Janez Cunk, 56 let, Žiberci 59; Alojz Hamler, 76 let. Gornja Radgona, Ptujska cesta 2; Antonija Ivanič. 49 let. Radenski vrh 27; Rozalija Osojnik, 74 let. Orehovski vrh 16; MarijaZvef. 75 let, Plitvički vrh 4; Veronika Katan, 82 let, Vratji vrh 18; Agata Tompa, 85 let, Murščak 42. OBČINA MURSKA SOBOTA — Sebastijan Zeme, 1 dan. Murska Sobota, Alija Kardoša 6; Aleksander Kuhar, 4 dni, Grad 173; Janez Škrilec, 39 let. Šalovci 195/a; Alojz Fetrej, 42 let. Murska Sobota, Šercerjeva ulica 21; Elemir Novak, 50 let, Selo 131; Ivan Kuplen, 50 let, Rakičan 133; Anton Gotar, 51 let, Murska Sobota, Štefana Kovača 17; Karel Metzkar, 52 let, Sotina 91 /a; Alojz Krpič, 53 let, Gornji Slaveči 78; Janez Horvat, 56 let, Krnci 26; Ludvik Kozic, 58 let, Veščica 11; Ludvik Pintarič, 59 let, Vaneča 77; Anton Gutman, 60 let, Bogojina 2; Janez Fujs, 61 let, Prosečka vas 33; Rafael Flisar, 61 let, Poznanovci 34; Aleksander Bohar, 62 let, Peskovci 42; Jože Jug, 63 let, Vanča vas 2; Koloman Cifer, 66 let, Križevci 192; Franc Baranka, 68 let, Cankova 91; Viktor Vori, 69 let. Sotina 88; Jože Šadl. 69 let, Večeslavci 42; Štefan Banfi. 70 let. Murska Sobota, Miklošičeva 19; Bela Železen, 71 let, Lemerja 82; Jože Bunderla, 71 let, Grad 82; Alojz Šinko, 71 let, Ženavlje 33; Franc Dervarič. 71 let, Radovci 90; Franc Ficko, 71 let, Rankovci 29; Jože Lejko. 72 let, Sodišinci 42; Štefan Poredoš, 72 let, Bodonci 149; Janez Vogrinčič, 72 let, Pertoča 75; Franc Kutoš, 73 let, Pečarovci 29; Ludvik Kutoš, 73 let, Murska Sobota, Severjeva 1.; Štefan Sambt, 74 let, Luka-čevci4; Janez Gaber, 75 let. Murska Sobota, Prešernova 9; Jože Bajek, 75 let. Krog 67; Alojz Flegar, 76 let, Tišina 65; Vinko Lukač, 76 let, Bakovci, Panonska ulica 30; Jože Hoheger, 78 let. Murski Petrovci 6; Ludvik Flisar, 78 let, Skakovci 18; Ludvk Sukič, 78 let, Murska Sobota, Otona Župančiča 2; Koloman David, 78 let, Hodoš 37; Ernesta Magaši, 79 let, Moravci 23/a; Ludvik Kuronja, 79let, Moščanci 23; MihaelGomboc, 81 let. Murska Sobota. Staneta Rozmana 7; Janez Orban, 90 let, Lrupiivnik 46; Irena Kavaš. 48 let. Rakičan 75; Emilija Drvarič, 62 let, Mačkovci 17/a; Emilija Ficko, 62 let, Vadarci 70; Jožefa Car, 64 let, Šalamenci 55; Amalija Šadl, 67 let, Gančani 99; Helena Kulič, 68 let, Krajna 59; Ana Zankoč. 70 let, Krog 2; Marija Šebjanič, 72 let, Adrijanci 35; Jožefa Rajnar, 74 let, Rakičan 93; Helena Gomboc, 74 let, Gerlinci 61; Marija Sočak, 74 let. Prosenjakovci 61; Julijana Mitkovič, 75 let. Murska Sobota. Štefana Kuzmiča 22; Viljem Kerec, 75 let, Otovci 67; Viktorija Bence, 76 let, Pertoča 54; Vilma Gomboši, 77 let, Šalamenci 56; Terezija Cvetko, 77 let, Moravci 55; Marija Škaper, 78 let, Dolič 75; Marija Cvetko, 78 let. Lipa 20; Marija Vukan, 79 let, Vadarci 38; Ana Granfol, 80 let, Bakovci, Star ulica 4; Marta Horvat, 80 let, Gančani 48; Uršula Mlinarič, 81 let, Dokležovie 75; Ana Recek, 81 let. Večeslavci 3; Tereziia Lulik, 82 let, Matjaševci 70; Elza Marič, 82 let, Nuskova 8; Ana Šeruga, 82 let, Murska Sobota. Kroška 38; Marija Kuplen, 83 let, Prosečka vas 16; Marija Šebok, 83 let, Šalovci 122; Ana Horvat, 84 let, Cankova 66; Marija Baša, 85 let, Černelavci 52; Ana Verban, 85 let, Kupšinci 71; Barbara Camplin, 85 let, Filovci 72. Janez TITAN, likalec. Krog 172 in Rozalija KUČAN, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Partizanska 44; Stanislav TRATAR, študent gradbeništva, Maribor, Gosposvetska 19/b iri Jožefa ROGAN, študentka pedagoške akademije, Moščanci 42; Jožef KARAS, grafičar, Kupšinci 53 in Zora VUClNA, grafična delavka, Murska Sobota, Lendavska 31; Franc NEDELKO, avtoklepar, Odranci 71 in Štefanija ŠUŠLEC, konfekcijska tehnica, Kančevci 9; Marjan REPIC, kovinostrugar, Krog 160 in Helena KRIVAČIČ, kuharica, Izola, Cankarjev drevored 7; Vlado VUČKOVIČ, kovinostrugar, Gornji Hasič 193 in Jožefa POTOČNIK, krojačica, Bakovci, Soboška 10; ~ ALOJZ PUHAR---------------------------- kljub težki invalidnosti z lastnim krvodajalci _________ DELOM DO ?a ,a živi’na v neenakem položaju z zdravim človekom, če ~ težjem not T • odmaLnjen od vseh mogočih prometnih zvez, je v n ' s svoio°-Mli' ^den takdl je stoodstotni invalid Alojz Puhar, ki ”adgoni. 4"'etno materjo na Očeslavskem vrhu pri Gornji Mi smo aa obiskali skupaj s socialnim delavcem občinske skupnosti socialnega skrbstva, kateri skrbi, da ima naš sobesednik delo na domu, ki mu ga daje Gorenje-ELRAD. Ravno ta dan mu je socialni delavec Franci Klemenčič pripeljal na tisoče raznih drobnih kosov za nadaljnjo obdelavo, katere v svoji sobi z improviziranimi napravami precizno dodela. V glavnem vrta luknje v razne vtiče in nato vrezuje navoje. Alojz Puhar je danes star 38 let. Leta 1953 je zbolel za otroško Paralizo, ki je pustila trajne Posledice. Šolo je obiskoval v zavodu za invalidno mladino v Kamniku, kjer se je izučil za Utarja. Kljub volji tega poklica ni mogel opravljati saj zanj ni zadostnega zanimanja, zlasti na vasi ne. Še večja pa je težava z rezervnimi deli, katerih si zaradi nezmožnosti gibanja sam ni mogel nabavljati. Tako mu je bil še Pred petimi leti edini dohodek družbena pomoč socialnega skrbstva. V delovni organizaciji Gorenje-Elrad pa so imeli posluh za invalida, ki si je želel tako delo, ki bi ga kot invalid zmogel. Tako so skupaj z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva poskrbeli za pogodbeno delo na domu. Alojz se je z njihovo pomočjo, ti mu pripeljejo in odpeljejo polizdelke za dodela- NOVE HIŠE vo, in s pomočjo matere, ki mu daje na delovno mizo material za delo. Kot sam pravi, bi brez pomoči matere bilo težko, veliko hvaležnosti pa dolguje tudi Gorenje-Elradu in občinski skupnosti socialnega skrbstva, ki sta mu omogočila delo in tako tudi zaslužek. Delo, ki ga opravlja, je vrtanje lukenj do premera 2,5 milimetra in rezanje navojev od M2,5 do M 3. Deli so iz medenine, zato je obdelava lahka. Kot zanimivost je omenil, da skrbno zbira vse ostruške, katerih se v letu nabere več kot 100 kilogramov, in jih odda v zbiralnico Dinosa. Ker je izučen urar, ima tudi smisel za izboljšanje tehnoloških rešitev. Nekaj takih nam je pokazal, z njimi pa si olajša delo, izdela pa lahko več kosov. Plačilo dobiva po pogodbi, in sicer ima plačano vsako posamezno operacijo dodelave. Njegova velika želja je bila, da bi si zgradil novi dom. To mu je omogočilo delo. Ob stari hiši že stoji skromna zidana hišica, ki je zrasla iz prihrankov, ki si jih je ustvaril z lastnim delom. Želi si, da bi tudi v bodoče imel delo in da bi bil tako zdrav, da bi ga lahko opravljal. Čeprav dobiva družbeno pomoč, pa si vseeno želi, da bi bil redno zaposlen in bi tako prišel do pokojnine. Prejemanje družbene pomoči se mu zdi preveč milostno, občutek ob pokojnini bi mu bil prijetnejši. Tako je torej življenje invalida, ki si krajša čas z delom, ki ga zmore. Ko ga ima veliko, dela tudi po 12 ur dnevno. Sicer pa'si krajša večere z gledanjem televizije, ki mu jo je pred leti poklonila Iskra COMERC iz Ljubljane. Ludvik Kramberger KRAJEVNA SKUPNOST KUZMA - Barbara Stof (8), Hermina Hajdinjak (8), Jože Fartek (12), Franc Hajdinjak (17), Marija Bokan (3). Franc Benko (10), Štefan Recek (3). Matjan Filip (8), Franc Sarkanj (11), Štefan Sarka (9), Dezider Cener (4), Gizela Kuzmič (7), Ludvik Kuzmič (12), Franc Jud (6), Karel Celec (4), Peter Nedeljkovič (6), Zlata Nedeljkovič (7), Jože Čerpnjak (17), Ema Bokan (5), Štefan Škalič (7), Herman Lenarčič (8), Karel Krpič (7), Kristina Fartek (9), Marija Ropoša (9), Karel Huber (13), Vladimir Zrinski (2), Mihaela Pelcer (2), Žlata Antalič (5), Marija Kuhar (4), Angela Lenarčič (1), Matjan Hajdinjak (1), DragoŠarkanj (1), Ernest Mihalič (2), Lidija Klement (2), Franc Kisilak (1), Jože Bokan (2), Karel Bokan (6), Štefan Fartek (1), Stanko Kupčič (6). KRVODAJALCI OD DRUGOD - Anton Fujs (19), Karel Sinic (11). Štefan Mate (8),.Ludvik Franko (7), Janez Šantak (14). vsi KIK Pomurka M. Sobota; Franc Fujs (7), Anton Gomboc (4), oba Agroservis M. Sobota; Štefan Lanjšček (11), Gradbeništvo, TOŽD Pomurie M. Sobota. prispevki za boj proti raku — 1000.— din Cestno podjetje Maribor — TOZD M. Sobota, namesto venca na grob pok. Ferko Mihaela iz Vidonec, — 1000.— din Dr Vilko Beguš, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Marte Kikec iz M. Sobote, — 500.