Manica
Bflo je n» sveti »eSer. Oče so danes poprej kakor po u&tadi delo od-loiili. .,Nu otroci." rek* Jožku. Ivanku in Manici, ,,vzemite sroje plaiče in obleoite se gorko, grenno malo na trg, d& vidimo. kako se božitaa darila lazprodajejo."
,,Oh, tega smo veseli, Ijubi oče!" vzkliioejo vsi trije ter se hit<5 oblačit. Ni trajalo dolgo, in oče, matj in otroci so bili v gorke kožuhe in plašče zaviti in pripravljeni nx odhod. Oče zxpr6 vnta ia Tesolo gtopajo za materjo ia otroci.
Kako se danes otrokom bleste lic& od veselja! Tega rečera so se ie dolgo veselili. Po cesti je "vse mrgolelo ljndi. Veliia muožica se jn spreba-jalo p« mestntfi nlicah sem ter tja. l)oj»6v idoči 90 nosili raznovrstne zavitke in »UojCke pcd p«ah6.   K&j neki je bilo ? njih ?
Zdaj je tudi naša dražiaica prispela na trg. Tu je staia dolga vrsta lese* nih prodajaluic, ki so bile vse lepo razsvitljene. Kako se lu vse blastf in Leskeče!
Tu je prodajalnica s piinicami, ki 80 skoraj vse v lopej z zlatom obrub-ljenej obloki. Kako prijazoo sc smejpjo veselim deklicam, ki stojč » celih tropah pred njimi, ter prosijo starSe. da jim lmpijo to ali 6no.
Ondu je zopeL druga prodajalaica za deoke. Tu s& vidijo pnške, sablje, bobni, čelade, leseni vojaki, piičalke, TOzički. konji in Bog zna kaj vsf dnizfga. Pied to prodajalnico so stali defki kakor pribiti. Niso se inogli naglsdati lepih stvari. Iz marsikaterih ustic je bilo slišati: Očs, jaž bi rad imel to ! Mati, knpite mi konja, meni bobeo. jaz liočom sabljo, i. t. d.
Glej, ondn je zopet. mo?.. ki prodaja inedcne potičiee, sladk« in razlidne podobe, iztlafeue iz sladkega raedu in sladJcorja. Vse je lepo okinčano in v podaiea p*pir parita. Oh, kako vse te strari tepo Jež^ ia »abijo otroke, knkct bi hotele reii:   ,,Pridite in okusite aas!"
Pred jedno prodajalnico takih slaščic se ustavijo tudi oče. Otroci ao st^ le oa tjhem vesdili. Znali so, da se oče iukaj oiso zaiuan ustavili. In tako je tudi bilo. Vs&cemu kupijo velik zavitek medeoih kruhkov ia mliSnih slad-kornih stvari.
Jožek je radovedeu, k&kšnega okusa so te lepe reči; zatorej odvije za^ vitek in jih začne jesti. Ivanek vtakne svoj zavitek v žep. Pa tudi njetmi ni dalo mirii. Skrivaje sega v žep in jih polagoma nosi v usta, da mu naposled ttiS ve<5 ne ostane v žepu.
Le Msnica ne ckusi nobene stvaree. Globoko v žep potisne svoje slad-karije in veselo stopa za materjo. ,,Ti boS svoje kruhke jedJa še Ie doma?" vprasa jo Ivanek.   ,,Da!u odgovori Manica.
A Manica je iinela vse drugačne misli 0 svojem zavitku. Radovedjio 8e je ozirala na vse strani, kakor bi koga iskala. UgledavSi tr6po otrok, skrbno jih je cgledovala. "Videti je bilo, da se ne biiga toliko za lepe stvari, temved z» otroke, ki so hodili po nlicah.   Kaj neki je namero™la?
Zdaj zagleda Manica ubogo deklico. Obraz je imela bled in prepaden. Obleko tenko io raztrgano. Okoli vratij staro volnato ruto. Na pol zmrzli roki drži pod ubogi platneni zastor. Tako stoji sirota in žalostno pogledava v prodajalnice, kjer se prodajejo aladki krnhki.   Vidi se jej, da bi tudi ona
189
nda imela kak ko&ek sladkega krcihk«. A ni ga iiloveka, ds bi 8« nsmilil in kupij kruheb lačnej siroti, kj tsko milo gleda po lepih darotih, ki jii do-bivajc drngi otrocL
Ali glej! Nekdo je vendar, ki jo vidi in se je usniili. Bila j« to Manica. ,,Uboga dt-kliea," misli si ,.naj ima tndi kako veselj« za božični pmnik!"
Zdsj oslaue Manic-a nekoliko stopioj z» svujimi sUrii. Tihoma potegne HTJtek iz žepa, stopi k ubožnej deklici m ga jej nagto potisne v roki. Deklica 8« tega nnkoliko ostraši.   Hitro pogleda, k&j je v zavitkn. — Oj, koliko vosnlje 1
Dbožno dckletce se ozrč, da bi se zahvalilo bl&gej dobrotnici, ali Manica je že davno kprcd nje. Bila je zopet pri svojih stariih in zdaj je še le bila prav vesela lepih sladkili reči, katere so jej mati na sejmu kupili.
Velika množica ijudi se je valila po alicah gori io doli. Ali nihče ni zapazil bjagega dejanja Maničinega. Saino jedeo jo je videl — Ijubi Bog i nebesih, ki stotsro poplača vsn, kar sino dobrega storili siromakuin na zemlji.
Tone Brezovnik