ktariborsM JUTRA: Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 238 Maribor, petek 18. oktobra 1929 Izhaj* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštn»m 6»k. lav. v Ljubljani St. 11.409 Veijs mesečno, prejcman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din ESi Telefon; Uredn. 440 Uprav« 455 Uredništvo in uprav«: Maribor, Aleksandrov« •••ta it 13 Ogla«! p* tarif« i Oglu« apra|*mt tudi odd#1«k Jutrr* v LJuWJ«i»l, ttleft M, 4 0 stanju narodne prosvete v Sovjetski Rusiji je te dni spregovoril novi sovjetski Jjudski komisar za prosveto A. S. Bubnov, ki je prevzel to mesto za Lu-{jačarskim, kateri je moral odstopiti. Bubnov je v velikem govoru na moskovskem okrožnem kongresu profesionalnih organizacij podal karakteristiko današnjega položaja narodne pro Svete v Rusiji. Predvsem se je bavil s Položajem učitelja v sovjetski promociji. Nič ni prikrival, da učitelji v sovjetskih provincijah žive v zelo teŽ-razmerah i v materijalnem i v mo r&lnem pogledu. Vrtelji, zlasti ljudskošolski, so mazalno zelo slabo preskrbljeni, tudi ^Jioge šolske stavbe so v naravnost jnjzernem stanju. Povrh dobivajo učitelji mnogokrat iz centrale naloge, ki navadno zadevajo na odpor in nezadovoljnost kmetov. Bubnov je navajal celo vrsto primerov: v kimerskem okrožju je sovjetska učiteljica DapSi-nova umrla gladu. Y vasi Duhovskaia, na Daljnem Vzhodu, kmetje rajo učitelja, ker obiskuje komunistična zborovanja. V komisarijatu za narodno prosveto je tekom zadnjih devetih mesecev registriranih 152 slučajev napadov na sovjetske učitelje. V 59 slučajih so bili učitelji ubiti a1’ ranjeni, 53 je bilo slučajev ekonomskega bojkota, zažiga hiš, v katerih so stanovali komunistični učitelji itd. Še vedno — je izvajal da- he — je neposredno dejstvo, "da ie ma-Jerijalna baza naše osnovne šole na beraški palici. Še nedavno je bil \iv-Uen slučaj, da v neki ni niti kloni za deco. ki je morala sedeti po tleh in ‘ako pisati. V sovjetski Pusiji je §e 42% celokupnega prebivalstva nepismenih. v Nemčiji pa samo 0.4%. To pomeni, da Je še vedno živo resnična Lenjinova izjava, da moramo izvršiti Se mnogo težkega dela, ako ho***no doseči nivo povprečne civilizira"^ države v Zapadni Evropi, Bubnov je govoril tudi o splošnem Prosvetnem delu med narodom. Kon-statiratl je moral, da število čitalnic tekom zadnjega časa ne le ne naraSčn, ampak celo pada. V letu 1025-26 je b' o v sovjetski Rusiji 16.371 čitalnic, v letu 1928-29. pa samo 12.957. Bubnov ttaglaša, da ima ta pojav zelo nou-goden vpliv na sovjetsko protiversko Propagando, ker je število cerkev in niolilnlc neprimerno večje, nego Ste-Vj!° *.it£itolc. Tako odPadc na e"o oKrožje v moskovski guberniji dvoje čitalnic in deset cerkev ter molilnic. Bubnov povdarja, da mora pol milijona sovjetskih učiteljev razviti in ojačati aktivnost v tem praven, da okre-ge sovjetsko propagando v provinci in švignejo kulturni nivo prebivalstva. Kot najnujnejše naloge komisarljata narodno prosveto smatra Bubnov dot dvignile kulturni napre- di ^ Širokih slojev delovnega naroda, v bodo približale Rusijo Idealu splo- šne Po justitnem umoru v Pullu ITALIJANSKO ČASOPISJE SE RAD UJE NAD MUČENIŠKO SMRTJO NEDOLŽNEGA GORTANA TER HUJSKA PROTI NAŠI DRŽAVI. BEOGRAD, 18, oktobra. Vest o j|u-stlflkaciji hrvatskega kmečkega mladeniča Vladimirja Gortana, ki ga Je fašlstovski tribunal obsodit na smrt z ustrelitvijo v hrbet, Je izzvala po vsej Jugoslaviji, zlasti v Jugoslovanski prestollci, velikansko ogorčenje. SkraJ no mučni vtis je povečalo še zmago* slavno vpitje fašistovskega časopisja, ki z drakonsko obsodbo in izvršitvijo smrtne kazni še ni nasičeno, temveč objavlja vedno nova obrekovanja in hujskajoče članke proti Jugoslovanski državi, pri čemer zvrača moralič-no krivdo na jugoslovanske nacijonal-ne organizacije. Listi obenem nagla-šajo, da se je svet že navadil italijanske časopisne vojne proti Jugoslaviji, in je tudi natančno Informirano o njeni popolni neutemeljenosti. Nobenega dvoma ni več, da Je bil pullskl proces vprlzorjeii samo zato, da bi ustrahovali slov. manjšino v Italiji in so že vnaprej napovedali, da bodo žrtve za vsak napad na sedanji režim v Italiji vzete iz slovanskih vrst. Javnost Jugoslavije čaka sedaj, kako bo fašizem upravičil Justični umor v Pulju pred vestjo Evrope in vsega kulturnega in civiliziranega sveta. Jugoslavija pričakuje, da dvigne svoj glas Društvo narodov, manjšinski kongres in ves evropski kulturni svet. * 'L TRST, 18. oktobra. Vse fašistično časopisje proslavlja Italijanskemu dostojanstvu primerno obsodbo v puljskem procesu. Seveda so pri tej priliki zopet polni najtežjih obrekovanj Jugoslavije in zasramovanja našega naroda. Iz previdnosti so sicer objavljeni samo odlomki Iz procesa, vendar pa more tudi že iz teh vsakdo spoznati vprizorjeno Justično komedijo z vs»«ii njenimi političnimi ozadji. Namen tragične farse pa Je bil, spraviti s temi petimi obtoženci na zatožno klop tudi Jugoslavijo. • DUNAJ. 18. oktobra. »Arbelter Zel-tung« povdarja, da je brutalna obsodba v Pulju brez vsake pravne utemeljitve. ob 20.15 zopet srečno pristal v Fried-richshafnu in ga je domače moštvo ob 21.03 spravilo v zrakoplovno lopo. Radi slabega vremena zrakoplov na povratku ni več letel nad Dunajem. Velik usoeh orohibidiske Dolldle v Ameriki CELA VRSTA TIHOTAPSKIH SKRIVALIŠC ODKRITA. — OGROMNE MNOŽINE ALKOHOLA ZAPLENJE NE. — VEČMILIJONSKA VRED- NOST BLAGA. NEWYORK, 18. oktobra. Ameriški prohibicijski agenti so Izvršili v sredo, s preciznostjo, s katero se izvajajo vojaški manevri, čisto nepričakovano preiskavo v 35 skrivališčih tihotapcev alkohola v Newyorku in po drugih mestih ob obali. Uspeh je bil nad vse pričakovanje sijajen. Odkrite so bile največje tihotapske tolpe in med aretiranimi je bil tudi takozvani »kralj tihotapcev«. Velika zaseda je bila nripravljena že šest mesecev, napad pa je bil izvršen čisto nepričakovano. Tihotao-ska organizacija je Imela svoje ladje, doke, motorne čolne in radio-postajo. Glavni stan je bila neka hiša, 5 milj od obale, v New Jerseyu, ki je bila