39. številka.
Ljubljana, v petek 18. febrnvarja.
XX leto, 1887
lshaja vsak dan ivrerr. iiimii nedelje in praznike, ter Telja po poŠti prejeman za a vstri j sko-o gerske dežele za Tse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za Tse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt lt-ta. — Za tuje dežele toliko Teč, kakor pofitnina znaSa. Za oznanila plaćaj o se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vraćajo.   Uredništvo in npravnisvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, »Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Krajna imena. Pozor!
h.
Stvar o k rajnih imenih tudi glede na slovensko zemljo ima zdaj ministerstvo notranjih poslov v rokah. Ministarstvo bo po Bvojih organih poizveda-valo, kaka pisava bi bila prava; ker pa se drži miniBterstvo po postavi še vedno veljavne deželne avtonomije, dobiva take odgovore, kakeršni ugajajo večinam deželnih zastopov, in kaka večina vlada n. pr. na Koroškem, ni nam treba opisa vati še po-sebe. Poleg tega je znano, kako ravno na Koroškem tudi po slovenskih vaseh in občinah gospodujejo in ukazujejo, z malimi izjemami, taki župani, ki so pristaši gospodujoče večine v deželi in dežel* nem zboru. Ako bo poslušalo ministerstvo samo take glasove, kakeršni mu bodo doneli iz poročil avtonomnih organov dežel, kakeršna je Koroška, potem vemo že naprej, kako se bodo krajna imena konečno „zj ed na čil a", da ne bo več razlike.
Vojaški geografski zavod na Dunaj i je poročal skupnemu vojnemu ministerstvu samo dejstvo o razlikah imen za jedne in iste kraje. Ta zavod gotovo ne izvršuje svojih nalog v strankarskem zmislu. Ravno ta zavod dela jedino tudi v dtžavnem zmislu, če in ker se gotovo drži narodne jednakopravno s ti, ali kar je zanj vse jedno, one nepristranosti, s katero hočejo zaznamovati kraje, kakor gre, kakor jih imenujejo ljudje dotičnih krajev.
Vojaški zavod se gotovo zaveda, da dela tudi v interesu c. kr. sku pn e v ojske, torej skupnih državnih interesov, če se ravna v zmislu pravičnosti in objektivnosti.
Kadar potujemo in se hočemo prepričati o kakem kraji, ali je jednoist s krajem na zemljepisu, poprašamo domače ljudi onega kraja, in ti nam povedo ime, kakeršno je v resnici v navadi. Ako bi bil na zemljepisu isti kraj drugače ali po tuje zapisan, bi potnik ne vedel, komu bi bolje veroval, ali zemljepisu ali človeku na lici mestu, ki nam kraj pove na naše vprašanje. Ta okolnost pa je silno važna zlasti tudi za c. kr. vojsko, sosebno ob Času vojne, ko se je treba k ljub u najboljšim gene-ralnoštabnim kartam vender še posebe prepričevati o identičnosti kakega kraja.
Ta pomenljivi razlog naganja torej, da se vo-
jaški geografski zavod trudi spoznati resnico, torej pravo ime vsakega kraja. Geografski zavod bil bi torej nekaka tolažba in poroštvo, da so krivice odstranijo zlasti tudi na slovanskih tleh vsaj za bo dočnost. Kaiti glede preteklosti nam generalnoštab-ski zemljovidi ne ugajajo. Izdelani so sicer izvrstno, a imena krajev so čestokrat popolnem spakedrana, da takoj vidimo, dotičnik bil jo pač izboren stro kovujak, a ni imel pojma, niti ušesa za slovanske glasove. In o skupnem vojnem ministerstvu je isto tako v interesu skupne armade pričakovati, da stori vse potrebne korake v zmislu, da dobi vojaški geografski zavod kouečuo zabeležena krajna imena tako, kakor jih narod, oziroma večina narodova govori, naj si gospodujejo potem v isti deželi naravno ali pa samo umetne večine, in naj si bodo županstva in drugi uradi objektivni ali pa pristranski.
Mi kaj radi verujemo statističnemu centralnemu uradu, da ni dobil sam zanesljivih podatkov v vsakem pogledu; kajti pripetilo se je, da so na pr. v Istri slovanski prebivalci v nekem kraji zmagali pri volitvah kljubu temu, da jih ljudsko Štetje še zaznamovalo ni, in da je bilo videti, kakor bi bili ti volilci padli z nebes nepričakovani še le ob volitvah.
Isti razlogi, ki delajo na to, da bi se Slovani zbrisali iz poštevanj, u plivaj o tudi na narekovanja krivih in popačenih krajnih imen. Statistični osred nji urad ima vso pravico zavračati tako pače nje na aspiracije raznoterih občin v pomešanih krajih ; sumo daje treba take aspiracije iskati — mej nemškimi in italijanskimi občinami, ne pa mej slovanskimi! Ako je hotela „Deutsche ZH-tung" ta razlog podtikati občinam slovanskim, se je hudo opekla, in skrbeti bo Slovanom, da dajo povoljnih dokazov ministerstvu notranjih del.
Statistični osrednji urad je dobival kriva poročila iz neslovanskih rok, in tako se je zgodilo, da slovenska kritika, priobčena tu in tam po slovenskih listih, je našla veliko napak tudi v zapisovanji krajnih imen. Ta kritika se mora dopolniti s strogimi preiskavami in izročiti naravnost ministerstvu notranjih del.
Že iz tega pa, kar se je obelodanilo doslej, utegne tudi visoka c. kr. vlada presoditi, v čem je bila  dosedanja  vladna  statistika kriva,  in kakih
osob za take posle ni poštevati!  Vladi je izbi rati strokovnjake, rojake in prebivalce v dotičnih deželah, da ji pomagajo  zapisavati prav krajna in druga imena; samo tako se izogne statistični urad dosedanjih napak.
Ako pa misli glasilo nemškega kluba dosedaj rabljena krajna imena prilaščevati Nemcem ali Italijanom v prid samo zategadelj, ker so se v preteklosti Nemci in Italijani zagreševali nad imeni slovanskih krajev, Be jako moti; kajti popačena in kriva imena, če so jih tudi usilili umetno v prejšnjih dobah, vender ne morejo ugajati državnim in sosebno tudi ne vojnim interesom. Sila je tukaj sicer ravno tako na škodo državi, kakor izpodko-puje sila državo tam, kjer se hoče utrditi gospod stvo jednega naroda nad drugim. Ista sila laže mej svet, da se dežele „slovauijo", kedar se da Slovanom kak košček iz obora ravnopravnosti, in ista Bila trdi, da se nemška in italijanska krajna imena slovanijn ali Slovenijo, potem ko se v resnici tu pa tara povraća krajem samo prvotno, še vedno živo in veljavno pravo slovansko ime. Razlogi so isti, ker izvirajo iz jednih in istih namer, in te namere so pravi uzrok aspiracijam — neslovanskih, ampak nemških in italijanskih županstev ali gospodov, ki vladajo v slovanskih občinah.
