Pomurski nogometni ligaši na veliko kupovali in prodajali v prestopnem roku več na športni strani
Skrivnosten umor na t Tratah v t Gornji Radgoni
Vf-	nnF n
h H	//
U I f 3 "	/ s
I—. I—	I j V j
J | | ■ i 11 L \
-|	J V JI t t J V-l
• ..........—------------. '■
Murska Sobota, 9. januarja 1992 • Leto XLIV • Št. 1 • Cena: 40 tolarjev
i Komu so napoti križi?
Svojci umrlih iz Sela in Foko-vec si še niso opomogli od ogorčenja. Pred božičem so namreč neznanci na tamkajšnjih pokopališčih prevrnili ali pa celo razbili 55 nagrobnih spomenikov in izruvali ter prelomili prav toliko lesenih križev. Delavci organov za notranje zadve so doslej zaslišali oziroma zbirali informacije pri več kot 300 ljudeh, žal pa ob zaključku redakcije časopisa še niso objavili imen storilcev. Se pa krog osumljencev močno oži. Zaradi skrunitve grobov je ob moralni nastala seveda tudi velika materialna škoda, saj nekaterih spomenikov ne bo mogoče obnoviti in bodo svojci morali dati zgraditi nove. Več na 15. strani.
Foto: N. J.
TERITORIALNA OBRAMBA
Spominski znaki - obranili domovino
Območna štaba teritorialne obrambe v Murski Soboti in Ljutomeru sta ob iztekajočem se koledarskem letu pripravila slovesnosti za častnike in podčastnike teritorialne obrambe, ki so se izkazali v letošnji junijsko-julijski vojni na območju Pomurja.
Žitni klas in štorklja bosta letela na registrskih tablicah
Območni štab IO Murska Sobota je pripravil slovesnosti v soboškem gasilskem domu in v lendavskem hotelu Lipa ter ob navzočnosti predstavnikov skupščine občin, policije in štaba podelil spominske znake »obranili domovino« okrog 200 častnikom in podčastnikom iz soboške in lendavske občine. Okrog 600 vojakom pa bodo priznanja podelili ob prvem sklicu enote teritorialne obrambe. Udeležencem slovesnosti v Murski Soboti je tudi zapel kvartet Radia Murska Sobota, delovne organizacije pa so poskrbele za pogostitev.
Območni štab teritorialne obrambe Ljutomer pa je pripravil slovesnosti ob podelitvi spo-
minskih znakov »obranili domovino« v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Ormožu. Na slovesnostih so govorili predsedniki skupščin občin in poveljnik območnega štaba TO, v kulturnem programu pa so sodelovali recitatorji in ok-
tet teritorialne obrambe. V Ljutomeru so podelili častnikom, podčastnikom in vojakom I94, v Gornji Radgoni 2I0 in v Ormožu I60 spominskih znakov.
F. MAUČEC
VELETRGOVINA
posezonska razprodaja
V VSEH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM
od 10. do 24. januarja 1992 otroška,ženska in piožka konfekcija, pleteni ne. AggMd ostanki metrskega
b I a g a, ter zenska zimska obutev	I
v BLAGOVNICI
Kongresna dvorana v hotelu Radin v Radencih je bila premajhna, da bi lahko posedli vsi, ki so prišli na božično-novoletno srečanje zdomcev. Po pestrem kulturnem programu, ki so ga izvajali Mešani pevski zbor Radenske, dramski umetnik Boris Ostan, Tamburaški ansambel Beltinci in pevka Bogdana Herman, je stekla beseda o vključevanju Slovencev po svetu v kulturne in gospodarske tokove v Republiki Sloveniji, naši novi zakonodaji in drugih temah, ki so zanimale udeležence. Nazadnje je odgovarjal na vprašanja tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Fotografija: Nataša Johnov
Spoštovane bralke in bralci Vestnika
Mesec januar je običajno mesec razprodaj in popustov. Z nami pa je nekoliko drugače. V ceni našega izdelka — torej izvoda Vestnika — predstavljata najvišjo postavko cena časopisnega papirja in grafične storitve. Ti se pa ne ozirajo kaj dosti na kupno moč prebivalstva in vse hujše socialne stiske.
Ravno nezadržna rast storitev nas je pripeljala do tega, da smo povišali ceno Vestnika z dosedanjih 30 na 40 SLT.
Ob tem povišanju cene vam obljubljamo, da obsega našega časopisa ne bomo krčili, ampak celo nekoliko razširili.
Uredništvo
Vestnikov koledar
Januar
14. januarja bo Luna v znamenju prvega krajca.
9.	januar, četrtek, JULIJAN 10. januar, petek, VILJEM tl. januar, sobota, PAVLIN 12. januar, nedelja, JEZUSOV
KRŠI
13.	januar, ponedeljek, VERONIKA
14.	januar, torek, ODON
15.	januar, sreda, MAVER
A so še prijatelji?
O Demosovi krizi v zadnjem času ne kaže razpredati. Ob vsem tem nedvomno držijo ugotovitve, da vlada na gospodarskem področju ni bila učinkovita in da je gospodarski del vlade nekompetenten. Kljub vsemu pa je potrebno propad, bolje razpad Demosa obravnavati v nekoliko drugačnejši luči —I r luči razmerja med družbeno močjo in politično oblastjo. Nedvomno drži trditev, da je Demosu uspelo uresničiti skorajda vse programske cilje osamosvojitve Slovenije, kar pa niso bita samo programska izhodišča Demosa, ampak tudi nacionalnega konsenza. Glede na skupek strank, ki jih je povezoval Demos, je bilo tudi realno pričakovati, da bo prej ali slej prišlo do njegovega konca. Če odmislimo samo programsko nekooperativnost med strankami, potem lahko ugotovimo, da se je Demosov konec začel ali končal v tistem trenutku, kose je začel problem definiranja konsistentnega modela ali cilja preobrazbe. Eden od kazalcev tega problema je ustava, še nazomejši pa lastninska zakonodaja. Kot pravi Klaus Offe, se Je odprl problem identifikacije dinamičnih sil in strategij, ki bi lahko sprožile preobrazbo. Če damo pod drobnogled dogajanja na tem področju, potem z lahkoto ugotovimo, da je prišla v ospredje drnžbena moč, ki je bila temeljno vodilo predvsem Krščanskih demokratov in še dveh ali treh strank. Navsezadnje nam to potrjuje pronicljiva analiza dogajanj v Demosu, ki Jo je objavil dr. Tine Hribar v Novi reviji. Razpad Demosa in nove volitve v aprilu so se ponovno pokazale kot spreten manever in račun, ki se, kot kaže, ne bo izšel tako, kot so njegovi kaikuianti računali. Na eni strani bi to ponovno pomenilo odvrnitev pozornosti od definiranja in iskanja konsistentnega modela preobrazbe gospodarstva, po drugi pa dalo možnost nadaljnjega utrjevanja moči nekaterih strank. Toda po sestanku predsednikov poslanskih klubov in izjavi Demokratske stranke, ki pravi, da ni pripravljena podpirati vlade, če ne bo volitev v aprilu, je jasno, da imamo nekompetentno vlado in da bo nujna njena zamenjava. Preprosteje povedano — konec je s poceni demagogijo.
la kaj pomeni to na lokalni ravni? Po besedah nekaterih strankarskih prvakov, naj to ne bi pomenilo nič. Vendar bi bile po mojem prepričanju nujne spremembe tudi na lokalni ravni. In to ravno z vidika definiranja že prej omenjenega modela in cilja preobrazbe. Kajti desni blok s Krščanskimi demokrati na čelu teži k uveljavitvi družbene moči in v tej luči pristaja tudi na popoln centralizem (npr. lokalna samouprava), hkrati pa mu dosedaj ni uspelo predstaviti neke identične razvojne strategije regije ali občin.
J. Votek
Ob koncu tedna bo pretežno jasno in suho
Pregovora
Če o prosincu (januarju) ni snega, ga mali traven da. Prosinca mnogo snega, mnogo sena.
aktualno po svetu
Kalejdoskop ogromnih tektonskih premikov
V enem samem letu se je zgodilo več kot prej desetletja. Priča smo bili neverjetnim političnim spremembam, ki jih lahko upravičeno označujemo za ogromne tektonske premike, ki so na glavo postavili vsa prejšnja razmišljanja o svetovni politični ureditvi. V mnogočem prelomno leto 1991 pa vleče svoje korenine seveda še iz preteklosti. Kljub temu, da smo ta zgodovinski proces opazovali samo skozi prizmo svojega priznanja in vstopanja na evropsko prizorišče, tako burnega in razburljivega obdobja s tremi izrazitimi krizami ne pomnimo. Zalivska, sovjetska in jugoslovanska kriza so gotovo dale posebno obeležje.
V januarju je sedela vsa svetovna javnost v prvi vrsti balkona in čakala, kako se bo iztekla zalivska vojna. Začela se je 17. januarja zgodaj zjutraj z obračunom ameriške in zavezniške vojske z iraško na ozemlju zasedenega Kuvajta. Po 209 dneh okupacije in sto urah po začetku kopenske ofenzive se je vse skupaj končalo z vkorakanjem v prestolnico Kuvajta Žalostna bilanca vojne: 120 tisoč mrtvih Iračanov in 25 tisoč mrtvih Kuvajtčanov, med zavezniki pa je bilo le 150 padlih. Kot običajno, je najbolj trpelo nedolžno prebivalstvo, zlasti Kurdi, ki so bežali v neznano. V Iraku pa seje nadaljevala državljanska vojna, toda Husein je ostal na prestolu. Kakšna ironija?!
Kmalu pa smo žal lahko ugotovili, da so odnosi med Hrvaško in JLA postajali vse bolj napeti. Njihov »skupni projekt« je bil snemanje filmov, pri čemer je armada zagotovila snemalno ekipo, Hrvaška pa igralce. To, kar je takrat govoril glavni igralec Martin Špegel kot Jean Paul Belmondo panonskega tipa, je nedolžna stvar v primerjavi s poznejšo resničnostjo. Na desenisoče mrtvih in ranjenih ter velikanska gmotna škoda je rezultat srdite srbsko-hrvaške vojne, ki so se ji pridružili tudi četniki, armada in Črnogorci. Sicer pa nas je armada »razveselila« z zaupno okrožnico. Spomnimo se samo na nekaj »blestečih misli«: Nadaljevanje reforme pomeni spreminanje vsega, kar
ni bilo dobro. Vse naše izkušnje nas uče, da lahko Jugoslavija obstaja le kot država. Ce ni država, potem ni Jugoslavija, ampak nekaj drugega!« In tisto drugo so bili kalašnikovi, s čimer je (ljudska) armada pripravljala ljudi na nove (izredne) razmere. O tem še danes globoko razmišljamo.
Ni dano vsaki generaciji, da bi v živo opazovala, kako seji pred očmi topi država. V letu, ki je za nami, se nam je to zgodilo. Bili smo na pogrebu in bili smo pri rojstvu, sedmina pa še kar traja. Verjetno
SVETOVNA POLITIKA
V LETU 1991
vse dotlej, dokler ne bodo postrgali poslednjega vojaškega kotla ali pojedli zadnjega potepuškega psa. Sredi marca je bilo, ko je dr. Jovič povedal, da premiera projekta nove Jugoslavije odpade, napovedal pa je GENERAL(ko). Začasni odstop predsednika predsedstva je povzročil nekaj komičnih zapletov. Najprej smo mislili, da nimamo nobenega predsednika, potem se je izkazalo, da imamo celo dva, kar pa nam tudi ni bilo pogodu. In ker se je v zgodovinskem direndaju nekje založilo predsedstvo, ki ga nihče več ni mogel najti, je do konca ostalo neprisebno. In potem smo se spomnili na dramaturga Samuela Becketta. Jugoslaviji je bila dana čast praizvedbe njegove znamenite drame »V pričakovanju državnega udara!«
Na mikroslovenskem nivoju pa seje zgodilo nekaj, kar je šele ob koncu leta doživelo svoj znameniti konec. Začela se je namreč kampanja za skladiščenje slovenskega genetskega materiala v zastavljalnici, imenovani SAMOSTOJNA DRŽAVA SLOVENIJA. Vložek je velik: kompletno življenje, delo in družina, dividende pa še niso znane.
Na pomlad so se začeli tudi znameniti pogovori šesterice. Predsedniki so se selili iz rezidence v rezidenco, rezultat pa je bil ničen. Ob takem negodovanju se je bivša Jugoslavija ob večerih, ko so se sestanki končali, spremenila v 22 milijonov bebcev, ki čakajo le na tiskovno konferenco. Še sreča, da so se šesterčki počasi tudi naveličali... Deset dni pred slovensko vojno nas je še poslednjič obiskal na naših tleh mojster Markovič s svojim značilnim nasmeškom, ki mu je ob koncu leta zagotovo izginil, ko je moral svoj stolček prepustiti drugim.
Tudi Sovjetske zveze, kakršno smo poznali doslej, ni več. Ostaja pa težko breme podedovanih nasprotij. Veliko je ugibanj, ali bo Jelcinova Rusija, ki je tudi sama polna konfliktov, poslej zmogla v novi skupnosti odvreči zgodovinske težnje po hegemoniji nad drugimi republikami. Namesto tega, da dobiva od Zahoda le pakete usmiljenja, bi potrebovala veliko cvenka za preskrbo z najnujnejšimi dobrinami in preustroj gospodarstva.
Še marsikaj drugega se je zgodilo v letu 1991, pa tega morda še zaznali nismo. Med drugim sta se končali vojni v Angoli in Kambodži, začela pa se je tudi trnova pot k miru na Bližnjem vzhodu — še pred letom nekaj nepojmljivega. Podobno kot Združena Nemčija, pa zgodovinski sporazum Bush—Gorbačov o zmanjšanju jedrskega oboroževanja, kar je sicer plod večletnih prizadevanj, medtem ko so v OZN sprejeli Litvo, Estonijo in Latvijo.
Po teh in drugih dogodkih si leto 1991 velja vsekakor zapomniti. Ob obilici najrazličnejših preobratov v političnem življenju bo to leto za Slovenijo zagotovo zapisano z zlatimi črkami. Kot je dejal predsednik Kučan: »Svet je priznal našo voljo. Dosegli smo mednarodno priznanje in Slovenija je zdaj samostojna država!« In še zaključna ugotovitev: države in družbeni sistemi nastajajo, minevajo in izginejo, ljudje pa smo večni!
MILAN JERŠE
UPOR KURDOV — Po koncu zalivske vojne se je v Iraku začela državljanska vojna Kurdov proti Sadarau Huseinu. Žal so tu Kurdi potegnili kratko.
VZROK ALI POVOD? — Nova tabla na mejnem prehodu Krvavi Potok; vojna v Sloveniji seje pravzaprav začela zaradi takih tabel.
MILOŠEVIČ NI PADEL — Demonstracije 9. marca v Beogradu so zamajale srbski režim, a tanki so umirili demonstrante.
SLOVO BREZ SOLZA — Iz mirnih voda Koprskega zaliva je trajekt Sveti Štefan s preostalim kontingentom jugoslovanske armade, ki se je dokončno umaknila iz Slovenije, odplul v nemirne vode Jadrana.
KO SRB OBRNE HR8ET HRVATU — Predsedstvo zvezne države je za nekaj časa ostalo brez turnusnega predsednika. Stipe Mesič (levo) je ostat brez potrebne podpore srbsko-črnogorske koalicije, ki jo je vodil dr. Borisa* Jovič (desno).
HRVAŠKA PUSTA DEŽELA — Preteklo je 50 let od 2. svetovne vojne, ki je pripeljala do grozovitih pokolov na hrvaški in srbski strani, toda zgodovina se žal ponavlja ...
ATENTAT NA INDIJSKEGA PREMIERA — Posmrtni ostanki indijskega premiera Radživa Gandhija leže v newdeihijski vladni rezidenci.
BYKOBAP -Mesto, ki je Hrvatom postalo simbol odpora, so navsezadnje le zavzeli Srbi. Preživeli v spremstvu četnikov zapuščajo umrlo mesto.
TANKI PRED KREMLJEM — Kaj bo prinesla noč? Državni udar ni uspel.
ODSTOP — Ob 20. uri po moskovskem času 25. decembra se je na televiziji pojavil Mihail Gorbačov in izjavil, da ne bo več opravljal dolžnosti predsednika Sovjetske zveze. S tem dejanjem je Gorbačov zaključil obdobje sedemletne vladavine.
NOVA DVOJICA — Bush in Jelcin bosta v prihodnje krojila jedrsko podobo sveta.
ZGODOVINSKA ODLOČITEV - Slovenska skupščina med sprejemanjem nove ustave.
Stran 2
vestnik, 9. januarja 1992
aktualno doma
VOLILNI BOJ SE JE ŽE ZAČEL
UBK BANKA d.d. Ljubljana, Tržaška cesta 116 VAŠA TRDNA OPORA V POSLOVNEM SVETU
Če se dan po jutru pozna, po* tem se nad soboško občinsko skupščino zgrinjajo črni oblaki. Slabosti iz dosedanjega delegat* skega sistema se namreč nadaljujejo, kar seveda ne more prispevati k učinkovitosti. Dolgotrajna razpravljanja bolj ali manj istih poslancev, ki ne morejo iz svoje kože, povzročajo nemir in slabo voljo pri drugih, kar se je jasno pokazalo na torkovi skupni seji vseh treh zborov. Ko so brez pripomb sprejeli nov poslovnik občinske skupščine, se je zdelo, da so (odveč takšna pesimistična razmišljanja). Posebno še zato, ker se tudi pri volitvah in imenovanjih ni zapletalo. Tako so delegati potrdili sklep o nepoklicnem opravljanju funkcije predsednika SO ANDREJA GERENČERJA, ki s
Brez mandatarja, a s
Velika pričakovanja, da bodo na zadnji skupni seji v letu 1991 vendarle izvolili novega mandatarja za sestavo ljutomerskega izvršnega sveta, so se žal izjalovila. Edini kandidat za to odgovorno funkcijo DRAGO KUNČIČ, direktor podjetja Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer, ki ga je predlagal delavski svet, je povsem »pogorel« po tajnem glasovanju. Od 54 navzočih delegatov seje zanj odločilo le 8, 43 jih je bilo proti, 3 glasovnice pa so bile neveljavne. To se je dalo nekako slutiti že po predstavitvi programa in nalog omenjenega kandidata, ki je na začetku povedal, da ne pozna pristojnosti izvršnega sveta. Poleg lega je zelo nevešče odgovarjal na številna vprašanja delegatov, ki so se nazadnje sprevrgla v kviz znanja o tem in onem. In kot je pravilno ugotovil delegat zbora KS GORAN ŠOSTER, »bi ob tem kvizu morali biti užaloščeni vsi drugi, ki niso zmogli vsaj toliko poguma, da bi lahko izpostavili svojo kandidaturo.«
Sicer pa so na skupni seji ljutomerski poslanci že prej obravnavali odstopno izjavo predsednika izvršnega sveta FRANCA ŠTRAKLA, ki mu je funkcija prenehala konec minulega leta. Ta odstop predsednika občinske vlade, ki naj bi s I. februarjem odšel na novo delovno mesto, pa ima za posledico tudi odstop celotnega izvršnega sveta. Seveda bo ta svojo funkcijo opravljal do izvolitve novega izvršnega sveta. Vse navedeno je jasno opredeljeno tudi v ugotovitvenem sklepu, kar pa nekaterim delegatom ni bilo do-
podpredsednikom SO
volj in so po nepotrebnem še naprej zapletali zadeve. Ko je grozila nevarnost, da se ne bodo mogli izogniti farsi je vendarle prevlada! zdrav razum in so z večino glasov vendarle sprejeli odstopno izjavo Franca Štrakla. Morali pa so podaljšati rok za evidentiranje kandidatov za mandatarja novega ljutomerskega izvršnega sveta do 15. januarja 1992. Dotlej naj bi se v poslanskih klubih dogovorili za najprimernejšega kandidata in ga potrdili na izredni seji občinske skupščine.
Srečnejšo roko pa so imeli pri izbiri kandidata za podpredsednika skupščine občine. Z 51 glasovi (proti sta bila le 2, ena glasovnica pa je bila neveljavna) so za to odgovorno funkcijo izvolili FRANCA LUBIJA, ing. agronomije v KZ Ljutomer— Križevci, ki ga je predlagala Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka, podprla pa tudi Demokratična zveza-NDS, ki je navedla, da je kandidat politično aktiven in dobro seznanjen z gospodarsko problematiko v občini, posebej v kmetijstvu. Novoizvoljeni podpredsednik SO Franc Lubi je ob tej priložnosti dal tudi slovesno izjavo.
Z dvema dopolniloma so ljutomerski poslanci sprejeli tudi predlog občinskega poslovnika in osnutek odloka o ustanovitvi in organiziranju javnih zavodov v vzgojno-izobraževal ni h dejavnostih ljutomerske občine, ki bo nekaj časa v širši javni razpravi.
MILAN JERŠE
RADENCI
*
Bilo je to prvo božično-novo-letno srečanje z našimi zdomci v domovini z novo oblastjo in novim družbenim sistemom na začetku mednarodnega uveljavljanja (priznavanjai samostojne države Slovenije. Da se bodo zbrati v Radencih, je bila dana pobuda na sestanku koordinacijskega odbora slovenskih društev v deželi Baden-Wurtemberg v ZR Nemčiji, ki sta jo podprla tudi minstrstvo za Slovence po svetu in narodnosti v domovini ter občina Gornja Radgona in revija Naša Slovenija. Gostitelji v hotelu Radin so bili nekoliko v skrbeh, da bo udeležba slaba, so se krepko ušteli. Kongresna dvorana je bila premajhna za vse, ki bi radi posedli, spremljali pester kulturni program in se pogovarjali o vprašanjih, ki so jih zanimala.