opremljena s strojnicami in ostalim orožjem, ter je bila bogato založena z nurnicijo. Iz hiše so vodili na ' se strani podzemski izhodi. Prohibicijski agenti so najprej aretirali uradnika tihotapske radio-postaje. Presenetili so ga tako, da ni mogel več opozori u-dij na odprtem morju na nevarni, ki Jim preti. Nato so uradnika s samokresi v rokah prisilili, da je pod njihovo kontrolo dajal znamenja tihotapskim ladiam, da so se približale obali, kjer so jih potem državni patruljni par nikl obkolili in zaplenili. Obenem z napadom na radio-postajo in glavno skladišče v Nev/ Jerseyu, kjer so bile zaplenjene ogromne količine alkohola, vredne več stotlsoč dolarjev, so odkrili prohibicijski agenti tudi v New-yorkn samem glavno skrivališče tihotapcev in aretirali tamkaj 35 oseb. Zaplenjene ladje In poslopja so vre-'jia................................. dna več milijonov dolarjev. Vrh te^a je policija prepričana, da bo mogla na podlagi zaplenjenih knjig v bankah m«. pr0svete, ki bodo likvidirale ne- dvigniti vse velike vloge In pologe te smenost odraslega prebivalstva itd. i tihotapske organizacije, ki je delala z milijonskim dobičkom. Posadke zaplenjenih tihotapskih ladij so priznale, da so kupovale alkohol na malih francoskih otokih Saint Plerre In MUrnel^, Od tamkaj so prevažale blago potem v skrivališča v New Jerseyu. Iz zaplenjenih knjig te tihotapske organizac!’e je razvidno, da je znašal njeni tedenski promet nad tričetrt milijona dolarjev, Dokazano je, da so imeli tihoten* ci na razpolago 6 parnikov, oboroženih z mitraljezami in malimi topovi. Rudijence na duoru BEOGRAD, 18. oktobra. Kralj Aleksander ie sprejel včeraj vojnega ministra generala Stevana Hadžič, zunanjega ministra dr, Marinkoviča in ministra za so-cijalno politiko dr, DrinkovKa v avdi-jencl. V poslovilni avdiiencl je bil sprejet davi v Angoro prestavljeni grški poslanik Polichroniades, nato pa sta bila v av-dijenci pri kralju finančni minister doktor Švljuga in zagrebški ban dr. šilovič. Banska konferenca pri ministrskem predsedniku BEOGRAD, 18. oktobra. V ministrskem predsedstvu se je vršila danes plenarna seja vseh banov, ki se je pečala z vprašanjem organizacije banskih poslov po uveljavljenju banske uredbe. O rezultatu kpnferenoe ni bila izdana nobena uradna objava. „©rof Zeppelin** zopet u Eriedrichsbafnu BERLIN, 18. oktobra. Zrakoplov »Grof Zeppelin« Je na svojem povratku s poleta nad Balkanskim polotokom .včeraj Prua razpraua po novem kazenskem zakonu v fDariboru Včeraj se je v razpravni dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča vršila prva raz prava po novem kazenskem zakonu, ki je v slučajih zlorabe v službenih dolžnostih stopil v veljavo že z dnem objave. Pred tročlanskim senatom pod predsedstvom sod. sv. Guzlja je stal dne 2. januarja 1854. v Šlkolah rojeni Matija Goričar, bivši občinski tajnik v Podovi pri Račah. Obtožen j? bil, da je v marcu letošnjega leta kot uradna oseba sam podpisal dostavnico akta okrožnega agrarnega u-rada v Mariboru, namenjenega agrarni interesentinji Mariji Vavpotič v Podovi. Okrožni agrarni urad je Vavpotičevi javil, da ji je odvzeta prej dodeljena agrarna zemlja ter da je prideljena drugemu interesentu, Petru Nudorferju. Takratni podovski župan Anton LaŠlč pa Vavpotičev?, ki se je ravno takrat priselila v Podovo iz Siko!, ni poznal; zato je tajniku Goričarju, kot sam zatrjuje, naročil, naj akt vrne. Vsled nepojasnjene manipulacije se pa to ni zgodilo, temveč j* akt izginil, dostavnica je pa bila vrnjena s potrdilom o dostavitvi In podpisom a-dresatinje, ki pa je bil, kakor se je pozneje ugotovilo, ponarejen. Prizadeta je zaradi tega izgubila možnost pritožbe in bi bila agrarno zemljo definitivno izgubila, ko bi ne bilo prišlo do ugotovitve, da akta zares ni dobila in da dostavnice, n) sama podpisala. Matija Goričar je bil zaradi tega obtoženi da je zakrivil presto pek po § 397 k. z. z dne 27, jan. 1929 v zvezi s čl. 1. zak. o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929 št. 25.834. Pri zasliševanju, kakor tudi pri današnji razpravi, je pa obtoženec, katerega je ex offo zastopal odvetnik dr. Snuderl, odločno zanikal, da bi bil on akt zavrgel in ponaredil podpis na dostavnici. Izjavil je, da dopisov, namenjenih strankam, navadno ni sam dostavljal, ampak sta to delala županov sin Anton in hči Angela, ki sta oba še maloletna. Kako je prišlo do falsifikaclje podpisa, ne ve. Državni pravdnlk je z ozirom na to predlagal, da se zaslišita tudi še županova otroka Anton in MaTija, da se preskrbi izvedeniško mnenje grafologa ter da se zasliši pre« iskovalnl sodnik, ki je obtožencu pri zaslišanju diktiral, ime oškodovane. Senat pa tega ni sprejel, ampak' Je Qo* ričarja z ozirom na pomanjkanje dokazov in z ozirom na njegovo dosedanje neoporečno življenje oprostil vsake krivde in kazni. Proti oprostitvi je državni pravd-nik prijavil ničnostno pritožbo. Vsebina razprave je bila tedaj zelo malenkostna, razprava sama pa Je bila zanimiva zaradi tega, ker je bila prva, ki se je v Mariboru vršila po novem kazenskem zakonu in je že v začetku prišlo do spora med senatom in zagovornikom dr. Snuderlom zaradi interpretacije zakona glede sestave senata. Sodišče Je sprva namreč delegiralo štiričlanski senat/kakor doslej, do-čim predvideva novi modificirani zakon le tri In se je senat moral temu primerno reducirati. Dalje pa je zanimivo tudi to, da po starem zakonu dejanje Matije Go-, čarja sploh ne bi bilo kaznivo. Vprašanje mariborske tržnice POTREBA TRŽNICE IZ HIGIJENSKIH IN PROMETNIH VZROKOV. - DOSEDANJI PROJEKTI. — NOV NASVET ZA OSREDNJO TRŽNICO. Eno najbolj perečih vprašanj našega mesta je brez dvoma vprašanje javne tržnice, kajti sedanje staromodno tržišče na Glavnem trgu ne odgovarja niti naj-primitivnejšim zahtevam higijene. V poletnih dneh je blago, posebno meso, sa-‘dje in sočivje izpostavljeno vsakojaki nesnagi, ki se dviga v oblakih prahu zaradi vetra in prometa, jeseni in pozimi pa dežju in snegu. Toda ohranitev tržišča na Glavnem trgu, ki je bila doslej kljub vsemu še mogoča, bo po.stala morebiti že v dveh ali najkasneje v treh letih popolnoma izključena. Na tem mestu, posebno na gorenjem novem, delu Glavnega trga, na prehodu iz . Koroške ceste preko trga pred Veljko kavarno In na glavnem mostu se vedno bolj kpncen-trira ves mariborski promet. Ta promet pa raste z naraščanjem števila’ autobu-sov in motornih vozil z nevrjetno naglico ter zahteva vedno več prostora. 