V resnici ni naroda mej omikanim svetom, kateremu bi krajna imena tako pačili in prekršča-vali, kakor ravno slovanskemu iu posebno še slovenskemu, bodi si na Koroškem, Štajerskem, Primorskem ali pa tudi Kranjskem. Iz te žalostne, skozi in skozi dejanske resnice je zopet dokazano, kako gospodarijo in so gospodarili s tem narodom. Ki čudo, če se krajevna imena na slovenski zemlji kažejo v raznoterih, jedino v pravih slovanskih ob • likah ne. Sodnije pišejo drugače, pošte drugače in razni drugi uradi zopet drugače. Se ve da, aaj je imel in oziroma še ima vsak tuj ali slovanskemu narodu nasproten uradnik oblast, imena predelavati po svoje! Ta samovolja mora prenehati in v državnem in vojnem interesu je, da se doseže v resnici jedinost za ta važni del statistike.
To jedinost v pravem zmislu pa doseže c. kr. vlada, ki je za to poklicana, jedino s tem, ako skliče za vsak narod, oziroma v pojedinih deželah strokovnjake pojedinih narodov, da pravo po-
LISTEK.
Iz pozabljenih spominov.
(roški spisal Vacslav Bon es-Tf ebizskv ) VII.
(Dalje.)
Potem se je napotil po svojej navadi na polje. Živel je na podavku; lehko bi se že odpočival, ali ni mu bilo moči. Sedeti na klopi in skozi okno gledati na vaški trg, — bi ne bil zdržal za nobeno ceno. In če je šel po polji in zagledal kamen, pri-pognil se je ponj in ga vrgel na cesto; če je uzrl grudje, tolkel ga je tako dolgo z drenovko, dokler se ni razdrobilo. In kjer je zapazil mišje gnezdo, ga je tudi uničeval, da mu je oblival čelo pot. Po stezi je izruval turka, na prahi trebil oset s kore-niko vred in kokolj plel je z rokami. Naj je bilo polje kogar koli! Kedar je mvstala suša, slišali so Kambala peti: Bože Abrahamov, kralj kraljev . . . Kedar je bilo deževno in vlažno, je pa prosil jasnega Bolučnega vremena. Umel je tudi prorokovati, mnogokrat se je uresničilo vse do besedice, na las.
Vedel je celi mesec naprej, kako bode kje obrodilo žito; poznal je, kje bo pšenica sneti)iva, v katero pridejo molji. Obrekljivi jeziki so pravili o Kanibalu, da ume neki mole tudi v kašče poslati. A kje je pa bil kedaj človek, kateremu ne bi segli ljudje po česti, če ne očitno, vsaj na skrivnem.
Gospod Kašpar Zilinder je mej tem vse na robe obrnil na tukajšnjem gradu; uvel je nove knjige, v njih rodna imena klecanjskih naselnikov grozno prekrstil, navadne davke podvojil in kjer je le mogel, tlačil je vsakega. Niti sirotinskim davkom ni prizanesel, in ako bi mu bilo moči, drl bi bil ljudem remenje s hrbtov.
S tem letom, ko se je sem priselil, prišli so časi, kakeršnih se nihče ni spominjal. Jedenkrat je bila takšna suša, da so ljudje pregazili v Raztok Vltavo bosonogi, v studencih je osehnila vsa voda, premišljenski ribnik bil je podoben močvirju, ki polagoma zarašča ; a drugo leto prišla je zopet moča, da je na polji segnilo vse povsod, od svetega Ivana Krstnika do Gala ni bilo skoro jednega jasnega dneva, in tretje leto je navstala drugoč suša, da je zemlja razpokala po uekod na več palcev. Po četrtem se je pa prikazalo toliko misij, da so človeku
švigale pod nogami in zlezle v najskritejša mesta. In tako dalje, iu dalje.
„Ali nesem rekel tega? — No, se ne spominjate?"
Stari Kambal bil je še živ; toda osušil se je do kosti in glava bila se mu je zelo k prsom sklonila.
»Kaj pomaga vse, ko tudi mi trpimo V — In kako hudo trpimo!"
„Le čakajte! — V egiptskej deželi je bilo najprej sedem rodovitnih let in potem še le sedem nerodovitnih. Pri nas je naopak. Saj se na svoje oči prepričate!"
In res. Ob svetem Gregorji so začeli sejati, po svetom Jurji so že morali kositi in ob Velikej gospojnici je bila na polji letino, da se je srce smejalo.
Le četiri pušče so bile podobne pašnikom. Inače so tu pomnili pšenico, da so jo pre mogli z zlatom tehtati, a letos je na tem mestu čista zona, klasje prazno, stebla do kolen in polje skoz in skoz prerito s sumljivimi razori.
Gospod Kašpar Zilinder si je malone pulil lase z glave. Spravljal si je ta božji dar tudi naj-
vejo in dotično statistiko popravijo s pravo pisavo k rajnih imen.
Ta prava pisava' nsj se potem uvede v vse urade c. kr. vlade iu v dosedanje dežel»e samouprave; kajti greši se tU in tan*,J in v detželnih samoupravnih uradih Še več, nega'od stranb vhidnih organov. T*aHo zjtklinjeno pisavo je!treba uvesti in ko bi se protivili <>,| kake strani, je1 treba to za« htevati ne sitno v državnem, ampak z naravno posledico tudi v narodnem interesu
Politični razgled.
Notranje
V Ljubljani 18. februvarja
Budgetui odsek državnega zbora končal
bode svoja posvetovanja še ta mesec, potem se bode pa državnozbnrsko zasedanje malo pretrgalo, ker bodeta zborovali delegaciji. Ko končata delegaciji svoje delo, začela se bode v državnem zboru bud-getna debata, ki bode tiajala do velike noči. Po velikonočnih počitnicah začno se v državnem zboru posvetovanja o nagodbi z Ogersko.
OgerNka vlada izdelala je predlogo, da bi se upeljal monopol nu žganje. Nadeja se, da jej bode monopol dounšal na leto 38 milijonov goldinarjev.
Viiaiaji* države.
It u sij a še vedno zahteva, da se liolgur-
* krmil sobranju, ki bi se znova volilo, predloži kanilidatura kneza mingrelskega za bolgarski prestol. Še le potem, ko bi zakonito voljeno se bran je ne hotelo voliti tega kandidata, hode predlagala druzega. V Carigradu bijeta Rusija in Anglija di-plomntičen boj. Anglija skuša sedaj bolgarske emigrante pridobiti na svojo stran. Podpirati je začela iz Bolgarije pobegi*1 častnike, ker je nekaterim Ru sija podporo odrekla. Na ples. ki ga priredi angleško veleposlaništvo, vabljeni so vsi bolgarski emi-grantje brez ozira na politično mišljenje.