NE »MILOŠČINA«, AMPAK POSLOVNO SODELOVANJE
. Minister za Slovence po svetu •n narodnosti v Sloveniji dr. Janez Dular je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da so bila takšna srečanja tudi v minulih letih, vendar je bilo od njih zelo malo sadov, ker ni bilo sistemskih možnosti, da bi uresničevali načrte, želje in potrebe. Ni bilo tudi ustrezne zakonodaje, v politiki pa je vladalo v bistvu neko nezaupanje do zasebne pobude in vse to je v koreninah onemogočalo kakšme koli odločnejše poteze v tej smeri. Spremembe v zadnjih letih pa so prinesle prebuditev novega upanja, pa tudi nove pripravljenosti za sodelova nre pri dogajanju v Republiki Sloveniji. Med Slovenci na tujem je prišlo do nekaterih akcij, o kakršnih se nam nikoli niti sanjalo ni. To je bila, denimo, odločna podpora slovenskemu plebiscitu o samostojnosti, to so bile celo prve slovenske demonstracije na tujem v podporo svoii domovini, in navsezadnje so ti ljudje poslali v Slovenijo tudi ogromno gmotno pomoč za odpravo po: sledic vojaške agresije. Prispevki še prihajajo. Vendar pa si trajnega sodelovanja ne predstavljamo tako, da nam bodo Slovenci iz tujine v naših stiskah večno pošiljali »miloščino«, temveč bi bilo treba poiskati možnosti za poslovno sodelovanje, od katerega bodo imeli koristi tudi zdomci in izseljenci. Nekaj takšnih primerov je že zaživelo. Besedo miloščina
1, februarjem odhaja na novo delovno mesto v Pomursko banko. Hkrati je pojasnil zaplete ob registrski tablici MS s klasom in štorkljo, ki po mnenju poslancev lahko vendarle ostane. Nobenih zadržkov ni bilo tudi pri imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega centra Murska Sobota BRANKA MERNIKA za naslednje 3 mesece in METKE GIDER za vršilko dolžnosti ravnateljice OŠ Tišina, ki je nasledila OTIL1-JO KREFT (razrešili so jo iz zdravstvenih razlogov).
Več razprave pa je bilo pri imenovanju komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Pomisleki so bili glede sestave komisije, češ da je v
Zdomci so presenetili
PRIŠLO JIH JE VELIKO VEČ, KOT SO PRIČAKOVALI - MINISTER DULAR SE JE NAJBRŽ POTIL ZARADI ŠTEVILNIH »VROČIH« VPRAŠANJ - NA POMOČ SO ML PRISKOČILI TUDI DRUGI NAŠI MINISTRI IN VLADNI PREDSTAVNIKI, NAZADNJE PA JE PRIŠEL V RADENCE ŠE PRVI VLADNI MOŽ LOJZE PETERLE
pa so nekateri udeleženci srečanja ministru Dularju zelo zamerili, ker so jo razumeli drugače. Kasneje je to Še enkrat pojasnil in zdelo se jej da je bil nesporazum odpravljen.
PARTNERSTVO POD ENAKIMI POGOJI
Zdaj, ko smo samostejna država, prevzemamo tudi vse tiste pristojnosti, ki so povezane z delovnimi razmerji in zaposlovanjem doma in v tujini, o čemer je imela doslej glavno besedo zvezna federalna oblast. Zato bo treba sporazume ali razne konvencije, ki so urejale položaj naših delavcev v drugih državah, obnoviti, prevzeti ali pa popolnoma spremeniti. Prav tako mora naša država spremeniti, in to že dela, vse tisto, kar je povezano s tržnim gospodarstvom, tako da bodo naša podjetja tudi vabljiveiša za vlaganja tujih partnerjev. To je bila osnovna misel ministrice za delo Jožice Puhar.
Ali ima vlada pripravljen kakšen konkreten program, s katerim bi pritegnila k vlaganju v naš gospodarski razvoj tudi zdomce, je bilo eno od vprašanj na to temo. V razmerah tržnega gospodarstva je najbolje, če je taksno sodelovanje neposredno med partnerji pod enakimi pogoji za vse, ki živijo doma ali na tujem, je bilo kasneje rečeno v odgovoru. Kot konkreten zgled pa kaže omeniti projekt Tretja slovenska univerza, s katerim nameravamo pritegniti predvsem slovenske izobražence na tujem. Žal projekt zaenkrat miruje, ker ni dovolj denarja, da bi ga lahko uresničevali.
, Minister za šolstvo in Šport dr. Peter Vencelj pa je menil, da je največje slovensko podjetje šolstvo, ki vključuje okrog 400.000 udeležencev. Od tako imenovanega usmerjenega izobraževanja smo se preusmerili v izobraževanje za delo, za pomoč mlademu človeku pri njegovi rasti in za šir še razumevanje tistega, kar se v svetu dogaja. Sola mora biti pri tem nevtralna in strokovno odprta, ne pa ideološka, strankarska... Meje slovenskega šolstva pa se razpredajo povsod, kjer ži
njej preveč mladih, ki da niso dovolj dobro seznanjeni s povojnim dogajanjem, da je treba vanjo vključiti več ljudi z obmejnih območij in kmetov. Najpomembneje pa bo, kot so dejali, da po nepotrebnem ne bo novih krivic. Določena je bila tudi komisija za preimenovanje naselij in ulic v občini. S predlogi bo sodeloval tudi mestni svet Murska Sobota.
Na skupnem zasedanju pa je bila namenjena precejšnja pozornost programu posodobitve občinskih cest v letih 1991-93. Po besedah predsednika IS IVANA OBALA bo letno možno asfaltirati skoraj 30 kilometrov cest, zlasti na Goričkem. Denar bo zagotovljen iz občinskega in republiškega proračuna ter z združevanjem sredstev KS, katerih sou-
vijo slovenski otroci, tako tudi v tujini, kjer je slovenska šola še bolj potrebna. Z učitelji dopolnilnega pouka na tujem bo potrebno spet obnoviti stike, da bi lahko še naprej uspešno opravljali svoje zelo pomembno poslanstvo med zdomskimi otroki.
DRŽAVLJANSTVO, POTNI LIST, REGISTRSKE TABLICE
O tem, kaj se je zgodilo oziroma spremenilo pri notranjih zadevah v Republiki Sloveniji, je navzoče seznanil mag. Slavko Debelak, direktor uprave za upravno-pravne zadeve. Povedal je, da je prišlo do številnih sprememb, najpomembnejša pa je slovensko državljanstvo. Vsi tisti, ki so imeli na dan plebiscita o slovenski samostojnosti — 23. decembra 1990 — stalno prebivališče v Sloveniji, so imen pravico vložiti zahtevek za slovensko državljanstvo. To je bil osnovni kriterij, ki ga je naša država zapisala tudi v Listino o dobrih namenih, ki jo ie sprejel slovenski parlament. Vendar pa ie bilo to sprejeto pred vojno v Sloveniji, zato tisti, ki so medtem storili kaznivo dejanje zoper Republiko Slovenijo, in tisti, ki bi ogrožali našo varnost, ne bodo mogli dobiti slovenskega državljanstva.
Druga pomembna novost je slovenski potni list, ki je modre barve in izdelan tako, da bi ga radi posnemali tudi drugod. Do novega leta pa so ga priznali že v 15 državah. Ta potni list bo omogočal tudi več državljanskih pra; vic vsem tistim našim ljudem, ki imam stalno prebivališče v tujini, zaradi česar med drugim ne morejo dobili osebne izkaznice.
Skoraj vse pa je pripravljeno tudi že za izdajo novih registrskih tablic za motorna vozila Akcija zamenjave naj bi stekla že ta mesec.
Z Nemčijo, Švico in Avstrijo pa je pripravljen preliminarni sporazum, ki bo omogočal, da bodo te države po priznanju Slovenije dajale našim državljanom z modrim potnim listom konzularno zaščito v tujini,.
deležba bo najmanj 5-odstotna. Spodbudno je, da bo IS proučil možnosti, da bi v naslednjih 5 letih asfaltirali vse ceste v občini, s KS, kot je tudi mačkovska, pa se bodo dogovarjali o podrobnostih. Zapletlo pa se je pri predlogu odloka o reorganizaciji javnih VIZ-ov v osnovnem šolstvu. Čeprav si prizadevajo zadeve normalizirati in racionalizirati število zaposlenih, so nekateri znova načeti vprašanje pristojnosti zavodov in šolskih svetov ter svetovalnih služb. »Ni pomembno ime, ampak vsebina. Nehajmo se bitke za oslovo senco in zadev ne zavlačujmo zaradi političnih iger!« je najbolj zgovorno opisala dogajanje v parlamentu BRIGITA BAVČAR.
MILAN JERŠE
V letu 1992 bo UBK banka d.d. Ljubljana odprla ekspozituro v Murski Soboti, zato je napočil Čas, da se vam predstavimo.
CARINA
Tudi o carinski službi je bilo rečeno na kratko, in sicer da je le-ta popolnoma v pristojnosti Republike Slovenije. I.juaie so več ali mani isti, tudi uniforme so zaenkrat še stare, način njihovega dela pa se je precej spremenil. Skušajo vpeljati takšno carinsko službo, kot jo pozna Evropa. Kasneje smo se pozanimali, kako je z uvozom blaga naših dr-žavljannv, ki so tta delu v tujini. Če živijo tamkaj več kot 2 leti, lahko enkrat letno uvozijo brez plačila carine blago v skupni vrednosti 700 ameriških dolarjev. Tujo valuto lahko seveda prinesejo v neomejenih količinah, ko pa se vračajo, smejo odnesti iz Slovenije največ 9900 tolarjev na osebo. To velja tudi za domače potnike, ki lahko nesejo v tujino le tujo gotovino v protivrednosti največ 1000 nemških mark. Bančno potrdilo pa ni potrebno.
DIREKTORJEM NE POMAGA VEČ PARTIJSKI SEKRETAR
Ko je že kazalo, da se bo pogovor konča! brez predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, je le-ta vendarle prispel z okrog 3-umo zamudo zaradi zasedanja slovenskega parlamenta. Kar takoj je moral odgovarjati na dokaj številna »provokativna« vprašanja, ko da bi bil na zatožni klopi. Obenem pa je razlagal svoje oziroma vladne poglede na razvojna vprašanja Slovenije. Med drugim je dejal, da sedaj direktorjem ne pomaga partijski sekretar, ampak se ie treba enostavno izkazati v praksi, kjer veljajo pravila tržnega gospodarstva. Potrebno pa bo seveda še marsikaj spremeniti, da bomo uspešneje stopili iz socialističnega sistema gospodarjenja. To bo med drugim omogočala tudi nova lastninska zakonodaja. Po njegovem mnenju je na Zahodu kontrola nad poslovodnimi organi tista, ki gospodarstvo drži pokonci. Pri nas pa direktorji, kr so prevzeli podjetja v preteklosti po tedaj znanih merilih, izkoriščajo svoj položaj. Službo družbenega knjigovodstva bomo nekaj časa še imeli, nov zakon pa bo namesto nje prinese! finančno policijo-	JOŽE GRAJ
Ime banke
Imenujemo se UBK banica, delniška družba Ljubljana. NaŠ sedež je v Ljubljani, na Tržaški 116.
Ustanovitev
Oktobra 1990 nas je ustanovilo 47 delničarjev - podjetij in družb $ področja kemične industrije, financ, zavarovalništva in trgovine.
Ustanovitveni kapital
Ustanovitelji so vplačali 117 mio dinarjev, razdeljenih na 23.580 delnic na ime.
Vrsta banke
UBK banka d. d. Ljubljana je univerzalna banka z vsemi potrebnimi dovoljenji.
Specializacije banke
Poleg univerzalne celovite bančne storitve gradimo koncept specializacij in osebnega obravnavanja naše klientele. Med drugim banka razvija tudi poslovanje faetoringa in investicijskega bančništva.
Posli banke
UBK banka d.d. opravlja naslednje:
•	sprejema denarne depozite vseh vrst
•	daje in najema posojila
•	kupuje menice in Čeke
•	izdaja vrednostne papirje
•	kupuje in prodaja vrednostne papirje
•	izdaja jamstva, garancije, avale in druge oblike garancij
•	faetoring
•	financiranje leasinga
•	investicijsko bančništvo
UBK banka d.d. za občane opravlja naslednje: • hranilništvo
•	sprejema denarne depozite
•	daje posojila
•	kupuje vrednostne papirje
UBK banka d.d. opravlja devizno valutne posle in posle s tujino ter depotne posle, prav tako tudi posle finančnega in pravnega svetovanja.
Sedež banke
Sedež UBK banke:	Ljubljana, Tržaška	116
Sedež ekspoziture:	Ljubljana, Zaloška	54
Sedež predstavništev	Škofja Loka,
Titov trg 3/A Murska Sobota, Kidričeva 15
Blagajniška mesta: 25 blagajniških mest po podjetjih.
Upravljanje banke
UBK banko d.d. poleg zbora upravlja tudi šestčlanski upravni odbor. Predsedujeta Branko Paš, dipl. oec. in Rihard Jerebic, dipl. oec. Banko poslovno vodi direktor banke Matjaž Kaštrun, dipl. oec. z vodstvom banke, sestavljenim iz ekonomskih in pravnih strokovnjakov.
H
BANKA
VESTNIK, S. JANUARJA 1992
Stran 3
KOLUMNA
politična scena tega trenutka
ŠTEFAN SMEJ
Svetovno poslanstvo mrtvega Demosa
Dejanja, zla človeka prežive, dobrota cesto se z ljudmi pokoplje Tako nekako je govoril Shakespearov Antonij nad Cezarjevim truplom. Neka druga znana rečenica pa pravi, da naj se o mrtvih ne govori drugega kako samo dobro. De Mortuis nil nisi bene!
Kakšno truplo m kakšen mrtvec je Demos? Kako govoriti o tem čudnem političnem stvoru? Zelo čudnem.
Za sodbo o njem je potrebno imeti zgodovinsko distanco Potisnimo ga torej malo v zgodovino in poglejmo, kakšen resnično čuden stvor, kdo ga ie v resnici spočel.
Demos je poosebljal tisti politični akt, ki ga je bilo potrebno opraviti kot »popravek« politične zgodovine — za nazaj seveda. Zgodovine pojavov za nazaj ni mogoče popravljati. Tisto, kar seje zgodilo, seje zgodilo. Zgodovino pojavov je mogoče popravljati in usmerjati samo tukaj in sedaj. Z zelo dobro politiko jo je mogoče dokaj verjetno določati tudi za naprej. Z zelo dobro politiko.
Ha je pn Demosu kljub vsemu šlo tud) za zgoaovmsKi reuo-gardizejn- Za popravljanje politične zgodovine, ne zgodovine pojavov Sloje za nujen sestop do tiste politične točke, na kateri seje nezgodovina začela. Nezgodovina v evropskem smislu. To, česar evropska zgodovina ni sprejela za svoje, marveč ie ves čas tiščala za železno zaveso, je bil marksistični konec zgodovine. Politično enostrankarstvo oziroma »nestrankarstvo« je z evropskega stališča nezgodovinsko. Evropa tega ne priznava za del svoje politične preteklosti
Toda Evropa je valilnica duha. Na njenih tleh je nastala tudi takšna teorija: Ker seje z »zgodovinskim« vpogledom na ves dot-lejšnji tok zgodovine spoznalo, daje bila vsa zgodovina zgodovina razrednih bojev, je bilo potrebno začeti graditi Novi Jeruzalem. Tako pravi marksistično-heglovska filozofija zgodovine Dolomitska izjava, ki sojo sprejele vse takrat dejavne in obstoječe slovenske politične stranke, je novojeruzalemsko dejanje. Z njim so vse slovenske politične stranke priznale, da je nastopil prelomni zgodovinski trenutek, ko lahko in tako rekoč mora nastopiti Partija.
Ce je šlo takrat za prevaro, če je bil Kocbek, ko je podpisoval Dolomitsko izjavo, premehek in naiven, to zdaj sploh ni vec vprašanje.
Podpisu Dolomitske izjave je kot kolektiv politične zgodovine moral slediti podpis Demosove izjave. Kajti Demos je spočela Partija.	ww
Slovenske politične stranke so morale zato iti nazaj na izvorišče svojega samoukinitvenega dejanja in ga z zamenjanim predznakom ponoviti. Ce je slo pri podpisovanju Dolomitske izjave za naivnost m nesamostojnost, potem so morale vse te naivne in nesamostojne stranke to dvoje še enkrat vzeti nase. Ponovno so morale postati še bolj politično neizkušene in nesamostojne, kakor so v resnici bile, ter se združiti v Demos. V ta čuden politični stvor.
Ce pa podpis Dolomitske izjave ni bilo predvsem naivno dejanje, ki gaje inscenirala zvrta Partija, potem so se »izigrane« politične stranke morale tudi same spogledovati z eshatološkostjo svojega dejanje. Tudi one same so morale pristajati na heglovsko idejo o koncu zgodovine. Vsaj implicitno, vsaj vpričo vojnega dogajanja, zaradi strahu in poguma. In so podpisale svojo ukinitev.
Tudi v tem primeru je bi! Demos ustrezen in potreben popravek politične zgodovine. Kajti tudi tokrat je bilo temu delu srednje Evrope, temu slovenskemu narodiču, kr sam o sebi misli na zakoten način (mogoče ne upravičeno?), podeljeno prvenstvo. Demos je bila tista združba »po svoje nekoliko norih«, kakor je zapisal pronicljiv komentator, ki so s; v tem času umislili svojo državo. Tudi tokrat je Evropa najprej kazala malo razumevanja za eshato-loško poslanstvo teh čudnih slovenskih stokačev in norcev. Kaže pa, da jih v tem novem »nezgodovinskem« poskusu ne bo obšla in jih bo priznala.
Demos je tako zelo slovenska stvar, da bi lahko pomenil tudi začetek konca slovenske nesamostojnosti. Tako zelo slovenski je. da ob vzkliku »Naj živi Demos!« zaslišimo tudi vzklik »Naj živi Partija!«
Hvala Bogu, da sla oba mrtva.
Zdaj bi bil čas, da bi začeli delati zelo dobro politiko Če smo z Dolomitsko izjavo in Demosom skušali biti eshatoioški in pred drugimi, če smo skušali biti orodje duha svetovne zgodovine in smo zganjali nezgodovinske in nepolitične poskuse (vendar ne brez vpliva na svetovno zgodovino in politiko!), potem moramo zdaj iti skupaj z drugimi.
Rimski klub, ki je bil ustanovljen 1968 kot »vest sveta«, je takrat izdal poročilo z naslovom Meje rasti. Napovedoval je temno ekološko prihodnost. Očitali so mu, da je preveč negativno eshatoioški, da zastrašuje z napovedovanjem katastrof. Nedavno ie izdal svoje drugo poročilo z naslovom Pna globalna revolucija V njem ugotavlja, da je ekološka prihodnost še bolj temna, kakor je napovedoval. Napovedi iz njegovega prvega poročila se udejanjajo Zato med drugim pravi: »Samo maloštevilni politiki na oblasti se zavedajo globalne narave težav, kijih čakajo, m komajda se jim svita, kako spremenljivi so njihovi učinki Strokovne pogovore o pomembnih gospodarskih, političnih in socialnih problemih je mogoče pogosteje slišati po radiu in televiziji kakor v parlamentu. Dejavnost političnih strank je toliko omejena na predvolilni boj in medstrankarske spore, da demokraciji prej škodujejo kakor koristijo.«
Prava zgodovinskost mrtve Partije in rajnkega Demosa se bo morala šele potrditi.
HANS JOACHIM WERNER: NEMŠKI SOCIALDEMOKRAT
Konferenca konferenc slovenske levice v Soboti?
Zvečer na otvoritvi bienala male plastike v Soboti mi je prijatelj Kolmanič predstavil gospoda Hansa Joachima VVernerja. Ugotovil sem, da mi ni znano samo njegovo ime, temveč mi je nekam znana tudi njegova podoba.
Od eksponentov soboške politične levice sem namreč že velikokrat slišal zanj in vsak med njimi se je skliceval nanj kot na tistega nemškega socialdemokrata, ki da daje prav njegovi stranki. Pa je bil enkrat to naš socialdemokrat, drugič pa prenovitelj. Za te pa je znano, da se med seboj prepirajo.
Od tod torej znanstvo z njegovim imenom. Kar pa se njegove fizične podobe tiče, je gospoda VVernerja mogoče videti na soboških prireditvah kot predstavnika prijateljskega mesta Ingolstadta. Ima pa gospod Wer-ner na sebi nekaj femininega, čeprav je visokorasel moški s športno postavo. Morebiti zato, ker je zmožen ženske skrbnosti — v prostem času veze gobeline. Še bolj pa se njegova čutna narava kaže skozi to, da je predsednik organizacije za prizadete, ki jih že šest let vozi na dopust v Moravske Toplice. V Mursko Soboto hodi že dolga leta. Med pogovorom se je spomni) nekega svojega zanimivega tekmovanja s paračinskim županom na obhajanju soboškega občinskega praznika že daljnega leta 1979. Navadil se je na nas. Rekel je, da je v Vestniku spremljal polemike, ki so hušknile na piano ob komentarju, da naj bi Nemci sešivali našo sprto politično levico.
Kdo je torej ta nemški socialdemokrat, ki ga imajo za svojega prijatelja tako (domnevno) post bol jševiški prenovitelji kakor tudi (zakleto) antiboljševiški socialdemokrati?
Na njegovi posetnici piše, da je član sveta podjetja v Audiju, odgovoren za delo z javnostjo. Med drugim pa je tudi pisec etnografskega vodnika po Prekmurju.
SOCIALDEMOKRATSKA TRADICIJA
Menda ste tudi novinar?
VVerner: Novinar in etnolog. S svojo študijsko kariero sem tako rekoč sodeloval v nekem modelnem poskusu. Novinarska šola je takrat sodelovala z univerzo. Danes je to šola za diplomirane novinarje, v tistem Času pa je šlo za poskus. Skupaj z nekim kolegom sva bila prva v Nemčiji, ki sva končala ta študij.
Vprašanje: Potem pa ste začeli s politiko?
Werner: V socialdemokratski stranki Nemčije sem od devetnajstega leta.
Vprašanje: Je to nekakšna družinska tradicija, kakor je za Nemčijo sploh znano, da otroci nadaljujejo na tisti politični strani, kjer so bili njihovi starši?
VVerner: Da, toda vedno samo vsaka druga generacija.
Vprašanje: Kako, tako kakor nekakšen korektiv? V skladu s tistim političnim pravilom, ki pravi, da se levica in desnica dopolnjujeta: levica oslabi gospodarstvo in okrepi socialno državo, nakar mora slediti desnica, ki gospodarstvo vnovič spravi k sebi in zaostri merila za socialno varstvo?
VVerner; Moj prapraded je bil zraven, ko se je 1863. ustanavljala SPD (socialdemokratska stranka Nemčije — op. pisca).
Vprašanje: Vaš oče pa je bil potem pri krščanskih demokratih oziroma sploh na desnici...