2e vprašanje higijene in ureditve naraščajočega prometa na Glavnem trgu, zahteva od mestne občine, da se takoj in skrajno resno loti problema zgraditve nove moderne mestne tržnice. O tem problemu se je pri nas sicer že mnogo govorilo in pisalo, toda zdi se, da je bila glavna ovira pri reševanju vedno ie nee-dinost glede mesta, kje naj se tržnica postavi. Najstarejši projekt se je nanašal na novi del Glavnega trga, katerega bi pa na vsak način bilo škoda . zazidati; zato se je že zgodaj pojavila druga, misel, postaviti tržnico na mestu nekdanje Dravske vojašnice; s preureditvijo zgjad be v zasilna stanovanja je pa' tudi t-i nar \ črt definitivno propadel in ja dobro, da je, ker bi tržnica tam ne bila nd pravem mestu. Mimo tega se je pa pojayil tudi pomislek proti zgraditvi ene same centralne tržnice, in sicer zaradi tega,; ker je tendenca razvoja mesta usmerjena vedno bolj na desni breg. Inicijatorji te-, ga ugovora so predlagali, naj bi se tr|ni-(' ca postavila zaenkrat sapio za sedanji o--srednji del mesta, za levi breg, za Mag** dalensko predmestje.pa naj bi se uredil poseben trg. Pri tem sporu zaradi mesta, kje in kako naj se tržnica postavi, je pa tudiO' stalo vse do danes, ko je vsa zadeva za spala in se sploh ne gane z mesta. Med tem pa postaja, kakor smo že poveda in zadostno utemeljili, problem moderne mestne tržnice vedno bolj pereč, zato b bil že skrajni čas, da bi se zopet vzel v pretres in postavil v ospredje. Ker so vsi dosedanji projekti bili neprikladni, pa bilo seveda treba misliti na novega in sicer na takega, ki bi obenem zadovolji oba dela mesta, glavnega na levem bre gu in novega na desnem. Tržnica bi za torej morala biti enotna in postavljena tako, da bi imela udoben in hiter dohod od vseh strani. Mesto za zgraditev take tržnice je pa v Mariboru samo eno in je k sreči še nezazidano; to je prostor mec Osetovo hišo, novim Glavnim trgom, glavnim mostom in Bergovo tovarno. Na tem prostoru, ki je že po naravi, za mno go metrov nižji kakor je trg, bi se dala z odstranitvijo zemlje in regulacijo terena zgraditi velika moderna tržnica, lahko tudi v dveh nadstropjih suteraina. Vhod v tržnico bi bil ali z novega Glavnega trga ali pa z glavnega mostu. Zgraditev tržnice na tem mestu bi se pa morala izvršiti tako, da bi se nad njo pozneje ali pa tudi istočasno, (kar bi pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev gotovo ne bilo mogoče) postavila nova impozantna pajača mestnega magistrata, Z rešitvijo tega problema v tem smislu, bi dobili moderno tržnico, veličasten prostor za novi magistrat, a osrednji de Maribora bi bil po novi ureditvi Glavnega trga spremenjen v zares velikomestnem stilu. Boljše rešitve sočasno v našem mestu, posebno v središču, prav gotovo ni mogoče najti, zato priporočamo ta nasvet merodajnim faktorjem .željo, da bi čimpreje pokrenili akcijo za izvršitev tozadevnih načrtov, kateri naj ■bi'še potem vsaj postopoma realizirali. Mariborskim dnevni drobiš l. - mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 18. oktobra. Zaprto. Sobota, 19. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ab. B. Kuponi. Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri »Zupan Stilmondski«. Kuponi. Pondeljek, 21. oktobra. Zaprto. 1 fcTorek, 22. oktobra ob 20. uri »Morala gospe Dulske« ab. A. Premijera. Nedelja v mariborskem gledališču. Da se omogoči tudi širšim slojem poset predstave Maeterlinckovega »Stilmond-skega župana«, ki je ena najvemejših in najpretresljivejših slik vojnih grozot, jo je uprava gledališča stavila na repertoar v nedeljo .zvečer. — Opozarjamo na letošnje izredno nizke dramske cene, ki omogočajo tudi manj imovitlm slojem poset gledališča. Gledališki abonma v Ptuju. Kakor, lani, razpisuje tudi letos mariborsko gledališče gledališki abonma,' ki bo obsegal 10 dramskih in 5 glasbenih predstav. Abo-nentje naj se zglase pri g. M. Plevniku v Mestni hranilnici vsak dan od 15.-16. izvzemši nedelje. Cene abonmaju so sledeče; Lože pet obrokov po Din 420, 340, 280, parterni sedeži pet obrokov po 60, 46, 36, balkonski, pet obrokov po 52, 36, ložni sedeži petkrat po 36, 30, galerijski po petkrat po 20 Din. Lanski sedeži ostanejo rezervirani do 26. oktobra, vpisuje se pa do 30. oktobra. O koncertnem sporedu „Qraue“ Spored jubilejnega koncerta »Drave« v soboto 19. t. m. bodo izvajali vsi trije društveni odseki. Godbeni odsek, pomnožen s prvovrstnimi mariborskimi godbeniki, ima na sporedu po večini koncertne komade iz svetovne glasbene literature. Imena Beethoven, Smetana, VVeber, Moszkowsky sp dovolj znana; njih nesmrtna dela najdemo na vsakem izbranejšem koJ fTlaribop čobi občinsko | policijo Včerajšnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o osnovanju in delokrogu lokalne policije. Lokalna policija se osnuje v vseh večjih krajih, izvzemši sedeže banovine ter bo podrejena banu. Za izvrševanje policijskih poslov je dotična občina dolžna dati na razpolago potrebne prostore, vzdrževati potrebno število policijskih pisarniških uradnikov, uniformiranih policijskih stražnikov in agentov. Gospodarsko šibkejšim občinam daje lahko izjemoma država podporo za vzdrževanje policije. Delokrog se razteza na ozemlje dotične občine oz. na bližnji okoliš, ki tvori celoto z mestom. Sedaj obstoječe policijske ustanove se morajo najdalje v roku treh mesecev spraviti v sklad s predpisi te uredbe. Dosedanje državne policije, kjer obstojajo in po tej uredbi niso več predvidene, se morajo izpremeniti v lokalne. Istočasno morajo občine prevzeti policijsko osobje, v kolikor ne' ostane v državni službi. Glede prejemkov in pokojnine veljajo za lokalno policijsko osobje predpisi za državno