Bivši vojaški ataše pri iMi.skcni veleposlaništvu na Dunaji, iz Bolgarijo dobro znani general Kaulbars imenovan je vojaškim atašejem pri ruskem poslaništvu v Teheranu.
MrliKki vojni miiiist«'!' Ilorvatovič je odstopil, ker drugi vojni poveljniki neso odobravali njegovih predlogov o reorganizaciji vojske. Novim vojnim ministrom imenovan je polkovnik Top;«lovir. ki je bil do sedaj minister javtvh zgradb. Na njegovo mesto je poklican Mihael Bogičevič, brat srbskega poslanika na Dunaji
Po ru»:»ili listih veje Nemčiji sovražna sapa. Najprej js Katko v začel napadati kneza Bis mareka. sedttj pa tudi drugi listi o njeni nič kaj laskavo ne pišejo. Vse kaže, da ho je prijateljstvo mej Kupijo in Nemčijo že precej ohladilo. „Novosti" pravijo, da že inora vsakdo dvomiti, da bi diploma-tična umetnost kneza Bismarcka mogla Evropi ohraniti mir, ako malo pomisli, kako vznemirjujoče so sedanje evropsko razmere. Muri ne vodi Bismarck že 16 bet evropske j)olitike; mari ne žrtvujejo razne vlasti, mej njuni Rusija, svojih bistvenih koristij ohrnnenju miru? Kak rezulta- pa ima vse to V Bolgarsko vprašanje se Že mota več mesecev, pa še ni rešerib: Pa ne le snnio to, notranja nasprotja mej knezom Bismarck« mi in trdovratnim državnim zborom dala bo povod, da se je zagnal strašen vojni krik, ki je pretil vsej Evropi z nesrečo strašne vojne V (iovorili m no n tem že, l<o so diplomati vseh dežel in skoro vsi listi proslavljali Bismarcka, kako zna dobro varovati evropski mir. Poslednji čas se ta stvar Že trezneje presojuje. Vedno bolj prodira prepričanje, <la pot, po kateri hodi Bismarck, ne vodi k dobremu, ampak mora vsekako dovesti do evropske vojpe. Ali je Se mogoče preprečiti vojno V Mi mislimo, da Se, in že večkrat smo omenili, s
manjši kočar z očesom žareči m. na ustnah s smehom in s čelom jasnim in na prstih je seštel že dobiček ; samo on ni mogel,
„A vsega tega, tvoja milost, kriv je ta plesni-vec, čarodejmk . .
„Kaj?      Carodejnik? — Kdo V"
., Vprašaš kdo? — Nesi videl okrog grajskega posestva hoditi človeka upoguenega, ki jo dregal pri vsakem koraku v zemljo V — Polje je zarekaval, seme zaklinjal, jablane in hruške iiroSil . . . Ondi se zopet plazi. Le izvoli pogledati!"
K cerkvenemu križu stopal je počasi stari Kainbal, vsak hip se upogibajoč in s kolom trnke izdirajoč iz precej široke meje.
„ Ta V — Ta? — Privedite ga!"
Gospod Kašpar je kar zasikal in obraz inu je zazelenel.
Hlapci so izpolnili ukaz gospodov malo tienut-knv j)utem.
„Ti? — n?a
Gospod Kašpar je pestil obe roki proti starcu. „Jaz, gospod? — Nikakor, ti sam!" .Starček se je rahlo nasmehljal. Ni kazal niti najmanjšega strahu.
kakimi sredstvi. Mir se bode ohranil, ako prepričajo kneza Bismarcka, da utegne nemško gospodstvo postati za Nemčijo samo uevarno. Odločnost, s katero Francija odgovarja na nemška pretenja, bode1 mnogo koristila obranenju evropskega miru.
\i-niski listi ne nehajo hujskati proti Frtut-coaiom. Do sedaj so poročali o nakupu lesa in konj v Nemčiji, Rusiji. Avstriji in Danskej, sedaj pa poroča „Norddeubjche Allgememe Zeitung", da Francozi kupujejo konje in muh: po SpanjFkem inje jako drago plačujejo, po Nemf^jijipa kupojejo ovce. Iz tega Bismarckov organi; zappl sklepna da Francija .namerava napasti Nemčijo.
Nek dopisnik  Londonskega lista „Globeu po -ovarjal se je z višjim lrar<»ikiiu   častnikom o vojnem ministru Boulangeru.   Častnik mu je rekel, da je Boulangcr velik mož, naj ljudje govore, kar hočejo.   Na  bojišči se res ni bolj odlikoval kakor Bto drugih častnikov,   in s samo vojaškega stališča se more ž njim meriti mnogo častnikov,  ali ga pa še presezajo. Tako priljubljen je postal, ker je znal povzdigniti samozavest vojske. Malo mesecev je tega, ko so francoski častniki,  kadar neso bili v službi, nosili  civilno obleko,  sedaj  se pa  uniforma bolj čisla, kakor se je pred Sedanom.   Več starih častnikov, ki neso bili sposobni, je Boulanger odstranil. Mladi in naudušeni  častniki, upanje Francije, napredujejo.   Narod sam čisli vojnega ministra. Nobeno miuisterstvo, nobena zbornica, noben predsednik bi ne ostal 24 ur, ko bi se predrznil ga odstaviti.   Poglejte naše liste.   Mnogi so ga Še nedavno nnpalali, pa so začeli zgubljati naročnike, in zategadelj sedaj o njeni drugače pišejo.   Javno mnenje je prisililo njegove nasprotnike, da so ga zaceli po-v ličevati. Boulangeru sedaj ni treba vojne.   Ali je želi, zavisno je od tega,  kako se bodo pri poskus' njab obnesle nove puške.   Jaz sem bil v Cbalotisu, kjer poskušajo puške,   in sem se dobro seznanil z novim orožjem.   Po mojih mislih so jako dobre in bodo tedaj trancoski vojaki v tem prekosili Nemce. Kako so  narejene,  vam ne sinem povedati, ravno tako tudi ne, kako je sestavljen nov smodnik. Nove puške bodo nesle 1900 metrov daleč. Nov smodnik nema dima  in tako močno  ne poka pri streljunji. Zategadelj francoskim vojakom ne bode dim zakrival bojišča in sovražnik no bode tako lahko po pokanji spoznal, kje so skriti. Municija je jako lahka, in vojak bode s^boj lahko nosil dvakrat toliko pa tron,  kakor dosedaj in ne bode treba toliko muni cijskih voz.   Francija  je sedaj tako za vojno pripravljena, kakor še ni bila nikdar. Vojne pa še ne boino pričeli, treba, da se še bolj pripravimo Vsak dan miru koristi Francozom.   Boulanger dobro ve, da mora  zmagan* v prvi bit.vi,   naj stoji, kar hoče, če hoče ohraniti  zaupanje naroda.   Ko bi bil premagan,   bi ga narod odstranil.   General Boulanger dobro pozna francoske prednosti, pa tudi nedostatke in nevarnosti,  ko   bi  bil premagan. Oboroževanje veduo nadaljuje, če tudi že imamo toliko orožja in vojakov, da bi lahko presenetili Nemce. Mnogo smo se naučili od zmagovalca. Vojni minister se pa tudi zna posluževati tujih talentov.  Njegov privatni tajnik Jung dela načrte, Boulanger jih izvaja. Polkovnik Jung je mlad nadarjen  Alzačan,  ki je dolgo učil se v Nemčiji, ter dobro govoii nemški in dobro pozni nemške  razmere.   Napravil je že načrt za bodočo vojno, ki bode osupnil Nemce. Kadar francoska vojska pridete  na posvečeno zemljo zgubljenih dežel, bodo \sa francoska srca bila za njo.