VVerner: Moj oče je Hrvat in s politiko nima čisto nič.
Vprašanje: Aha, torej vaš prapraded po materini strani je bil med ustanovitelji SPD.
VVerner: Da. Potem je bil v tej stranki moj ded in zdaj jaz, ki sem v stranko sprejel svojo mater.
Vprašanje: Obstaja tudi pri vas tista predstava o socialdemokratih. po kateri ti niso prav primerni za gospodarjenje.
VVerner: Tudi, vendar ne ustreza. To je predsodek.
Vprašanje: Vendar pa pojdimo zdaj nazaj k vaši karieri. Po študiju ste bili zaposleni pri ingol-stadtskem časopisu Donau-Kurie-rin, to vas je tako rekoč pripeljalo do znanstva z našimi kraji in ljudmi?
VVerner: Pri Donau-Kurirju, ki je neodvisen časopis, sem začel takoj kot urednik. Poslali so me sem v Mursko Soboto, leta 1979. K Audiju sem odšel leta 1985.
Vprašanje: Kakšni so bili vaši prvi vtisi, ko ste prišli sem. Ali ste bili na kak način zaznamovani z vnaprejšnjimi predstavami o nas, o Jugoslaviji?
VVerner; Bil sem pod vtisom velike gostoljubnosti. Sicer pa sem Jugoslavijo pozna! od prej, po družinski plati. V Mursko Soboto sem takrat 1979. prišel na občinski praznik. Podpisali smo partnerstvo med Mursko Soboto in Ingolstadtom. Bili pa so takrat navzoči tudi zastopniki iz Parači-na. Tega danes nemara ni več dobro pisati ali pač'? {Se smeje.) Paračinski župan je bil takrat Slobodan Milivojevič in na tega imam neki poseben spomin. Bil je približno dva metra visok, veterinar, njegov obseg je bil zelo zajeten. Skupaj s članom iz naše delegacije dr. Gotzem sva z njim udarila stavo v pitju.
Vprašanje: In vidva z dr. Gbt-zem sta stavo dobila.
Werner: Ne. Pili smo vino. Videla sva, da dobro pije, toda menila sva, da ga bova skupaj zmogla. Nazdravljala sva z njim, enkrat on, enkrat jaz, on pa z obema. Po petih litrih vina, ko sva bila že dokaj premagana, sva zvedela, da Paračinec nese devet litrov vina, zato sva se predala.
Sicer pa nazaj k osnovni temi. Soboški županje bil takrat Kare! Sukič. Ingolstadtska SPD je v
»Slovenska socialdemokracija si mora najti svojo identiteto,« pravi etnolog, novinar, politik, »znanec iz sosednjega Ingolsladta« ter združevale« slovenske levice Hans Joachim VVerner.
Foto: Jože Graj
mestni skupščini predlagala to partnerstvo z Mursko Soboto. CSU (krščansko-socialistična unija) je temu nasprotovala. Zato, ker je bila takrat v Jugoslaviji aretirana nemška teroristka Brigite Monhaupt, ki je vaša takratna država ni hotela izročiti Nemčiji. Mestni svet je potem kljub temu potrdil naš predlog.
Vprašanje: Ingolstadt je v partnerskem odnosu z več mesti.
Werner: Murska Sobota je naše najmlajše partnersko mesto. Tovrstne stike imamo že od prej s francoskim Grassejem, italijansko Carrero in angleškim Kircal-dyjem.
ZDRUŽEVANJE EVROPE
Vprašanje: Prijateljevanje s Soboto je razumljivo. V Ingol-stadtu je tovarna Audi, v kateri dela veliko naših ljudi. Zakaj pa ste se pravzaprav začeli družiti z drugimi mesti?
VVerner: V sklopu evropskega procesa združevanja smo že takrat pred leti začeli na ravni mest tisto, kar se danes dogaja na državni ravni. Nobenega drugega razloga ni bilo kakor ta, da si mesta poiščejo partnerje in tako začnejo utirati pot združevanja.
Vprašanje (Kolmanič): Je bila to že neka oblika regionalizacije?
VVerner: Lahko bi tako rekli, čeprav to ni bil ekspliciten namen. Je pa to k temu gotovo pripomoglo.
Vsekakor pa smo mi nemški socialdemokrati za Evropo regij, za to, da bi se mnoge odločitve sprejemale na regionalni ravni. Slovenija naj bi bila prav tako ena od evropskih regij, tako na primer kakor Bavarska ali Avstrija.
Po mojem mnenju pa bo socialno pravična Evropa možna le, če bo obstajala močna socialdemokracija. Socialdemokracija pa bo močna le, če bo obstajala enotnost.
SMERI IN USODE -SOCIALIZMA
Vprašanje: Razumem, na kaj namigujete, vendar bi vas kiiub teinu želel prej vprašati še nekaj drugega, za kar mislim, da vsekakor m brez odziva prav v tem sporu na levici pri nas. Vseskozi je namreč tukaj v igri tudi vprašanje naše samozavesti. Najprej smo »prostovoljno« prenašali nedemokratični sistem vladavine ene same stranke. V krogu evropskih držav to gotovo ni odlična provenienca, ker v tem krogu velja, da si je vsaka politična in državna skupnost sama kriva, če si ni znala oziroma si ni hotela izposlovati ustreznega političnega sistema.
Zdaj nam spet namigujejo, predvsem listi na jugu, pa tudi mnogi projugoslovani tukaj — dejstvo pa je. da so takšni prej na riolitični levici kakor drugod v po-itičnem prostoru — kako smo nebogljeni In nespametni, ko se prostovoljno podajamo pod vpliv germanizacije.
Kako gledate na to, kako ste nas videli takrat?
VVerner: Za nas socialdemokrate je bilo to pri vas nekaj fascinantnega, ta eksperiment samoupravljanja. Menim tudi, da je bila Jugoslavija najbolj razvita socialistična država. Vedno sem se izogibal temu, da bi Sovjetsko zvezo označeval za socialistično državo. To je bila diktatura bon-cev, vplivnih ljudi komunistične stranke. Vi pa ste seveda prepričani, da je bilo tukaj enako! (Se zasmeje.) Kakorkoli, mi smo vedno razlikovali med tako imenovanimi socialističnimi državami in Jugoslavijo.
Vprašanje: Očitno ste vi bolj gledali na teoretično uresničitev socializma kakor na praktično.
Werner: No da, kar se praktične plati tiče, nismo imeli tako dobrega vpogleda. Videli pa smo, da je življenjski standard v Jugoslaviji bohši kakor drugod v socialističnih državah. Čeprav so bile predpostavke za gospodarski razvoj tukaj slabše, ste ta zaostanek zelo nadomestili. Ugotovili smo tudi, da je Tito spreten, ker je vedel Jugoslavijo uveljaviti kot voditeljico neuvrščenih držav, kar je imelo mnoge ugodne gospodarske posledice.
Vprašanje: Ali ste skušali kdaj na politični ravni prek svojih stikov s komunisti takrat kaj spremeniti, ste kdaj dajali kakšne pobude za prehod od enopartijskega sistema v parlamentarnega? Ali pa se vam to ni zdelo diplomatsko?
Werner: Seveda ne. Tudi zdaj sem v nekoliko kočljivem položaju, ker se nočem vmešavati v interne probleme levih strank. Vse te stranke pa hočejo postati članice socialistične internacionale.
Vprašanje: V tem primeru pa se pravzaprav morale vmešavati, ker pogojev za sprejem očitno ne izpolnjujejo, saj bi bile sicer že sprejete v to organizacijo.
VVerner: Vendar potem to ni več vmešavanje, marveč postavljanje pogojev, kijih morajo izpolniti tisti, ki se želijo včlaniti.
Vprašanje: Katera od teh levih strank bi morala po vašem mnenju pri sebi največ spremeniti, da bi izpolnila pogoje za sprejem? Ali obratno, katera je najprimernejša za vključitev?
VVerner: Cisto formalno gledano so slovenski socialdemokrati v dobrem položaju. Kako pa so mogli s krščanskimi demokrati stopiti v koalicijo, to ie bilo zame popolnoma nerazumljivo.
Spreminjajo pa se vse stranke. Včeraj so prenovitelji v Postojni spremenili ime in se poslovili od svoje preteklosti. Ce sem prav razumel, so se odločili, da se ne bodo šteli za stranko naslednico Zveze komunistov
Vprašanje: To je bil tudi Pučnikov očitek prenoviteljem in neke vrste pogoj za združevanje te in njegove stranke.
VVerner: V nekem smislu pa je vse skupaj rudi razumljivo, tako Pučnikov očitek kakor tudi zavlačevanje prenoviteljev. Ne moreš se spremeniti v enem dnevu. Jasno, da so v tej stranki še ljudje, ki mislijo po starem, in to je potrebno tako sprejeti.
Vprašanje: Je to, kar se je zgodilo v Postojni, primerljivo s tistim, kar so nemški socialdemokrati naredili v svojem badgodes-berškem programu, ko so dokončno postavili za pik med seboj in leninizmom.
VVerner: Za tovrstno celostno sodbo imam premalo informacij, vendar pa ni dvoma, da Bad Go-desberg za nemško socialdemokracijo ni bil tako pomemben kakor Postojna za slovenske prenovitelje. Tukajšnja sprememba je bila radikalnejša. Kajti nemška socialdemokratska stranka je bila že vseskozi demokratična organizacija, v kateri ni vladal demokratični centralizem kakor pri komunistih.
Kar se slovenskih socialdemokratov tiče, pa moram reči, da je to zelo heterogena stranka. Tako se jaz na primer s Kolmaničem strinjam v vseh pomembnejših rečeh, tako glede gospodarstva kakor mirovniške politike. Kar pa ne pomeni, da hočemo mi biti paternalistični in pričakujemo, da se bo slovenska socialdemokracija profilirala po naših pred-stavan. Socialdemokrati si morajo najti svojo slovensko socialdemokratsko istovetnost. Gotovo pa si težko predstavljam razlike, ki bi izhajale iz razumevanja gospodarske demokracije, mirovne politike in odnosa do smrtne kazni. Ne vem, kako bi bil lahko nekdo v tei stranki, zagovarjal pa bi smrtno kazen.
Vprašanje: So to tudi poglavitne teme, po katerih se v Nemčiji razlikujeta levica in desnica?
Werner: Da, razlikujemo se po gospodarski, mirovni in socialni politiki.
Vprašanje; Zadeve okrog splava so pri vas že mimo?
VVerner: Ne,prav zdaj se začenja to področje vnovič problematizirati, ker se je Nemčija združila m je bila v Vzhodni Nemčiji glede tega drugačna zakonodaja kakor v Zahodni. V združitveni pogodbi pa piše, da bomo imeli tukaj enotno politiko, zato pričakujemo burne razprave.
Vprašanje: Okrog ekologije ni razlik?
VVerner: Ekološka vprašanja so seveda zelo temeljna in neizogibna. Zato se jih vsi lotevajo enako energično.
Vprašanje: Prei ste omenjali gospodarsko demokracijo. Kaj je to?
VVerner: Mi razlikujemo med tržnim gospodarstvom in socialnim tržnim gospodarstvom. Medtem ko v prvem država nikoli ne posega v gospodarstvo, ki je prepuščano popolnoma samo sebi, v drugem poseže takrat, ko šibkejšim grozi, da bodo na trgu propadli.
KDO JE PRVI MED ENAKIMI
Vprašanje: Povejmo torej zdaj še nekaj o sporu, ki ga ie vzredilo Vestnikovo pisanje o obisku prenoviteljev in socialdemokratov pri vas v ingolstadtu. Imate glede tega kakšne namene? Jih hočete spraviti skupaj?
VVerner: Najprej so bili pri nas socialdemokrati, v oktobru. Sporazumeli smo se, da mora biti Slovenija priznana Teden dni pozneje so nas obiskali prenovitelji in sprejeli smo skupno izjavo, ki je bila priobčena tudi v vašem časopisu. Potem pa je prišlo do vsega tistega prepiranja.
Vprašanje: Kdo pa je po vašem tukaj tisti, ki v tej zadevi ne deluje v skladu s pričakovanji, recimo v skladu s pričakovanji socialistične internacionale?
VVerner: Tega ne morem presoditi. Ne razumem pa, da socialdemokrati v javnosti priobčujejo svoja različna stališča. To nasprotuje vsem pravilom solidarnosti. Saj ni tako, da mi socialdemokrati ne bi poznali različnih mnenj v stranki, ampak s tem pač ne obremenjujemo javnosti.
Potem pa tista zgodba z boljše-vik>! To je otročje.
Vprašanje: O boljševizmu se ne splača več govoriti ali pa ni upravičeno govoriti?
VVerner: Boljševiki gotovo še zmeraj so, toda nimajo več moči.
Vprašanje: Pintar, kije izstopil iz prenoviteljske stranke, Je rekel, da izstopa, ker je v njej se veliko boljševikov.
VVerner: Če nekdo izstopa, potem mora za to najti tud) neko utemeljitev.
Vprašanje: Ena od spornih reči v sporu na levici je resnica o tem, kaj ste s prenovitelji govorili o Pučniku.
VVerner: Em rij u sem tudi včeraj znova povedal, da si mi socialdemokrati želimo sodelovanje vseh socialdemokratskih moči tukaj v M. Soboti. Zatorej mi o kakšni socialdemokratski moči ne bomo zatrjevali, da se z njo ne splača pogovarjati se, ker je njen predsednik tako ali tako preveč desno.
Kakor pa sem že rekel, socialdemokracija bo močna, če bo enotna. Slovenija je premajhna, da bi imela pet socialdemokratskih strank. Mi si seveda prizadevamo, da bi se to uredilo. Tako kakor nam je zelo za to, da bi tudi gospodarsko sodelovali. Poleg tega da spravljam vsako leto sem tiste ljudi iz organizacije, ki ji predsedujem, sem se pred leti tudi zelo angažiral ob uveljavljanju sodelovanja med Muro in Audijem. Zdaj bom veliko naredil, da bi bila v Murski Soboti kmalu konferenca vseh socialdemokratskih strank v Sloveniji, konferenca za združitev.
Štefan Smej
Stran 4
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
gospodarstvo
Napovedi ministra za industrijo in crudbeništvo Izidora Rejva
Gospodarstvo v novem letu
Ob nedavnem obisku v gornjc-radgonski občini in razgovorih s predstavniki občinske vlade in gospodarstva je minister Rejc napovedal prihodnost slovenskega gospodarstva z besedami ameriškega predsedniškega svetovalca Normana Bailava: »Kakorkoli že je. mi Američani dimenzije vaše Slovenije ne moremo dojeti. Jo pa jaz čutim in vidim, da leži Slovenija na izjemno lepem prostoru, z izjemnimi možnostmi in glede na vzhodne države vidim, da imate veliko prednost. Vaša dolžnost je, da se vas ne prime kakšna senca, da bi se vrgli v naslanjač in pozabili, da se mora delati. Šansa je tu, imate možnosti, tega se zavedajte in ne zapravite nobenega dneva.«
Minister Rejc je predstavil makroekonomski načrt za prihodnje leto, ki gre v smeri, da se absolutno podprejo možnosti za večji izvoz. Dosedanja zunanjetrgovinska bilanca Slovenije je neugodna, podatki kažejo na to, da je še vedno večji uvoz kot izvoz. »To ni alibi ali dobro znamenje za nas,« je poudaril minister Rejc, »potrebno je nekaj narediti. Ce hočemo biti samostojni, moramo biti neodvisno tudi v materialnem pogledu.«
V makroekonomskem načrlu je zajeta problematika jugoslovanskega tržišča s predvidevanjem, da se bo ta zoževal in da je potrebno izpad tržišča nadome Stiti drugje. Po besedah ministra Rejca so vsa vladna prizadevanja usmerjena v zagotovitev čim večjega trga. Poli za to je več, v prvi vrsti pa seje potrebno otresti navajenosti na jugoslovanski trg.
Glavna naloga bo povečanje notranjega povpraševanja. To povečanje so si v vladi zamislili tako, da mnogo blaga, ki ga je Slovenija do sedaj uvažala, ne bo možno več uvoziti. Uvažalo se bo samo tisto, kar je nujno za nemoteno proizvodnjo in življenje.
Zelo pomemben bo tudi tečaj. Ne samo z vidika slovenskih izvoznikov, ki potrebujejo drseči tečaj, ki bo vzdržal pritiske inflacije, temveč tudi zaradi nakupov v Sloveniji.
V letu, ki je pred nami, bodo po napovedih ministra Rejca podjetja morala začeti poslovati na podjetniški način. »Vse to bo od nas zahtevalo, da bomo mora li reševati številne probleme, tudi brezposelnost, da se podjetja
spravijo na raven tržnih možnosti,« je dejal Izidor Rejc »Podjetju določa dimenzije samo trg. V parlament tudi prihaja zakon o stečajih, ki sicer vsebuje vmesno stopnjo, to je poravnava, kjer pa je jasno povedano, da imajo glavno besedo upniki. O prihodnosti podjetja, pa naj bo ta še tako črna, bodo odločali samo oni.«
Izidor Rejc je sjycgovori! tudi o zakonu o privatizaciji in poudaril, da je to proces, ki vodi v kapitalne spremembe v družbi, zalo mora biti pošten in objektiven.
»Če že govorimo, daje privatizacija proces, ki naj bi ga čim-prej izpeljali, moramo biti dosledni,« je dejal, »Participativne delnice gotovo niso delnice, ki imajo lastnost upravljanja. Le navadna delnica je tista, ki prinaša v podjetje ime in priimek in s tem tudi kapital. Če že govorimo, da hočemo vedeti, kdo je lastnik, potem je potrebno navadne delnice spustiti v deželo, To nam svetujejo tudi tuji strokovnjaki, ko pravijo, naj se ne zgledujemo po deželah Južne Amerike, ki proces lastninjenja izvajajo že več kot deset let.«
RENATA FICKO
MURA
Nič več preživetje, temveč profit
Leto, ki se izteka, tudi največji in najuspešnejši pomurski firmi Muri ni bilo naklonjeno — od neugodnega tečaja v začetku leta ia zapiranja južnih tržišč do vojne z vsemi njenimi gospodarskimi posledicami in ukrepov Evropske skupnosti. Kljub vsemu končujejo poslovno leto, ki so ga označili kot leto preživetja, pozitivno s 125 milijoni DEM izvoza in jasno poslovno strategijo za leto 92.
»Že v začetku leta smo v Muri pravilno ugotovili, da imamo zaradi padca kupne moči in političnih težav majhne možnosti prodaje,« je dejal generalni direktor Božo Kuharič na tradicionalni tiskovni konferenci ob izteku leta. »Pravilna in dovolj hitra je bila naša preusmeritev v izvoz, ki je pomenila edino možnost preživetja.«
Mura, ki v izvoz usmerja več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje, bo iztržila 125 milijonov DEM. »Izvažali smo celo med vojno,« je povedal direktor Kuharič. »Naša prizadevanja so se obrestovala, saj na račun lega nismo izgubili nobenega tujega kupca.«
Fizični kazalci poslovanja Mure v letošnjem letu kažejo, da se je izvoz povečal za 14, domača prodaja pa za 19 odstotkov. V podjetju je zaposlenih 6205 delavcev ali 3 odstotke manj kot lani. Število zaposlenih se je zmanjšalo predvsem na račun naravne fluktuacije, v avgustu in septembru pa so na novo zaposlili 130 mladih delavcev. Povprečni osebni dohodek v zadnjih treh mesecih je bil 14.500 SLI. Ko v Muri omenjajo leto 92, ne govorijo več o proizvodnji za domači in tuji trg. Obstaja samo svetovni trg, kjer je obstoj mogoč samo zaradi kakovosti in konkurenčnosti. Glavna smernica Murine poslovne strategije je izvoz, »Ta pa ni odvisen samo od Murinih delavcev, ampak tudi od gospodarske politike mlade države,« je dejal Božo Kuharič. »Zato smo od vlade zahtevali prilagodljiv tečaj tolarja do tujih valut, spodbudna izvozna posojila in brezcarinski uvoz tehnološke opreme, ki je za konkurenčnost v tujini nujno potrebna.«
RENATA FICKO
Medlem ko Ljutomerčani rešujejo največji ekološki problem, povezan s Konusovo usnjar-no, Gornjeradgončani razmišljajo o gradnji nove tovarne usnja v bližini reke Mure
Usnje smrdi, usnjarna še bolj!
Klavnice, kafilerije, usnjarne, sežiganje odpadkov ... vse to so dejavnosti, ki se jih vsi najbolj otepajo. Pa ne, da ne bi bile donosne! Ravno zalo, ker se jih vsi olepajo in so povsod ne-zaželjene, imajo visoko ceno. Tudi usnjarne so si že v preteklosti želeli le redkokje. V vaseh in mestih so jim določili samotnejši del kraja, da s svojim smradom ne bi motili ostalih prebivalcev. Dandanes se ne pogovarjamo o malih obratovalnicah, ampak o pravih velikih tovarnah. Kje jih zgraditi? Ali jih sploh zgraditi? Naj bo še tako ekološko ustrezno urejena, vedno predstavlja potencialno nevarnost ekološke katastrofe, vedno bo smrdelo ...
Slovenija mora biti odprla država, dovolili vlaganja tujega kapitala v razvoj gospodarstva. Pa vseeno: bomo dovolili razvijanje kakršnihkoli dejavnosti, tudi takih, ki se jih v »razvitih« evropskih deželah želijo otresli?
Ljutomerčani proti usnja rni
KONUS -■ Usnjarna Ljutomer je največji ekološki trn v peti Krajevne skupnosti Ljutomer. Pritoževali so se vsa leta nazaj, vse kaže, da pa so bile njihove pritožbe in zahteve upravičene šele zadnje čase. Pa ne, da bi bile prej odplake in emisije iz dimnika kaj boljše kot danes! Ne. Šele pred tremi leti se je namreč spremenil republiški odlok o mejnih količinah škodljivih snovi (UR 1. SRS, Št. 19/88).