policijo. V naši mariborski oblasti postanejo torej policije v Mariboru, Celju in Ptuju v treh mesecih občinske. Nova u-redba pomeni za te občine silno težko gospodarsko breme, Za Jesen In zimo KARO-čevIje. VI. 5louaški učitelji u Nouem 5aču in Beogradu Sijajni sprejemi pevskega zbora. — Raz prodane dvorane. — Pohvale beograjske kritike. — 22. in 25. okt. v Ljubljani in Mariboru. Pevski zbor slovaških učiteljev, ki ima svoj sedež v slovaški Bratislavi ob Donavi, že žatjje krasne uspehe na svoji pevski turneji po Jugoslaviji. Najlepši sprejem so doživeli ob svojem prvem koncertu v Novem Sadu. Tam so jih pri, prihodu vlaka pričakovali pod vodstvom svojih profesorjev dijaki moškega in ženskega učiteljišča, moške in ženske gimnazije, trgovske akademije, meščanske šole, vse osnovne šole, predstavniki kulturnih društev, pevska društva z za stavami in Sokoli s svojo godbo, ter množica naroda. Slovaške pevce je nav dušeno pozdravil namestnik župana Jovan Lakič, za žensko muzikalno udruže-nje gospa Milica Mo<5, imenom učiteljev Nikola Mirkov, za tamošnje Slovake dr, Aulik, nakar se je razvil po odpetju naših in češkoslovaških himen, skozi mesto krasen sprevod z godbo na čelu do hote la, kjer so bili nastanjeni. Tam je množico pozdravil imenom pevskega zbora slo vaških učiteljev z znamenitim govorom Štefan Krčitiari, tajnik Slovaške Matice. Še večji uspeh so želi slovaški učitelji s. svojim koncertom v Beogradu, ki je KONCERT „DRAVE“ v proslavo desetletnico v soboto, dne 19. oktobra 1929 ob 20. url v dvorani „Union*' vendar že razvajen s takšnimi prireditvami. Tudi tam je bila ogromna univerzitetna dvorana razprodana in vsi beograjski listi, s povdarkom omenjajo viso-co umetniško kvaliteto zbora slovaških učiteljev, ki je Izzval posebno s svojo Jenkovo »Što čutiš«... prave salve ovacij. Znani beograjski muzikalni strokovnjak, skladatelj M. MilojevN, povdarja svoji kritiki koncerta v »Politiki«, daje dirigent zbora prof. Rupelt znal vliti zboru posebno harmonijo in Čustvenost, s catero podajajo zlasti mehke slovaške narodne pesmi. V dneh 24. in 25. oktobra bodo slovaški učitelji koncertirali v Ljubljani in Mariboru, odkoder se odpeljejo v soboto dne 26. oktobra, da absolvirajo koncert Še tudi na Dunaju. — Gozdovniki fz prvega »Rodu severnih \vlgwamov« pridite v soboto ob 4. v realko na občni zbor. Udeležba je za vsakega gozdovni-ca in pripravnika (včlanjenega v 1. rodu) strogo obvezna! Mir z .Vami! Samotni. Spremembe posesti. Trgovec Jurše Anton, Kolodvorska ul. 3, je kupil hišo št. 21 v Strossmajerjevi ulici za Din 300.000 od lastnikov: Biide-feldt Marije, Sorko Franca, Frischauf Leopoldine in Berte Boscher. — Jurij Medved, Aleksandrova c. 79, je prodal Fr. Vogrinu posestniku v Sv. Jakobu za Din 550.000 hišo št. 79 na Aleksandrovi cesti Ana Krajnc, Koroška c. 41, je prodala Adamu Črešnarju, plačilnemu natakarju v Orožnovi ulici 3, hišo št. 41, na Koroški oesti za Din 170.000. Terezija Bauer-le, Kopitarjeva ul. 11, je prodala Adolfu in Emiliji Jurca vilo v Kopitarjevi ul. 11 z® Din 785.000. Vzgled stanovske zavednosti je bil včerajšnji pogreb požarnega mojstra Frana Šalkoviča. Na pogreb so prispeli deloma korporativno, deloma po deputacijah gasilci iz Maribora, Studencev, Pobrežja,. Radvanja, Kamnice, Peker, Ptuja in — Celja. Tudi čevljarska zadruga je dospela korporativno. Mariborski gasilci so pod poveljstvom kapetana Ivana Vollerja bili prisotni s svojo društveno zastavo. Pogrebu je prisostvoval tudi zastopnik mestne občine inž* Černe ter izredno mnogo civilnega občinstva. Ko so krsto spustili v naročje zemlje, je župni trubač zasviral pretresljivo arijo »Konec«, nakar je pekrska godba zaigrala žalobnico. Prekinitev električnega toka v nedeljo* V nedeljo, dne 20. oktobra, prekine elektrarna Fala med 10. in 11.30 dobavo toka za celo mesto. Omrežje je smatrati pod tokom. SJSU »Napredek« prelaga radi puljskih dogodkov svojo interno akademijo, katera bi se morala vršiti v soboto, dne 19. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma«, na drugo soboto, to je 26. t. m. — Odbor. Kmetsko-nadaljevalna šola v Lajteršper* ku-Krčevini se prične v nedeljo 3. nov. ob 8.30. Pouk se bo vršil kakor lansko zimo ob nedeljah od 8.30 do 12.30 do konca meseca marca. Fantje iz Lajteršperka in Krčevine, bodisi posestniški, delavski ali viničarski sinovi, ki so dopolnili 16. leto starosti, naj se osebno ali pismeno prijavijo za vpis do 31. oktobra pri šolskem upravitelju. — Povabljeni so tudi vsi oni ki so obiskovali nadaljevalno šolo lansko zimo; ti bodo uvrščeni v II. letnik. Starost navzgor ni omejena. Naj noben mladenič oziroma mlad mož ne zamudi prilike, da si pridobi oziroma razširi znanj® v kmetijskih panogah. Pouk bo seveda brezplačen. — Prevoz naših vojnih žrtev, umrlih n* Čehoslovaškem. Na odredbo vlade bodo v smislu zakona o narodnem priznanju zaslužnim z® domovino prepeljani na željo svojcev pokojnikov posmrtni ostanki naših državljanov, umrlih med svetovno vojno n® Češkoslovaškem, prepeljani v domovino* Svojce pokojnikov opozarjamo, da traja rok za prijave do 1. novembra. Neprevidni kolesarji. Včeraj popoldne je Rihard W. podrl * kolesom Adolfino Zagorski, ko je hotela pasirati državni most. Ponesrečenka si j® natrla levo roko v zglobu. Ana B. pa ie prevrnila s kolesom dveletno deklico, # se je pri padcu le neznatno poškodovala-Neznan kolesar je povozil llletnega ključavničarskega vajenca Rudolfa Turka, ki je radi poškodb moral na rešilno postajo. Danes svečana premiera 1)90 pritakovanaga ruskega KOZAKI KINO UNION »* Plesna Šola ISSK Maribora. V plesni šoli ISSK Maribora se bo vršil pouk tudi za začetnike in odras • Poset posameznih plesnih vaj je . jen tudi nečlanom. Vrše se ob P°nd®IL, n četrtkih od 20. do 22.30. ^ Veselični odsek Slov. obrtnega društva priredi plesne vaje za člane v Narod . domu. Člani, ki se hočejo udeležiti te vaj, se vabijo, da se takoj vpišejo, gočnosti do sobote. Peter Veliki v Parizu ZGODOVINAR O PETRU VELIKEM. — OHOLOST RUSKEGA CARJA. SEDEMLETNI KRALJ LUDOVIK XV. V Parizu je