JSeiiiškii vladna stranka vse sile napenja, da bi zmagala pri volitvah. Njeni časniki širijo vsakovrstne laži, da bi le pregovorili volilce, da bi volili privržence septenatn. Ako se je morda kje kak cerkven dostojanstvenik izjavil povoljno za vlado, takoj obesijo njegove besede na veliki zvon. Večkrat se pa tudi kar izmislijo, da se je ta ali oni cerkven dostojanstvenik izjavil za septenat, češ, morda se vender ne bode upal preklicati in s tem bomo ujeli volilce na Iimanice.   Tako je „Rheinischer Kuricr"
„Ko ie prišel Elija pred obraz kralja Ahaba ---" Starček je trenotje obstal, v jednomer se tako smehljajoč.
,.Da, pred obraz kralja Ahaba, rekel mu je ta jezno: „Nesi li ti, ki je navalil toliko nesrečo na Izrael7° — A veš li, kaj mu je odgovori! Elija? „Ti sam — ti?"
„Tu za tvojo drznost! — Za peklenska dejanja tvoja se bodcš še le zagovarjal."
„Na sodnji dan ! — Ali li so od tod preseliš
— preseliš se, gospod Kašpar Zilind r . . . Tako! Tako ! Vse miši sem začaral na tvoje polje, od vseh stranij sem jih spiskal vkup krdeloma. — Poglej: celi orali so razriti. Preseliš se! Niti pes ne zacvili po tebi!"
„V klet s tem garjevcem! — In še daues v Prago ž njim!"
Zbog silnega udarca je porudelo obličje starčevo.
„Vse miši, kar jih je na miljo daleko in široko . . . Preseliš se, bodeš moral ..."
„Ne slišite'- — Pripravite voz! — Še danes!
— Takoj!"1"
In še prod večerom so odpeljali osebejnika Kanibala v Progo h krvavemu sodišču ter ga zato-
objavil vest, da se je stolni kapitular dr. Moufang izrekel za vladno vojaško predlogo Toda laž ima kratke noge. Dr. Moufang je hitro pisal temu JisJtu, da ni res, kar se trdi o njem.
V kraticam bode predložil tM'lgifftlM finančni minister zbornici predlogo s katero se bode dovolilo kongiškej.jdržavi v Belgiji izdati ve je državno posojilo V kratkem bodo tedaj pp evropskih borzah se prodajali kongišJri vrednostni papirji.
Dopisi.
Iz ««Jovik.e oigollce 14. februvarja. (l/.v. dop.j   Volitev državnega, poslanca za celovško-veli-
kov-ki okraj je razpisana na dan 14. marca t. 1. Baron Pino, ki je od zadnjih volitev sem zastopal omenjeni okraj, odložil je svoj mandat. V teh dveh okrajih bivajo skoro sami Slovenci, ki so pri zad-njih volitvah ministru Pino-tu svoje glase dali. Res je, da so si slovenski rodoljubje in osobito slo/en-sko duhovništvo mnogo prizadeli in potrudili, da je zmagal od slovensko-katoliške stranke priporočan kandidat. Mar ne bomo za prihodnjo izborbo postavili nobenega kandidata? Ali j* res, da kakor zadnji „Mir" poročt, se „Slovenci ne bodo udeležili volitve, ker se. tako „od zgoraj" želi, da se mir povrne v deželo? Ali smemo mi koroški Slo venci tako misliti, tako storti? Ali nim ne zabranjuje tega slovenska čast, ljubezen do svojega ljudstva? Rodoljubje in Vi duhovniki že od nekdaj prvo-borniki koroško slovenskega naroda, stopite na noge, izberite si svojega moža in delujte neustr a šljivo za njegovo izvolitev.
»Gani He kon.iir je mar zahvala prihodnjega umiku, Gani se, kogar je ur h in zasmehovanja rodni"
1% Ajdovščino 15. februvarja. [Izv. dop/j Dolgo časa sem molčal ter se odaj v božjo voljo prepričan,  da se svojimi dopisi itak ne odpravim onih slabih navad,   koje imajo  tukajšnji uradniki. Postal sem kar trd, ker nič me ni več brigalo, uvi-devšega, da se zdi vsem našim narodnjakom (in teh je vrlo dosta!) stvar — preinalenkostna. Kdo se bo neki brigal za to, ali c. kr. davkarija uradna pisma v slovenskem jeziku spisu.,e ali ne,  Baj  itak razumemo najmanj tri jezike.  Teb mislij, gospod urednik, se je tudi Vaš  dopisnik  nalezel in radi tega molčal. Molčal je tudi takrat, ko so s', dostavljali plačilni nalogi za vojaško takso v vseh jezikih, tudi v nekem, popolnem neznanem. Menda bila je mešanica iz furlanskega, ogerskega, ter morda i slovenskega h vsega skupaj razumel nesem — a molčal sem vender.   A sedaj, ko so je dvojica naših dav-karskih uradnikov prelevila v trojico,  sedaj  ko v tej trojici  komaj  jedna   osoba zmožna slovenskega jezika sedaj  odvržen plašč brezbrižnosti ter si usojam z vso resnostjo vprašati višje kroge, kaj neki inisiijo, pošiljati nam zmerom slovenskega nezmožnih uradnikov!  .Teli Ajdovščina kak obskuren kraj tam nekje v biaženej Italiji, imajo li uradniki opraviti izključljivo le s Furlani ? to nam bi bilo gotovo kaj novega!   Do sed:»j imeli smo vsaj dva gospoda, koja sta za silo poslovala v naščini; a po odhodu pristavom  imenovanega  praktikanta, ostal nam je le jedcu — to je gospod davkar, do kojega se naš kmet hhko obrne.   Namestnik njegov pač nekoliko lomi slovenščino, a še te mešauice poslužuje se samo tam, kjer je le neobhodno potrebno, če je le mogoče rabi italijanščino ali nemščino, kar
žili hudo, da je pre kvaril polje, zarekaval seme, miši na nekoga pošiljal . . .