— din Kerec Zina. prispevek društvu, — 500,— din Glasbena šola M. Sobota, namesto novoletnih čestitk, — 1200.— din Marič Alojz iz Cankove, prispevek društvu, — 1000 — din VGP Maribor — osn. org. sindikata, namesto venca na grob pok. Šemen Franca iz Stogovec, — 500.— din Janošik Štefan M. Sobota, odstop honorarja društvu, — 1000.— din Dispanzer za pljučne bolezni M. Sobota, namesto venca na grob pok. mame sodelavke Kuplen Jelke, — 1500.— din Družina Zupančič Franca iz M. Sobote, namesto venca na grob pok. Cizej Cvetke. — 1500/— din Družina Pojbič Jožeta iz M. Sobote, namesto cvetja na grob pok. Cizej Cvetke, — 1000,— din Družina Samec iz M. Sobote, namesto venca na grob pok. Karoline Kranjčič iz M. Sobote. Vsem darovalcem iskrena hvala! Vse delovne in druge organizacije prosimo, da nakažejo članarino za preteklo leto. Članarina znaša 12.— din. Prispevke nakazujte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boi proti raku M. Sobota. Pomursko društvo za boj proti raku —-——__________ 1983 STRAN 1S SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUP- NOST OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. referenta za hišne svete 2. referenta za vzdrževanje stanovanjskega fonda Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) — višja izobrazba pravne smeri — 2 leti delovnih izkušenj pod 2) — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri — strokovni izpit — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Vloge s pismenimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4. O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 7 dneh po opravljeni izbiri. LOKAVEC Razgibanost v krajevni skupnosti V lenarški občini deluje po površini in številu prebivalstva najmanjša krajevna skupnost, ki druži dve vasi razstresenih zaselkov Lokavec in Rožengrunt s skupnim številom 380 prebivalcev, od katerih je dobra tretjina zaposlenih v bližnji sladkogorski tovarni in enoti Agrokombinata Lenart na Tratah, nekaj pa v sosednji Avstriji. Nekaj je tudi vzorno urejenih kmetij z intenzivno živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo. Tudi družbena posestva imajo tod svoje intenzivne nasade sadovnja ranju še 1.500 metrov cestnega odseka od Lokavca do Trat z republiško cesto II. reda Lenart—Trate, ki je bila rekonstruirana pred petimi leti. Vse te in podobne težnje izražajo krajani tega območja ob srečanjih na sestankih, ko se ubadajo tudi s stanovanjskimi problemi. Uspešno deluje tudi gasilska desetina kot enota gasilskega društva Zg. Ščavnica. Pred dvemi leti so dobili gasilsko opremo in orodjarno. Jože Rajh kov in vinogradov. Pred leti so dobili sodobno asfaltno prevleko na občinski cesti, ki povezuje prej v prometu tako odmaknjene kraje z občinskim središčem Lenart. Lansko leto so v središču Lokavca, kjer je podružnična šola in trgovina, dobili tudi telefonsko napeljavo. Trenutno imajo pet priključkov, rabili pa bi jih še vsaj deset. Osnovno skrb posvečajo asfalti- industrija montažnih gradbenih materialov Ni dopoldanskih predstav Kino predstave so v Gornji Radgoni izključno popoldne ali zvečer in to samo zato, ker v Gornji Radgoni, kot je povedal tajnik občinske izobraževalne skupnosti, ni mogoče dobiti profesionalnega kinooperaterja. To delo sedaj opravljata dva, vendar honorarno. Res čudno, da ob takem številu nezaposlenih v radgonski občini ni moč najti ustreznega delavca za redno zaposlitev. Franci Klemenčič Avtobusno postajališče Podjetje ,.Sobota”, TOZD Gradbeništvo, je začelo na srednjih Petanjcih graditi avtobusno postajališče. Zemeljska dela so končali ob koncu januarja, z ostalimi pa bodo nadaljevali, ko se bo vreme izboljšalo. S tem v Petanjcih hitro in dosledno uresničujejo referendumski program. F. K. DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA Vabimo vas, da si pridobite izobrazbo, oziroma da se usposobite za delo v naslednjih oblikah: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE: 6, 7, 8 razred Pogoj: spričevalo predhodnega razreda — šolanje je brezplačno. ŠOLA ZA UPRAVLJALCE NAPRAV CENTRALNEGA OGREVANJA (kurjači) Pogoj: končana osnovna šola in zdravstvena sposobnost (nudimo možnost hkratnega dokončanja 8. razreda). Pridobitev pooblastila za upravljalca LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE Zaželjena praksa v gradbeništvu. Pridobitev pooblastila za upravljalca TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Zaželjena praksa pri delu z lahko gradbeno mehanizacijo. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE Pogoj: končana osnovna šola in praksa vskladišču. Pričeli bomo v februarju. Prijavite se lahko do 18. februarja 1983 osebno, pismeno ali po telefonu na Delavski univerzi, Kidričeva 19 (nasproti avtobusne postaje), tel.: 21-137, 21-872. KULTURNI CENTER MURSKA SOBOTA razpisuje po sklepu zbora delavcev dela in naloge: — Individualni poslovodni organ v Kulturnem centru (reelekcija) Pogoji: — da ima visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 5 let delovne prakse, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delih in nalogah — da ima izobrazbo pravne, ekonomske, humanistične ali pedagoške smeri — da ima pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika — da ima ustrezne sposobnosti oz. izkušnje na področju vodenja in organizacije delovnega procesa — da ima pravilen odnos do sodelavcev in samoupravljanja — da je splošno razgledan na področju kulturne dejavnosti — da je družbenopolitično in moralno neoporečen. Rok za prijave 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kulturni center Murska Sobota, Trubarjev drevored 4. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Delavski svet delovne organizacije ,,IMGRAD" industrija montažnih gradbenih materialov n. sol. o., Ljutomer, Ormoška c. 46, na podlagi 46. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo ,,IMGRAD" in 91. člena Statuta delovne organizacije ,,IMGRAD" RAZPISUJE dela in naloge individualnega poslovodnega organa -direktorja delovne organizacije Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjevati še naslednje: — visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj na nalogah — delih s posebnimi pooblastili * — moralna in politična neoporečnost — imeti mora pozitiven odnos do socialistične družbe in samoupravljanja. Za opravljanje navedenih nalog bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opi* som dosedanjega dela na naslov: ,,IMGRAD" Ljutomer, Ljutomer, Ormoška cesta 46, z oznako ,,za razpisno komisijo za imenovanje direktorja delovne organizacije", v 20 dneh od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. VESTNIK Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav, Pomurska območna skupnost, po sklepu odbora za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja objavlja dela in naloge zavarovalnega zastopnika ZA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA v zastopu 8-07 Gornja Radgona. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoj, da imajo najmanj končano osemletno šolo in ustrezne delovne izkušnje. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela, ki bo trajalo tri mesece. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe. Kandidati, ki imajo veselje do dela z ljudmi, naj vložijo prošnjo s kratkim življenjepisom in opišem dosedanjega dela, na odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri Pomurski Območni skupnosti ZS Triglav v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od zaključka objave. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE LENDAVA OBJAVLJA prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Vodje delovne skupnosti in organizacijskega tajnika samoupravne stanovanjske skupnosti Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da so končali visoko ekonomsko ali pravno šolo ter 5 let delovnih izkušenj ali — višjo ekonomsko ali pravno šolo ter 8 let delovnih izkušenj ter — da so družbeno politično aktivni in se zavzemajo za razvoj samoupravljanja Rok za predložitev prijav je 8 dni po objavi. O izidu natečaja pa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku izida natečaja. Kandidat bo izbran na dela in naloge za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Skupna strokovna služba SIS materialne proizvodnje občine Lendava, Partizanska ulica št. 52. Dopolnitev natečaja V Vestniku, 27. 1. 