izšla prav zanimiva knjiga »Življenje Petra Velikega«. Interesantno je poglavje v katerem pripoveduje o o-bisku slavnega ruskega carja Petra Velikega v Parizu leta 1717., ko je bilo takratnemu francoskemu kralju Ludoviku XV. sedem let, dočim je bil Peter Veliki star že petintrideset let. Filip Orleanski, regent francoski, ni bil navdušen radi carskega obiska iz finančnih razlogov. Računal je, da bo dežela imela radi Petrovega prihoda velike izdatke. Vendar je kljub pomislekom, ruskega carja sprejel kakor se spodobi. V Dunquerque mu je poslal nasproti plemiča, ki se je močno začudil, ko se je izkrcal 21. aprila 1717 car s 57 duš bro-iečim spremstvom. Še večje pa je bilo njegovo začudenje, ko mu je ruski poslanik Kurakin sporočil, da je-drugi del spremstva zaostal in da je vseh oseb točno osemdeset. Gospod de Libej pa je bil tudi dolžan obvestiti regenta pred prihodom v Pariz, kakšen je ruski dvor. Odposlanec je sporočil takole: Car vstaja zgodaj zjutraj, obeduje o-krog desetih, večerja ob sedmih in odhaja k počitku okrog desetih zvečer. Pred obedom pije liker, pivo in vino pa popoldne. Večerja je skromna, včasih niti ne večerja. Car je vso našo hrano in pije vsa naša vina, razen šampanjca. Vedno mu je na razpolago več porcij jedil, ki jih čuva kuhar. Čestokrat se odstrani od razkošno servirane mize in obeduje v svoji sobi in pije pivo, ki mu ga pripravlja njegov sluga, ker mu ne ugaja pivo, s katerim so mu pri nas postregli... Njegovo spremstvo pa ima rado vse lepe in dobre stvari. Prve težkoče so se pojavile, ko je bilo treba nadaljevati pot v Pariz. Car se ni hotel voziti v francoski vpregi. Njego-vetnu zgledu se je pridružil tudi poslanik Kurakin, ki je izjavil: »Mar mislite, da se bomo mi vozili v mrtvaškem vozu?!« Rusi pa so pristali, da potujejo v »ber-linih«, v posebnih vozeh, ki so jih prvotno rabili v Berlinu... Car je prispel v Pariz 7. maja ob 9. zvečer. V njegovem spremstvu je bilo tudi 300 grenadirjev na konjih. Ulice v St. Denisu in St. Honoren so bile slavnostno razsvetljene. Car je skozi nje prispel k Louvru, kjer so zanj rezervirali del poslopja, v katerem je bivala kraljica mati. V dvorani je bila krasna postelj, ki io je carju poklonila gospa Maintenant. Postelj velja še danes za najdragoce- Byrd o 5uoji ekspedicij! Sloviti ameriški raziskovalec R. E. Byrd, ki se nahaja s svojo ekspedicijo blizu Južnega tečaja, je izdal posebno knjigo o svojih doživljajih in osnovah za Uvedbo smelih načrtov polarnih raziskovanj. Med drugim pripoveduje avtor: -«. Pot do Južnega tečaja je treba razbiti na številne etape, ki bodo oddahne druga od druge približno 150 km. •mvsod bodo urejena zavetišča in skla-“'ŠČa, ki so z ozirom na razmere v ant-arktiku neobhodno potrebna. Raziskovalci so vedno izpostavljeni nenadnim nevihtam in snežnim zametom. Zameti So za avijatike prava tortura, nevarnejša °d megle. V takih zavetiščih bodo aero-Planske posadke vedrile. Računati je treba z vsemi možnostmi, ki lahko nenadoma presenetijo slabotnega človeka, ako mora letalo pristati kakih 800 km od glav bega oporišča in se pri tem pokvari stroj. “rez etapnih zavetišč bi bila posadku zapisana neizbežni smrti, kajti antarktik mma tako bogate iaune, kakor je to slu caji na severu, kjer se lovcu nudi povsod dober lov. Osvojitev Južnega tečaja ni edina na-'oga Byrdove ekspedicije. Neraziskani antarktični predeli merijo po najnovejših ugotovitvah 12 milijonov kvadratnih ki-ometrov. Ker ledene gore ne dopuščajo ladjam, da bi se približale obali, se niti ne ve, kje pričenja kopno. Najtežavnejše v pristajanje aeroplanov, kajti predeli *e^aja so Planote, visoke do «000 m nad morjem, kjef je zrak redkej-**- Letala pa so prisiljena, da se vzpno nejšo zgodovinsko starino. V veliki dvorani palače sta bili pogrnjeni dve mizi za 120 oseb, toda car si vsega tega ni niti ogledal, temveč je zaprosil za košček kruha in za redkev, poizkusil sedem vrst vina, spil dve čaši piva, pogasil sveče, ki jih je bilo v izobilju in takoj izjavil, da bi rad stanoval drugje. Naslednjega dne se je car sestal z regentom in prišlo je do mnogih nesporazumov. Car je zahteval, da se spoštuje njegove navade in običaje in sklenil, da se nikamor ne gane, predno ga ne poseti francoski kralj. Končno so mu po štirih dneh vendar poslali 7 letnega dečka, kralja Ludovika XV. Sedaj je šele car pristal, da se mu lahko pokloni pariški mestni odbor, ki je carju prinesel darila, ki So bila takrat običajna: dvanajst belih voščnih sveč in dvanajst buteljk vina. Darila so bila lepo zamotana in povezana z okusno modro prevezo, in prinešena v šestih košarah iz vrbovega šibja. Za kraljev sprejem, oziroma obisk sta bila v dvorani dva enaka fotelja: Ludo-vik je sedel v desnega, Peter pa v levega. Mladoletni kralj, ki sta ga spremljala vojvoda de Meine in maršal de Vileroi, je kratko in spoštljivo pozdravil. Car pa mu je odgovoril: »Bratec moj, že dolgo časa si želim, da bi videl kakega francoskega kralja. Danes imam to srečo, da vidim Vaše Veličanstvo, ki obeta vse ono, kar «o velikopotezno izvršili vaši predniki. Govorim več jezikov, toda želim si, da bi vse pozabil, razen francoskega in se pogovarjal v Vašim Veličanstvom le francoski. Nato je car, na veliko začudenje starega in ceremonijalnega maršala, prijel kralja z obema rokama, ga dvignil, poljubil in mu prav pod nos dejal: »Sire, to ni Judežev poljub.« Mali kralj se ni prav nič prestrašil. Car Peter pa je ocenil otroka dovolj inteligentnim za njegova leta. Tudi višino je točno premeril in pisal Katarini: »Kralj Ludovik je za dva prsta večji od našega pritlikavca Luke.