Ali takrat se jo z vršila zasližba čuda dobro. Osebejnik Kambal se je vrnil čez kakih osem dnij, a mej ljudmi se je govorilo, da pre pamet gine gospodu Kašparju. Posli grajski so pripovedovali grozne reči, kako je prč gospod razbil v obedniei vso štukaturo, in da se bode pre preselil od tod, samo kupca išče, da ne more tu niti spati, da vidi okrog sebe same miši, kako mu lezejo celo v postelj, katero so krila visoka nebesa, v žep\ v visoke čevlje, da sliši njih piskanje pri vsaKem koraku, da jih odganja z rokami, tudi kedar spi, ker mu prč begajo čez obličje, in ko se k jedi usede, da ne prinese mirno niti jedne žlice k ustom . . .
Kupec za Klecanje se je oglasil brzo. Nekje sem slišal jedenkrat, da sta si prč čuvaja na svetega Vida stolpu in na vratih tega grada klicala včasi drug drugemu „dobro jutro" in „lahko noč". In takošen grad bi moral iskati. Videlo se je neki iz gornjega nadstropja, kedar Češki kralj ustaja ia kedar gre spat. In že zato je ta graščina dražja za nekoliko stotin kop dobrih grošev Kupil je Zilin-drovo polovico gospod Jurij Vrhinski iz Vrhinec, ki
je lahko umevno, ker naščine ni zmožen! No, k temu bi že molčali, a sedaj osrečili so nas Še z drugim slovenščine nezmožnim uradnikom, kojemu gre celo nemščina trdo. Čemu bo neki ta gospod v uradu? Bode li morda prepisaval 10, kar mu predlaga gospod davkar? — E, se bo že naučil, tako se go vori. So li naši uradi za to, da se v njih jezikov uče? Potem nam pa le dajte slovenskih šol — nemščine se bomo že naučili — v uradih.
Smolo imamo mi, smolo! Zdravnika ne dobimo, notarja ne svojega itd. potem takem ni se čuditi, da se v Ajdovščini bolj nego kedaj čuje t Reši nas o gospod!
Iz Itudolfovegu 15. t. m. [Izv. dopis.] Vodnikova slavnost. mej vsemi tukajšnjimi veselicami najsijajnejša, obnesla se je tudi letos tako iz vrstno, kakor druga leta V ta namen sta skupno delovali obe naši slovenski društvi .^Dolenjsko pevsko" in „Čitalniško društvo". Slavnost se je pričela s koncertom, čegar program je obsegal Bicer le tri točke, ki pak bo se vso izvele prav po mojsterski, zlasti je elektrizoval pevce Fdrsterjev krasni „Venec Vodnikovih in nanj zloženih pesni", izveden po našem moškem in ženskem pevskem zboru, Zlasti so si stekle burno pohvalo naše krasotice; oveselil te je že njihov pogled, ko so se raz. išče vale po odru, ko pak so zndoneli njihovi čisti in mili glasovi po dvorani, i/.nenaden je bil vsak, naj je imel še tako malo srca /a lepo ubrano petje. Jednako izborno se je držal moški zbor in oktet, ki je izvršil Kocijančičev „Kam?" z  izborno preciznostjo.
Posebno zadovoljnost pak je obudila muzikalna pieca: „ Odlomki iz Mozartove opere Don Juan". Gospodje muziki, g. svetnik in deželni poslanec Dev (klavir), lekarnar Rizzoli (cello) in pe-vovodja TuĆek (oboe) želi so za svoje inojstersko igranje glasno in zasluženo hvalo. — Po izvršenem koncertu pričel se je sijajen ples, pri katerem je plesalo blizu 40 parov in ki je trajal do belega dne.
Domače stvari.
— (Iz Celovca:) Novi Krški škof, kakor je že znano, je Graški kanonik in ravnatelj dijaškega zavoda („Augustincum") dr. Josip Kahn, rodom koroški Nemec. Da kancler Lambert Einspieler ni izbran ?a Krškega vladiko, je krivo, kakor se je velik dostojanstvenik na Dunaj i nekemu slovenskemu poslancu izrazil, njegovo priime : „Einspieler." Pravijo, da se bo novi škof slovenščine učil. Bomo videli! —
— (Pogorelo gledališče) daje še vedno dela požarni hrambi, ker se iz razvalin in podrtin še vedno kadi in še ogenj ni povsod udušeh, dasi nevarnosti ni nobene več Včerajšnjemu popisu požara nemamo druzega dostaviti, nego popravek, da je bilo gledališče zavarovano pri »liiuuioue Adria-tiea di sicurta". katero zastopa g. Perdan. Dovtip Ljubljanski poprijel se je tudi te žalostne nezgodo in včeraj slišale so se po javnih prostorih pogostem opazke: ^Gledališče je kurjeno!"
— (Poziv s lo vensk i m p i sate 1 jem.) Odbor „Matico Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z i kreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kuj primernih doneskov za letošnji „Letopis".  Kakor lani bo od
je stanoval na Drasteh, za dvanajststo in štiri in dvajset grošev . . .
In ko se je preseljeval gospod Kašpar, neso ga mogli spraviti niti v voz, ker se mu je pred očmi gibala cela tropa misij in mu donelo pronikavo piskanje misij na ušesa, da si jih je moral mašiti z obema rokama.
„Torej sem te vender zapodil! — Poglej, kaj inu'š za svojo lakomnost in kam te je privel ma mou krivični. — Nisem li rekel, ko sem te videl takrat prvič; na naših višinah brije preostro in po-pihne najsmelejše načrte hkratuV — Že ti jih je popihal na večue čase, gospod Kašpar Zilinder! — Miši, — miši so ga zapodile od tod!"
Staičck, plazeč se skozi prehod še le kakor tenja, jel se je glasno, srčno smejati.
In na osivelem pergamenu se čitajo s čitnim pismom in krepkimi potezami tele vrste: „Nekatere je strašilo čukovo petje v stolpih, druge tuljenje psov, še druge vriščanje vetra, a gospoda K a š p a r j a Z i 1 i n d r a i z P r o š o v i c, k i j e sto lo v al na K leca nj i h in Pfcmislu. plašila je slaba vest s podobami misij. To je poslednjega tudi od tod zapodilo". (Dalje prib.)
bor tudi letos sprejemal samo izvirne, znanstvene i n z na ns t v eno-p ou Čne spise, iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender je želeti, da bi č. gsr. pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini društvenikov. Rokopise je pošiljati najpozneje do konca marcija 1887. I. predsedništvu „Matice Slo venske" v Ljubljani. Po poročilih določena nagrada v Letopis V8prejetim spisom se bode izplačevala, ko bode knjiga dotiskana. — Iz odbora „Matice Slovenske": J. M itn, predsednik; Fr. Leveč, od bomik.