Republiški sanitarni inšpektor Denis Zidarič je pred kratkim poslal občini Ljutomer odgovor na delegatsko vprašanje, povezano z onesnaženjem zraka, ki ga povzroča KO N US-Usnjarna Ljutomer. V njem opisuje vso petletno zgodovino preverjanja in nadzorovanja usnjarske industrije, odkar je le ta bila leta 1985 prenesena v pristojnost republiškega sanitarnega inšpektorata. 2e po prvem pregledu 5. I L 1986 so morali v ljutomerskem Konusu izdelati in sprejeli interne pravilnike o stalnem nadzorstvu nad onesnaženjem zraka in ravnanju z odpadki ter pri strokovni instituciji naročiti izvedbo meritev emisij v ozračje iz kotlovnice. V letih 87 in 88 je bila občasno presežena »črnina« dima (po takratnih predpisih), kar 9-kral pa je bila presežena koncentracija H;S ob zgoščevalcu pri čistilni napra vi. Usnjarna Ljutomer bi morala do J. 2. 1989 izdelali sanacijski program, vendar so v letu 1988 sprejeli novi odlok, in ko so potem prihodnje leto ponovno prejeli pritožbo krajanov, so 14. 8. 1989 opravili ponovni inšpekcijski pregled. No-
ve meritve emisije HjS pri čistilni napravi so pokazale 17-kratrto preseganje normativa. Do L 9 1990 bi moral Konus izdelati novi sanacijski program — tega so izdelali, predlagali izgradnjo biofilterske naprave, ki stane 110.000 nemških mark (naložba bo menda zaključena do konca leta 1993). Še bolj grozljivi so rezultati meritev emisij iz kotlovnice, opravljenih v letu 1990. Pokazale so, da je tudi ta objekt pomemben onesnaževalec, saj je bila koncentracija trdnih delcev v dimnih plinih presežena za faktor 27,6 in koncentracija ogljikovega monoksida za faktor 5,5. Kotlovnica nima urejene čistilne naprave. Tovarna je tam ; onesnažuje okolje, to je dokazano, toda kako ukrepati? Republiška inšpekcija jim iz da odločbo, tovarna pa obratuje naprej.
Usnjarna tudi v Vratji vasi?
Gornji prikaz problema ljutomerske usnjarne naj bo opozorilo in svarilo, da bi odgovorni prej desetkrat premislili, preden bodo dovolili gradnjo »sumljive« tovarne. Nočem trditi, da gre v primeru ponudbe tovarne SCHMIDI’ iz Feld-bacha v Avstriji za podobno tovarno in da se bodo ljudje v gornjeradgonski občini srečevali čez čas s podobnimi problemi kot Ljutomerčani; toda gre za tovarno usnja, torej dejavnost, ki se je vse razvite države otepajo Če imajo res tako dobre biološke čistilne naprave in so popolnoma neškodljive okolju, zakaj jih ne zgradijo v svojem kraju? Odgovor je, ker imajo premalo delovne sile. V tovarni usnja v Feldbachu v Avstriji, kjer izdelujejo avtomobilsko usnjeno konfekcijo tudi za BMW in Audi, je našlo zaposlitev 80 Slovencev. V novi tovarni na površini 5 tisoč kvadratnih metrov na lokaciji v bližini Vratje vasi bi zaposlili 150 ljudi. Rudolf Šinigoj, predstavnik podjetja Schmidi, zatrjuje, da imajo vzorne biološke naprave, poleg tovarne usnja s čistilno napravo pa so pripravljeni zgraditi tudi objekt za sežig odpadkov in smeti. Njihova edina zahteva je, da dobijo lokacijo v bližini Vratje vasi in reke Mure, zakaj prav v bližini reke, ni potrebno po sebej poudarjati. Če ne bodo dobili ustrezne lokacije tukaj, bodo investirali v sosednjih državah v Madžarski ali Češki in Slovaški.
Vabljiva ponudba in prav mogoče, da kdo oči ta temu pisanju negativno nastrojenost. Dvom in iskanje pravih rešitev bomo v prihodnje še kako potrebovali. Prehitre odločitve bomo mogoče obžalovali, še posebej, če bodo povezane z na-
RADENSKA
Cilji 92
Na tiskovni konferenci, ki jo je vodstvo Radenske sklicalo pred iztekom starega leta, so novinarje med drugim seznanili tudi s cilji, ki si jih je podjetje zastavilo v letu, ki prihaja.
Po besedah generalnega direktorja Herberta šeferja ima veliko prihodnost prihodnje leto turizem, ki se bo po ureditvi okolice zdravilišča lahko še hitreje razvijal. Cilj, ki ga bodo poskušali doseči prihodnje leto, je 85-odstotna zasedenost posteljnih zmogljivost. Pogoji za to so dani — predvsem je to kakovostna in termo-mineralna voda.
Stabilizacija v Evropi se bo najhitreje poznala v Tovarni polnilne opreme, ki bo poskušala še več svojih izdekov preusmeriti na tuje. V Radenski so zadovoljni z izpolnjevanjem pogojev s tujo firmo Steinle, saj pravijo, da so vsi trije osnovni cilji izpolnjeni: dobili so nov proizvodni program, kompletno dokumentacijo in 80 odstotkov svoje proizvodnje so poslali na tuje. V polnilnici mineralne vode in brezalkoholnih pijač pa bodo poskušali povečali izvoz na najbližja tržišča.
Z bilanco letošnjega poslovnega leta so glede na težave, ki so spremljale poslovanje, v Radenski zadovoljni. Fizični podatki za enajstmesečno obdobje kažejo, da so prodali 150 milijonov litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač, kar je deset odstotkov manj kot lani v enakem obdobju, medtem ko so program Pepsi stoodstotno realizirali. V sistemu Radenske so zabeležili četrtino manj prenočitev kot prejšnje leto, izpad pa je precej manjši v zdravilišču Radenci. Znaša samo 16 odstotkov, kar je v primerjavi z drugimi slovenskimi zdravilišči »dober« rezultat. Izvoz mineralne vode je bil za 6 odstotkov manjši kot lani v enakem obdobju, izpad pa v Radenski pripisujejo zaprtju meje med vojno.
RENATA FICKO
Naselje po 25 letih
Šim okoljem.
Bernarda B. Peček
V Cankarjevem naselju v Murski Soboti je pred 25 leti trgovsko podjetje Merkur zgradilo sodobno trgovino z mesnico.
Po četrt stoletja. ko je že skoraj »odslužila« namenu, jo je Potrošnik obnovi L Letos oktobra so delavci POMGRADA začeli z delom, končali pa so do srede decembra. Notranjo opremo je prispeval ALPREM Kamnik, hladilnike LTH Škofja Loka. Okvirna vrednost vseh del je okrog 3 milijone tolarje*. Kupci v trgovini Naselje v začetku niso bili navdušeni nad predlogom, da bi z obnovo ukinili mesnico — prodajo svežega mesa, vendar pa so mnenje po otvoritvi prav gotovo spremenili. V prodajalni je namreč dobro opremljen delikatesni oddelek, kjer lahko kupijo tudi sveže pakirano meso.
bbp foto: jz
STROJIN ZAGOVARJA SPECIALIZACIJO STROKOVNO USPOSOBLJENIH INŠPEKTORJEV
Neškodljivo okolje in koristni inšpektorji
T^r. Antona Strojina poznajo v gl livnem vsi sanitarni inšpektorji v Slovenili poučuje oziroma usposablja na Višji zdravstveni šoli v Ljubljani že 16 lel prav ia kader. Po poklicu je pravnik, dolgoletno delo na lem področju pa mu je prineslo tudi vrsto praktičnih in ne le teoretičnih izkušenj.
7 ud/ > j v/e et/e/j od mnogih, ki sc ne strinjajo z asfaio?
Inko je. Menim, da bi bilo bolj« namesto »zdravo življenjsko okuijen za-pisati »neškodljivo življenjsko okolje«. Vsakdo ima pravico do neškodljivega življenjskega okolja in vsaka stroka ima določene standarde, kaj je škodljivo in kaj neškodljivo; nekatero stroke ■majo celo normative, predpisane količinsko, mersko, kaj je škodljivo in kaj ne, Ce pa 1o še ne zadostuje, pa poznamo normative svetovne zdravstvene or-ganizacije, kjer je natančno zapisano *M glede naravnih dnhrin, vode. zraka ild.
So naši predpisi usklajeni z medna-rodnimi ?
Me. Blažji so, veliko blažji kol niud-narodni. In prav sedaj je čas, da uart-dimo neko generalne revizijo zakono-
daje. Pa še nekaj: kadrovanje. Na pri mer kadrovska zasedba inšpekcijskih služb. Normativ svetovne zdravstvene organizacije pravi, da mora biti I inšpektor in 12 tisoč prebivalcev — lam, kjer je urbanizirano območje. Mi tega nimamo. 7 udi kadrovsko smo želo šib ki, zalo pa jemljemo v službo tudi ljudi brez ustrezne visoke izobrazbe.
Zan/nmo, da primanjkuje prav inšpektorjev, ki naj bi skrbeli za varovanje okolja in urejanje pnvsfnra?
Šolamo jih ne! Recimo urbanizem: arhitektura šola projektante in ti projektanti nimajo dovolj upravnega znanja, tako da ne znajo niti napisati ureditve na tehniški Fakulteti v povezavi s pravno šolo.
/o v/a/us M pridobili?
Potem bi bil to akademski status in špeLdorjev, ne pa da imamu zdaj na teh položajih večkrat ljudi, ki nimajo visoke izobrazbe. In tak človek poučuje potem inženirje!
Ker histvo inšpektorjevega dela ni samo, da odreja oziroma prijavlja sodniku za prekrške ali javnemu tožilcu protipravna dejanja. Bistva inšpektorjev je tudi, da ureja stanje, da predlaga oziroma zahteva sanacijo. Inšpektor mora biti tudi mentur, vzgojitelj, da pove storilcu, kakšno nepravilnost je zagrešil, ter mu predlaga, kako naj jo odpravi. Inšpektor je hkrati tudi učitelj !
Tbft/ a/ tfojbiv tisti inšpektor, ki izda vrč odločb ’
Ne, ne! Inšpektor mora imeti široko /nanje. Ni njegova naloga le. da izdaja
72. člen
(zdravo živl jenjsko okni je) „
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskemu okolja
Država skrbi za zdravo življenjsko okni je. V la namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
Zakon d »Inča, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo.
159. člen
(varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin)
Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov
Z zakonom se lahko /a posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov
prijave sodniku za prekrške ali pa mandatno kaznuje na kraju samem.
Očitno pa občinske vlade ocenjujejo kakovost inšpektorjevega dela po številu izdanih od torbi
Na žalost je tako, ja. Njihovo delo ocenjujejo po kvantiteti namesto po kvaliteti.
Bo drugače, ko bodo inšpektorji pod republiškim nadzorom?
.la, če hodni Dvomi m, da hoda. Vendar pa ustava nakazuje Še druge oblike vplivanja. Nisem nič govoril o OM-BUDSMAN-u. To je institucija, ko je nekdo v skupščini zadolžen, da javno pred parlamentom opozarja na napake in tudi prijavlja, sproža postopke, kazenske, civilne, pravne — in tak človek je izvoljen za daljšo dobo, najmanj taka kat drugi, je tudi nedotakljiv in ima Štah izvedencev, ki mu pomagajo.
tmatc koga r mislih, ki bi bi/ v Sloveniji primeren ra takšno poslanstvo?
S priimkom in imenom ne, je pa prav gotovo že kdo predviden. Bojim se, da je to strankarska zadeva, da stranke odločajo □ tem in ga verjetno že tudi imajo. Sicer pa je pomembno, da se uredi neka shema te nove zakonodaje ter da se natančno izdelajo specialnosti.
Ne smemo pa pozabiti na nadzor, kajti uresničevanje vsakega zakona se mora nadzorovati.
BERNARDA B. PEČEK
NAŠIM BODOČIM KLIENTOM ŽELIMO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO!
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
--—»	■Ril______i
Stran 5
servisne informacije
Banka - socialistični relikt proti podjetništvu?
Brez kapitala ni kapitalizma, brez bogatih ni bogate družbe. Le po kapljicah prihajata ti dve resnici v mlado podjetniško slovensko miselnost, ki si še pred kratkim ni upala izreči besede profit, ki jo še danes zavira odpor proti bogatenju, zahteva po socialni pravičnosti in prikrita zavist do uspešnih ljudi. Miselnosti, vcepljeni v času samoupravljanja in dogovorne ekonomije, se ne da ubežati čez noč. Kot trdoživa plevel se še vedno bohoti, razraščena je v zakonodaji, podlega ji bančna politika. Nujna naloga vlade je, da vzpostavi bančni sistem na podlagi konkurenčnosti, kakršna se zahteva od podjetij.
Danes slovenski bančni sistem ni pripravljen opraviti tistega, kar potrebuje slovensko gospodarstvo.
KAJ POTREBUJE PODJETNIK?
Potrebuje posojila za majhno posiovništvo, potrebuje kapital, ki pa ne sme biti predrag. Želi si, da bi banka postala zdravnik njegovega podjetja, diagnoza oziroma zdravila za bolezen ali preventivo pa bodo odvisna od analize njegovega značaja, poslovnega načrta in pretoka gotovine. Ker banka svojega pacienta dobro pozna, mu tudi svetuje, kako naj plačuje davke in kdaj lahko izda vrednostni papir.
Prostorske zagate podjetnikov
Dober poslovni načrt je osebna Izkaznica
Dober poslovni načrt je osebna izkaznica podjetnika in obrtnika. Biti mora opredmetenje podjetniške ideje v številkah ne samo zaradi banke, ki bo uspešnost naložbe ocenjevala skozi dober poslovni načrt, ampak predvsem zaradi predlagatelja.
Vsaka Ideja še ni priložnost!
POSLOVNA ENOTA ZA DROBNO GOSPODARSTVO
Pred kratkim so v Ljubljanski banki — Pomurski banki ustanovili poslovno enoto za drobno gospodarstvo. V tej enoti bodo zaenkrat obravnavali samo obrt, drobna podjetja pa še naprej vodi investicijski oddelek v Murski Soboti. Poslovna enota drobnega gospodarstva bo imela svoje enote po vseh štirih pomurskih občinah. saj obrtniki želijo poslovati v občini, v kateri imajo obrt. Zakaj enota drobnega gospodarstva?
»Poslovno enoto smo ustanovili predvsem po željah obrtnikov,« pojasnjuje Cvetka Ivšek, vodja službe za poslovanje z občani pri LB —Pomurski banki.« Zaenkrat opravlja enota posle drobne obrti, razmišljamo pa tudi, da bi enota opravljala posle malega podjetništva. Osnovni cilj enote drobnega gospodarstva ali posameznih oddelkov za obrtnike po občinah je, da bomo kompletno prevzeli poslovanje obrtnikos — od tega, da vodimo njegov žiro-račun, vse druge račune, tudi posle lidvidature, kreditne poslovanje in svetovanje.«
Očitno je, da Pomurska banka—Ljubljanska banka, ki je povsem samostojna enota, v podpori drobnemu gospodarstvu nekoliko zaostaja za banko v centru, ki je že skoraj pred letom dni oblikovala sektor za drobno gospodarstvo, ki je pred kratkim skupaj z mestom Ljubljana oblikovat sklad in prek njega ponudil podjetnikom 50 milijonov tolarjev. Pri tem ni šlo za posojila, ampak kapitalske vložke v podjetja. Takšnih primerov pri Pomurski banki še ne poznajo.
»Vse temeljne banke sistema Ljubljanske banke so pri kreiranju tn dajanju svoje ponudbe popolnoma samostojne,« pravi Cvetka Ivšek. »Naša ponudba zajema kratkoročno in dolgoročno kreditno politiko. Pri kratkoročni politiki kreditiranja se skušamo obnašati fleksibilno, se pravt, da je možnost pridobitve posojila odvisna od poznavanja kreditojemalca, njegove bonitete, višine prometa, ki ga opravlja prek banke. Kratkoročna posojila se dodelijo izključno na osnovi poslovanja z banko, se pravi višine prometa. Koristijo se lahko za obratna sredstva, za premagovanje likvidnostnih težav — vsa posojila se revalorizirajo glede na rast cen v prejšnjem mesecu. Poleg tega imamo tudi investicijske kredite: za adaptacije ali nakup manjših strojev se ti krediti odobravajo po pravilniku, pri večjih naložbah pa so to dolgoročna posojila na podlagi elaborata. Tukaj je lahko pokritje banke zelo različno.«
Ljubljanska banka — Pomurska banka se podjetništva loteva počasi in previdno, v tem smislu še vedno ostaja socialistični relikt, ki prave podpore drobnemu gospodarstvu še ne daje.
»To, kar smo do sedaj naredili, nas ne zadovoljuje,« pravi Cvetka Ivšek, »Oblikovanje enote za drobno gospodarstvo sicer pomeni korak naprej, vendar želimo narediti še več. Zavedamo se, da naša banka še ni pravi spremljevalec in sopotnik podjetništvu, obstajajo pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Za drobno gospodarstvo želimo prevzeti kompleten servis prav zaradi tega, da bi njihovo poslovanje, uspehe in težave bolje spoznali. Le tako jim bomo tudi laže pomagali.«
RENATA FICKO
Vsak podjetnik je iznajdljiv — to je pravzaprav prvi pogoj, da si sploh upa stopiti na pot podjetništva. Iznajdljiv pa postane tako, da pozna Čim več ljudi in čim več možnosti ter med temi izbere najustreznejše.
Vsak podjetnik nujno potrebuje poslovne ali proizvodne prostore. Čeprav se ukvarja z dejavnostjo, ki zahteva veliko terenskega dela, potrebuje vsaj uradno pisarno in telefon.
Pred leti so obrtniki in podjetniki 1e s težavo prišli do primernih prostorov v središču mesta — ali je to preprečila monopolna konkurenčna organizacija ali so se na občini »bali« zasebnikov v mestnem središču, kaj šele, da bi jim dali v najem objekte, ki so bili v občinski lasti.
Danes je drugače — občine zbirajo podatke, spreminjajo zazidalne načrte, ponujajo ... toda podjetniki (predvsem začetniki) nimajo dovolj denarja, da bi lahko plačali astronomske zneske za parcelo ali nove prostore. Najugodnejše so stare zgradbe, toda tudi te bi bilo potrebno obnavljati.
Za vse podjetnike (pa tudi malce za primerjavo) smo zbrali podatke po vseh občinah v pokrajini ob Muri. Mogoče pa boste našli kaj primernega in ugodnega ... saj veste, marsikdaj se da rešiti tudi najbolj težke probleme s pametnim dogovorom.
LJUTOMER
V ljutomerski občini so prepričani, da bi lahko precej praznih in koristnih prostorov za podjetnike našli v podjetjih, ki imajo težave s poslovanjem in so zmanjšala število zaposlenih in proizvodnih programov, toda kaj, ko jim odgovorni (iz različnih vzrokov, tudi osebnih) natančnih podatkov nočejo dati. Če bi izkoristili vse prazne poslovne in proizvodne prostore, deset let ne bi bilo potrebno vlagati v gradnjo novih prostorov (tako je na primer ogromno prostorov, ki so neizkoriščeni, v lasti Teh-nos troja).
Kljub temu pa lahko zapišemo kar nekaj zanimivih ponudb.
Tako na primer Ljutomerčan odda v najem hlevske prostore v Pristavi in objekte na Moti, Prlekija ima odvečne pisarniške prostore v Ljutomeru, Murales pa kar 600 kvadratnih metrov nad skladiščem, ki bi bili primerni tudi za opravljanje lažje proizvodne dejavnosti. Tudi Eiektrokovi-na ima svoje prostore premalo izkoriščene.
Precej manjših prostorov bi lahko našli tudi pri obrtnikih, ki pa jih ne bi radi dali v najem, ampak bi se raje dogovorili za sovlaganje.
Mesto Ljutomer je prav gotovo edino ob Muri, ki je že vsa prejšnja leta skrbno pazilo na izkoriščenost in obnovo zgradb v strogem mestnem središču. Kljub temu je še danes na voljo nekaj atraktivnih prostorov v mestnem jedru, ki jih oddaja Stanovanjsko-komunalno podjetje. Pridobi jih lahko kdorkoli, ki bi želel odpreti lokal s takšno ali drugačno dejavnostjo, samo da ni neprimerna (škodljiva okolju ali neprimerna za mestno središče). Upajo, da se bo našel tudi
ugoden ponudnik za dvorec Železne dveri (Oddali bi ga v najem ali pa celo prodali) ter prostore osnovne šole na Stari Cesti (v smeri Ljutomer—Ormož). Po nepotrjenih podatkih ima tudi trgovsko podjetje Vesna v Vržeju nekaj zanimivih prostorov.
Kakor nam je dejal podpredsednik ljutomerskega izvršnega sveta, Silvo Potočnik, pa si močno želijo, da bi prodali parcele, namenjene za razvijanje obrtništva in podjetništva, v bližini industrijske cone. Načrtovanih je 60 parcel, ki naj bi jih oddajali pod ugodnimi pogoji (oddali so jih le 4), in sicer je potrebno 20 odstotkov cene plačati ob nakupu, po enoletnem moratoriju pa v nadaljnjih štirih letih odplačati preostalo ceno (brez obresti in z upoštevanjem dviga cen).
LENDAVA
Zdenka fadina (načelnica oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora v občini Ljutomer) je pojasnila, da so v vseh večjih krajih lendavske občine določena območja za razvijanje obrtne dejavnosti, toda zgolj v planskih aktih, ne pa tudi v izvedbenih, saj še vedno nimajo natančno določeno, kakšne vrste dejavnosti bodo dovoljene na posameznih območjih. Vendar pa je ta zemlja še vedno v zasebni lasti, poleg tega pa bi bilo potrebno ogromne vsote odšteti za spremembo namembnosti zemljišča. Bolj ugodna možnost je nakup parcele v industrijski coni (Mlinska ulica proti potoku Črnec) v Lendavi, saj takšen razvoj omogoča tudi zazidalni načrt. V lendavski občini pa imajo veliko skorajda opuščenih in zanemarjenih vaških domov in osnovnih šol, ki bi jih lahko novi podjetniki s pridom uporabiti za svoje poslovne prostore, vendar v veliko primerih še vedno ni dokončno razščiščeno lastništvo (občina ali kraj‘evne skupnosti). Pa vseeno naštejmo nekaj ustreznih prostorov — vemo, da se podjetniki večkrat znajdejo, čeprav se zdijo uradnim osebam zadeve skorajda nerešljive.
Tako je na Dolnji Bistrici vaški dom s 176 kvadratnimi metri, na Srednji Bistrici pa meri 312 kvadratnih metrov. V Dolgi vasi je zgradba osnovne šole, v Gaberju zgradba, v kateri je le krajevni urad, na Hotizi in Gornjem Lakošu stara osnovna šola, v Pe-tišovcih vaški dom m v Turnišču nekdanji samostan. Za vse objekte bi morali najprej rešiti problem lastništva, šele nato pa bi lahko sklenili najemne pogodbe.