« Naslednjega dne je car vrnil obisk svo jemu gostitelju v Tuilerijah. Francoska in švicarska garda sta ga sprejeli pod orožjem in mu izkazali vse vojaške časti... Carjeva oholost je bila s tem zadovoljena in je opustil nadaljni ceremonijel. Odšel je v mesto in si ogledal znamenitosti ter dodobra napasel svojo radovednost ... na 6000 m. Pri prttajanju na neravnih tleh bi bila katastr^a neizbežna. Byrd se bo posldfeval pri svojih pro-učavanjih v prvi ^Nti letal in v znatni meri tudi pasje vprege, ki je še vedno najzanesljivejša, fw zadnji etapi pred Južnim tečajem se bo Byrd pošlužil sani s pasjo vprego, seveda, ako bo ekspedicija na ostali pofl srečno prestala vse nevarnosti in zme^h vse ovire. Zadnja etapa bo najnapornejša, kajti s sabo bodo člani ekspedicije nosili in vozili celo kuhinjo, prehrano za ljudi in za pse, rezervne obleke, medikamente, orodje in orožje, municijo ter radiotelegrafske aparate. Računati je treba, da se stavijo smelim raziskovalcem na pot nepričakovane ovire, ki bi jim lahko preprečile povratek. Edina nada voditelja ekspedicije avijatika Byrda je dejstvo, da je njegovo centralno oporišče v Zalivu kitov na trdnih tleh in ne na zavratnem ledu, kajti lahko bi se pripetilo tudi njemu, da bi do povratka splavale vse zaloge z ledenimi plohami, kar se je zgodilo že mnogim 'raziskovalcem, ki niso bili dovolj previdni. Ženske v vojaških šolah u Rusiji Letos so sprejeli v sovjetski Rusiji v vojaške šole tudi več žensk. V Petrogradu n. pr. so bile sprejete v topografsko, artilerijsko, tehnično in prometno šolo. Prvič so bile ženske sprejete letos tudi v vojaško-zdravniško akademijo, na kateri se pripravljajo vojaški zdravniki. Pripouesti o uelifcih ljučeh Napoleon I. je priredil pred svojim kronanjem za cesarja s svojo rodbino pravo generalno izkušnjo o dvorni etiketi. Vse je šlo v redu, le soproga Josipa Bonaparte je napravila vso stvar preveč bojazljivo. »Vsi skupaj se bomo osmešili,« je zavpil Napoleon divje. »Ali je tako težko nastopati kot princezinja?« »Oh,« je odvrnila princezinja ihte, »pomislite, prvič v življenju igram komedijo!« . Potemkin je stopal kot novi miljenec carice Katarine II. ravno po stopnicah palače, ko je srečal grofa Orlova, prejšnjega miljenca carice. »Kaj je novega!« ga je vprašal Potemkin. »Nič posebneg^t je odgovoril Orlov, »razen morda to, Hi greste sedaj vi navzgor, jaz pa navzdol.« • Danton je bil na dan pred svojo usmrtitvijo silno zamišljen. Neki sojetnik ga je vprašal, ali je njegovo razmišljanje posvečeno kakemu filozofičnemu predmetu. »Ne, pač pa filološkemu,« je odgovoril viliki tiran Danton. »Zakaj?« »Premišljeval sem ravno, da se glagol »usmrtiti« ne da spregati tako kakor drugi glagoli. Reče se lahko: Usmrtim, bom usmrčen, ne more pa se reči: Bil sem usmrčen!« Duhovitega kneza Ligne je na Dunajskem mirovnem kongresu vprašala neka dama, od česa je pravzaprav odvisen dober sloves. Knez je smehljaje odvrnil: »Skoro vedno od ljudi, ki ga nimajo.« • Bismarck ni imel rad, da bi ga njegovi zdravniki nadlegovali z vprašanji. Ko ga je dr. Schweninger prvič posetil in ga vprašal, kako se počuti, je tudi temu komaj odgovoril. Dr. Schweninger je postal nato ravnotako kratkobeseden in mu je rekel: »Ekscelenca, jaz sem vam na razpolago. Ako pa želite, da vas kdo zdravi, ne da bi vam smel staviti vprašanja, potem je za vas bolje, da pokličete živinozdravnika, ki ši pomaka tudi brez vprašanj.« Zdravnik in slavni kan-celar sta bila od sedaj največja prijatelja. • Šef angleške vojaške misije v Parizu, brigadni general Spears, pripoveduje o verzajskem miru sledečo zanimivo anekdoto. »Svet petorice« je imel svojo jutranjo sejo. Točno opoldne je vstopil Cie menceau in vprašal navzoče, kedaj naj se vrši sestanek popoldne. »Ne prehitrd po lunchu,« je rekel Italijan Orlando, »jaz bi rad po njem malo počival!« »Prosim ne prepozno,« je menil ameriški zastopnik Lansing, »pred večerjo se moram še nekoliko odpočiti!« »Torej, dragi gospodje,« je odvrnil Clemenceau, ki se je med tem komodno vse-del v naslonjač, »potem naj se prične popoldanska seja ob 3. Gospod Orlando se more potem naspati še pred konferenco, Lansing po konferenci, angleški zastopnik Balfdur in jaz pa lahko spiva med konferenco.« Kitajski tihotapci Moskovski listi poročajo ,o izredni živahnosti kitajskih tihotapcev, ki se udejstvujejo na rilskih mejah Daljnega Vzhoda. V enem letu so ruski finančni organi zaplenili za 500.000 rubljev vtihotapljenega blaga, dočim je tihotapcem uspelo skrivoma prenesti v Rusijo v istem času zlata, draguljev, opija, valut in drugega carini podvrženega blaga za najmanj 5 milijonov rubljev. Kitajski tihotapci so v zvezi z ruskimi prekupčevalci. Samo v zadnjih mesecih so na vzhodni meji prijeli nekoliko tihotapcev, ki so nosili s seboj zlat pesek v vrednosti 50.000 rubljev in dragulje v vrednosti 80.000 rubljev. Kako cvete tihotapstvo na mandžurskih mejah, dokazuje dejstvo, da so oblasti prepričane, da kljub najstrožji kontroli niso zasegle niti desetino vtihotapljenega blaga. Razen tega se tihotapi tudi mnogo opija, dočim so Kitajci tudi mojstri v tihotapljenju valut. ©DOL č i stl I n a-osvežu joča-šted Ij i va Šport Zlmsko-sporini odsek SPD Maribor« Ruše priredi v predstoječi zimski sezoni sle* deče prireditve: za Božič smuški tečaj na Klopnem vrhu pod vodstvom priznanega smučarja g. Ivana Tavčarja iz Ljubljane. Dne 19. januarja smuško tekmo za prvenstvo mariborske oblasti z izhodiščem Klopni vrh. Dne 16. februarja skupinski tek z izhodiščem Mariborska koča, kjer se bo tudi vršil na predvečer prireditve zabavni večer. Nezgodno zavarovanje za članstvo je vpeljano. Savezne legitimacije in pravila se dobe pri blagajniku. — Pozivamo članstvo, da čim prej poravna zaostalo članarino. Vse informacije se dobe v trgovini Stoječ, Jurčičeva ul. št. 6, kjer se sprejemajo tudi novi člani. Zaključna kolesarska dirka »Peruna«. V nedeljo 20. t. m. priredi kolesarski klub »Perun« zaključno kolesarsko dirko na progi Maribor - Zgor. Sv. Kungota 14 km. Start kolesarjev je točno ob 14. pred gostilno Grozd na Aleksandrovi cesti. — Cilj v Zg. Kungoti pred gostilno Lavrenčič (prej Senekovič). Prijavljenih je nad 30 vozačev obeh skupin. Ker je to prva dirka po naši Dolgi dolini, bo nudila prijateljem kolesarskega športa na zelo vijugasti progi obilo užitka. SK Železničar. Jutri, v soboto, se bo vršil sestanek igralcev prvega moštva v gostilni Laufer ob 18. — Odhod v Leoben z jutranjim vlakom v nedeljo ob 6. Službeno Iz sodniške sekcije. Nedeljske