— ( „L j u bi j a n sk i p o h a j k o v a I ec" ) nam piše: „Že stara resnica je, da, kdor se vedno s svojo omjk/) baha, je navadno sam prav nič nema. V to vrsto ljudij spadajo pred vsem Ljubljanski dopisniki v razne nemško-židovske liste, posebno pa dopisnik v „Deutsche VVochenschrift". V 6. in 7. številki rečenega liata priobčil je pod naslovom „Krain. Culturgcsehichtliches und Potitisches iiber Lami und Leute" dva jako občima članka, v ka terih se ntrastno zaganja v Slovence in njih prizadevanja. Ne bodem navajal in zavračal vseh njegovih neosnovanih in surovih stavkov, a jednega pač ne uuuem zainolčati. Na strani 101. pravi namreč ta dopisan: „Heute ist in Krain vorn Lruidespriisi-denten an, dersehstein eifrigerSlovene und Sohneines Bauem aus Sokol bel Gdrz ist, nahezu Allea, was regiert, vetvvaltet, richtet und schreibt, Bauer. Die bauerische-Sitte hei'rscht im Gerielitssaale und im Gasthause, auf der Strasse und im Hause, Uberall wobiu nbn bliikt . . . Kdo je to človeče, ki tako piše o deželi, katere kruh. uživa, ne v. m, gotovo pa je zelo neotesano, iskati pa nam ga je na nemški struni, najbrže inej znano trojico, ki z lažmi in obrekovanjem polni nemške liste. To se mi je potrebno zdelo omeniti, da se bode znalo, koketra duha so nekateri ljudje na nasprotnej strani in kako se piše v listu, ki se često priporoča in širi.
— (Družba sv. Mohorja ) Družba sv. Mohorja je zavod, ki so mu mora jednakega iskati. S tem društvom mora pač naš narod ponosen biti. Res ohilost natiska in razpečmja je prava mera za razvitek literature in za omikanost kakega naroda. Od lani s*' je družba povišala za 'ifiOO družbenikov. Da se letos še bolj pomnoži in da pokažemo, kako da naš priprosti narod vedno bolj posega po knji gah, jih vedno raji prebira, dolžnost naj bo vsakega rodoljuba, da se upiše, tla si prizadeva novih udov temu važnemu sravodu pridobiti.
— (Umrl) je ilne 16. t. m. ob 1!112. uri po noči g. Amon Koce I i, uradnik „Gr-shama" v Ljubljani, 40 let star. Kot. zavarovalni zastopnik in bivši trgovec imel je mnogo znanja po deželi. Naj v miru počiva !
— (i' 1 e s u i v e n č e k p p d č a s t n i k o v domačega pešpolkn baron Kuhn št 17) napolnil je zadnjo sredo vse spodnje prostore kazinske restavracije. Navzočnih je bilo gotovo nad 500 osob, mej njimi do 20O plesaželjnih gospij in gospodičin. Salon je bil po podčastnikih samih res prav lepo okrašen s podobami cesarja cesarice, cesarjevim Rudolfa in Štefanije, nadvojvode Albrehta, F. Z, M. Kuhna, s cesarskimi iu narodnimi zastavami. Počastili so ples F. M. L. vitez Keil, general Grol-ler-M ilil en see, polkovnik pl Ilerovskv in jako mnogo častnikov, deželni glavar grof T h um, lupao: G r, AS sel lil Plesali so posebno domačega polka podčastniki takorekoč z navdušenjem, le prostora je bilo premalo.
— (Vrsta porotnih obravnav) pri Ljubljanskem porotnem sodišči, ki se prične dne 7. marca, je sledeča: 7. marca 1. obravnava: Miha Verbovnik, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Janez Gospodaric, hudodelstvo uboja; 8. marca 1. obravnava: Anton Jankovič, hudodelstvo teške telesne po škodbe; II. obravnava: Silvester Hrovat, hudodelstvo tatvine; 9. marca I. obr.: Mina Kavčič, hudodelstvo požiga; II. obr.: Janez Krblikar, hudodelstvo tatvine; 10. marca I. obravnava: Jerica Kos, hudodelstvo uboja; II obr.: Jovana SedelčiČ, hudodelstvo tatvine; 11. marca 1. obr.: France Kern, hudodelstvo spolskega posiljcnja; II. obr.: Anton FerHla, hudodelstvo ponarejanja denarjev; 12. marca: Andrej Hlebš, hudodelstvo teške telesne poškodbe. Nekaj obravnav se še določi.
— (A k a d e m i e n o društvo „Triglav") ima svoje VI. redno zborovanje v ponedeljek dno 21   t. m. v gostilni Hotel   Bgold.  Ross", Mariahil-
feratrasse, in sicer ob f/a6. uri zvečer. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika. 2. Kritika o predavanji g. stud jur. B. Kreka: .O slovanskih predavanjih na Gra-kej univerzi". 3. Predavanje g. stud. phil. Fr. Ge-strina:   „Odlomek epične pesni*.   IV. Slučajnosti Gosti dobro došli!
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
JBerolin 18. februvarja Norddeutsch e AUgemeine: Bismarek odgovoril, da bi cesarjevo poročilo sedaj bilo neumestno. Le ko bi volitve slabo izpale in bi se moral državni zbor zopet razpustili, le tedaj bi utegnilo poročilo cesarjevo priti na vrsto.
London 18. februvarja. Na shodu štraj-kujočih skodskih premogokopov poudarjal tajnik zveze koristi dinamita. Premogokopi bodo veliko oboroženo demonstracijo priredili. — Iz-vestje Reutorjevo: Iz Capetovvna dne 17. t. m. došli telegram javlja, da jo Holub brez vseh sredstev dospel v Sošong v deželi Bešuaiun. Njegovo taborišče mej jezerom Baugvveto in reko Zainbesi so v njegovi odsotnosti divjaki napali in Sftllnerja umorili.
L?unaj 17. februvarja. Cesar vsprejel danes v avdijenciji de/.elna predsednika barona Winklerja iu barona Pinota.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dnlie )
V seji tarifnega odseka in v poznejši seji dr-žavno-železniškega sveta izrazil sem svoje iznenađenje o tem neugodnem uspehu ter prosil visoko c. kr. vlado, naj ves svoj upliv pri južni železnici uporabi Zato, da se odoravijo tarifno anomalije, katere so v Ljubljanskem zborničnem okraji tako ob-cTftrri^e".      ' 1
lz uradnega zapisnika o tej seji dovoljujem si na to zadevo se nanašajoče besede navesti: „Pre-Imjoč. k III oddelku komercijalnoga naznanila omenja poročevalec k točki 1., zadevajoči nastavo farifov za Ljubljano, po katerih bi mogla konkurirati, z ozirom na trgovinske interese zadaj ležečih postaj, da ob zavračajoč m zadržanji družbe južne železnice nasproti predlogom, katere je stavilo glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih žele/.n c, tudi glavnemu ravnateljstvu ni zdaj možno samostojno postopati, ker obstojijo mej avstrijskimi državnimi železnicami in južno železnico o delitvi prometa pogodbe, po kate.ih bi se morala južna železnica za odpadle dohodke odŠkodov.iti. kateri primatijkljef bi nastat vsted jednostranskega znižanja tarifov
Sicer pa glavno ravnateljstvo namerava ob novi uravnavi prometnih razmer z družbo južne železnice še jedenkrat se baviti z vprašanjem o napravi znižanih tarifov za Ljubljano.