V Lendavi imajo tudi izdelano projektno-tehnično dokumentacijo za poslovno-stanovanjski objekt na Partizanski ulici, (nasproti Amadeusa). To bo gradnja za trg, na voljo pa bo 600--700 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v središču mesta. V mestnem središču Lendave je še precej zasebnih stanovanjskih hiš, v katerih lastniki več ne bivajo v Lendavi in bi bili zgradbe pripravljeni oddati v najem (Župančičeva, Vodna, Prešernova ulica). Se bolj zanimiva pa bo za vse podjetnike zgradba v Vodni ulici, ki je last Sklada stavbnih zemljišč. Bodite pozorni, kajti po objavi
zazidalnega načrta bo objavljen tudi razpis za najem prostorov.
MURSKA SOBOTA
Tudi odgovorni v murskosoboški občini menijo, da bi lahko dobili podjetniki precej ustreznih prostorov v podjejtih, ki imajo velike poslovne težave ali pa so v stečajnem postopku.
Sicer pa lahko dobijo takoj primerne parcele v obrtni coni, ki so komunalno urejene in primerne za proizvodno dejavnost — ko smo to pisali, so bile na voljo še tri parcele po 25 oziroma 10 arov. S spremembo zazidalnega načrta za del območja med lendavsko in Noršinsko ulico ter AMD-jem bo mogoče dobiti (kupiti!) 70-arsko parcelo za gradnjo večje trgovine s parkirnimi prostori ter 8 manjših parcel (za 20 ali 30 arov). Večje število parcel za opravljanje različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti bo na voljo tudi po spremembi zazidalnega načrta obrtno-industrij-ske cone ob Tišinski ulici.
V Murski Soboti je občina lastnik le treh starješih zgradb na Lendavski In Kidričevi ulici (eno že oddajajo), vse drugo, kar je primerno, pa je že oddano.
Zato pa Silvo Podlesek prisega na uspešnost investicijskega inženiringa Projektivnega biroja Murska Sobota, ki bo kmalu začel graditi večji poslovno-stanovanjski objekt na Kocljevi ulici. To bo gradnja za trg, prav tako pa bo Projektivni biro na podoben način gradil tudi poslovno-stanovanjski objekt v Beltincih. EEK Videm naj bi prevzel investicijski inženiring gradnje na Kocljevi ulici (na isti strani kot je Panonkina trgovinaj, prihodnje leto pa naj bi začeli graditi tudi poslovno-stanovanjski objekt v bližini Pomurkine Zunanje trgovine na Lendavski ulici, še vedno pa so na voljo 25-arske parcele po 2,5 milijona tolarjev v določeni obrtni coni.
GORNJA RADGONA
Glede razvijanja podjetništva in izkoriščanja prostorov v mestu v poslovne namene je Gornja Radgona šele na začetku, zato bodo lahko podjetniki prav v tem mestu našli največjo in najbolj pestro izbiro vseh možnosti
HOTEU Hi ZAŠČITA OKOLJA |
Tudi že obstoječi hoteli lahko prispevajo k zaščiti okolja. Mogoče ta odstotek ui tako velik, kljub vsemu pa bodo učinki takšnih prizadevanj toliko večji v propagandi.
Rezultati raziskave Nemške zveze za hotelirstvo in gostinstvo v Bonnu opozarjajo, da ni nujno, da gre zaščita okolja v breme rezultatov podjetja in higienskih predpisov. V projekt so vključili delavsko kuhinjo, počivališče ob avtomobilski cesti, restavracijo srednje kategorije In veliko hotelirstvo, raziskovali pa so predvsem porabo vode, obremenjenost odplak ter zmanjšanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov.
Nekaj konkretnih zgledov: če se hotelir odpove pakiranim porcijam pri zajtrku (maslo, marmelada, med Idr.), lahko prihrani 45 odstotkov stroškov nabave. Tudi obstoječi higienski predpisi ne bi smeli biti ovira, da bosta maslo in med napolnjena v čistih (porcelaaskih, lončeaih ali keramičnih) posodah. Poleg tega so dokazali, da je mogoče zmanjšati porabo vode z varčnimi sanitarnimi napravami, z redno kontrolo armatur in z menjavanjem perila samo po gostovi želji. Nemška zveza hotelirstva in gostinstva bo kmalu izdelala tudi navodila za zbiranje ter poiskala naslove najbližjih odjemalcev za posamezne odpadke.
bbp
za najem prostorov in razvijanje dejavnosti. Najprej so tu (kot najslabša in začasna možnost) kioski — od Panonske ulice do trgovine Borovo naj bi v prihodnjih mesecih uredili novo dovozno pot, parkirne prostore in določili prostor za deset kioskov, izdelanih po tipskem načrtu. Trt so že oddali, tako da jih je sedem še na voljo. V bližini naj bi zgradili tudi novo tržnico, kjer je na voljo še šest lokalov.
Eden največjih projektov treh investitorjev (OZ 14. oktober, Obrtno združenje in Stavbing Maribor) je še spomladi bil velik poslovno-stanovanjski objekt, ki naj bi ga zgradili pred Pomurskih sejmom. Zemljišče je še vedno v lasti Sklada štabnih zemljišč, celotno dokumentacijo pa je odkupil Projektivni biro Murska Sobota. Na voljo bo 1300 kvadratnih metrov oziroma lokali v velikosti od 15 do 80 kvadratnih metrov,
»V mestu Gornja Radgona je mogoče najeti poslovne prostore v zgradbi Obrtne zadrgne 14, oktober (gornje nadstropje), kjer bi lahko bile še tri pisarne. Sicer pa smo letos oddali kar 10 poslovnih prostorov v starem delu mesta na Kerenčičevi in Jurkovičevi ulici. Prav tako smo trem podjetnikom oddali v najem nekaj grajskih prostorov, na grajskem hribu pa so lepi prostori v lasti Kmetijskega kombinata, ki si je uredil lepo vinsko klet in oddal nekaj prostorov v najem podjetnikom (Reflex ia drugik« je povedal načelnik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v občini Gornja Radgona Janez Brunčič.
Mogoče pa bodo za koga zanimivi prostori, ki so na voljo v starem gasilskem domu v Radencih in zadružnem domu na Kapeli. Tudi v Vidmu bi radi bolje izkoristili prostore stare osnovne šole, kjer zaenkrat gostuje banka, dobro ohranjena pa je tudi opuščena šola na Stari Gori. Najemnina za te prostore bo zelo nizka, vendar si jih bo moral vsak sam urediti.
Tudi v gomjeradgonski občini še vedno ponujajo 90 arov v ob rt no-industrijski coni (stara opekarna), ki pa je zaradi pomanjkanja sredstev v Skladu Stavbnih zemljišč ne morejo ustrezno komunalno urediti.
BERNARDA B. PEČEK
DOBRO JE VEDETI
Kaj bomo praznovali letos?
Praznovanje novega leta (1. in 2. januar) je za nami, zato je prav, da se spomnimo, kateri prazniki in dela prosti dnevi nas še čakajo v letošnjem letu. Najprej je to 8. februar, slovenski kulturni praznik in Prešernov dan, s katerim bomo obudili spomin na največjega slovenskega pesnika, avtorja politične pesmi Zdravljica, katere del je postala slovenska himna. Dela prosta dneva bosta 19. in 20. aprila, ko bo velika noč v spomin na vstajenje Jezusa od mrtvih. Teden dni kasneje, to je 27. aprila, bomo praznovali dan upora proti okupatorju v dmgi svetovni vojni. Mednarodni praznik dela (ž. in 2. maj) bomo proslavili v spomin na dogodke leta 1886 v Chicagu, ko je policija krvavo zadušila delavske demoastracije.
Z dela prostim dnevom bomo nadaljevali 7. junija, ko so binkošti. V tem znamenju je rojstvo Cerkve, razglasitev krščanske vere med narodi in prihod SV. Duha. Dan državaosti bo 25. junija. Takrat smo sprejeli in razglasili temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisni Republiki Sloveniji ter novo slovensko zastavo in grb. 15. avgusta je dela prosi dan zaradi Marijinega vnebovzetja, verovanja katoličanov, da je bila Marija vzeta v nebo z dušo in telesom. Najvačji praznik evangeličanske verske skupnosti, pomemben za kulturno zgodovino Slovencev, ko je Primož Trubar dal natisniti prve slovenske knjige, pa je dan reformacije — 31. oktober Dan spomina na mrtve je I. november, božič pa 25- decembra. Naposled bomo praznovali še 26. decembra — dan samostojnosti, ko je bil leta 1990 v slovenskem parlamentu razglašen izid plebiscita za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, za kar je glasovala velikanska večina Slovencev.
MILAN JERSE
DOHODNINA 92
Prav bo. da svojim najbližjim poleg običajnih fraz: veliko sreče, zdravja, uspeha .. zaželite tudi UGODNO DAVČNO NAPOVED V LETU 92! Pričakujem, da se bo novo leto 1992 — tako težko pričakovano in napovedovano že vsaj deset let prej — začelo ne le z vročico prve samostojnosti in mednarodnega priznanja, ampak tudi z bremenom ogromnih stroškov za vzdrževanje nove matere Slovenije, s prvimi občutki ogroženosti s severa ter s preganjavico zaradi davkarije!
V letu 1992 bomo vsi postali pravi državljani prave Slovenije, hkrati bo postalo 1,2 milijona Slovencev in Slovenk davkoplačevalcev. Saj ne, da do sedaj ne bi plačali državi, kar je državnega! Razlika je v tem. da bo 1,2 milijona Slovencev moralo oddati davčne napovedi, kako, kje in kdaj, naj bi izvedeli v prihodnjih tednih, bojimo pa se, da bodo tokrat razhajanja med teorijo in prakso še večja kot po navadi.
Kaj je pravzaprav dohodnina? To ni dohodek! Dohodnina je davek, je sistem obdavčevanja različnih dohodkov občanov. Je »sintetični davek«, ker obdavčuje različne vrste dohodkov državljanov, in hkrati »progresivni davek« (čim višji so dohodki, višji je davek). Strokovnjaki pa že sedaj ugotavljajo, da spet ne bo takih razlik v obdavčevanju, kol bi želeli in kakršne so drugod v Evropi: to pa pomeni, da bodo državljani z nizkimi prejemki še vedno obdavčeni preveč, tisti s precej višjimi pa premalo. Prav tako menijo, da uvajamo novosti (posnemanja) le na pot — pri nas bo dohodnina individualni davek, davčno napoved bo torej mora! oddati vsak posamezno, vemo pa, da poznajo v drugih državah tudi dohodnino kot družinski davek (manj stroškov, boljša preglednost in možnost preverjanja).
Kakorkoli: državljani Slovenije bodo prejeli posebne obrazce, jih izpolnili in do 31. marca občinski davčni upravi oddali davčno napoved. Navesti bodo morali vse prejemke bruto osebne dohodke.
dohodke od kmetijstva, iz dejavnosti, avtorske honorarje, dobiček pri prodaji... Hkrati bodo navedli tudi vse prispevke, ki so jih že plačali (sociala, zdravstvo), akontacije davkov (podjetje je vsak mesec moralo plačevati akontacije), olajšave zaradi invalidnosti in vzdrževanja družinskih članov, po novem predlogu (ki ga bodo še obravnavali v republiški skupščini) pa naj bi odšteli tudi že plačane prispevke za odpravo vojne Škode in pomoč beguncem ter zneske, plačane za krajevne ali občinske samoprispevke.
Vsak državljan se bo verjetno še posebno natančno poglobil v sedmi člen zakona, v katerem so navedene možnosti za IO-od$totno zmanjšanje davka. Le-teh je veliko in prav gotovo boste našli kakšno tudi zase. Ko ste torej zapisali vse prejemke in stroške (ne bo potrebno prilagati računov in potrdil), boste oddali ta obrazec davkariji. Kdaj boste dobili odločbo, je odvisno od pridnosti davčnih uslužbencev ... prej so morali poslati odločbe 15 tisočim davkoplačevalcem, pa so jih nekateri prejeli šele jeseni; zdaj bo 1,2 milijona davkoplačevalcev! Vsekakor ne bodo preverjali prav vsake odločbe, ampak bodo (morali) verjeti napisanemu. In sedaj lahko tudi tvegate oziroma igrate loto: ne prijavite vseh dohodkov, napišete nizko davčno napoved in upate, da za natančnejši pregled ne bodo »izžrebali« prav vaše napovedi.
Preden bomo lahko začeli pisati davčne napovedi, pa bo potrebno pojasniti še mnoge nejasnosti (kaj bo z detaširanimi delavci, torej tistimi, ki delajo v okviru slovenskega podjetja v tujini, kakšne davke bodo plačevati delavci iz Hrvaške itd.). Toda to so spet problemi, ki so povezani predvsem s severovzhedno Slovenijo in ne njenim središčem. Kakorkoli — v letu 1992 vam želim tudi ugodno davčno napoved!
BERNARDA B PEČEK
Stran 6
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
sociala, zdravstvo, šolstvo
Vladno skrbništvo
»Smo pod skrbništvom kot otroci, ki lahko včasih kaj povemo, toda odločajo drugi,« Tako ostro je direktor rad gonskega centra za socialno delo ocenil njihov položaj ali ravnanje občinske vlade, še posebej predsednika, do njih. Do spora med vlado in Centrom je prišlo zaradi zahteve, da se zaradi stečajnega po stopka Kreditne hipotekarne banke, ki je lastnik sedanjih prostorov, Center mora izse-liti, saj občina za odkup prostorov m dala (ali imela dovolj) denarja.
Prostori banke so bili že dvakrat na javni dražbi, vendar jih po ceni, ki jo je postavil stečajni upravitelj, ni kupil nihče. Tudi občina ne, čeprav, kol je povedal direktor Centra Stane Mauko, se je s stečajnim upraviteljem že dogovarjat o nižji ceni za njihove prostore, vendar pa odgovorni z občine na razgovor o odkupu niso prišli v dogovor jenem času.
Občina torej takrat za prostore n 1 hotela dati več kot 50 tisočakov, zalo so se v vladi odločili, da bodo prenovili prostore v občinski stavbi, v katerih je Center že bil.
»To pa so prostori, do ka-82 do 85 stopnic. Mt smo od izvršnega sveta dobili sklep, da se moramo preseliti v prizidek tretjega nadstropja, tudi poimensko razporeditev zaposlenih. »Med Centrom in občinsko vlado je prišlo do takšnega razkola, da se med seboj skorajda več ne pogovarjajo, ampak si pošiljajo dopise ali sklepe, vladni naj bi bil po besedah direktorja tudi ta, da Jim prepovedujejo vse aktivnosti v zvezi z nakupom ali pridobitvijo prostorov, v katerih so sedaj.
Vanje ali za njihovo obnovo pa je prejšnja vlada pred štirimi leti vložila precej denarja saj so takrat menili, da so prostori, v katere se sedaj morajo preseliti socialni delavci, neprimerni za opravljanje njihove dejavnosti. Zato direktor ob neprimernosti prostorov, v katere se bodo morali preseliti, ne samo zanje, ampak za njihove stranke. opozarja tudi, da se s tem izgubljajo družbena sredstva, vložena v obnovo prostorov pred štirimi leti.
»Kdo igra karte v ozadju« se še sprašuje diektor Centra, kar pomeni, da ima spor že tudi ozadje, sumničenje o gladkejši poti nekaterih do pridobitve prostorov, v katerih je sedaj Center.
m h
Lendavski parlament o šolstvu
Šolam nova imena
Po skoraj dveurnem čakanju je bil parlament v l^ndavi le sklepčen, na njem pa so po že enkratni preložitvi vendarle sprejeli odlok o preobrazbi šolstva v občini. Sole v lendavski občini hodo odslej javni zavodi. Sok naj bi imele nova imena po krajih, kjer so njihovi sedeži. Burna razprava o preobrazbi šolstva se je v lendavski občini začela že tedaj, ko so nekateri želeli več šol združiti v zavode. I ako naj bi denimo združili šole v Kobilju, Dobrovniku in Genterov-cih v en zavod, prav tako pa tudi šok v Odrancih, črenšovcih in Bistrici, Takšna zamisel je naletela na močan odpor, zato so morali predlagatci ponovno staknili glave in izoblikovati nov predlog, ki ga je skupščina i nekaterimi pripombami sprejela. Izvršni svet pa bo moral še proučiti predlog o imenih šol.
Na seji občinskega parlamenta so sprejeli tudi odlok o vinotočih. Vinogradnikom bo tako omogočeno, da bodo lahko v svojih kleteh ponudili gostom vino in hrano, ki so jo pridelali sami. Tako naj bi se občutno popestrila turistična ponudba. Skupščina je sprejela še odlok o komunalnih taksah ter predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za letošnje leto.
J D
Njeno upanje za mir
Bilo je srečanje pred koncem lanskega leta. Spoznali sva se, ona mati z dvoje malih otrok, Dalmatinka in begunka, jaz zapi-sovalka besed. Osebi torej, katerima zaradi pripadnosti nekateri radi pridajo kanček krivde za vojno, ki se dogaja pred našim pragom. Prvi zaradi pripadnosti narodu, ki naj bi trpel zaradi bogve katerega izvirnega greha in voditelja z njegovimi poteza mi vodenja ter slednja zaradi novinarstva, ki da je po oceni neka terih z besedo podpihovalno žerjavico, ki je vzplamtela v vojno. Toda nobena nima madeža glede vojne na svoji vesti, in prav zato je sogovornica postavljala vprašanje: zakaj trpljenje prav nam, pregnanstvo z doma, varovanje le golega življenja predvsem otrok pod tujo streho?
Zanjo in za njene sovaščane se je najhujše začelo sredi novembra. Bil je ponedeljek, ki bo ostal v trajnem spominu, saj se je občasno streljanje sprevrglo v napad. Bežali so s svojih domov, brez vsega, saj pripravljenih torb niso utegnili vzeti s seboj, tudi plašč, ki je bil obešen pred vrati je ostal tam, kjer je bil, saj je v ti-
A ČAS HITI
Za nami je še eno dokaj neuspešno leto
Kot vsakokrat tudi letos ne morem mimo tega, da ne bi ob koncu iztekajočega se leta malo pobrskal po spominu ter pogledal, kaj vse smo doživeli m Kaj preživeli.
Že ob lanski napovedi samostojnosti v decembru smo vsi dobro vedeli, »kam pes taco moli«. Veliko se nam je obljubljalo, bore malo pa smo se od tega oblju bljenega do sitega nauztli. Naši veljaki so in še vedno na veliko odhajajo v tujino, tako da se je že tujina začela spraševati, če je z nami kaj narobe. Vlada in drugi fa se obnašajo kol slepa kokos, i tu in tam najde kakšno zrno. Kaj so nam potovanja prinesla, bomo ugotovili šele takrat, ko se bo zamenjala vlada in druga garnitura ter bomo s skupnimi močmi ugotovili, da smo se vedno na začetku. Povsod nas že poznajo, a si Še nismo takšni kolegi, da nas bi tudi priznali. Morda je k temu najbolj pripomogla vojna, kr sploh ni bila vojna, a smo jo mi imeli za vojno m od nje ludi nekaj iztržili. Ettim je uspelo kot še nikoli, večina pa smo se vedno samo ljudje. In tudi vojne je konec, ker je JA pač ugotovila, da z nami ni dobro v času obiranja češenj le-te zobali, in jo pravočasno popihala (bolj ali manj obložena), zmagovalci pa smo ostali mi. Hudo je samo, da so zmago valci okronani z nagradami in
NOVI SOCIALNI ZAKON
Prag revščine, da od lakote ne bo umrl nihče
Konec lanskega in začetek le tošnjega leta je v znamenju sprejemanja nove socialne politike, z zakoni za zdravstvo in pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sedaj pa se bo na skupščinskih klopeh znašel še osnutek zakona o socialnem varstvu. Gre za področje, ki ga ni mogoče tako jasno omejiti kot recimo zdravstvo ali zavarovanje, ampak sem sodijo socialni problemi, ki niso zajeti v drugih sistemih. Zakon o socialnem varstvu, ki ob tem, da gradi na strokovnosti socialnega dela, vspostavlja sistem socialnovarstvenih pomoči ali preprosteje zavarovanje zoper revščino. Ocena poznavalcev je, da je socialni zakon dokaj uspešno zastavljen, ker poudarja strokovnost pri delu in odpira možnost zasebnega dela in dobrodelništva, ostaja pa odprlo vprašanje, kaj prinaša za ljudi, koliko jih »zavaruje« pred revščino
Prag revščine sc bo spremenil
Po sedanji zakonodaji je vstopni cenzus ali prag preživetja ter pridobitve socialne pomoči dojočen s 43 odstotki povprečne neto plače na zaposlenega, z novim zakonom pa se kriterij znižuje za 16 odstotkov in pomeni le Še 36 odstotkov povprečne neto plače na zaposlenega. Po strokovnih ocenah bi bilo po novem do dajatev socialnega varstva upravičenih 117 lijoč ljudi ali 35 tisoč družin (povprečno mesečno število upravičencev v letu 1990 je bilo 183 tisoč ljudi). Ker pa je koristnikov socialnih pomoči vedno manj, kot pa jih je
stem trenutku bilo najpomembnejše rešiti golo življenje, otrok in sebe. Do šestdeset se jih je znašlo v neki kleti, brez hrane in vode, brez obleke ali česarkoli in do večera so trepetali in poslušali, če se bo ogenj kaj polegel, da bodo lahko zbežali iz kleti.
»Bila je noč, ko je prišel moj mož in še nekateri naši iz garde, da so nas izvlekli. Lahko bi nas takrat pokosili, toda uspeli smo in potem tri ure v mrazu in blatu pešačili do sosednje vasi. Bežali smo brez vsega, toda takrat je bilo najpomembnejše, da ostanemo živi. Sele takrat, ko smo prišli v sosednjo, mojo rodno vas, smo lahko jokali. Z besedami vam ne morem opisati, kaj smo takrat doživljali, strah nas je bilo, za nas, ampak še najbolj za otroke. To je strašno, z besedami se ne da povedati. Odhajali smo, in videli, da del naše vasi, ki so jo že zavzeli, gori.«
Po pregnance so poslali tovor njake, ki naj bi jih prepeljali na varno, toda bilo je iskanja, v kateri kraj, saj se je takrat bombardiranje mest kar vrstilo.