tekme sodijo: II. mladina Rapid - II. mladina Železničar, g. Bizjak ob 10. Železničar Old boy - Rapid g. Er-menc ob 14. Rapid mladina - Maribor mladina prv. g. Fišer. Maribor I. - Rapid I. pa g. Nemec. Tekma se vrši ob 15. Službeno iz MO. Mladinska prvenstvena tekma Rapid: Maribor se preloži z igrišča Maribora na igrišče Rapida. Pričetek ob 13.30 kot predtekma prijateljski Maribor - Rapid. Službujoči odbornik g. Ilovar. Soholstoo Sokoli desnega brega Drave imajo svoj sestanek v nedeljo ob 10. dop. Zbirališče je pred vojašnico Kralja Petra. Kdor zamudi, nima pristopa v vojašnico. Razprava bo o Širjenju sokolske misli in pričetku delovanja tega našega novega odseka. K udeležbi vabimo vse mestne Sokole* Obiskujte sokolsko telovadbo 1 Ueliko bogastuo kozaškega atamana Na Krimu so v neki podzemski jami odkrili ogromno bogastvo, katero je skril tamkaj glasoviti kozaški ataman Bjelmagov, ki je bil v drugi polovici 18. stoletja vodja neke tolpe, ki je strahovala in plenila po Ukrajini. V jami, pred katere vhodom je velika pečina, so našli naravnost bajeslovno bogastvo. V treh velikih skrinjah je bilo nad 860 kg čistega zlata. Dalje so bile najdene velike kovi* naste posode, v katerih je bilo 7500 kg srebra. Na nekem hodniku, dolgem 12 kilometrov, ki je vodil iz ene podzemske dvorane v drugo, so našli vse polno fino izdelanega orožja ter celo vrsto dragocenih draguljev. V drugi dvorani so skrili razbojniki v kovinastih škatljah 500.000 komadov zlatega in srebrnega denarja, Kakor je razvidno iz nekega pergamenta, je izviral ta denar iz nekega razbojniškega napada, ki ga je izvršil ataman Bjelmagov s svojimi ljudmi na transport, naročen od carice Katarine II. na Kavkazu, ki je bil pod močnim spremstvom na potu v Moskvo. Vse to bajeslovno premoženje je proglašeno sedaj kot državna svojina. Hi Mihael Zevaeo !W War!K«T V E C V I? 19 IK TuTrVi Beneška ljubimca Zgadavtnakl rema* iz starih Benetk 195 Krčevito je stiskal ročaj samokresa, ki ga je bil zjutraj položil v gondolo in si ga zataknil za pas, ko je dospel na kopnino. Zavit v svoj plašč, zamolklo udar-jaje s škornji ob zemljo, je bežal skokoma, zdaj sklonjen naprej kakor preplašena zver, zdaj postajale, ves prepadel, požiraje z ušesi vse bližnje in dalnje glasove. »Bežimo, bežimo!...« Čez dobri dve uri takega bega je napravil oster ovinek na levo in dosepl na Padovansko cesto, ki je bila slabo izpeljana in r&srita od kolovozov, ki jih je bil dež napolnil z vodo; samo ciprese, nasajene ob njej, so razodevale smer v ponočni temi. Dan je že bil, ko je kardinal prišel v Padovo. Njegova prva skrb je bila, da si kupi dobrega konja in popolno jahaško opravo; iz obleke, ki jo je imel na sebi, je napravil sveženj in ga vrgel med potjo v grmovje ob cesti. v. Aretino, je zarenčal, jim je nemara dal natančen popis, kako sem se oblekel za na pot. Tako preoblečen se je naprej obilno pokrepčal v idobri gostilni in si privoščil par ur spanja. Nato je Bembo zajahal konja, odjahal — okrog desetih dopoldne — iz Padove in se spustil v brzem diru proti Ferrari. Solnce je zasijalo, cesta je bila samotna, in kardinal se je čutil vse bolj’ in bolj pomirjenega. V največji naglici je prejezdil Gorenjo Italijo preko Ferrare in Bolonje in je bil čez nekaj dni ob znožju Apennin, ki ga je moral prekoračiti, da nadaljuje svojo Dot proti Rimu. Dospel je tako do vasi Firenzuola — ime, ki pomeni: Mala Florenca. In zares leži ta vas na severnem pobočju Apennin, a Florenca njej nasproti ob južnem pobočju gorovja. V Firenzuoli je bila samo ena krčma. Bembo, ki se mu je zdelo, da je spravil že zadostno razdaljo med Rolanda in med sebe, je sklenil ostati tukaj čez noč. Kajti mračilo se je že, ko je razjahal pred krčmo, in je vneto pritekel gostilničar, da mu pomore na tla. Bembo je večerjal v skupni sobi z najboljšim tekom; nato je poklical krčmarja. »Vaša krčma,« je dejal, »se mi ne zdi posebno obiskovana.« »Zal, da govorite resnico, visoki gospod! Če se ne bi ustavil od časa do časa kak premožen ftavalir kakor vi, bi bil že zdavnaj ob beraški palici.« »Torej ni v tem trenotku nikogar v vaši gostilni?« »Žive duše ni razen vas, žlahtni gospod!« »Dobro! rad bi prenočil tukaj.« »Imamo izborne postelje. Vaša visokost še ni tako dobro spala, kakor bo pri meni.« »Saj tega mi je treba. Pokažite mi torej eno izmed svojih izbornih postelj.« »Takoj, gospod!« je vzkliknil gostilničar in si prižgal svečo. »Če hočejo visoki gospod z mano...« Odprl je vrata, ki so vodila iz skupne izbe v pritličju hiše, ter stopil z Bembom f bedno čumnato, kjer je stala postelja, po vsem videzu jako tesna in trda. »Izvrstno! Imenitno!« je vzkliknil Bembo. »Torej ostane vaša ekscelenca nocoj pri nas?« je vprašal domačin boječe. »Da, dragi moj; postelja mi ugaja in soba tudi.« Krčmar je odšel sijočega obraza. Kmalu nato se je vrgel kardinal v popolni obleki na slabo posteljo in se odel s svojim plaščem. Čul je še krčmarja, kako zapira vrata svoje krčme; upihnil je svečo in zaprl oči, ves strt od prestanega napora. Spanec ga je premagal skoraj mahoma. Toda, ko se je nahajal ravno v tisti posebni dre-motici, ki nastopi pred popolnim spanjem, se mu je zazdelo, da sliši iz sosednje izbe šum glasov. Dvignil se je na svojem ležišču in prisluhnil. Bembo je prisluhnil s tistim čudovitim zanimanjem obsojen« na smrt, ki sliši korake, bližajoče se njegovi celici ifroi misli: morda prihaja smrt... Zobje so mu zašklepetali. Ti glasovi... ti glasovi... Planil je iz postelje, pokleknil na tla in se po kolenih — da mu ne bi slučajno zaškripali škornji — zavlekel do vrat. Ta pot je trajala nekaj sekund; Bembu pa je bilo, kakor da je trajala celo uro. Nastavil je uho na ključavnico. In zdajci se mu je čelo curkoma oblilo z znojem; lasje so se mu naježili kakor človeku, ki mu groza napenja živce do skrajnosti — prikazen, ki je sicer redka, a resnična. Začel se je umikati, še vedno po kolenih. Nasproti vrat, ki so vodila v skupno izbo, so bila steklena vrata, ki so se odpirala tik ob tleh na krčmarjevo dvorišče. Bembo jih je zapazil že