1983, je v objavi natečaja za oddajo stavbnih zemljišč v občini Lendava izostala iz natečaja parcela pod zaporedno številko 3. pare št. 4060/17 v izmeri 5,76 ara za izklicno ceno 61.632,00 din za odškodnino pravice uporabe. Za napako se upravičujemo! Planinsko društvo Ljubljana-Matica Kadrovska komisija Ljubljana, Trdinova 8 za Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Komni in za druge svoje planinske postojanke objavlja prosta dela in naloge: oskrbnikov (razen za Komno) kuharic kuharskih pomočnic natakaric natakarskih pomočnic sobaric-snažilk. Delo se združuje za nedoločen oz. v sezonskih postojankah za določen čas. V poštev pridejo tudi priučene gostinske delavke, razen za oskrbnika v Kamniški Bistrici, ki je VKV ali KV gostinski delavec. Napisane ali osebne prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu komisije. Poskusno delo traja tri mesece za vse delavce, spremljajo in ocenijo pa ga delavci planinskega doma, oskrbnike pa organ, ki ga določi kadrovska komisija. Vabimo, da si z vestnim delom v pogojih planinskih domov zagotovite delo, stanovanje in vso oskrbo. DO ZDRAVILIŠČE „RADENSKA" s tremi srci n. sol. o., RADENCI TOZD HOTEL ,,DIANA" n. sol. o., MURSKA SOBOTA Delavski svet razpisuje za 4 leta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakO' nom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo za dejavnost temelja® organizacije ustrezne stroke in najmanj 3 oziroma 5 I0 uspešnih delovnih izkušenj pri ustreznih vodilnih 0 vodstvenih delih, — da obvlada aktivno znanje nemškega jezika, — da ima ustrezne moralno-politične vrline, ki se izražal v odnosu do samoupravne družbene ureditve, sposo®' nost za razvijanje samoupravno-socialističnih odnos® v združenem delu in razvit čut za odgovornost do d01 in delovnih ljudi, osebno poštenost in sposobnost z organiziranje in koordinacijo dela v temeljni organi0 ciji. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili * 8 dneh po objavi razpisa na naslov temeljne organizad pod oznako ,,ZA RAZPISNO KOMISIJO". Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbir0 30 dneh po zaključnem roku za sprejem prijav. STRAN 20 VESTNIK, 3. FEBRUARJA Radijski in televizijski spored od 4. do 10, februarja PETEK SOBOTR NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA -J,7-®0 ~ Aktualno — pei®k, 4. februarja, 18.30 Mit&PŠe želje s če’ “"tkam1 m pozdravi, ot?H ~ Vključitev spore^935'^^ TV LJUBLJANA ,.?-00 Zimski spored za 'jake: TV koledar, Nova '®,ra Zen-repata opica, polj-«ni°zn.?nslveni film: Ri-sanka, Poročila, 10.05 Zim-n *P°,red za dijake (do a?0)’ 10 Poročila, 17.15 «pZ n%.ekranu: Plesni orke-a?LR|TV LjublJana, 17.55 Arabela češkoslovaška na-ie4r>V??ka; 18-25 Obzornik, ta- 7 Družbena samozaščita- začasna nastanitev pre-l9J0 Risanka-radi« Clk cal^’ 19-24 Tv in zrn 19'25 Z™o do 19 5S J9'30 TV dnevnik. gandn7^/’ 19 57 Pr°Pa-0& °ddaja’ 2000 Naši iseriin w L dokumentarna 21 00 v O’4? Zrcalo tedna, ški fi|mlV»^as Ve8as ameri-Skl film, 22,25 Poročila. OddaJmkin. TV mreže: Žabo, , dnevnik, 17.45 ja 18^7?’ otroška seri-bražp/ Zdravstveno izo-K a"JQe’ 18.45 Narodna 20.00 Na« h°i TV dnevnik, Lane Str 1 baletm umetniki: Ška n Fanič’ 20-40 Zagreb-Žoč ohrrama’ 20‘55 Naših na odda2OV’ dokumentar-kino caja’ 21-45 Nočni Polisk. Wilka, vZAGREB ro«la, i-rL5011’ D-40 Po-“boke ]» ic Oddaja za ^•25 Kron i? TV koledar, f8.45 obein Rijeke, Natika d I9 15 ?°°0 SinoJ3’* Dnevnik, 21.00 Sprehod ‘n ljubimci, krogu 21 kvintnem Kulturni LDnevnik, 22.00 ______1 magacin. PX78ram. L5?1'- lOAo^iP'V^'la. 9.05TV 12.15 Pri?™2’™ Antarkti-danska redak^a’„13 00 Opol-£c- !7-25h2%17()0 Eci, peci ^Panček 7- sP«ncer 1755 ^C1"-19.00Av?rrUŽ,nskl ma-9s v sliki, 20?s JnVslikLl9-30 Avstr‘jski 13 Derrick, 21.20 ------— • dport. '° ^Janška banka h*"1« DriU7830rv8ram 1800 '9:3° Cas v slikan", yah- 21.20 Po ;, ?0-D Divje ži-P^d 10, 22 20 žkuV-Pe'ek in 10 (film) 20 Zadnji razbojnik Madžarska Prišel5 je 1410 Šolska TV. 16 20 -17.15 el । gost tv fekrižno vnra«°gye- 1755 20^r,^C »fe 18'30 2°?°, Endre v? TV dnevnik. &k’ TV ig^j Tranzitni J” s'°ven«v?r,a meja — Oddaia Vi® Podaja v ^pdprta meja _______ ponovitev) jeziku v ?ami Pred k±Oleleks' D.00 vodiT - Oddaja 7°5 TVD 'Roberto Battelli z1?’ 18.00 vJ*’ l7 '° TV i^havnogiash?80^ Pri'isk — Paritev oddaja _ Ten 19,30 TVD^c^l^a^a te-।' Pepa _ D Stičišče, 20.15 •grajo; Tn™e oveče™i film — ^eiles — 0,^. Lilian, Orson n’ 21 55 TVD: ?iulio Petr<^ Unietnostno j 7 danes, 22.10 17.00 - Aktualno — sobota, 5. februarja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: od 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 8.15 Poročila, 8.20 Zverinice iz Rezije: Kako se je lisica naučila leteti, 8.40 Ciciban dober dan: Ustvarjamo, 8.55 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje, 9.25 Arabela, češkoslovaška otroška serija, 9.55 Pisani svet: O palčkih nimamo pojma, 10.25 Vesolje: Blues za rdeči planet, 11.25 Muzeji Makedonije: Muzej Koče Racina, 11.50 Propagandna oddaja, 11.55 Jahorina: Smuk za ženske, prenos, 13.15 EP v umetnostnem drsanju — ženske prosto, posnetek iz Dortmunda (do 14.15), 15.50 Poročila, 15.55 Fantastični svet risanke, kanadski film, 16.55 PJ v košarki — Šibenka:Zadar, prenos v odmoru ..., 18.30 Risanka, 19.45 Muppet show: Roboti iz >)Vojne zvezd«, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Daleč od ponorele množice, ameriški film, 22.35 Glasbeni oder: Srdan Marjanovič, oddaja TV Skopje, 23.05 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 13.25 Trebevič: EP bobu štirisedu (prenos v 18.30 EP v umetnostnem drsanju, — plesni pari, posnetek iz Dortmunda, 19.30 TV dnevnik, 20.00 TV kaseta: Skupina »PATI K A«, 20.30 Poezija: Miodrag Pavlovič, 21.05 Poročila, 21.10 Dosje 2064, feljton, 21.55 Športna sobota, 22.15 Povsem osebno. TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 11.55 Šport, 16.30 Risanka, 16.40 Poročila, 16.45 TV koledar, 16.55 Košarka— Šibenka— Zadar. 18.30 Mali koncert, 18.45 Neuvrščenost — vest človeštva, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Calamity Jane (film), 21.45 Dnevnik. 22.00 Pred polnočjo, 23.30 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski magacin, 11.05 Koncert v Benetkah, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 13.55 Irske rjuhe (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Gradbišče. 17.30 Današnje dogodivščine. 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Dober večer v soboto. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Korbisovo pozno očetovstvo. 22.00 Šport. TV MADŽARSKA 8.05 TV reprize. 14.00 Direndaj. 14.45 Sotrpini. 15.20 Peščena ura. 16.05 Drsanje. 17.50 Madžarska pusta. 18.10 Energija. 4. del. 19.30 TV dnevniki 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 Madžarski I jazz-virtuozi, Supergroup-Live. 21.55 Odvezanje in zavezanje, madžarski film, M. Jancso. 23.35 TV dnevnik. TV KOPER 16.50 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Roberto Battelli. 16.50 TVD novice. 16.55 Košarka: Šibenik: Šibenka —Zadar. 18.30 Smučanje — svetovni pokal, 19.30 TVD stičišče. 20.15 Mladi policaji — serijski film, 21.15 TVD danes, 21.30 Hudičevo seme — TV nadaljevanka — I. del, 22.40 Dortmund: Umetnostno drsanje Evropsko prvenstvo 10.05 — Na-lepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232:) TVLJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 Živ žav otroška .matineja, 9.00 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb, 9.50 Propagandna oddaja, 9.55 St. Anton: Slalom za moške, prenos 1. teka, 11.00 Risanka, 11.10 Prpoagandna oddaja, 11.15 Veleslalom za ženske 1. tek posnetek z Ja-horine, 12.20 Propagandna oddaja, 12.25 St. Anton: Slalom za moške, prenos 2. teka EVR, 14.05 625 oddaja za stik z gledalci, 14.25 Poročila, 14.30 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper, 15.20 Cincinnati Kid, ameriški film, 17.00 Naš kraj: Zgornja Velka, 17.15 Športna poročila, 17.30 Kdo so Deboltovi, dokumentarna oddaja, 18.20 Alpe — Jadran, informativna oddaja, 18.55 Ne prezrite, 19.10 Ri-, sanka, 19.20 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 R. Marinkovič: Kiklop, nadaljevanka TV Zagreb, 21.05 Športni pregled, 21.55 Živeti z naravo, zadnji del dokumentarne serije. Oddajniki II. TV mreže: 13.25 Trebevič: EP v bobu I štirisedu (3. in 4. vožnja), | 'prenos (slov, kom.), 16.30 I Slalom za moške, 2. tek posnetek iz St. Antona, 17.10 EP v umetnostnem drsanju — revija, posnetek iz Dortmunda, Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija,doberdan, 13.30 Preživeti v naravi, 14.30 Nije vasi, kot je Babina greda, 25.00 Čas fresk, 15.30 Otroci izšt. 67 (film), 17.30 Včasih v nedeljo, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kiklop (dramska serija), 21.05 Športni pregled, 21.35 Morje. ljudje in obala. TV AVSTRIJA Prvi program I LOO ORF ‘Stereo—koncert, 12.30 Vzgojna oddaja, 15.10 Kapitan Farkaš (film), 16.45 Otok zakladov, 17.15 Risanka, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Avstrijska narodna glasba. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Fra Dia-. volo (opera). 21.35 Šele v domovini sem resnično tujec. 22.05 Šport. TV MADŽARSKA 8.05 Sola za vsakogar. 9.05 Za otroke. 13.35 Pesem doni. 14.05 Tarzan in Amazonke, ameriški film. 15.20 Spored prihodnjega tedna. 15.55 Drsanje, gala iz Dortmunda. 18.05 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 S hrbtom proti zidu, francoski film. 21.35 Šport. 21.45 Družabna igra. 22.25 Poročila. TV KOPER 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Roberto Battelli. 17.05 Smučanje: svetovni pokal, 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika, 20.15 Arizona — celovečerni film — Igrajo: Jean Arthur, William Holden — Režija: Wesley Ruggles. 22.00 Sedem dni. 22.15 Trebevič: BOB — 4 — Evropsko prvenstvo 17.00 — Aktualno, ponedeljek, 7. februarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, Vključitev 19.00 osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar. Kultura govora, Makedon-ščina. Odmor, Povej mi povej: prijateljstvo. Muzej hrvaških arheoloških spomenikov. Poročila. 10.35Žimski spored za dijake (do 13.30), 17.20 Poročila, 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 17.55 Človekovo telo: Človek E — bioelektri-citeta — nepoznan vir energije, 18.25 Obzornik, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Prešernov dan, prenos proslave iz Cankarjevega doma, 21.20 Studio 2, 22.15 Poročila /o ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Zorn in Puk, lutkovna serija, 18.00 Igračkanja, otroška serija, 18.15 Potopisi — kažipoti: Oko Bistre planine, 18.45 Glasbena oddaja, 19.00 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Raziskovanja, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka, 22.00 Rock palast festival v Essnu (do 22.30) v /OhhFH Prvi program 8.35 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Zorn in Puk, 18.00 Igračkanje. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hasanaginica (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Svet danes, 21.50 En avtor, en film, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Še enkrat — z občutkom (film), 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Dobro glej. 17.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Magacin Alpe-Jadra-na. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sport v ponedeljek, 21.05 Nero Wolfe, 21.55 Večerni k šport Drugi program 17.45 Sto umetnin, 18.00 Znanost danes. 18.30 Lou Grant. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Živino-zdravnikove zgodbe, 21.10 Schilling.21.50 lOpred 10.22.20 Klovni (film) TV MADŽARSKA NI SPOREDA TV KOPER 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev), videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Tullio Vianello. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 17.45 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče. 20.15 Serijski film. 20.45 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 21.15 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.35 TVD danes, 21.50 The Collaborators — serijski film, 22.50 Lepotna kirurgija — doktor rad bi bil lepši 17.00 — Aktualno, torek, 8. februarja, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.0 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 10.20 Propagandna oddaja. 10.25 Garmisch-Parten-kirchen: Slalom za moške (namesto v Wengnu), prenos 1. teka (do 12.00) 12.50 Propagandna oddaja, 12.55 Garmisch-Partenkirchen: Slalom za moške, prenos 2. teka (do 14.00), 16.25 Poročila, 16.30 Propagandna oddaja, 16.35 Slalom za moške, posnetek iz Garmisch-Par-tenkirchena, 17.35 Zverinice iz Rezije: Volk je delal za lisico, 17.55_Od vsakegajutra raste dan: Žiri, 18.25 Severnoprimorski obzornik, 18.40 Memento Siciliae, slovenski kratki film. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 P. Voranc: PASJA POT, TV drama, 21.00 Skupno, oddaja TV Novi Sad in drugih jug. studiov, 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 15.50 TV dnevnik, 16.10 Mi in televizija, otroška oddaja, 16.40 PJ v košarki — Cibona:Partizan, prenos (slov, kom), v odmoru ... 18.15 Književnost, 18.45 Telestart ’82, zabavnoglasbena oddaja (za JRT 1), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 22 milijonov, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50) MAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 15.15 TV v šoli. 16.40 Košarka: Cibona — Partizan, 18.15 Tv koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Ale — Jadran magacin, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupm 20.50 Življenje lutk (film), 22.35 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 J utranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.030 Kapitan Farkaš (film). 12.05 Oče in sin. 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti. 21.30 Ne smemo obupati Drugi program 17145 Što umetnin, 18.00 Usmeritve, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz. 21.05 Dallas, 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 in 13.56 Šolska TV. 16.20 Trije kratki filmi. 17.10 Naš vrt, naše dvorišče; reportaže. 17.35 Jazz; Hot Club de Norvege. 18.05 Janos Hary in njegovi gostje, študio Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linya Onedin, 6. Neznani otok. 20.50 Študio 83, kulturni tednik. 21.50 Tveganje; svetovno gospodarstvo. 2220 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks. 16.00 Odprta meja — oddaja v živo — vodi Tullio Vianello, 16.35 TVD novice. 16.40 Košarka: Zagreb: Cibona—Partizan, 18.15 Mladi policaji — serijski film, 19.30 TVD stičišče, 20.15 Blade — celovečerni film — igrajo: John Marley, Kathrin Walker Režija: Ernest Pintoff, 21.40 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.50 TVD danes. 22.05 Dokumentarna oddaja, 17.00 — Aktualno, sreda, 9. februarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.45 Propagandna oddaja, 9.50 Maribor: Slalom za ženske, prenos L teka (do. H.30) za EVR. 12.45 Propagandna oddaja, 12.5Q Maribor: Slalom za ženske, prenos 2. teka (do 14.00/15) za EVR, 16.30 Poročila. 16.35 Ciciban dober dan: Tam je vrtec, tam je grad, 16.50 Kernjakove pesmi, 17.20 Propagandna oddaja, 17.25 Slalom za ženske, posnetek slaloma iz Maribora, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma: Atletika, sovjetski kratki film. 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Deževni ljudje, ameriški film. 21.40 V znamenju, 22.10 Namizni tenis: Jugoslavija—Madžarska, posnetek iz Zrenjanina (do 22.55) 'Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Gibljive slike: Korenika FEST-a, 21.00 Nemčija jeseni, zahodno-nemški film (do 22.55) 'iv zagreh Prvi program 9.25 TV v šoli. 12.30 SP v sučanju, 16.55 SP v smučanju (posnetek), 17.40 Poročila, 17.45 Gusarji, kapitana Kljuke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Soimenjaki, 21.05 Koncert klaviristke Jasmine Gavrilovič, 21.50 Dnevnik, 22.10 Namizni tenis (posnetek). Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05TV v šoli, 10.35 Argumenti, 11.50 Naše stopnišče, 12.20 Reklame, 12.25 Smuk in opoldanska redakcija. 17.00 Lutke, 17.25 Spanček Zaspanček, 17.30 Policijska postaja 1, 18.00 Smuk (povzetek), 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 20.15 Vedno te presnete ženske (film), Drugi program 17.45 Sto umetnin, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nič novega pod soncem, 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine 8.05 Šolska TV. 9.55 TV reprize. 13.35 Šolska TV, pon.« 16.05 Čuvajnica pa gre, TV film. 17.15 Svet jezika. 18.05 Okusi in klofute. 18.55 Obvestila. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nove merske enote. 20.10 Sam in Sally, nadaljevanka. 21.05 Kviz. 21.35 Umetnina tedna. 