»Takrat res nisem vedela, kam
medaljami, mi pa smo kot bodoča samostojna država ostali praznih rok. Ja no, svet pa nas le pozna, to pa je že tudi nekaj za začetek, drugo si bomo pa že še priborili.
Pa smo spremljali in še vedno spremljamo vojno na Hrvaškem med ustaši in četniki ter gledamo pri tem umiranje nedolžnih ljudi. V Sloveniji pa se gremo slepe miši in ugotavljamo v parlamentu in pač povsod, da nekaj »ne Štirna« in da se bomo morali ponovno zbrati na referendumu. Med seboj se- je zarizel celo DEMOS pa Janša in Bavčar (kdo bo mo cnejši), o Pučniku že tako in tako vse veste, da o Peterletu ne govorim, g. Kučan pa bolj siv, kot je že, tako in tako ne more biti. Kaj pa mi, Slovenci? Vedno bolj imamo prazne žepe, vedno večje ne-zadovoljstev, stavk, nezaposlenih, mi pa se tolažimo, da je podobno v vsem razvitem svetu, in če preživijo oni, bomo tudi mi. Priznanja o neodvisnosti pa ni od nikoder! Na Hrvaškem preštevajo mrtve in se prepirajo med seboj, v Srbiji počasi niti šteti ne bodo zmogli več, Tudma-nu preti odstop, kaj pa bo s Slo-bom, verjetno še sam ne ve. Pomembno je, da smo že skoraj pol leta v središču pozornosti vsega sveta ter da so ob strani tako Sovjetska zveza in Rusija, obe
upravičenih, menijo, da bi jih bilo po novi zakonodaji nekaj čez 90 tisoč ali 28 tisoč družin.
Predlagani novi socialni zakon torej »uzakonja« več revščine, ki po novem to več ne bo, saj prag preživetja postavlja na 52 odstotkov zajamčene plače (decembra lani je to znašalo 4 tisoč 800 tolarjev). S tem jc storjen korak nazaj, saj se zavarovanje pred revščino več ne veže na povprečne plače, ampak na zajamčeni osebni dohodek, tn ker je zajamčena plača »družbeno dogovorjeni minimum«, ki ga postavlja ali potrjuje vlada, pomeni, da je od zmožnostih ali pripravljenosti dajalca pomoči odvisno, koliko revščine bomo imeli ali je bomo pripravljeni priznati.
Socialna varnost in kislo zelje
Pripravljalci socialnega zakona so ludi izračunali, da 52 odstotkov zajamčene plače pomeni zgolj strošek za prehrano. In prav toliko bodo dobili tudi tisti, ki so upravičeni do edinega vira za preživljanje. Za drugo, recimo kurjavo ali ozimnico, pa naj bi dobili trinajsto denarno pomoč v funkcionalni obliki.
Od lakote torej naj ne bi umrl nihče, za kaj več pa tudi ne bo denarja. Pod vprašaj pa ob vsem lahko damo tudi izračun »eksistenčnega minimuma« ali življenjskih potrebščin. Pri tem lahko za ilustracijo uporabim izposojeno dilemo o kislem zelju. Ker kislo zelje vsebuje veliko vi lamina C, je že lahko za eksistenčni minimum in vanj več ni treba vključevali dragega sadja.
Pa vendar so ludi študije, ki so
naj grem, saj k sorodnikom v Split tudi nisem mogla. Spomnila sem se na Mursko Soboto, na dobre ljudi, ki so me pred tem enkrat že sprejeli, mene in moja otroka. Poleg nesreče sem potem imela to srečo, da sem naletela na te dobre ljudi, ki so mi dali toplino in otrokoma vse, kar so mogli. Ko smo prišli je za malega že bila pripravljena posteljica, za hčerko postelja in zame ležišče. Poleg hudobnih so tudi še dobri ljudje. Vsa čast jim!«
Rešila seje, sebe in otroka, našla je dobre ljudi, toda v gardi je ostal mož in oče otrok. Njemu so namenjene misli ter pričakovanju miru.
»Samo, da bo mir in da bomo ostali živi, pa bomo spet začeli graditi vse znova.«
Veliko je upanje, da vojna ne bo trajala dolgo, da se bodo lah ko kmalu vrnili domov. Da bo po vsem ostal le še spomin, in se bodo ob streljanju petard vedno znova zdrznili in zajokali otroci, ki so morali bežati.
Majda Horvat
Republiki posojen pokojninski denar
To da si republiški proračun sposoja pokojninski denar ali da Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja posoja denar republiki, je razburilo predvsem nekatere upokojence. Ne morejo razumeti, da jih večina prejema pokojnino, s katero si razkošja pač ne morejo privoščiti, da pa je na drugi strani za pokojnine zbrano toliko denarja, da ga lahko posojajo. Pokojnine ne bi bile po mnenju upokojencev nič previsoke, če bi ta denar namenili za povišanje.
Tako lahko razmišljajo upokojenci, toliko bolj upravičeno tisti, ki zaradi osamosvojitvene poti Slovenije ali zaradi neurejenih razmerij ne dobivajo pokojnine iz tujine (za te bi naša država prav gotovo lahko za določen čas založila denar, če ga je dala tudi za druge ali za reševanje problemov osamosvajanja). Oglasili bi se pa lahko tudi zaposleni: če se zbere za pokojnine po prispevni stopnji, ki je 14,40 za delodajalca in toliko od plače zaposlenega, preveč denarja, bi jo bilo treba znižali.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v prvih devetih mesecih dobila za dokupljena leta milijardo 209 milijonov in 421 tisoč tolarjev, njeni prihodki pa so bili v prvih devetih mesecih lanskega leta čez petnajst milijard. Večino denarja za dokup let pa je Skupnost prejela prav v zadnjem trimesečju, predvsem zaradi sprejetja pokojninske zakonodaje po novem letu, ki dokup dovoljuje le v določenih primerih. Skupnost je imela ob lanskem devetmesečju skoraj dve milijardi presežka.
Nemčiji skupaj, da o Romuniji, Iraku m Albaniji sploh ne govorim Celo šport je postal manj za: nimiv in ne moremo kritizirati reporterjev, ko pa je prenosov vse manj. TOLARJEV ni, deviz pa še mani, smo pa dosegli, da smo SLOVENCI glavni v smučanji, kar smo bili že nekoč v jugo-merilu, drugače pa nam na začetku letošnje sezone nekam slabo kaže. Menda bomo dobili nove bankovce in celo kovance, upam, da ne zlatnike, češ da jih bodo ti-skali, pardon, kovali v Celju.
Bliža se božiček in čas nakupov daril. Seveda bodo ta darila različna, tako kol smo ljudje in ena skronmejša od drugih, kakor po drugi strani ena nemogoča, kjer je polna denarnica No, pa smo povozili še zadnji realsocialistični praznik — dan republike. Hvala bogu, saj bomo imeli drugih »demokratičnih« počasi še več. Po trgovinah že vidimo dari la za Miklavža in parklja Bog vedi, kaj bi našli na policah na pol praznih trgovin, če tega ne bi bilo. Kako hudo je, ker samo na jugu znajo delati dobre paštete in mesne narezke, mi, mlada država, pa se še učimo. Ja, pa bo še dolgo trajalo. Ko bi vsaj ne dlje kol do naslednjega javljanja o analizi opravljenega dela oz. neopravljenega v letu 1992. Pa srečno, zdravo in mirno novo leto vsem skupaj.
Bojan Macuh
dokaj dobro izračunale minimalne življenjske stroške, vendar pa so njihovi izidi taki, da bi morali priznati, da je slovensko prebi valstvo dokaj revno. Na to pa politika ne pristaja, prav tako pa »družbeno« dogovorni minimum« teh izračunov ne more upoštevati.
Zadostna socialna varnost se torej z novim zakonom o socialnem varstvu uzakonja na pragu »sitega želodca«.
Denarni dodatek - dobra novost
Do denarnega dodatka naj bi po novem bila upravičena oseba, ki sebi ali svoji družini začasno ne more zagotavljati socialne varnosti iz razlogov, na katere sam ne more vplivati. Tu so mišljeni predvsem listi, ki so ostati brez zaposlitve, ki pa do sedaj niso imeli nobene možnosti pridobili si družbeno pomoč. In zato je določitev denarnega dodatka družini ali posamezniku zelo dobra novost novega zakona ali sistema, Čeprav tudi nanj meče temno senco zniževanje cenzusa za pridobitev socialnovarstvene dajatve.
Za konec pa le moramo zapisati že tolikokrat omenjeno resnico: še tako strokovno socialno delo in zagotavljanje socialnega varstva ljudem ne daje dela, kruha. Socialna varnost bo dobra in uspešna, če bo uspešno gospodarstvo in se bodo ljudje lahko zaposlovali.
Res da so socialni problemi tudi v bogatih družbah, toda v revščini jih je toliko več.
Majda Horvat
Toda upokojencem se pokojnine še naprej povišujejo po ustaljeni metodologiji, po deležih, kot se statistično povišujejo plače zaposlenih, prispevna stopnja pa se po napovedih ne bo znižala, le Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo z novim pokojninskim zakonom postajala vse bolj državna, s tem pa se v državne roke izročajo velika sredstva, ki se zbirajo na naslovu pokojninske in invalidske skupnosti. In prav temu, močnemu pritoku denarja, ki se zbere v centru, se država zlahka gotovo ne bo odrekla.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po zakonu s 30. junijem preneha obstajati, prav tako skupščina, sedaj že fosil samoupravnega upravljanja. Skupnost pa svoje oblike ne bo spremenila tako, da bi ji dajala popolno samostojnost in profitno ali kapitalsko naravnanost, ampak se spreminja v Zavod z vsemi elementi državnega vplivanja. Resda je po novem predviden tudi kapitalski sklad pokojninskega zavoda, ki je zaenkrat in bo gotovo še lep čas le lepotni dodatek, ki naj bi bil navzven kazalnik sprememb v smeri pridobivanja profita. Toda v letošnjem letu se za ta sklad ni namenil še noben tolar, Čeprav bi se nekaj prav gotovo že našlo. Mislim na veliko denarja, ki se je predvsem ob koncu leta stekal v pokojninsko blagajno z dokupom let. Podjetja so za to dala precej denarja, ki je Skupnosti dodatni dohodek, in so ga prav tako dala med skupne dohodke, ga sproti trošili ali posojali. Ta denar bi lahko bil začetek ali osnova delovanja kapitalskega sklada, tudi kakšna delnica v uspešnih podjetjih bi se za dokupljena leta dala dobiti. Evropa pozna pokojninske sisteme. ki delujejo po načelih delničarstva ati kapitalskega sklada. Pokojninsko zavarovanje ne sloni na medgeneracijskem vzdrževanju, da zaposleni prispevajo ne za svojo pokojnino, ampak za pokojnine upokojencev. Kdaj bo pri nas tako, da bo upokojenec dobil pokojnino od svojega denarja, ki ga je nalagal v pokojninski sklad za svojo varnost v tretjem življenjskem obdobju? Do kdaj bodo primerjali število upokojencev in število zaposlenih in predpise krojili glede na medgeneracijsko »vzdrževanje«?
Majda Horvat
Bo v šolah spet začelo »vreti«?
Božično-novoletne počitnice so nekoliko znižale temperaturo v šolskih zbornicah, ki se je predtem precej dvignila zaradi nenadnega obveznega skupinskega preverjanja znanja učencev 8. razredov in enake učne obveznosti vseh učiteljev, neglede kateri predmet poučujejo. Zdaj bo najbrž spet začelo vreti, čeprav je minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj zadnjic v Radencih (na srečanju z zdomci) izjavi), da si želi v novem letu predvsem mir v šolah, štrajkov pa sploh ne.
Preverjanje znanja osmošolcev iz slovenskega jezika, matematike in še enega predmeta po izbiri učencev je kljub vsemu minilo brez kakšnih posebnih problemov. Popravljanje testov je bilo namreč dokaj enostavno in hitro, tako da so to nalogo učitelji lahko opravili med delovnim časom v šoli. Marsikateri je sicer pri tem ugotovil, tudi na pomurskih šolah je bilo tako, da je znanje učencev dokaj skromno. Bili so tudi taki, ki niso dosegli niti ene točke. Ker na nekaterih večjih šolah poučuje posamezni predmet (recimo slovenščino) več učiteljev, je tako med drugim možno ugotovili, kateri učitelj je uspešnejši pri svojem delu. Seveda pa to ni odvisno le od njih, temveč tudi od sposobnosti učencev, ta pa se lahko precej razlikuje od razreda do razreda, kakšen cilj je bil pravzaprav tega nenadnega preverjanja, pa sicer ni bilo pojasnjeno, in to je upravičeno povzročilo precejšen nemir med učiteljskimi vrstami. Morda je bilo to le uvajanje za še eno bolj temeljito preverjanje znanja osmošolcev v drugem šolskem polletju, ki naj bi potem veljalo isto kot sprejemni izpiti za srednje šole. Vendar zakaj bo potiebno nekakšno dokazilo znanja tistim, ki ne bodo šli v srednje šole? In zakaj dokazilo, če sprejemnih izpitov (omejitev vpisa) sploh ne bo zaradi premajhnega števila prijav? O tem bo potrebno vsekakor še dobro premisliti.
Zakaj pa ni prav, da imajo vsi učitelji enako število ur (22) učne obveznosti? Vsak se mora pripraviti za pouk in vsi morajo ocenjevati učence. V vsakem ocenjevalnem obdobju mora dobiti učenec najmanj po dve oceni, ena pa mora biti ustna. To so argumenti tistih, ki zagovarjajo enakost. Kdor pa se bolje poglobi v učne načrte in navodila, lahko med drugim vendarle ugotovi nekatere bistvene razlike glede zahtev do učiteljev tako imenovanih temeljnih predmetov (slovenščina, matematika, tuj jezik). Tako je slavistom »naročeno«, da morajo učenci od 4. razreda dalje v vsakem redovalnem obdobju pisati najmanj dva spisa, enega v šoli, enega doma. Ti spisi so de! dokumentacije o učenčevi uspešnosti pri slovenskem jeziku. Gre torej za najmanj 8 obveznih pisnih izdelkov učencev, ki jih je potrebno skrbno popraviti Nekaj podobnega (manj obširno) sc zahteva pri matematiki in tujem jeziku Drugi predmetni učitelji nimajo takšnih obveznih zadolžitev. Večina slavistov mora poskrbeti tudi za kulturne programe na raznih proslavah v šoli in zunaj nje, pa še druge dodatne naloge dobivajo. Zahteve po zmanjšanju učne obveznosti slavistom za 2 uri tedensko, matematikom in učiteljem tujih jezikov pa za eno uro, so torej upravičene, ali pa to vprašanje uredili kako drugače.
JOŽE GRAJ
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
Stran 7

Praznično branje za praznično darilo
Ne bo časa za mirno spanje
Skrivnost
Mnogi antični navedki modrih draguljev so na primer ciljali na lapis lazuli, ne na safir. In ko biblijski avtorji pišejo, da je »modrost dragocenejša od rubinov«, ali da je vrle žene »ceno veliko večja od rubinov«, se to najverjetneje nanaša na neke kristale, katerih barva spominja na tlečo žerjavico
Najbolj znano nahajališče rubinov je Mogok. Nobeno drugo tudi ni tako prepojeno z misterioznostjo. Številni špekulanti rubini, ki so jih zbrali indijski maharadže, perzijski šahi in turški sultani, izvirajo tz Magoka
(Pisec si tukaj ne morem kaj, da se ne bi spomnil na Janezovo Razodetje (Apokalipsa). Ime burmanskega kraja Magoka mi namreč prikliče v zavest »Gog in Magog«. Takole pravi Janez, 20, 7—8: -Ko pa se dopolni tisoč čet, bo satan izpuščen iz svoje ječe. Stopil bo na plan, da bi zapeljal narode, ki so na štirih vogalih zemlje. Goga in Magoga ..«)
Na tem področju se »pridelujejo« pregovorni rubini »golobja kri«. Teh edinstvenih primerkov najdejo samo nekaj na leto. Neza-menljr/ žar. ki ga v glavnem povzroča fluore sel ra n je kroma, je navdihnile nekega starega ~ajca, da je izjavil: »Prizadevati si, da bi videli golobjo kri, je kakor prizadevati si, da bi videli obličje božje.«
V Magoku se vse vrti okrog trgovine z dragimi kam n Teoretično gredo vsi kamni v glavno mesto Yangon (prej Rangoon), kajti uradno vsi rudbk^pi pripadajo državi: pet dnevnih kopov in dva podzemna. Že tukaj pa se začenja niz prevar, ki vseskozi spremljajo žarenje rdeče sledi Večino draguljev preprodajo tihotapci.
Vsepovsod podkupovanje, zarote in izsiljevanje. Posel obvladuje । o Tajci, od rezanja do brušenja in prodajanja. Njihov monopol je tako močan, da morajo celo Burmanci tihotapiti svoje rubine in safirje. Po drugi strani pa morajo Tajci plačevati Rdečim Kmerom in tajski armadi, da jim dovoljujejo rudariti v Kambodži. To pa jim spet omogoča, da imajo le oni pristop do trgovanja z na novo odkritimi vietnamskimi rubini.
Ker imajo burmanski rubini naj^b ceno, Tajci tudi tiste, ki jih dobavljajo iz drugih nahajališč, iz Srilanke, Avstralije, Montane (ZDA) m Kenije, prodajajo kot burmanske.
Geste v Bangkoku so opasane z delavnicami za obdelavo dragih kamnov Rezanje se začne, ko zurjeni delavci ocenijo surove kristale in jim določijo njihov potencial Robove kristalov odrežejo, običajno jih z brusilnimi koles' na katerih je diamantni prah, oblikujejo okroglo, ovalno ali mnogokotno
Slovensko gospodarstvo je na robu propada, in če ne bo ustreznih in nujnih ukrepov, bo vanj tudi strmoglavilo. Tako je Zveza ekonomistov Slovenije zapisala v javnem pozivu republiški vladi, v katerem jo opozarja, da njena gospodarska politika ne zagotavlja zdravih temeljev za ponovno gospodarsko oživljanje. Da imajo slovenski ekonomisti prav in da z opozorili ne pretiravajo, najbolje potrjujejo gospodarski rezultati v letu 1991. Seveda takšna opozorila niso nova, saj so gospodarstveniki že med letom opozarjali na pomanjkljivosti in nepravilnosti gospodarske politike, vendar se odgovorni v vladi za to niso preveč zmenili. Ob opazovanju vseh teh dogajanj, dobi človek nehote občutek, da si je vlada vtepla v glavo, da se bo svet prilagajal nam, namesto da bi se mi njemu. V mnogih predvidevanjih so se namreč ušteli in razpleti so bili povsem drugačni, kot so načrtovali.
Posledica vsega tega so gospodarski rezultati v letu, ki se je izteklo. Pravzaprav o rezultatih niti ne moremo govoriti, vsaj pozitivnih ne, saj je vse šlo po rakovi poti. Proizvodnja pada, cene naraščajo, prihodki gospodarstva se zmanjšujejo, izvoz nazaduje, prav tako prodaja na nekdanje jugoslovansko tržišče. Pada tudi življenjska raven in povečuje se število brezposelnih, kar kaže, da se bliža splošna gospodarska katastrofa. Res da so nastale razmere tudi zaradi naše zavestne odločitve za samostojno državo, vendar bi morala vlada bolje predvideti posledice in možnosti njihovih blažitev. Je pa v mnogih primerih ravnala premalo modro in preveč emocionalno, čeprav je jasno, da gospodarstva ni mogoče povezovati s čustvi. Preteklost je vselej portr-dila, da gospodarskih vezi, ki so se spletale in utrjevale leta in leta, ni mogoče pretrgati s silo, pri nas pa si je politika to na vso moč prizadevala. Ne le slovekska, pač pa tudi v drugih republikah, posledice pa seveda zdaj najbolj čuti gospodarstvo. Če so še pred dobrim letom vse vlade in stranke v republikah nekdanje Jugoslavije obljubljale sodobno tržno gospodarstvo je učinek povssem nasproten, rezultat pa razbijanje skupnega trga in dolgoletnega poslovno-tehničnega sodelovanja. Medtem ko si v Evropi prizadevajo odpraviti meje in carine, jih pri nas postavljamo in uvajamo.
Slovenski izvoz je bil v letu 1991 za 10 odstotkov manjši, tudi prodaja v druge republike, kamor smo še leta 1990 prodali 25 odstotkov izdelkov, se je zmanjšala za tretjino, prav nič pa niso obetavne tudi napovedi za leto, ki ga začenjamo. Nekateri gospodarstveniki celo
pravijo, da še nismo dosegli dna gospodarske recesije in bodo nekatera gibanja še nekaj časa neugodna. Takšne napovedi so skorajda realne, saj nam, denimo, družbeni proizvod pada že od leta 1987, najbolj pa v zadnjih dveh letih, zato nenadnega preobrata ni mogoče pričakovati že letos. Bo pa potrebno nadaljnje padanje vsaj ublažiti in poiskati večje možnosti za prodajo naših izdelkov. Izgube jugoslovanskega tržišča ne bo mogoče nadomestiti z večjim izvozom, saj so že dosedanji dogodki pokazali, da nas Evropa ne sprejema z odprtimi rokami. V gospodarstvu je pač tako, da vsak v prvi vrsti gleda svoje interese, pri katerih čustva ne prihajajo do izraza. To so gotovo najbolj občutili slovenski mesarji, ki kJjyb obetom niso bili izvzeti iz ukrepov
Gospodarstvo v letu 1992
Evropske gospodarske skupnosti. Položaj slovenskega gospodarstva bo seveda v tem letu predvsem odvisen tudi od razpleta jugoslovanske krize, vendar gospodarske aktivnosti ob tem ne smejo pojenjati. Potrebno bo ohraniti in ponovno pridobiti čim več nekdanjih tržišč in blago usmerjati predvsem tja, kjer bo zanj zagotovljeno tudi plačilo ali ustrezna menjava.