prej, kakor hitro je stopil v spalnico. Na desni so bili hlevi in živinska ograda, ne levi pa siromašen vrtiček, kjer je krčmar sadil zelenjavo. Vse to je obdajala deloma živa meja, deloma zid, ki pa je bil vsled pomanjkanja popravkov in vzdrževanja že napol razpadel. Dospevši do steklenih vrat, se je Bembo lotil nevarnega, ogromnega dela: odpreti jih, ne da bi zaškripala kljuka, ne da bi zacvilil tečaj, dobro vedoč, da ga ob najmanjšem škripljaju zagrabi sovražna roka za ramo. Posrečilo se mu je. Stopil je na prosto. Najprej je krenil proti hlevu, da vzame svojega konja. Toda na polovici pota je mahoma obstal. Da V M ir? lrdr iirdne HSBHROSnSBBBEQBEBB9EC2!!HSBBS99 spravi žival iz krčme, ni bilo druge možnosti, nego odvesti jo skozi obok, ki je vodil na cesto, a je bil za* prt z velikimi, širokimi vrati. Vrhutega — osedlati konja, obrzdati ga in ga spraviti iz hleva, ne da bi ga oni tam v hiši slišali, se mu je zdelo popolnoma nemogoče. Njegove pesti so se krčevito stisnile; ni se moge> premagati, da ne bi zaihtel od strahu. Prisluhnil je. V krčmi je slišal dirii.daj krčmarja in njegove žene, ki se jima je nedvomno mudilo prigotoviti večerjo za novodošleca. Bembo je hitel k zidu in ga preplezal z lahkoto, na mestu, kjer se je bil porušil in je nudil v doprsni višini široko vrzel. »Pojdem pa peš,« je zarenčal sam pri sebi. V blaznem diru se je spustil preko njiv in travnikov, nato se je, še zmerom dirjaje, vrnil na cesto, ki je vodila ob pobočju Apennin navzgor. Toda kmalu mu je prišlo na um, da si očividnO tudi njegovi preganjalci izbero to cesto; in čuvstvo, da so tu, za njegovimi petami, da se bližajo in jih zdaj-pazdaj zagleda, ga je primoralo, da se je ozrl, s samokresom v roki in spačenega obraza, skušaje prodreti noč s svojim plamenečim pogledom... Toda videl ni ničesar. Z renčanjem, ki je pomenilo pretnjo, gnev in grozo obenem, se je spustil zopet v tek, po ozemlju, zaraščenem z resjem, kjer so skupine kostanjev in plutov* cev dvigale tuintam svoje nerazločne mase. Koliko časa je trajal ta blazni dir? Po kakšnih Čereh je plezal kardinal-škof beneški v tej noči, ko mu je dih groze ledeno vejal za tilnikom? Po kakšnih strmih stezah je drl naprej, po kakšnih globokih globelih? Kakšni hudourniki, kakšni prepadi so mu zapirali pot, in kako se mu jih je posrečilo prekoračiti? Tega bi niti on sam ne mogel povedati. Gotovo je to, da je ob solnčnem vzhodu neki pastlf ko je gnal svoje koze na pašo po bregu gorovja, ki so ga prodirale ogromne skaline, kakor kosti zemeljskega ogrodja, zagledal človeka, ležečega znak na dnu tesne jame ter splezal k njemu. Neznanec je bil v nezavesti, a rane ni imel. Zatekel se je bil v to jamo, ne pa da bi bil pade! vanjo. Bila je polna snega; onesveščenec je bil nedvomno zaspal v tem snegu. Pastir je vzel svojo čutaro in vlil na ustnice tega neznanca par kapljic krepilne pijače. Tujec je odprl oči, planil naglo pokoncu in uprl v pastirja tako čuden pogled, da je kožar pozneje pravil, da še nikoli ni videl bolj divjih in bolj strašnih oči. »Kdo ste? česa hočete od mene?« je zarenčal Bembo. »Ubog pastir sem; ekscelenca,« Je odgovoril kožar trepetaje. ■ » -«- ■«»------------ rioualn* In eoeljaliia iwmm ■bllMtm: mka bMtda 90 aejmaitjll SMMk Dki — Mali oglasi Žeatoe, dopfcovMj« In 0(1*. •i irgavekeg* «# reklamnega zn ata ja: Maka beaada 60 p, naj manj li znanak Din K)1— Naznanjam slavnemu občinstvu, da imam pristno dalmatinsko novo vino liter Din 10.— čez ulico Din 9. Naj se vsak prepriča, ker mu ne bode žal. Za obilen obisk se priporoča, Hinko Kos*, Vetrinjska ul. 24. 2661 Simons-ov kruh Graham-ov kruh, specijaliteta (zvezdnat kruh) dobite v pekani Hartinger in drug, Maribor, 'Aleksandrova cesta 29. 2664 Vse vrste pletenin x> meri, ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vpjašniška ulica 2. 2318 Zavese, mrežaste >n klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naro. čite najceneje pri Olgi Kos4r, Ciril* Metodova 12, desno. '483 ■ ■ ■ Mariborska lajna Industrija A. Domicelj j Koroška cesta štev. 46 Telefon 2160 Parna iaga In strojno mizarstvo Izdeluje pohištvo, oprave tre. lokalov, stopnice, ■ okna, vrata, ladijski pod, tople grede okvirje Itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča ■ dela In popravila. — Kolare za sadje. g Umatna sušilnica In parllnica Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, remaljne, ■ letve, vezane ploite itd. — Mehka meterska ■ drva, prostorni meter po Din 50*—, prt večjem ■ odjemu po Din 48*— — Bukova cepana drva. ■ PaatraBba solidna I Caaa šmarna I ■ Kupitfa po dnevnih cenah vse vrste okroglega S lesa, predvsem smrekovega. Z ■ 5389 S ODEAL« MAR’508 Tel. 2450 Parna pralnica In kam. Čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom Mebllrano sobo oddam gospodu s 1. novembrom ali ta-koj. Koseskega ulica 35. 2662 Otroške, damske, moške nogavice, žepne rute, pletenine, veste, puloverji itd. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23. 2128 | Velika Izbira čipk, batist, popeltn, Sifon, za damsko perilo. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23. 2127 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c* 169. 848 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39. 2286 Zasebni uradnik išče kakršne koli službe. Vešč slovenske, nemške in tudi italijanske korespondence, Naslov pove uprava lista. 2649 Krasne pletene obleke v veliki Izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Sobo- In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro In oknsno Franjo Ambrožič. Qrajska ul. 2. 2281 Dobro idočo trgovino z mešanim blagom oddam. Vpraša se v Novi vasi, Bol/an-kova cesta št. 2. 2637 Dostojevski: telo Stepančikovo humorlstKnl roman prevod Vladimir« Levstika Broširan* 44 Din, vezani v platno 56 Din. Po poiti pa 2 Din več. Tiskovna zadruga v Mariboru Aleksandrova casla 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani.: predstavnik Izdajatelja In urednik: F r Stanko Det a n Brozovi« v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavni a la v Mariboru.