21.35 Kronika, | madžarska vojska pri Donu. I 22.45 f VD. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, videote-leks. 16.30 Odprta meja —oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev) videoteleks, 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Tullio Vianello, 17.05 TVD novice, 17.10 TV šola, 18.00 smučanje — Svetovni pokal, 19.30 TVD stičišče, 20.15 London — dokumentarna oddaja iz serije Mesta, 21.15 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.25 TVD danes, 21.40 Dortmund: Umetnostno drsanje — Revija 17.00 — Aktualno, četrtek, 10. februarja, 18,30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.05 TV v šoli: TV koledar,. Dvoživke. Matematika, Matematika in šah. Poročila, 10.35 Zimski spored za dijake (do 13.30), 16.35 Poročila, 16.40 Smučarski tek na 15 km za moške, posnetek z Igmana, 17.25 Vesolje: Popotnik pripoveduje, angleška poljudnoznanstvena serija. 18.25 Ljubljanski obzornik, 18.40 Na semi stezi, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 „Tednik, 21.00 Zvoki godal: Violončelo, 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Učitelj, otroška serija, 18.15 sodobni dosežki v medicini, 18.45 Še enkrat, zabavnoglasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zgodbe čez polno črto, nanizanka, 21.10 Zagrebška panorama, 21.25 Kultura danes: Kronika FEST-a (do 22.10) TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 16.05 TV v šoli, 17.00 SP v smučanju, 18.45 Učitelj, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Še enkrat, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Doktorica na vasi, 21.45 Dnevnik Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Gospoda sedmerih morja (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Minikinsi, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Boleče vezi, 21.45 Veličastna zima, 22.30 Večerni šport. Drugi program 17.45 Sto umetnin, 18.00 Potovanje po Avstriji, 18.30 Lou Grant, £9.30 Čas v sliki. 20.15 Turki so zmagali. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 8.05 in 14.10 Šolska TV. 16.35 Filmi za otroke. 17.10 TV borza. 17.20 Čarobno tveganje; privatni podjetniki. 18.00 Telešport. 18.25 Pedagoški forum. 1930 TV dnevnik. 20.00 Bo že Leon-• tin, francoska filmska komedija. 21.15 Panorama; svetovnopoli-tični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 2235 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev), videoteleks, 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Tullio Vianello, 17.05 TVD novice, 17:10 TV šola, 18.00 The Collaborators — serijski film, 18.45 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Lepotna kirurgija — Doktor rad bi bil lepši, 20.15 Visoki pritisk — zabavno glasbena oddaja, 21.15 Turistični Vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.25 TVD danes. 21.40 Kdo pozna umetnost? STRAN 21 1983 tedenski koledar TEDENSKI KOLEDAR PETEK, 4. februarja — Andrej SOBOTA, 5. februarja — Agata NEDELJA, 6. februarja — Ljubo PONEDELJEK, 7. februarja — Rihard TOREK, 8. februarja — Janez SREDA, 9. februarja — Polona ČETRTEK, 10. februarja — Silvan prodam GRADBENO PARCELO (34 arov) z gospodarskim poslopjem in nedograjeno hišo ter vrtom (vodovod in elektrika v hiši) prodam. Informacije v gostilni Sabo, Crenšovci. M-304 RENAULT—4 (KATRCO) prodam tudi po delih. Cvetkova 36, Murska Sobota. M-305 ŠKODO 100, registrirano do julija, prodam. Informacije popoldne. Štefan Lebar, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-306 MEŠANI GOZD, 68 arov, prodam. Franc Škerlak, Stanjevci 27. M-307 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in čr-no-beli televizor prodam. Helen Ferčak, Arh. Novaka 19. M. Sobota. M-308 SILAŽNI KOMBAJN SIP PRODAM. Gradišče 7, p. Tišina. M-309 OSTREŠJE ZA HIŠO, „roženice” 8 m in staro ostrešje z opeko prodam Štefan Cmor, Motovilci 78, p. Grad. M-311 PIŠČANCE, težke do 2 kg, prodajamo. Tropovci 51, p. Tišina. M-312 TELEVIZOR črno-beli orodam. Telefon 23-633. M-313 KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, prodam. Vrečič, Petanjci 89. M-317 SENO — večjo količino — in avtoprikolico prodam. Ivanci 57, p. Bogojina. M-319 TRAKTOR UNIVERZAL, 45 KS (M), prodam. Jože Horvat, Kobilje 134. M-321 KOMBI HANOMAG HENSL, 1,5 t in MOTOR IMV prodam. Reznovci 46 p. Bodonci. M-324 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Partizanska 57, Murska Sobota. M-342 RENAULT-8 PRODAM PO DELIH. F. Topolovec, Cernelavci. M-343 ZASTAVO 750 — KARAM-BOLIRANO, prodam. Peskovci 28, p. Šalovci. M-345 BUČNO OLJE, novo, prodam. Rakičan, Tomšičeva 2. M-347 BREJO KRAVO, staro šest let, prodam. Rogašovci 22. M-348 AVTO VW 1300 UGODNO PRODAM. Večeslavci 2. M-349 AVTO VIVA VAUXHAL KARAVAN in obiralec za koruzo SIP prodam. Dolnja Bistrica 108. M-350 126 P PRODAM. Šabjan, Kopitarjeva 7/A, Murska Sobota. M-351 BMW 1602 in JEEP PRODAM. V račun vzamem tudi rezan les. Telefon (069) 22-790. M-352 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Viktor Mekiš, Nuskova 3, p. Rofašovci. M-354 AVTO FIAT 1500 ELEGANT, registrirani, prodam. Lukavci 7/A, p. Križevci. M-356 MALE PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Andrejci 13. M-357 ŠIVALNI STROJ DANICA ELEKTRONIK, skoraj nov, naprodaj. Andrejci 13. M-358 KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ TORPEDO PRODAM. Rankovci 15. M-360 UTO (9 x 15), prodam. Kovačevci 8. M-363 tel.: 069/73-137 avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vczil-vlečna služba VESTNIK Glasilo oocinskih Konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din,, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI PRODAMO. Informacije na upravi lista. M-328 NOVI GLASBENI STOLP KORTING MINI 100, komplet, z zvočniki B 80—60 W, z garancijo, prodam. Telefon: Sraka 81-232. M-329 MEŠANI GOZD, 50 arov, prodam. Fokovci 62. M-320 MOPED APN 4, v dobrem stanju, orodam.’ Rudi Potočnik, Vadarci 31, p. Bodonci. M-331 FIAT 1100, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Škerlak, Moščanci 17. M-333 ELEKTROMOTOR, 1,5 KW, enofazni in drobilec za koruzo poceni prodam. Zrim, Kuzma 45. M-334 BREJO SVINJO PRODAM. Anica Maučec, Dolnja Bistrica 36. M-336 MOPED s petimi prestavami prodam. Ernest Smodiš, Gornji Petrovci 3. M-337 VEC METROV ŽELEZNE BALKONSKE OGRAJE in obračalnik za BCS prodam. Benko, Gostilna G. Črnci. M-338 BOROV GOZD, 50 arov, les primeren za ,,roženice” in plohe, blizu ceste, prodam. Naslov v upravi lista. M-325 FIAT 1300 PRODAM. Bratonci 140. M-327 OSEBNI AVTO VW PASSAT, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Informacije. 21-210. M-339 TELICO, kontrola^ A, prodam. Naslov v upravi list£"M-340 KADET B, dobro ohranjen, prodam. Lendavska 17/A, stanovanje 35. M-396 ZASTAVO 750 SC, v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za večjega z doplačilom. Zlatko, Gregorčičeva 7, M. Sobota. M-397 STAREJŠO HIŠO z odličnim gospodarskim poslopjem in tovorni avto CSEPEL, letnik 1976, registriran do 19. 5. 1983, prodam. Martin Gjerek, D. Bistrica 28, p. Črenšovci. M-398 NSU 1200 C, prodam tudi po delih. Zlatko, Gregorčičeva 7, Murska Sobota (pri bencinski črpalki). M-397 a MANJŠO OMARO in mizo za dnevno sobo prodam. Vprašati po 16. uri. Gobar, Lendavska 19/A, M. Sobota. M-399 BOROV LES in drva prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M-400 PRIKOLICO ZA ŽIVINO in avto fiat 1300 (po delih), prodam. Naslov v upravi lista. M-402 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA, skoraj novi, prodam. Skakovci.12. M-403 KRAVO s teletom prodam. Stanko Rantaša, Bakovci, Zvezna 6. M-404 SEJALNIK ZA KORUZO ZNAMKE PANONIJA, 4-redni, prodam. Ernest Kakaš, Čikečka vas 10. M-405 MAZDO 1200/A. letnik 1970, z okvaro na motorju. 7 prodam tudi po delih ali kupim glavo motorja. Zdenko Gider, Sodišin-ci 4. p. Tišina. M-406 KOMBI PEČ. italijansko, še z garancijo in avto fiat 1300 prodam. po delih. Domanjševci 118. M -407 IZDELAN LES ZA GUMI VOZ PRODAM. Bolehnečici 12/A, p. Videm ob Šč. M-408 AVTO MAZDA 1500. karambo-lirani zadnji del. poceni naprodaj. Štefan Novak. Radomerje 15/C. p. Ljutomer. In-42 TRAKTOR URSUS 355. brez priključkov, prodam. Stanko Heric. Radoslavci št. 36, p. Bučkov-ci. In-43 DIANO 6, letnik 1979, prodam. Pertinač. Užiška 5, Ljutomer. In-44 ŠKODO, tip 1000 (po delih), »prešpan« za grozdje, 2 transmisiji 60 x 4 m. 2 »hengera« KREMS IN GAMS po delih, sod za gnojnico. 