Tudi pomursko gospodarstvo stopa v leto 1992 s precejšnjo negotovostjo. Res da z nekaterimi ugodnejšimi lanskimi rezultati, kot je republiško povprečje, saj je padec proizvodnje tu nekoliko manjši, izvoz pa se je celo povečal, vendar to še ne sme pomeniti samozadovoljstva. Velike likvidnostne težave številnih podjetij, grožnje pred stečaji in vedno več brezposelnih so resno opozorilo, da vsaka napačna odločitev tudi tu lahko privede do katastrofe. Okrog 2.300 brezposelnih Pomurcev je že zdaj preveliko breme za blizu 40 tisoč zaposlenih v gospodarstvu, vznemirjujoč pa je tudi še vedno več kot 28-od-stotni delež kmečkega prebivalstva. In tu je še več kot 7.200 zdomcev, ki bi ob večji gospodarski recesiji v državah gostiteljicah pomenili še dodatni pritisk na že tako zaostrene gospodarske razmere. Po vsem tem torej tudi v Pomurju ni časa za mimo spanje.
LUDVIK KOVAČ
Likvidnostne težave Pomurske banke
Družina policijskega poveljnika s polnim krožnikom rubinov. Nahajališče so odkrili pod svojo bencinsko Črpalko.
Pomurska banka deluje že dve leti kot delniška družba, vendar odgovorni v banki zatrjujejo, da je še vedno v nastajanju, saj v marsičem ne izpolnjuje pričakovanj delničarjev. Med njimi so namreč tudi izgubarji, in to se kaže pri poslovanju. V mnogih primerih je prav banka največji upnik podjetij, ki zaidejo v težave ali celo v stečaj, in dogaja se, da mora za pokritje svojih terjatev prevzemati del premoženja teh podjetij. V banki so se po vsej verjetnosti zavedli, da bo tega vedno več, zato so se odločili za ustanovitev firme Feniks, družbe z omejeno odgovornostjo za finančne storitve, trženje in svetovanje. Poleg prometa s premičninami in nepremičninami ter vrednostnimi papirji se bo podjetje ukvarjalo tudi z drugimi storitvami, ki bodo zanimive predvsem za mlade podjetnike,
pa tudi za druge, občane in pravne osebe.
Čeprav je Pomurska banka v lanskem letu ustvarila primeren dohodek, bi bi! ta še veliko boljši, če ne bi bilo inflacije. Pravijo, da jim ta odnaša bančni kapital, saj aktivna obrestna mera še zdaleč ne pokriva inflacije, najbolj pa so prizadeti varčevalci, saj se ohranja realna vrednost njihovih vlog. Najbolj očitno je bilo to v oktobru, ko je bila obrestna me ra le i,8-odstotna, inflacija pa je bila vsaj desetkrat višja.
Najbolj pestijo Pomursko banko v zadnjem času likvidnostne težave. Če je bila sredi leta likvidnost banke še izredno dobra, so se razmere začele zaostrovati v zadnjih lanskih mesecih, ko je morala Banki Slovenije vrniti okoli 650 milijonov tolarjev likvidnostnih sredstev. Takšen linearni ukrep je nepošten in postavlja Pomursko banko v izjemno neugoden položaj predvsem zaradi kmetijske specifičnosti območja, ki ga banka pokriva. S tem ukrepom pa seveda ni bilo
Zaupanji, ki so ga imele banke pri varčevalcih. si bodo le-te s težavo povrnile, čeprav so same za to najmanj krive. Zapleti z deviznimi vlogami so tudi v Pomurski banki povzročili zmanjšanje teh vlog. Tako je deviznih hranilnih vlog manj za 39 do 40 milijonov nemških mark ali za 30 odstotkov. Se pa tudi sicer delež sredstev občanov v bilančni vsoti banke zmanjšuje.
prizadeto le kmetijstvo, pač pa celotno gospodarstvo, in če ne bo prišlo do sprememb, bo Pomurska banka pred nepremostljivimi likvidnostnimi težavami.
Dogodki, ki so v lanskem letu tako ali drugače pretresali pomursko gospodarstvo, so seveda pustili sledi tudi v Pomurski banki. Tako je naložbe povečala na 1,356 milijarde tolarjev, od tega kar 1,186 milijarde tolarjev v gospodarstvu, naložbe občanom so se povečale na 24 milijonov tolarjev, ugotavljajo pa, da so le-te nekoliko upadle v stanovanjski gradnji. Velikega povpraševanja pa ni bilo tudi po investicijskih sredstvih, saj je banka zanje namenila le 198,8 milijona tolarjev, podjetja pa so pretežni del teh sredstev namenila za osnovna sredstva.
L. KOVAČ
Deiavci, od katerih vsak dnevno zasluži od dva do pet dolarjev, skupaj narežejo in obrusijo rubinov in safirjev v vrednosti več kakor pol milijarde dolarjev letno.
Kako so možne takšne prevare, da tudi rubine od drugod prodajajo kot burmanske? Možno je, ker je ugotavljanje izvora že samo po sebi kontraverzno, poleg tega pa majhnih dragih kamnov niti ne testirajo. Prekupčevalci cikajo na romantično in vrednostno povezavo med rubini ter nahajališči v Burmi, Kašmirju, Šrilanki in na Tajskem Zato vse druge opredelijo, kakor da bi prihajali od odon-dod
Šrilanka slovi kot »otok draguljev«. Južni dve tretjini otoka sta bili blagoslovljeni z razsipnostjo draguljev, ki jih vodovje izpira iz centralnega gorovja. Ljudje po deževju najdejo dragulje na svojih poljih in vrtovih, v strugah, celo na pešpoteh. Tajci imajo pogod bo s šrilanško vlado.
Tudi kenijski rudnik' rubinov proizvajajo vse drugo, samo učinkovitosti in dobička ne Spet so vmes‘Tajci. V Avstraliji kupujejo Tajo: korund v povprečju po 30 centov za karat. Okrog 20 odstotkov jih potem segrevajo in režejo, tako da' dobijo zanje v ZDA od 8 do 50 dolarjev po karatu.
Da bi dobili jasne, čiste dragulje, skoraj vse rubine in safirje (pa tudi mnoge druge barvne kamne) segrevajo: tako oplemenitijo njihovo barvo !n vedrino. V prvem stoletju po Kristusu ;e Plinij starejši opisoval, kako Rimljani »kuhajo« ahat. Arabski opis iz leta 1240 o ^avnanju z rubini na šrilanki ustreza temu, kar tam še danes z njim počnejo
-S segrevanjem safirjev se sprosti litanij, ki reagira z železom in povzroča modro barvo,« pripoveduje strokovnjak za ta postopek. »Pri rubinih hočemo doseči, da se prečisti notranjost. Zato se vodilo tega ravnanja tudi glasi: Mi dovršujemo, kar je narava pozabila.«
Možne pa so tudi vsemogoče prevare. Kakor je pisal že prej omenjeni Plinij, se lahko tudi steklo, najpogostejša prevara za dragulje blešči kakor ogenj, če se ga ustrezno obdela z razkovano kovinsko folije Pripovedujejo, kako so v Burmi kar z džipi drobili rdeče steklo, ga potem vsipavali na gramoz in prodajali turistom kot kristale rubina
Prt ponovnem preverjanju vsepovsod naletijo na prevare. Ponekod upravljalo! ali lastniki priznajo zmoto, drugod ne Angleži so jo za 170-karatni »rubin« Črni Princ, ki ga je nosil kralj Henrik V., priznali in v Tovvru pod njim napisali resnico
(Nadaljevanja prihodnjič)
GERSTER
DORNBIRN - VORARLBERG
Predaja vseh modelov OPEL poželo ugodnih cenah.
Ta hip v zalogi preko 100 modelo v OPEL VECTRA v našem prodajnem salonu.
Vse informacije pri našem gospodu Zdenku Benkičupo telefonu: 9943/5572/3751(18)
---Do konca marca-----------------------------------
Oblegane davkarije
Pred koncem leta 1990 so vsi trije zbori slovenske skupščine sprejeli nove davčne zakone, za katere so takrat dejali, da so šele uvod v davčno reformo. Narejeni so bili po vzoru sodobne evropske davčne zakonodaje in za Slovenijo naj bi bili tudi eden od korakov za vstop v Evropo. Podobni zakoni so v razvitih evropskih državah nastajali več let in so jih dopolnjevati na osnovi izkušenj, naši pa so bili pripravljeni v zelo kratkem času in tako smo že v začetku lanskega leta v našem tedniku podvomili, da so imeli sestavljale! pri tem res srečno roko. Kako je v resnici, bo kmalu potrdila praksa, bili pa smo že priče prvim spremembam.
Med vsemi zakoni je za občane najbolj zanimiv Zakon o dohodnini, saj bo zajel veliko Slovencev, po prvih ocenah celo nekaj več kot milijon 300 tisoč. Ti bodo morali namreč upravam za družbene prihodke do konca marca tega leta prijaviti vse prihodke v letu 1991. V tem pa je že tudi prva sprememba tega zakona, saj je bilo sprva predvideno, daje treba davčno napoved vložiti do 30. junija. Novost Zakona o dohodnini je, daje z njim uzakonjen nov sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb v Sloveniji, saj so namesto s posamičnimi davki dohodki obdavčeni s sintetičnim davkom, ki se imenuje dohodnina. Viri dohodnine so osebni dohodki, prejemki za občasna in začasna dela, dohodki iz kmetijstva,, dohodki iz opravljanja dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic. Najpomembnejši vir dohodnine za večino so seveda osebni dohodki, od katerih so akontacije davkov plačevali že med letom, kar se bo upoštevalo pri končnem obračunu. Seveda pa zakon določa tudi posebne olajšave, ki so naštete v 7. in 8. členu.
Tisti, ki se bodo letos prvič srečali z davkarijo, bodo imeli morda malce nelagoden občutek, vendar stvari ne bodo preveč zapletene. Vsi izplačevalci dohodkov bodo namreč morali do konca januarja poslati na SDK poročilo o izplačanih dohodkih, verjetno pa bodo takšno poročilo dobili tudi prejemniki dohodkov. Obrazce za prijavo dohodnine bo mogoče kupiti v papirnicah, knjigarnah in kioskih, prijavo pa, kot že rečeno, vložiti najpozneje do konca marca. Pa še to: napovedujejo, da bo tudi precej takšnih, ki jim bo morala davčna uprava vrniti del preveč plačanih davkov med letom.
L. KOVAČ
~ BELTINCI------------------------------------------
Dobili kabelsko televizijo
Pred iztekom starega leta so Beltinčanl dobili kabelsko televizijo. Zanjo se je odločila večina gospodinjstev. Kabelsko razdelilni sistem je štartni s 1$ TV-p rog ra mi. pozneje pa bo možna priključitev na še več programov, prav la-ko pn mogoča tudi priključitev sosednjih vasi. Sprejemni antenski sistem je na zgradbi krajevne skupnosti. Tako lahko Beltinčani gledajo 7 zemeljskih in 7 satelitskih programov ter interni program. Pomembna pridobitev je interni program za sprotno obveščanje o vsem, kar zanimivega in pomembnega se dogaja v krajevni skupnosti.
F. M.
Nova naložba v Soboti
Namesto simboličnega polaganja temeljnega kamna so priložnostno slovesnost ob začetku gradnje nove poslovno-stanovanjske zgradbe v Kocljevi ulici v Murski Soboti v začetku tedna pripravili v zdravilišču v Moravskih toplicah. Ob zmanjšani investicijski dejavnosti v zadnjem času bo ta naložba, katere investitor bo Investicijsko podjetje SKB banke iz Ljubljane, pomembna pridobitev za Mursko Soboto, saj bodo poleg SKB banke v njej dobili svoje prostore še drugi interesenti, na voljo pa bo tudi nekaj stanovanj.
Gradnja okrog 2 tisoč kvadratnih metrov novih prostorov bo po sedanjih cenah veljala okoli 95 milijonov tolarjev, gradbena dela pa so zaupali Vegradu iz Velenja, ki je bil najboljši ponudnik. Načrtujejo; da bo objekt dograjen v osmih mesecih, do konca septembra pa naj bi ga predali kupcem.
L. KOVAČ
Večja ponudba deviz
V vseh bankah v Pomurju ugotavljajo, da se je v zadnjem času močno povečala ponudba deviz občanov. Svoje so prispevali še prazniki ob prehodu iz starega v novo leto, ko je bilo na obisku v domovini veliko naših delavcev na začasnem delu v tujini, v bankah pa nepovedujejo, da bo ponudba deviz v prvih letošnjih mesecih še precej velika. Prodajali jih bodo predvsem občani, ki se bodo odločili za nakup stanovanj.
V pomurskih bankah poteka odkup deviz bolj ali manj nemoteno, saj so nam v Pomurski banki zagotovili, da so doslej odkupili vse ponujene devize in tudi prodaja deviz občanom je neomejena, seveda v okviru količin, ki so na voljo. Podobno je tudi v enotah Stanovanjsko komunalne banke, medtem ko je do manjših zastojev pri odkupu prišlo v A banki. V tej banki pravijo, da odkupujejo le toliko deviz, kolikor jih lahko tudi prodajo.
V začetku vsakega leta je v bankah aktualno tudi pripisovanje obresti k hranilnim vlogam in običajno je bil v tem Času v bankah precejšnji naval. V Pomurski banki so že zaceli s pripi
sovanjem obresti k vsem hranilnim vlogam, vendar pravijo, da večjega navala ne bi smelo biti. Na tekočih računih občanov namreč obresti pripisujejo mesečno, na hranilnih knjižicah pa trimesečno, medtem ko zdaj pripisujejo še obresti k deviznim hranilnim vlogam, seveda v ustreznih devizah. V A banki bodo obresti začeli pripisovati v prihodnjih dneh, vendar pa v vseh bankah svetujejo občanom, da naj se po nepotrebnem ne drenjajo v vrstah, saj jim bodo obresti pripisali z datumom ob koncu leta in od takrat se jim tudi obrestujejo.
L. KOVAČ
Stran 8
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
kmetijska panorama
Ob gašenju ognja se razplamteva požar
Navkljub vsem težam je slovensko kmetijstvo leto 1991 sklenilo i dokaj dobrimi proizvodnimi rezultati, ki so v povprečju ugodnejši od rezultatov v gospodarstvu. Če se je tako rekoč v vseh drugih panogah obseg proizvodnje zmanjševal, jim je v kmetijstvu uspelo vsaj zadržati predlansko raven, to pa nikakor ne velja za finančne rezultate. Razmere pa se še naprej zaostrujejo in kmetijci so zaskrbljeni, kako bo v letu, ki je pred nami. Ta panoga je tako rekoč brez akumulacije, vlaganj v razširjeno reprodukcijo je zelo malo ali pa jih sploh ni, vedno bolj pa postaja vprašljiva tudi tekoča proizvodnja.
Pred slovenskim kmetijstvom je tako v začetku leta upravičeno vprašanje biti ali ne biti. Razmere so se namreč zaostrile do takšne mere, da so potrebni takojšnji ukrepi, če se želimo izogniti katastrofi. Razdrobljena posestna sestava, nizka produktivnost, visoke obresti, dragi reprodukcijski material), ob tem pa še otežena prodaja so problemi, ki v zadnjem času najbolj pestijo kme-tijce. Žal pa za večino le-teh niso krivi sami, zato upravičeno pritiskajo na državo, da jim zagotovi ustrezne pogoje gospodarjenja.
Kaže pa, da je odgovornim za slovensko gospodarstvo za vse to malo mar in kmetijstvo še naprej ostaja v podrejenem položaju Zato tudi ne preseneča očitek mnogih kmetijcev. ki pravijo, da je bilo kmetijstvo nekoč iz zveznega proračuna deležno večjih ugodnosti, kot
jih ima zdaj, ko se je Slovenija odločila za svojo samostojno pot. Po ukinitvi selektivnih sredstev federacije za regresiranje obresti v tekoči proizvodnji Slovenija še vedno ni našla načina, kako zagotoviti to regresiranje. Tudi v proračunu za letošnje leto tega ni, za dvetret-jinsko regresiranje pa bi potrebovali skoraj 3 milijarde in pol tolarjev. Prav obresti pa predstavljajo največje breme slovenskemu kmetijstvu. To lastnih sredstev za proizvodnjo nima, sedanjih obresti pa zaradi dolgega ciklusa obračanja kapitala ne prenese. Ne prenese tudi zato, ker bi obresti morali vračunati v proizvodne cene, že zdaj pa je očitek kmetijcem, da je hrana predraga.
V nobenem razvitem gospodarstvu kmetijstvo ni v celoti prepuščeno delovanju trga in tržnih zakonitosti, za naše kmetijstvo pa, kot da to ne velja.
Namesto da bi ustrezno ukrepala v sami proizvodnji, vlada grozi z interventnim uvozom nekaterih kmetijskih proizvodov in tako spravlja kmetijce v še težji položaj. Da je hrana pri nas draga, je dejstvo, vendar za to niso krivi izključno kmetijci, primerjava s sosedi, pa m realna in poštena, saj je potrebno upoštevati specifičnosti našega kmetijstva, od posestne sestave do velikosti kmetij. Pa tudi sestava proizvodnje je pri nas neustrezna, saj imamo presežke mleka, medtem ko nam primanjkuje prašičjega mesa in žita.
Slovensko kmetijstvo je tako zdaj na razpotju in odločiti se bo moralo, kaj in koliko bo pridelovalo. Ta odločitev pa seveda ni odvisna le od kmetijcev, pač pa v prvi vrsti od države, ki bo morala zagotoviti ustrezne pogoje za gospodarjenje. Kmet bo moral jasno vedeti, kakšna bo njegova prihodnost in pod kakšnimi pogoji bo prideloval. Za to pa bi potrebovali celostno kmetijsko politiko in dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva, žal pa nimamo niti prvega niti drugega. Zdaj je še vedno tako, da gasimo le posamezne požare, ogenj pa se še naprej razplamteva.
Čeprav imamo v slovenskem kmetijstvu še veliko neizkoriščenih možnosti, je Slovenija še vedno peti največji uvoznik hrane in prav nič ne kaže, da Bi se uvoz zmanjšal. Zdaj še toliko manj, ker kmetijci resno opozarjajo, da bodo proizvodnjo zmanjšali, če se nekatere razmere ne bodo nemudoma uredile. Ob tem mislijo predvsem na visoke obresti in drage reprodukcijske materiale ter pravijo, da živine pod temi pogoji ne bodo več redili. Bila bi namreč predraga, za visoke cene hrane pa delavci že zdaj obtožujejo kmete.
Dejstvo pa je, da so tako kmetje kot delavci že zdaj v na-ugodnem položaju. Plače zaposlenih so realno nižje kot pred desetletjem, zmanjšuje pa se tudi kupna moč kmetov. Socialna varnost kmeta sicer ni tako ogrožena kot delavčeva, saj si jo zagotavlja z lastno pridelavo hrane, vse manj pa je bo pridelal za delavca, ki že zdaj težko shaja. Vendar pa bo navkljub vsemu tesna povezanost med delavcem in kmetom morala ostati in bo morala biti vodilo pri spreminjanju odnosov do kmetijstva. Samo kritike enih na račun drugih namreč ne vodijo k rešitvam.
LUDVIK KOVAČ
Pomanjkljivosti, bolezni in napake vina
Močno napadeno vino filtriramo s sterilnimi slojnicami. Lahko ga tudi pasteriziramo. Tako obdelano vino v manjšem odstotku mešamo z normalnim vinom, odvisno od okusa.
Za odstranjevanje negativnih okusov lahko vino čjstimo z uporabo 20 — 30 g/hi aktivnega oglja. Po končanem čiščenju vino prefiltriramo in ga dopolnimo.
Očiščeno vino lahko ohranimo do nove trgatve in ga pomešamo z moštom. Ob alkoholnem vrenju sc negativni okusi zelo izboljšajo.
Pri močnejšem pojavu kana je tako vino najbolje destilirati.
Danes je zaradi stekleničenja mladih vin te bolezni manj. Pri stekleničenju moramo paziti, da je prazen prostor v steklenici čim manjši.
2. OCETNI CIK
Je najbolj pogosta in nevarna bolezen vina, zlasti v toplejših vinogradniških območjih. Pojavlja se pri vinih z nizkim odstot-
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Po čem bo živina?
Republiški izvršni svet je pred koncem lanskega leta sprejel odlok o načinu oblikovanja cen svežega mesa. Ta določa, da se drobnoprodaj-ne cene junčjega in svinjskega mesa oblikujejo na osnovi odkupne cene mladega pitanega goveda In mesnatih prašičev, povečane za koeficient največ do 2,5 oz. 2,6 in stroške prometa v višini do največ 15 odstotkov. Seveda odlok določa tudi oblikovanje odkupnih cen, ki se za mlado pitano govedo določajo v razmerju do odkupne cene mleka, ki jo mesečno ugotovi odbor za mleko. To razmerje je določeno na 1 proti najmanj 6,2 do 1 proti največ 7. Na osnovi tako določene odkupne cene govedi se izračuna odkupna cena prašičev, ki znaša 90 odstotkov odkupne cene govedi.
pravijo, da bi morala vlada v prvi vrsti zagotoviti ustrezne pogoje za normalno pridelavo in prirejo, predvsem pa rešiti vprašanje obrestnih mer v kmetijstvu. Te so že dosegle takšno višino, da mnogi rejci vse resneje raz-
mišljajo o opuščanju prireje. In če ne bo vhlevljanja, potem že kmalu tudi ne bo živine, kakšne bodo posledice, pa seveda ni potrebno posebej poudarjati.
L. KOVAČ
In kaj ta odlok pomeni za pomurske živinorejce? Če se bodo mesarji dosledno držali njegovih navodil, bodo morah na novo določiti odkupne cene živine, v Mesni industriji Pomurka pa so nam povedal), da pri govedu do bistvenih odstopanj ne bo prišlo. Po njihovih izračunih se odkupne cene mladega pitanega goveda ujemajo s tistimi, ki jih dolo Ča odlok, do razlik pa prihaja pri odkupnih cenah prašičev. Te bi se po tem odloku morale znižati, vendar se o tem še niso dokončno odločili. S l. januarjem so namreč v Mesni industriji sprejeli nov cenik odkupnih cen, v ka-
terem so določili odkupno ceno prašičev na 110 tolarjev za kilogram, po odloku pa ta ne dosega niti 90 tolarjev. Navkljub vsemu pa, vsaj tako seje dalo razbrat) iz pogovora s predstavniki tovarne, zaenkrat odkupnih cen prašičev najbrž ne bodo zniževali, saj po takšnih cenah odkupujejo prašiče tudi drugi mesarji na našem območju.