Tarifov i dsek je torej stavil naslednji predlog: „Visoko e.. kr. trgovinsko ministerstvo se prosi, da se ob ugodni priliki zopet bavi s sklepom železniškega sveta gledo ozinmja na trgovinske interese zadaj ležečih postaj v Trst."
Ko je ta predlog opetovano priporočil član g. Luckmann, omenjal je vladni svetnik dr. Lihar-zik. da so se v povzdiuo Tržaškega pristanišča morah zanj napraviti posebno znižani tarifi vsled česar so vsekako za Ljubljano in zadaj lež če po staje nastale tarifne anomalije, družbi južne železnice se vender ne more nalagati, da bi za Trst znižane tarife raztegnila tudi na notranjo postaje; on je ponavljal, da bode glavno ravnateljstvo pri obravnavah o novi uravnavi prometnih razmer inej glavnim ravnateljstvom in družbo južne železnice, katera bode v zvezi z otvorenjem črte Herpelje-Trst, gledalo na to, da se jemlje ozir na želje mesta Ljubljane.
.Predlog tarifnega odseka se na to vsprejine iu točka 1. naznanila se vzame v /.nanje."
Ker še dalje trajajo tarifne anomalije katere so se pokazale za zbornični okraj po taritu z dne 1. julija 1884 39 direktni promet blaga v južno. severno-:.vstrijsko-ogerski železniški zvezi ter >e samo od visoke vlade zavisno, da upliva pri e. kr. priv. družbi južne železnice, da se za Ljubljano v zveznem prometu po predlogu c. kr. glavnega ravna teljstva rabijo jednaki tarifi, kukeršni veljajo za 170 kilometrov bolj oddaljeno poetajo Gorieo, zato rej prosim, naj slavna zbornica to poročilo vzame ■ znanje ter predlagam: Slavna zbornica naj izvoli uložiti novo utemeljeno prošnjo pri vis c. kr. trgovinskem ministerstvu ter prositi:
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj blagovoli svoj upliv pii c. kr. priv. družbi južne železnice z vso močjo uporabiti, da se i/reče priprav-Ijeno, izvesti predlog •'• kr. glavnega ravnao;!istva avstrijskih državnih železnic, po katerem naj se za postajo Ljubljano v južno-severno avstrijsko ogerski železniški zvezi ne pobirajo višji tarifi, kakor za 170 kilometrov bolj oddaljeno postajo Gorico.
Gosp. zbornični svetnik Ivan B au Ul gart.ner gorko podpira pl'edlog, kateri se po uokaterih opazkah poro cev d • evih Jednoglasnu vaprejim*
G. zbornični predsednik izreče gospodu zbor-'.včnemu svetniku Karol« Luckinannu za odločno zastopanje zborničnih interesov v državno-železniškem svetu iskreno zahvalo. (Dalje prib.)
„Sokoli" pozor!
Vse one gospode društvenike, ki se morebiti maskarade ne bodo udeležili maskirani, se prosi, da pridejo v polni društveni obleki.
Na zdravje!
Odbor „Sokola11.
Javna zahvala.
Podpiralni zalogi slov. vseučiliščnikov v Gradci darovali so se za akademično leto 1886/7 do sedaj sledeči darovi: visoki deželni zbor kranjski blago volil je dovoliti 20O gld. ; slavna posojilnica v Celji darovala je 50 gld.; slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 10 gld.; gospod dr. Gv. Srebre, odvetnik v Brežicah, podaril je 10 gld ; g. dr. Fran Žižek, zdravnik v Gradci, 6 gld. ; gosp. F. Hmelak v Lokavci pri Ajdovščini, 5 gld.; gosp. Lan Hribar, mestni odbornik in glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani, 5 gld.; g. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci 5 gld.; g. Janko Kersnik, deželni poslanec in c kr. notar na Brdu. 5 gld.; po g. Juliji pl. Kleinrnavrji, profesor v Gorici, gg.: profesor Iv. J. 1 gld., kat. C. 40 nov., Sc. 60 nov., v.idja Kr. 1 gld., dr. G. I gld. in J pl. K. 1 gld. skupaj B gld.; g. dr. Greg. Krek, vseučiliščni profesor v Gradci, 5 gld. ; g. Dragotin Prus, zdravnik v Konjicah, 5 gld.; g. dr. I. Muršec, kons. svet. v pokoji v Gradci, 3 gld.
Vsem tem blagodušnim darilcem izreka odbor na tem mestu za mile darove javno svojo najiskre-nejšo zahvalo.
V Gradci, dne 16. svečana meseca 1887. Za odbor: Tajnik: Predsednik:
Janko Bezjak, dr. Gregor Krek,
cand. prof. I. r vBeučilisćni profesor I. r.
Za > nanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovratnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Mnll-ovo „Francusko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vaaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-iiaji, Tuchlaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11 - o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (19 1)
DenaŠnja številka »Slovenskega Naroda" ima prilogo: Računski sklep posojilnice Celjske za 1. IHH«., na katero častite čitatelje o pozom jemo. (lil)
Tulci:
17. februvarja.
Pri *tonut Ausch t Dunaja. — Viertl iz Prage. — Peillinger z Dunaja — Suschnig iz Gradca — Kuteman U Trata. — Sperl iz Reke
Pri <■ t: Koholter, vVassiuig b Dunaja. — Miller
i t Celovca. — S t uiti z Dunaja — Kopsteiu iz Zagreba. — Schild z Dunaja. — Lotter iz Kočevja. — Fuchs, Ehman, 1'ritz z Dunaja.
Pri avstrijskem «ea«rjl: Barbo iz Sežane
tlBiirU ho \ IJiiSftljjaiii:
16. februvarja: Eduvard Požgaj, diurnistov sin 2 I. r> m , Kolodvorske ulioe št 28, za vnetjem pluć — Marija škof, dekla, 31 let, Poljanska cesta št. 32, za srčno napaka. — Albin Spillar, pistnonosov biu, 16 dni, Svet Petra • ■■■sta, za jetiko. — Anton Koceli, asekurančni uradnik, 46 let, K rižanske uliuo it. 8, za jetiko.
17. februvarja: Alojzija Jušek, šivilja, 24 let. Sv. Petra cesta št. 13, za vnetjem trebušne kožice.
V dužclnej bolnici:
14. februvarja: Elizabeta Hravatin, dekla 46 let, za
etiko.
15. februvarja: 1'nul Hribar, čevljar 47 let, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
17. fcbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-34 ma. 741-70 mm. 741 -50 na.	—16 2 C — 5 4° C —112 C	si. zah. al. vzh. si. zah.	jas. jas. jas.	0 00 Dim.
Srednja temperatura — lu-9', za 10-6* pod norinalom.