850 1. dve električni črpalki, žetveno napravo za BCS. mešani les za drva in deske ter električni kabel (4 x 6). prodam. Pali Forjan. Bratonci 127. M-303 NIZKOTLAČNO PREŠO za seno prodam. Mlajtinci 25/A. M-364 TRAKTOR URSUS, 35 KS s koso in kabino, obračalnik neu-blitz in ličkalnik za koruzo prodam. Janko Koroša, Veržej 157. M-365 ŽAGO CIRKULARKO, motor 4 KM na bencin, tudi po delih, prodam. Razlagova 2, Ljutomer. In-46 FORD ESKORT — letnik 1972 registriran do junija, prodam. Oktober, revolucije 8, M. Sobota. M-410 OPEL REKORD 1500 - letnik 1965 v dobrem stanju, registriran do julija 1983 z rezervno mašino in deli, poceni, prodam. Ivanka Klobučar, Radoslavci štev. 55, Bučkovci. In-41 PONY EKSPRES, prodam. Gomilice 136, Turnišče. M-141 RENAULT 6 v nevoznem stanju, prodam. Selo 138. M-412 AVTO RENAULT 4 PRODAM. Ogled popoldne. Gubič, Vrtna 2, Murska Sobota. M-366 AKACIJO ZA DRVA, večjo količino, v Vučji Gomili, prodam. Stefan Ambrus, Stefana Kovača 5. M. Sobota. M-367 DIANA 6, letnik 1977. naprodaj. Lendavska 59, Murska Sobota. M-368 OSEBNI AVTO LADA 1200 KARAVAN NAPRODAJ. Ogled od 15. do 18. ure. Milan Zadravec. Črešnjevci n. h., p. G. Radgona. M-370 VW 1200, letnik 1968, prodam. Kocljeva 6. stanovanje 12, Murska Sobota. M-372 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 66. p. Tišina. M-373 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 31. M-376 SIMCO 1100 LS, letnik 1973, ugodno prodam. Perko, Zg. Ver-jane 15. Gradišče v Slovenskih goricah. M-377 AMI-8, registriran do decembra 1983, ugodno prodam. Telefon do 14. ure: 22-440. M-378 CISTERNO, 17001, staro 1,5 leti, ugodno prodam. Renkovci 128, p. Turnišče. M-379 OSEBNI AVTO MERCEDES 220 diesel, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M-381 PRIKOLICO, 3 t in gumi voz prodam. M. Petrovci 9, p. Tišina. M-383 MOPED TOMOS 14 SS in moped avtomatik prodam. Murski Petrovci 11/A, p. Tišina. M-384 VW 1300, obnovljen, prodam. Ipša, Ustanovnega kongres 6, Murska Sobota. Ogled v soboto. M-385 NOVI GUMI VOZ, nosilnost 3 T. ugodno prodam. Mirko Kup-čič. Kokolanjščak 16, p. Videm ob Ščavnici. M-387 PRAŠIČA ZA ZAKOL. 130 kg, prodam. Moravci 57, p. Martjanci. M-388 ZMAJ RPM 780 prodam. Naslov v upravi lista. M-389 ČISTOKRVNEGA KOKER SPANIJELA PRODAM. Telefon 75-881. M-390 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Murski Petrovci 15, p. Tišina. M-391 PRALNI STROJ, 14-program-ski, električni štedilnik in pluge za traktor steyr prodam. Janez Bratuša, Negova 74, p. Sp. Ivanj-ci. M-392 ZASTAVO 750. letnik 1978, dobro ohranjena, na novo registrirana. ugodno prodam. Trnje 101. M-393 POGONSKO JERMENICO ZA ZETOR PRODAM. Vadarci 36, p. Bodonci. M-394 ŠKODO, v dobrem stanju, prodam. Lipa 24. M-395 kupim GRADBENO PARCELO NA CANKOVI KUPIM. Naslov v upravi lista. M-226 GRADBENO PARCELO V BOGOJINI KUPIM. Naslov v upravi lista. M-227 PANČ ŽAGO KUPIM. Jože Pal, Turnišče 49. M-300 HIŠO v bližini Murske Sobote kupim. Naslov v upravi lista. M-335 JERMENICO ZA TRAKTOR ZETOR, 25 KS, kupim. Jože Fujs, Dankovci 30, p. Mačkovci. M-344 RABLJENO NAKLADALNO PRIKOLICO ZA SENO KUPIM. Jože Rožman, Kokoriči št. 15, p. Križevci pri Ljutomeru. In-47 Dragim staršem ANI in JOŽETU ŽABČIČ iz Velike Polane, ob praznovanju 50. obletnice skupnega življenja iskreno čestitajo ter želijo zdrava, srečna in zadovoljna skupna leta v krogu svojih najdražjih tudi v prihodnje — hčerka Marta z možem Janezom, vnuki Stanko, Janez in Cvetka, sin Jože z ženo Nado, vnuki Dušan, Bojan in Jože. Lepe želje so ob praznovanju 50. obletnice skupnega življenja namenjene tudi dragima Ani in Jožetu Režonja iz Dolge vasi. DRAGIMA ŠTEFANU FUJSU iz Pečarovec in njegovi izvoljenki ZDENKI želijo ob sklenitvi zakonske zveze vse najlepše, predvsem pa srečen skupni dom, poln medsebojnega razumevanja in trajne ljubezni — G D Pečarovci. BETONSKE ZIDAKE (50 kom.), kupim. Naslov v upravi lista. M-362 TRAKTOR, po možnosti s priključki, kupim. Zelko, Mačkovci 17. M-382 3-FAZNI ELEKTROMOTOR, do 10 KS, kupim. Janez Bratuša, Negova 74, p. Spodnji Ivaniči. M-392 sobe OPREMLJENO SOBO s kopalnico v Murski Soboti išče mladi par. Oglasite se od 18. do 20. ure. Naslov v upravi lista. M-316 SOSTANOVALKO (dijakinjo), vzamem v enosobno komfortno stanovanje (za Domom Tehnike), Naslov v upravi lista. M-322 ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in svaka Ivana Smolka iz Odranec se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz Nemčije, sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, dijakom II. letnika SŠDU Ljutomer, učencem 7. in 4. razreda OŠ Odranci ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju iz Nemčije, dr. Perkiču iz bolnišnice v Rakičanu, dr. Klevišarjevi iz Ljubljane ter dr. Zadravcu in med. sestri Majdi za lajšanje bolečin na domu. Posebna zahvala g. župniku iz Dobrovnika za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Odranci, 26. L 1983 Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice Julije Lenarčič roj. Sočak iz Prosenjakovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih bili v pomoč. Hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena zahvala tudi zdravniškemu in strežnemu osebju infekcijskega oddelka soboške bolnišnice. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Prosenjakovci, 22. L 1983 ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SO JO IMELI RADI ZAHVALA V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama Frančiška Spilak roj. Roudi iz Vidonec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter vsem znancem, ki sojo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Kuzmičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Vidonci, 22. L 1983 Žalujoči: sinova Ludvik in Kalman ter hčerka Avguština z družino OBVESTILO! Obveščam javnost, da opravljam ELEKTROMEHANIČNA in ELEKTROINŠTELATERSKA DELA. Za obisk se priporočam! Martin Tratnjek Turnišče 14 NEOPREMLJENO SOBO s kuhinjo in opremljeno sobo s 15. II. oddam. Irma Flisar, Mladinska 21, M. Sobota. M-341 NEOPREMLJENO SOBO, primemo tudi za manjšo obrt, s posebnim vhodom, oddam. Štefana Kuzmiča 2. M-386 zaposlitve STAREJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu iščem. Naslov v upravi lista. M-314 SAMOSTOJNEGA MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvene izdelke sprejmem takoj. Jože Zver, Veščica 13, p. M. Sobota. M-346 DVA KV ZIDARJA zaposlim za nedoločen čas. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-401 razno Slikopleskar Anton Varga, G. Kraljevec 24, 42316 Vratišinec, obvešča javnost, da opravlja DEMIT FASADE s stiroporom. Informacije: Obrtna zadruga Prlekija, oddelek kooperacija, 81-204 ali 81-028. Le-17 VDOVEC 35/165 z dvema otrokoma in poklicem, želim spoznati dobro mamico in ženo, moč nejše postave, za skupno življenje. Ne kadim, ne pijem. Če s' osamljena se oglasi na šifro! »BREZ LJUBEZNI SKEČE NI«. M-OP SAMSKI FANT, star 37 let, z dobro službo in lepimi prihranki, želi spoznati dekle, staro od 25 do 30 let. Cenjene ponudbe s sliko, ki jo vrnem, pošljite na upravo lista pod : »ČAKAM TE«. M-OP OBVESTILO! Obveščam javnost, da Karel Krenos iz G. Slaveč 124, ni upravičen prodajati nobenih premičnin, ker ni sam lastnik in bom morebitne kupce sodno preganjala. Obenem obveščam, da tudi nisem plačnica morebitnih dolgov. Žena Silva Krenos, G. Slaveči 124. p. Kuzma. M-301 BRAJDE (več sort grozdja), dani v najem. Gaber, Prešernova 9, Murska Sobota. M-310 ŽENSKO, staro do 40 let, lahko zaposleno, vzamem za ženQ. I Informacije: Martinje 50. M-318 VDOVEC 62/163, osamljen, z manjšo, dobro vpeljano kmetijo, brez obveznosti, želi spoznati kmečko žensko, staro od 50 do 60 let. dobrosrčno in vestno gospodinjo za skupno življenjsko pot-Samo resne ponudbe pošljite na upravo lista pod »POMURJE«-M-323 HIŠO z vrtom v Murski Soboti zamenjam za lastniško enosobno stanovanje v bloku. Ponudbe na upravo lista. M-374. PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 8. razred OS Tišina. Bojan Bertalanič. BorejO 41. n. Tišin« M-409 STRAN 22 VESTNIK, 3. FEBRUARJA ZAHVALA V 80. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica Terezija Horvat iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Prisrčna hvala vsemu osebju doma za ostarele občane v Rakičanu za razumevanje, skrb in nego v času njene bolezni. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Franca Tkaučiča iz Bakovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi. Prisrčna zahvala kolektivu OP Kroj ter ostalim kolektivom in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerka Marjanca, Zdenka z družino, sinovi Miro, Boris, Vili in Martin z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 53. letu starosti zapustil dragi mož, oče in dedek Alojz Gorenc upokojeni delavec UNZ iz Vidma ob Ščavnici boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem UNZ za organizacijo P greba, govornikom: predstavniku KS, predsedniku OO ZKS, predstavniku lovske zine in predstavniku oddelka milice Videm za poslovine besede, tov. Branku Kreftu zaigrano Tišino, lovcem, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. njim žalujoči: žena Štefka, otroci Nevenka, Tanja, Slavko in Jurček, vnuk Saša in tašča Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in sorodnika Štefana Špilaka iz Ocinja V SPOMIN 8. februarja bo minilo pet let, polnih žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubi mož in oče Anton Novak iz M. Sobote ePrav te že dolgo ni med nami, še vedno živiš v naših srcih. Zelo te pogrešamo, toda tolažbe ne najdemo nikjer. Žalujoči: žena s sinovi Če bi solza mrtvega zbudila, tebe draga mama ne bi črna zemlja krila ... ZAHVALA Neizprosna bolezen je vzela našo mamo, ženo in staro mamo Marijo Luteršmit roj. Novak težkih iren vu*Se za^ vab ujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste v teh škegaodddk u so?us.tvovali z nami. Posebna zahvala medicinskemu osebju kirurga bolnišnice v M. Soboti, g. duhovniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste ^aIujoč’ sprem^a^ na nJen* zadnji poti ter ji darovali cvetje. • moz Franc, hčerke Marija, Gizela in Olga ter sin Franc z družinami in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 61. letu, prezgodaj, za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Ivanka Buček ' roj. Bokan Ob b ] 'z Serd'ce J^yala vs^ ste jo tolažili v času težke, zahrbtne bolezni, p^kem številu snremr11?-’ °otr?nk. prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako r*srčna hvala osebi, v- nJen’ zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. r- Kosu in dr. Potoč !^Iru. *ega oddelka soboške bolnišnice za nego in skrb, posebno ntkovi. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za ganljive Serdica i - x Pesmi- J Urii č • vica, endava, Večeslavci, Murska Sobota, Gornji Črnci, D. Slaveči in Žab.; Ljubljana, 18. L 1983 Dravn^ Anica, Vera in Majda z družinami, sinovi Franc, Jože in 8 uruzmami ter sestri Alojzija in Marija z družinama se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Iskrena zahvala duhovniku za pogrebni obred, vsem sosedom, pevcem in gasilcem ter tov. Jožetu Zagorcu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Helena, hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa, nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Alojz Grah iz Beznovec Iskrena hvala sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevsem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Ema, teta, sin Karel in hčerka Marija ter Jože, Dionizij in Reška z družinami, vnuk Bojan z ženo Majdo, brata, sestra ter botrina Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile. Vse moje misli, čustva in dejanja ti v spomin poklanjam. V SPOMIN 5. februarja mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda odtrgala od mene drago ženo Angelo Bakan roj. Antolin iz Odranec 17 staro komaj 52 let. Draga Angela! Spoznanje, da te ni več med nami in te nikoli več ne bo, je nedoumljivo. V mojem srcu je ostala globoka, nezaceljena rana. Ne bom te pozabil, še vedno živiš v meni. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in na njem prižigate sveče. Žalujoči: MOŽ LOJZE '^^i^BRUARJA 1983 STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev KOLIKO KAFILERIJ? Bomo imeli v Sloveniji še naprej več manjših kafilerij (tovarn za predelovanje klavnih odpadkov in poginulih živali), ali pa dve večji? Da bi dobili odgovor na to vprašanje smo dali izdelati študiji. Tista, ki so jo naredili v Zagrebu, prepričuje, da je smotrneje imeti več manjših kafilerij, študija, izdelana v Mariboru, pa kaže, da je gospodarnejše. čq imamo samo dve. INTEGRAL-GOLFTURIST, TOZD GOSTINSTVO LENDAVA Kopanje pri temperaturi 32 stopinj Čeprav je zamujeno moč nadoknaditi, pa se vendarle zdi, da so se v lendavski občini nekoliko kasno zavedli pomena razvoja turizma in z njim povezanega gostinstva in drugih dejavnosti s tega področja. Lendava je na primer morala dolgo čakati na hotel. Pa tudi tedaj, ko so določili lokacijo in ta objekt začeli graditi, so nekateri tožili čez lokacijo, češ stati bi moral v središču Lendave. To pa pravzaprav ni bila nuja, saj je območje, kjer je hotel sedaj, primernejše. Tod želijo razvijati predvsem zdraviliški turizem. Zanj pa so potrebni seveda tudi bazeni s termo mineralno vodo, prostori za rekreacijo itd. NOVA POSTAJA MILICE V LJUTOMERU ŽE SE KOPAJO Integral-Golf turist, TOZD Gostinstvo (takšen je uradni naslov) je nosilec razvoja turistič-no-gostinske dejavnosti v občini Lendava. To resnično vse bolj postaja, saj ne nameravajo ostati pri . hotelu in drugih lokalih, ampak bodo sščasoma zgradili nove. Glede na težak gospodarski položaj, ko tudi banke niso radodarne s krediti, so v Lendavi zaenkrat odstopili od popolne uresničitve gradenj. V mislih imamo olimpijski bazen na prostem, ki gaje predvideval projekt. Lendavski hotel Lipa ima 310 sedežev, 81 sob in 141 rednih ter 27 pomožnih ležišč. 4. januarja letos pa so odprli ob gostinskem delu še zdraviliški del hotela, in sicer terapijo, ki vključuje pokrit bazen v izmeri 15 krat 9 metrov. Od 7. do 10. ure se kopajo pacienti, od 10. do 20. ure pa je bazen na voljo ostalim kopalcem. Te dni so usposobili tudi 4 kopalne kabine z napravami za podvodno masažo. V hotelu je organizirana tudi zdravstvena služba. Imajo torej zdravnika, dva fizioterapevta, maserja, medicinsko sestro in seveda ostalo kopališko osebje. Hotel Lipa trenutno še ni uradno verificiran kot zdravilišče, bo pa to zagotovo še v prvi polovici leta, morda že februarja, kajti za to potrditev izpolnjuje vse pogoje. češ da je hotel samo za izbrance in dolgo niso upali odpreti hotelskih vrat. Za mnoge, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni kopanja v termalno mineralni vodi, je zdraviliški del hotela prišel še kako prav. PRIPRAVLJENI NA SEZONO Temeljna organizacija združenega dela Gostinstvo je nosilka razvoja gostinske dejavnosti v Lendavi zato je nekako odgovorna ne le za razmah gostinskih lokalov, ampak tudi za kvalitetnejšo ponudbo. Začeti je treba najprej doma. Tako svojih gostov, ki se v hotelu nastanijo za teden ali več, prav tako pa tudi organiziranih skupin, ne zadržujejo le v hotelu (naj je še tako lep. bi se naveličali kopanja in posedanja), ampak jih popeljejo tudi na izlet v bližnjo okolico. Najbolj ustaljena pot vodi v Filovce na ogled lončarske obrti, v Bogojino, kjer si ogledajo Plečnikovo mojstrovino (cerkev), zanimiva je stalna razstava v galeriji v Lendavskem gradu, mumija v cerkvi pri Trojici, pokušnja vin v kateri izmed številnih vinskih kleti v Lendavskih goricah. V Lendavi so torej na dobri poti in gostinsko-turistična dejavnost postaja vse bolj pomembna veja gospodarske aktivnosti tam- V hotelu Lipa v Lendavi so 4. januarja predali v uporabo bazen v izmeri 15 krat 9 metrov. V njem se lahko kopate od 10. do 20. ure. Vstopnina je 50 dinarjev. V pokriti bazen so napeljali termalno mineralno vodo iz vrtine pri Petišovcih. Temperatura vode v bazenu je od 32 do 36 stopinj. Foto: Š. Sobočan PRIHAJAJO TUDI TUJCI S tem. da so v Lendavi zgradili hotel (spomnimo naj. da so nemalo sredstev združili delovni kolektivi lendavske občine), seje tudi lendavska očina vključila v razmah turistično-zdraviliške in gostinske dejavnosti v Pomurju. Na tem področju imamo še veliko neizkoriščenih možnostih, zato bi bilo prav in seveda gospodarno, ko bi te dejavnosti še bolj spodbujali. Čeprav ljudje varčujejo, pa vendarle varčevanje ne gre na račun hrane in pijače, nikakor pa ne na škodo zdravja. Vsi pomurski turistično-zdraviliški objekti so sorazmerno dobro obiskani, pa ne le s strani domačih, ampak je vse več tudi tujcev. Tudi v Lendavi si prizadevajo pritegniti obiskovalce od drugod. Hotel Lipa s svojimi gostinsko-zdravstvenimi storitvami je zelo privlačen zlasti za goste iz sosednje Hrvaške, prav tako pa se v njem ustavlja vse več Avstrijcev, Madžarov, Italijanov, Nemcev ... Vodja hotela Katica Šolarjeva, s katero smo se pogovarjali, je zadovoljna tudi zaradi tega, ker prihajajo v hotel tudi preprosti domači ljudje. Torej so le-ti premagali neke pomisleke. kajšnjega prebivalstva. Delovnih moči je dovolj, pripravljenosti tudi, zato resnično upamo, da bodo z ustrezno propagando približali naravne lepote in koristi. ki jih te dajejo, vsem, ki ljubijo naravo, njene darove in — zdravje. Š. SOBOČAN Podpisani Potrebe po novih prostorih delavcev javne varnosti so se v ljutomerski občini pojavljale že dalj časa. Do realizacije pa je začelo prihajati že pred petimi leti, saj so prvi idejni projekt naročili že leta 1980, leto pozneje pa so ustanovili iniciativni odbor za izgradnjo in istočasno sprejeli sklep o pristopu k investiciji. Istega leta so izdelali tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo večnamenske stavbe, so včeraj povedali na zadnji seji gradbenega odbora, katere so se udeležili Vlado Gruden, republiški podsekretar za notranje zadeve, Rihard Gerbec, pomočnik komandanta republiškega štaba teritorialne obrambe, najvišji predstavniki SO in DPO občine Ljutomer ter člani gradbenega odbora. Gradnjo stavbe so pričeli oktobra 1981. leta, končali pa decembra lani. Celotna vrednost investicije je 26 milijonov 636 tisoč dinarjev, 880 kvadratnih metrov uporabnih površin pa si delijo PM in teritorialna obramba, ki imajo sedaj dokaj normalne pogoje za delo. Po seji gradbenega odbora so si gostje ogledali novo pridobitev v ljutomerski občini. D. L. GORNJA RADGONA Krajevni samoprispevek izteče V krajevni skupnosti Gornja Radgona bo ob koncu junija potekel krajevni samoprispevek, kije v glavnem namenjen za gradnjo komunalnih objektov. Resje, da vsi objekti, ki so bili predvideni za gradnjo s temi sredstvi, še niso nared, zato je znesek 3 milijone dinarjev na posebnem žiro računu namenjen za gradnjo novega vrtca v Gornji Radgoni. Skupno je bilo zbranih 12 milijonov dinarjev. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gornja Radgona Tomislav Tošič meni, da v trenutni situaciji ne bi kazalo razpisovati novega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Tako v krajevni skupnosti Gornja Radgona od 1. julija ne bodo več plačevali od osebnih dohodkov in iz pokojnin 1 % krajevnega samoprispevka, ostal bo le občinski 1 % samoprispevek. Obstoječe objekte je treba dograditi in šele takrat razmišljati o novem krajevnem samoprispevku; to pa bo verjetno po letu 1985. F. Klemenčič Tradicionalni novoletni sprejem V četrtek je v Ljutomeru bil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini. V uvodnih nagovorih Štefana Tompe, predsednika komisije za odnose z verskimi skupnostmi, in Ludvika Duha, župnika, so potrdili dobre odnose, ki vladajo v občini. Še n'^’j bo potrebno takšno tesno sodelovanje, predvsem pri analizi izvajanja odloka o pogrebnih svečanostih in obnovi kulturnih objektov v občini Ljutomer. Prav letos je v tem tradicionalnem novoletnem sprejemu bila novost, ki sojo pozdravili vsi — po sprejemu so si ogledali muzej NOB in muzejsko zbirko Edvard Kardelj: Tabori na Slovenskem. Z zanimanjem so si namreč ogledali izseka iz dveh različnih — a za Ljutomer toliko pomembnih zgodovinskih ob- dobij. D. L. NAROČILNICA ulica in hišna številka .... naročam tednik Vestnik. kraj pošta Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Podpis: Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. In kako se bo to razglabljanje naposled izteklo? Težko je kaj določenega reči, kajti tudi predstavniki gospodarskih zbornic severovzhodne Slovenije, ki so se v Murski Soboti sešli ob koncu prejšnjega tedna, se niso uspeli poenotiti, kaj zagovarjati na republiški gospodarski zbornici. kjer naj bi v prvem polletju sklenili, za kakšno gradnjo se bomo naposled odločili. Pomurci (SOZD ABC Pomurka, gospodarska zbornica) smo prepričani (to dokazujemo s konkretnimi številkami). da je kafilerija v Murski Soboti potrebna. Torej bo treba čimprej sedanjo rekonstruirati, kar bo veljalo kakih 30 milijonov dinarjev, z novo opremo pa še dvakrat • več. torej okrog 90 milijonov, Is čimer ne bodo rešili le ;trenutnih potreb, ampak tudi ^dolgoročnejših zahtev. Postavlja se torej vprašanje, ali bi ‘bilo smotrno graditi neke vrste čentralno kafilerijo v Zlatoličju pri Ptuju, saj vanjo iz Pomurja najbrž ne bi pošiljali odpadkov v predelavo. Tudi iz sosednje Hrvaške ne. kajti ta republika je zgradila podoben obrat sama in torej od tam ni moč pričakovati surovin. Nova kafilerija bi stala več kot 710 milijonov dinarjev. Predstavniki prizadetih institucij severovzhodne Slovenije se bodo še enkrat .sešli. Tedaj naj bi dokončno sklenili dogovor, po katerem od prej omenjenih projektov se bodo ravnali. Zagovorniki več kafilerij, ki naj bi služile predvsem lokalnim potrebam. dokazujejo, da si v sedanji energetski stiski ne moremo privoščiti dragih prevozov. Zdaj, na primer, ko Pomurka vozi živalske odpadke na predelavo v Zlatar Bistrico, letno izda za stroške prevoza kar 20 milijonov novih dinarjev. Š. Sobočan IZ PORABJA Piše: JOŽE GR SLOVENSKI BAL Porabski Slovenci menda z velikim navdušenjem pričakujejo soboto, 5. februarja, ko se bodo lahko udeležili zdaj že tradicionalne prireditve Slovenski bal. Čeprav bodo imeli na voljo precej večji prostor kot lani — takrat so se zbrali v restavraciji Tromejnik v Monoštru — so vstopnice že razprodane. Letošnji Slovenski bal, ki ga bodo izvedli v dvorani monoštrske tovarne kos, se bo začel s koncertom ansambla Veseli Planšarji, sledili bodo pozdravni nagovori prireditevljev in gostov, nato pa bo na vrsti še družabni del — glasba za ples in vmes srečolov. Za dobro voljo bodo še naprej skrbeli Veseli planšarji. Prireditev bo vodila v slovenskem in madžarskem jeziku Marjana Sukič iz Sa-kalovec. Slovenski bal ima poleg zabavnega značaja vsekakor širši pomen. Na prireditvi se namreč zberejo Slovenci iz vseh porabskih vasi in tako izpričujejo, da so del narodnostne skupnosti, ki ohranja slovenski jezik in svoje kulturno izročilo. PREŠERNOVA PROSLAVA Tudi prirejanje proslav v počastitev največjega sloven- skega pesnika Franceta šerna pomeni prelomnic0 dejavnosti porabskih Sl°ve cev. Na pobudo katedre slovenski jezik na visoki ° teljski šoli v Szombathdv^ bodo namreč v ponedeljek februarja, v Porabju pripf^p li že tretjo dvojezično pri^ v tev. Proslava bo tokra1 kulturnem domu v Števa” cih, in kot lahko prebere^ na vabilu, se bodo »spoj0 a Franceta Prešerna, slovenskega pesnika, kj -1^, svojimi pesmimi dvignil vensko književnost na evf r sko raven.« PLANINCI PRED ZBOROM Konec tega tedna, v pe-tek, bo na srednješolskem centru tehniškopedago-ške usmeritve redni letni občni zbor članov Planinskega društva »Matica# Murske Sobote. Ob tem bodo ocenili svoje delo » lanskem letu, ki je bilo do-kaj ^uspešno. Samo.^da^ rih pohodov v gore: zimski pohod na Stol, Snežnik M Pomurski poti iz Doklej vja skozi Ljutomer, Jeruzalem do Gomile v venskih goricah, pohodna Boč, po Pomurski poti do Sela na Goričkem, pohod na Nanos, po Pomurski poti do Lendave, pohod na Vanečo, Blegoš v Škofjeloškem hribovju, na zbor pomurskih planincev na Zavrh pri Lenartu, na Uršljo goro, po Pomurski poti m Janževega vrha in Negove, na Menino planino, na piknik pri Bukovniškem j«’ zeru, zbora slovenski" planincev na Lisci, pohod* Gančane ob občinskem prazniku, kakor tudi vec manjših pohodov in izletov, ki so jih organizirale planinske skupine na šolah ali pododbor v Beltincih. Niso pozabili na sode-1 lovanje z brodarskim društvom »Mura« iz Kroga in skupaj organizirali spust po Muri 28. avgusta- lam pod imenom »Dimekov memorial«. Ena ekipa mladink pa se je udeležila v maju pri Glažuti na Pohorju slovenskega orientacijskega tekmovanja m osvojila 6. mesto. Organizirano je bilo, žal, samo eno predavanje in to o Pomurski planinski poti, ki ga je ob spremljavi barvnih diapozitivov podal pro*-Evgen Titan. Na tokratnem zboru Pa bo govor o pohodih ter akcijah v letošnjem letu m za vsakega člana bo mar sikaj zanimivega, pa tudi beseda vsakega izmed sodelujočih na letnem zboru bo dobrodošla. Filip MATKO