3Z)-uina-jsfe:a borza
dne 18. februvarja t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)
		včeraj	—	daues
Papirna renta ....	• &ld	77-50	- gld	77-80
Srebrna renta ....		79 G6	—	7985
Zl-ita renta.....	i?	10V95	—	109- —
5*/0 marčna renta     . .	„	95-80	—	96 —
Akcije narodne banke .		843'—		845-—
Kreditne akcije    .   . .	n	270 —		271-60
London	n	128-60	— n	128 50
Srebro.    •        •        i ■	n	— —		--
Napol.             .   .   , .	• •	10 15		10 14
C. kr. cekini	n	6 05	»	6 04
N* m.ske marke         . .	N	6SrWS		62 90
4*/0 driavne srečke fe L 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 Kld.
Ogerskn zlati« renta 4"/« Ogerska papirna renta Or , 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rej?, srečke f)ffl/0 MW gld
Z«*mlj obč. avatr. 47i'/o z'Rti zast. listi Prior, ohlijr. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke 100 p
Kudolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Ti atnmway-dru5t velj. 170 gld. a. v.
12:>	gld.	—	kr.
161	P	75	B
95		3">	g
85		75	P
106	B	50	
113	n	25	
IM		75	*
99	*	50	It
173	n	25	n
18	n		
102		50	■
2 Hi	»i	—	
Erneit Ločnlker oznanja s tem v svojem, svoje soproge Leopoldine, svojih otrok Frana, Anloe in Pavline Ločnlker ter ostalih svoj cev imeni bolestno vest, da je njegov iskreno ljubljeni oče, oziroma tast in ded, blagorodni gospod
TOMAŽ LOČNIKER,
zemljiški posestnik  na Glinicah pri Ljubljani,
danes v četrtek v dan 17. februvarja oh 8. uri zjutraj v 62. letu dobe svoje nenadno izdihnil svojo dušo.
Mrtvo truplo dražega ranjcega bode v soboto v dan 19. t. m. ob treh popoludne svečano preneseno iz hiše umršeg-t na Glinicah št. 6 ter pokopano na domačem pokopališči na Viči v lastnem probu.
Zadušne svete mašo se bodo služilo v mnogih cerkvah.
Prosi bo tihega sočutja. (109)
V Ljubljani,  v dan 17. februvarja 1887.
KMETOVALEC.
(82-2)
0-ospoćLa.xsl£l list e podo"bami.
Št. III. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi. — Od kod naj dobimo mlado aadno drevje? — Skrbimo za spomladansko setev? — Vzorni načrt govejega hleva. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržna poročila. — Inserati.
„KMETOVAl.EC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine.
INNKKAii, priobčeni v »KMETOVALCU1*, imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen poBebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv jo „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Št. 90. 0. S. s
(96—3)
Oznanilo.
Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja iu vodnjaka vPodzemlji, vršila se bode zmanjše-valna licitacija
Ane 5. marca I.S.H7
ob 10. uri zjutraj v Podzemlji. Vse delo cenjeno je na 7100 gld. in se bode skupaj le jednemu samemu podjetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora vad»j 500 gld.
Proračuni, stavbeni načrti in licitacija i pogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnom lji vsa k tereni u na pregled.
C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji,
dne 11. februvarja 1887.
Vslcd^tt obilnega ogljenokislika. uatrona, lithiona je radvanjska kisla
Kisla voda, kopališče Radence i
s svojo jako obilo ..nalro-liiliion-kislimi-, (iarodovi poskusi so dokazali, dajo ogljeno-kisli rLithiou" pri protinu najboljše itjftUttjIi zdravi-
voda kot. specifikum pri:
tirotinu. kam nji v želodci, me-iiirji, ledvicah, zlati žili, branio-rici, brahora, zlatenici, želodčnih ho- -^m? loznih, kataru. Kopi-lji, stanoTanja, restavracija temi.^*^
/..i!..l.':*   K. PlmuUc v 1 ij iib lj i n i,      Hitllintcer viu K<j|>]>11 v Trstu, A. MnMolI v Gorici,  lir. Frust liiinipt. lekar v Oeljaku, — yr Celji in Murilioru v vsaki upucorijaki trgovini.
Br 37.
Natečaj.
(IO0—2)
Služba okrajnega komunalnega zdravnika s sedežem v Mozirskem trgu gornjegradskega okraja na spodnjem Štajerskem bo za oddati od 1. aprila t. 1.
Nagrado dobi na leto od okraja vzajemno z M o/irsko občino 400 gld. a. v. Stroške za lečenje ubogih okraj posebej plačuje. Privatna praksa je obširna. Znanje slovenščine ali jednega drugega jugoslovanskih jezikov se zahteva.
Prošnje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazi sedanje zdravniške prakse naj se tukaj ulože skrajno do 30» marca i. 1.
Od okrajnega odbora v Gornjem gradu,
dne 1. februvarja 1887.
Okraja načelnik: Anton Goričar.
Prazni
sodi
v dobrem in zdravem stanji, dišeči po jako dobrem vinu, iz hrastovine iu z močnimi železnimi obroči, prodajo me po ceni v graftčini v Vvmski vani pri Krškem in sicer:
Jeden 112 vederski sod z 10 obroči,
105 i n     n   10 „
100       n        „   «  10 „ 97       .        .   » 10 „
r °2 „ „     „     8 „
ti. °0 u n    „     8 „
Vožnja prosta na železniško postajo, ki je najbližja kupovalčevemlt-bivališču. Plačilo se dovoljuje, če se more dati varnost, tudi na obroke.
Natančneje pove pismeno in ustno lastništvo posestva v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 12, II. nadstropje. (9i—3)
Važno za trpeče na prsiti in plutih.
Neogibno potrebno zoper kaielj. hrlpavost, saallzenje, katar in oslovski kaielj, trn take, ki žele dohiti <Mst in krepak glas, za ikrofeljnaate, krvldne, slabotne, bledldne in kr vir ovne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
3fGT~ m podfoaforno klaliin apnom in šeleaom pomešan. ^W
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva po v (727 — 19)
LEKARNITRNKOCZY
zravan rotovia v Izubijani. ■1 Ka",podi lj a  se  vsak  dan   po  posti. ■■
CACAO
in
ČOKOLADA
V
ICTOR ScHMIDT & SoHN
E
ki sta pri prvej Dunajakej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najviAjo odliko, ćastnim diplomom, sta pristni samo, če imata nado uradno registrovano varstveno znamko iu firmo. (856—lil)
Dobiva ho pri vseh boljfiih trgovcih iu prodajalcih du-likutes, v Izubijani pri jj. Petru l.itNsuiR-ii.
Razpošilja se v provincije proti podtnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegas.se Nr. 48 (poleg jnž. kolodvora).
VIZITNICE
priporoča
'lin nu ^    v Ljubljani. A
iS.
prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemieiie barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—9>
LJUBLJANA. KOftpotln' J. Vilhar-Ju liis. slov. 4. LJUBLJANA. L,
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Žele/,nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",
84