Seveda pa se mesarji s taksmm načinom določanja odkupnih cen živine in drobnoprodajnih cen mesa ne strinjajo, saj pomenijo administrativni poseg na to zelo občutljivo področje. Z njim pa se ne strinjajo tudi rejci, ki
Petkrat višji katastrski dohodek
Osnova za piačii o davkov in prispevkov iz kmetijstva je katastrski dohodek. Kmetje ugotavljajo, da sami davk' niso pretirano visoki, dobršen del kmetij pa jih niti ne plači je, saj so tiste, ki ne dosegajo povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v preteklem letu, oproščene plačila akontacij tega davka. Jim hodi pa katastrski	prišteli k dohodnini in od nje oameriii
Jtvek.
Bolj kot to pa bo za kmete zanimiva norica, da se s 1. jEuuar-jem letos povečuje Kat »tarski dohodek, la se v vseh katastrskih okrajih in za vse katastrske kulture valorizira z enotnim količnikom, in sicer v višini 5,13. To pomeni, da se za tolikokrat povečuje katastrski dohodek, temu primemo pa se bodo seveda povečali tudi davki in nrispevki, ki jih bodo kmetje in lastniki kmetijskih zemljišč letos plačevali od katastrskega dohodka.
L. Kovač
Kmet mora biti za vse
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
VoršiČevo kmetijo v Moravcih (Slovenske gorice) je videti že od daleč, saj stoji na vrhu griča ne daleč od toplic oziroma nad cesto Godemarci- Ptuj. Stranski odcep ceste pa vodi le do njihove domačije. Še pred nedavnim seje bilo tam skoraj nevarno voziti zaradi drsečega plazu. Toda gospodar Emil ali gospodinja Frančika morata ne glede na vse okoliščine vsak dan po tej poti navzdol v vaško zbiralnico mleka Minilo je namreč 7 let. odkar sta sc odločila, da se bosta ukvarjala predvsem z rejo krav molznic. V ta namen sta tudi uredila gospodarski del poslopja in nakupila opremo, ki je potrebna za mlekarstvo. Letno oddasta okrog I2 tisoč litrov mleka, tačas pa je v hlevu 7 krav molznic. V začetku sta bila dokaj zadovoljna z rezultati svojega dela, zdaj pa je vse slabše.
»Dohodka je le toliko, da lahko krpamo sprotne luknje, kaj večjega pa si ne moremo več kupil). Ne vem, kaj bo, če bo odpovedal traktor, ki že čaka na generalno obnovo. Mestni ljudje pa,
kot lahko večkrat slišim, mislijo, da kmet drago prodaja mleko in precej zasluži. Resnica je, da mi plačajo za liter mleka le 8 tolarjev, kar je toliko, da komaj pokrije stroške. Če pa bi motal kupovati draga krmila in če bi računal vse delo, ki ga vložimo, po-
tem bi bili kar precej na zgubi,« nam je potožil Emil. Dodal je tudi, da bi morali veljati za hribovite kmetije drugačni, ugodnejši pogoji gospodarjenja, kajti »če hočem kaj odpeljati na njivo, porabim običajno 3-krat več goriva kot kmetje na ravnici; včasih se
Voršičeva iz Moravec sta vse bolj nezadovoljna s prirejo mleka oziroma pogoji gospodarjenja. (Fotografija: JOG)
mi traktor poleg tega zakoplje, tako da sploh ne morem gor; če pa grem v grabo, pa sem v nevarnosti, da se bom prevrnil.«
Emil pa kljub temu vztraja in upa na boljše čase. Zdaj ko ni dela na njivah, si najde polno drugega dela. Stalo je že prebelil in očistil okna, čaka pa ga še pregled kmetijskih strojev, in Če je kaj potrebno, tudi popravi.
»Za enostavna popravila ne potrebujem avtomehanika ne elektrikarja ne vodovodarja in ne drugih mojstrov. To bi bilo predrago. Dober kmet mora znati postoriti marsikaj sam.«
In kakšne izkušnje ima z zadrugo?
»Zdi se mi, da zadruga deluje preveč na papirju, premalo pa med kmeti. Zelo vesel bi bil, če b> me zadružni strokovnjaki večkrat obiskali in svetoyali, kaj bi bilo bolje pridelovati, kako krmiti molznice, da bodo dajale več in boljše mleko, pa še marsikaj drugega. Zdaj pa kaže, da zadruga pobira le smetano, za vse drugo pa naj bo kmet.«
JOŽE GRAJ
kom alkohola in pri vinih z malo kislinami v slabih vinskih kleteh. Ocetni cik nastane kot posledica delovanja številnih ocetnih bakterij.
Vino v nobeni dobi razvoja in nege ni varno pred pojavom te bolezni, ki se lahko pojavi že med vrenjem mošta ali kasneje med nego ali skladiščenjem vina.
Ocetni cik kot bolezen vina razpoznavamo po več znakih. Karakteristično za vsa cikasta vina je. da imajo na površini belo do sivkasto, skoraj prozorno kožico, ki je v začetku tanka. Z bol izraženo boleznijo se kožica debeli.
Cikasta vina spoznamo po značilnem vonju in okusu po ocetni kislini — kisu. Strokovno govorimo o povišanih hlapnih kislinah. Cikasto vino laže zaznamo, če ga razredčimo z vodo in kozarec potresemo z dlanmi.
Ocetni cik in nastanek povišanih hlapnih kislin poteka kemično tako, da bakterije oksidirajo etilni alkohol v ocetno kislino. Za oksidacijo morajo imeti bakterije kisik.
Ocetne bakterije žive na zraku. Najdemo jih tudi v vinogradu. Hitro se razmnožujejo zlasti na poškodovanih jagodah. Z grozdjem prihajajo v klet.
Razsluzenje preprečuje pojav ocetnega cika. Vina, pridobljena iz razsluzenih mostov, vsebujejo manj hlapnih kislin. Majhne količine hlapnih kislin nastajajo med alkoholnim vrenjem kot vzporeden proizvod žlahtnih kvasovk. Danes so s selekcijo izbrane kvasovke, ki ne proizvedejo nad 0,3 g/l hlapnih kislin.
Dopustna zgornja meja hlapnih kislin pri belih vinih je 1,1 g/ 1, pri rdečih vinih pa 1,2 g/l. Naš cilj naj bo, donegovati vina s čim nižjimi hlapnimi kislinami!
Količina hlapnih kislin je ogledalo kletarja.
Ocetni cik je izredno nevarna bolezen, ki je ne moremo pozdraviti, zato jo moramo preprečevati. Pojav bolezni preprečimo, če odpravimo vse okoliščine in vzroke za nastajanje bolezni.
Kako se izogne mu pojavu bolezni?
Pri trgatvi pazimo, da po možnosti nagnito grozdje ali kakor koli drugače poškodovane jagode stisnemo ločeno.
Pri predelavi moramo paziti, da pride mošt čim manj v dotik z zrakom. Ocetne bakterije so občutljive za žveplo, zato, Če redno žveplamo, ni nevarnosti, da bi mlado vino postalo cikasto.
Mošt moramo razsluziti in z dodatkom selekcioniranih kvasovk pospešimo začetek alkoholnega vrenja.
Posebej moramo paziti pri pripravi črnine ali rdečega vina. Drozga naj bo pri postopku izluževan ja barve z vrenjem pokrita z luknjičavim pokrovom tako, da je klobuk vedno potopljen. Na ne-potopljenem klobuku so razmere za razvoj ocetnih bakterij.
Stiskati je potrebno hitro, zlasti če je vreme toplo.
Skrbimo za snago! Stiskalnico in vse orodje, ki ga uporabljamo, moramo po vsaki uporabi temeljito pomiti. Možnost okužbe z bakterijami je zelo velika.
Previsoka toplota pospešuje nastajanje cika, zato skrbimo za primerno hladno klet.
Izvor okužbe in prenašanja bolezni je lahko vinska posoda. Zlasti zanemarjeni leseni sodi so lahko večkrat vzrok prenašanja bolezni. Zato pazimo, da ne prenašamo bolezni iz cikastega soda v zdravega.
Vino v sodih redno dolivamo z zdravim vinom.
Vina zlasti poleti ne smemo imeli predolgo v nepolnem sodu, zato ga moramo pravočasno pretočiti v manjše sode.
Zdravega vina ne smemo mešati z bolnim, saj nam bo tudi zdravo zbolelo. Cikastega vinaaliu kisa ne hranimo v vinski kleti!
Cikasto vino lahko rešimo pred popolnim propadom samo v začetnem stanju bolezni. Čtmprej bolezen opazimo in čimprej njen nadaljni razvoj ustavimo, tem bolje, kajti popraviti se ne da nič več. Ocetni cik lahko torej samo preprečimo, ne ozdravimo pa ga pravzaprav nikoli.
Če ciknjeno vino žveplamo, bo to ostalo cikasto. Vino bo zaradi preveč žveplaste kisline močno žveplano in tako zdravju škodljivo. Močno žveplanega cikastega vina zaradi žvepla ne smemo destilirati. Cikasto vino zdravju ni škodljivo, vendar po Zakonu o vinu ne sme v promet kot vino, če presega z zakonom dovoljene zgornje meje hlapnih kislin.
V hladnih krajih je bolezen bolj redka, zlasti, če je jesen bolj hladna. Letos je bilo hladno v času trgatve in vrenja mošta, zato ni posebne nevarnosti za pojav te nevarne bolezni, lahko pa se pojavi in nas preseneti spomladi ali poleti. Previdnost m budnost nista nikoli odveč.
BOLEZNI VINA ZARADI DELOVANJA MLEČNOKISLINSKIH BAKTERIJ
Razgradnja jabolčne kisline v mlečno in v ogljikov dvokis, je del zelo zapletene presnove mlečnokislinskih bakterij v vinu. Delovanje teh bakterij je težko kontrolirati in one lahko vino celo pokvarijo. Delovanje mlečnokislinskih bakterij in s tem znižanje čezmerne jabolčne kisline, lahko pri rdečih vinih celo koristi. Pri belih vinih pa je to delovanje vedno bolj ali manj vprašljivo za njihovo kvaliteto.
Stopn a pokvarjenosti zaradi delovanja mlečnokislinskih bakterij je odvisna od več dejavnikov. Naslednji dejavniki pospešujejo negativno delovanje povsod razširjenih mlečnokislinskih bakterij. Ob danih pogojih lahko povzročijo nastanek bolezni oziroma pokvarjenosti vina:
— če drozge, mošta in vina ne žveplamo, višje temperature ob trgatvi ali predelavi grozdja,
— nizke kisline,
— visoka pH vrednost,
Z mlečnokislinskimi bakterijami povzročene spremembe navadno niso ostro razmejene in se med seboj prepletajo. Končni rezultati nekontroliranih bioloških razkisov so nastanki naslednjih bolezni vina:
MAG. SLAVKO ŽALAR, DIPL. INŽ.
(nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 9, JANUARJA 1902
Stran 9

utrip življenja
Srečanje z Janezom Hakom iz Dobrovnika
Kleti ne smejo biti »kopalnice«
bobrih pet let je minilo, odkar je Janez Hak iz Dobrovnika samostojen obrtnik. Njegovo delo so hidroizolacije. Pod tem pojmom pa razumemo: izolacijo zidov proti dviganju kapilarne vlage, izo)acij'o podzemnih prostorov, v katere prihajata podtalna voda ali deževnica, in sicer skozi stene ali tla, izolacijo ravnih streh, drenažo (odvod vode od objekta).
Janez Hak je marsikatero kletno »kopalnico« spremenil v normalni (suh) bivalni prostor. Mojster nam je zatrdil, da ni prostora, ki ga ne bi bilo mogoče izolirati! Najpametneje je izolirati vsega in ne le tam, kjer pronica voda. Uporablja poseben zelo kakovosten material, narejen po italijanski recepturi. Masa se nanese na tla in na notranjo stran zidov. Prostore, v katere uhaja voda, pa je koristno izolirati na zunanji strani zidov, seveda praviloma tam, kjer gradbena jama še ni zasipana. Zanimivo (ali žalostno) pa je, da so taki posegi potrebni velikokrat pri novogradnjah. Vemo zakaj. Večina gradi v tako imenovani lastni režiji, človek postane mojster za vse; ker pa za vse le ni, naredi tudi napako in potem je potrebna strokovna pomoč pravega mojstra. Sicer pa so graditelji grešili tudi v preteklosti. Samo poglejte naokrog in videli boste, koliko zidov in sten je vlažnih! Vzrok: uporabljali so slab izolacijski material ali pa so kar zidali na temelje, ki jih niso izolirali. Janez Hak pomaga tudi takim. Mi smo ga »ujeli« pri delu v Bogojini: s posebnim strojem je izrezoval v zunanji zid odprtino, v katero je potem dal dober izolacijski material, kot je izotekt, lahko pa tudi poliestrske plošče. Odprtine, ki jih izolacijski material ni zapolnil, pa je zamašil s pritiskom iz kompresorja s posebno redko tekočo elastično izolacijsko maso, ki tudi prepreči morebitno rahlo posedanje objekta, V enem dnevu je možno izrezati in izolirati dobrih 10 metrov zidu. Koristno pa je, če že naročimo mojstra za izolacije, da damo izolirati še notranje stene.
Janez Hak s pomočnikom pri izoliranju stanovanjske hiše v Bogojini
Ne da bi hoteli delati reklamo za dobrovniškega mojstra, naj vendarle zapišemo, da ima »lek« tudi za ravne strehe, ki puščajo. Za to Janez Hak uporablja gost elastični material firme Bayer. Nanaša se lahko z brizganjem ali pa ročno s primernim orodjem. Nanos seveda ne prepušča ne vlage ne vode, vzdrži do —30, oziroma do +120 stopinj Celzija. Če ravno streho dobro izoliramo s pomočjo našega znanca, potem jo lahko še naprej uporabljamo za prvotni namen, za posedanje ob lepem vremenu, za sušenje perila in tako naprej.
Janez Hak nam je povedal, da ima največ dela z izoliranjem starejših hiš. Njegov način dela je hitrejši, kot če temelje »štemamo« in jih postopoma znova betoniramo in izoliramo. Je pa tudi res, da tam, kjer ni betonskih temeljev (tudi take hiše so, saj opečni zidovi segajo globoko v zemljo), kaj drugega pač ne preostane.
Da pa voda ne bi uhajala v stanovanje, zlasti kletne prostore, je treba poskrbeti za drenažo. Položiti je torej treba drenažne (plastične luknjaste cevi) in speljati odtok. Idealne razmere za to so, če je hiša na pobočju, saj potem odtok speljemo v dolino.
Veliko zanimivih idej nam je natresel Janez Hak. Pepričani smo, da bodo koristne za marsikaterega bralca, ki mu delajo sive
lase z vodo zaliti kletni prostori, vlažni zidovi, vlažne notranje stene pa betonske plošče na predsobah, ki puščajo, čeprav smo jih že nekajkrat zalili s smolo. Navsezadnje: tudi drenaža okrog hiše je koristna. Ob tem pa naj še pojasnimo, da ima mojster iz Dobrovnika več izkušenj, kot smo jih navedli v uvodu, saj je predtem več let opravljal podobna, še bolj zahtevna dela v Piranu. Pa še to nam je razkril: za zdaj lahko s svojim posebnim strojem izreže zid, debel 70 centimetrov, že kmalu pa bo kupil nov stroj, s katerim bo izrezoval zidove, debele kar 120 centimetrov. Ta naprava mu bo
prišla prav zlasti za izolacije mogočnih dobni stari objekti.
stavb, kot so gradovi in po-ŠTEFAN SOBOČAN
NAJLEPSE MAČKE — Feliuološko društvo Lenart je ob pomoči generalnega pokrovitelja bobi programa Hoče Vse za male živali pripravilo v Srednji družboslovni in ekonomski Šoli v Murski Soboti zanimivo ocenjevalno razstavo pasemskih mačk. Sodelovalo je okrog sto najlepših mačk iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, ki so jih ocenjevali mednarodni sodniki iz Avstrije in Madžarske. Skoda, da je razstava trajala le en dan. Besedilo M. Jerše, fotografija J. Zauoeker.
LESTVICA NAJPOPULARNEJŠIH POMURCEV
Komu najbolj zaupate?
V letošnji prvi številki Vestnika objavljamo rezultate ankete, s katero smo vse leto izbirali Pomurca meseca. S temi glasovnicami pa smo tudi izbrali Pomurca leta 1991. Tu so končni glasovi:
! EVGEN CAR, gledališki igralec, 409 glasov
2.	GEZA FARKAŠ, humorist, 248 glasov
3.	MILAN KUČAN, predsednik predsedstva RS, 211 glasov
Za marsikoga je verjetno presenetljiv vrstni red na vrhu, saj je slovenska osebnost leta Milan Kučan šele na tretjem mestu, pred njim sta Evgen Car in Geza Farkaš, ki sta se našim zvestim bralcem vtisnila v spomin predvsem po svojih hudomušnih nastopih. Mar to pomeni, da je bil Milan Kučan preveč resen? Sicer pa je Evgen Car, ki živi v Ljubljani, vedno pa se rad vrača v svoj Dobrovnik, postal najpopularnejši Pomurec zaradi zmag v mesecih aprilu, maju, juniju, juliju, septembru, oktobru in novembru, medtem ko ste mu drugo mesto pripisali y januarju, marcu in avgustu. Poleg tega je v decembru pristal na tretjem mestu, v februarju pa ga ni bilo na lestvici popularnih. Tekmec Geza Farkaš je slavil v februarju, marcu in avgustu, Milan Kučan pa, kar je posebno zanimivo, na začetku in koncu leta, torej v januarju in decembru.
Pogled na lestvico kaže, da so dobili drugi Pomurci v tem času veliko manj glasov, in sicer vsi skupaj le 78. Tako seveda niso mogli biti resnejša konkurenca za najvišja mesta. Pa poglejmo še njihovo razvrstitev do 21. mesta, kolikor je bilo kandidatov za izbor Pomurca meseca in leta 1991.
4.	LUKRECIJA MARIČ, učiteljica z O§ Kuzma, 32 glasov;
5.	IVAN KRAMBERGER, dobrotnik od Negove, 13 glasov;
MURSKA SOBOTA
Bogat program jelkovanja
Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota so tudi tokrat organizirale vrsto prireditev ob prihodu dedka Mraza. K sodelovanju so pritegnile vzgojno-varstve-ni zavod. Zvezo kulturnih organizacij, osnovne šole in Podjetje za informiranje. Posebej slovesno je bilo v otroških vrtcih, kjer so obdarili malčke in zanje pripravili poseben program z dedkom Mrazom. V program jelkovanja so vključili tudi ure pravljic, lutkovne predstave Modra kapica in Deveto leto, videofilme o Kekcu, risanke itd., kar se je zvrstilo v grajski dvorani in pionirski knjižnici. Čeprav z obiskom najmlajših niso bili povsem zadovoljni — k temu so verjetno prispevale nekoliko daljše božično-novoletne počitnice — pa je treba takšen program najrazličnejših prireditev v prihodnje še bolj podpreti.
MJ
Smeli Lenarčani želijo ustanoviti gospodarsko zbornico
Na zadnjem letošnjem zasedanju vseh treh zborov občinska skupščine so delegati občinske skupščine med drugim razpravljali o razvojnem programu demografsko ogroženega območja Slovenskih goric. Poudarek so dali razvoju kmetijstva v preteklem srednjeročnem obdobju, seveda pa so posebno pozornost nameniti usmeritvam, ki naj bi bile vodilo razvoja do leta 1995. Poslanci lenarške občine, ki jo vodi predsednik Jože Škrlec, ki je hkrati član izvršilnega odbora SKZ-LS, so tudi na zadnji seji in na številnih prejšnjih veliko časa namenili kmetijstvu. Prav slednje je namreč v občini Lenart pomembna gospodarska panoga. Delegati so menili, da sedanja organizacija kmetijstva ne ustreza času. Posebej so poudariti, da je treba urediti odnose med proizvodnjo in trgovino. Delegati so se zavzeli za novo vlogo kmetijske zadruge. Zaradi hitrejšega razvoja kmetijstva in tudi gospodarska bi bilo treba čimprej sprejeti odločitev o organizaciji kmetijsko-gospodarske zbornice. Ta zbornica naj bi povezala vse nove organizacijske oblike s področja kmetijstva. Posebno pozornost pa so delegati lenarške ohčine namenili organiziranosti svetovalne službe, ki naj bi prevzela svetovanje pri izdelavi razvojnih programov in njihovem uresničevanju.
Boris Hegeduš
Biserna poroka v Trnju. Te dni sta praznovala biserno poroko 80-le-tni Bela Rous io 78-letna Marija, rojena Tratnjek, čeprav sta vse življenje trdo delala na kmetiji in je bil Bela v drugi svetovni vojni v ujetništvu v Nemčiji, sta dočakala lepo starost. Bela je bil tudi ves čas aktiven v vaškem odboru, gasilskem društvu in župnijskem svetu. V zakonu se jitna je rodilo šest deklet, od katerih kar Štiri živijo z družinami v daljni Kanadi. Imata tudi osem pravnukov. Kljub številnim otrokom živita sama. K visokemu jubileju tudi naše čestitke!
Tekst in foto: J. Ž.
NE PREZRIMO
Skupaj za razvoj Slovenskih goric
Program razvoja demografsko ogroženega območja Slovenskih goric, v katerega sta vključeni tudi dve pomurski občini, in sicer ljutomerska in radgonska, naj bi omogočil usklajeno delovanje pri snovanju pnhodnjih usmeritev. Tako vsaj zatrjujejo v Razvojnem centru Celje, ki se je lotil izvajanja tega nič kaj lahkega projekta, uresničitvi katerega so uspeli pritegniti tudi občine Lenart, Pesnica, Ormož in Ptuj. Z enotno akcijo želijo čimprej doseči osnovni cilj, po katerem bi za pospeševanje razvoja najbolj ogroženih območij v tem predelu Slovenije pridobili čim več denarja. Brez polnega mošnjička si je namreč nemogoče predstavljati izpolnitev dolgoročnih razvojnih načrtov in strategije razvoja posameznih občinskih razvojnih programov, ki tvorijo nekakšno celoto.
Navsezadnje pa gre za geografsko zaokroženo območje Slovenskih goric s podobnimi značilnostmi demografsko najbolj ogroženih predelov. Kot dejavnosti z velikim pomenom so opredeljene zlasti kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija, drobno gospodarstvo in turizem. Tu vidijo možnosti svojega nadaljnjega razvoja in približevanja razvitejšim slovenskim območjem, zato jih kaže v njihovih prizadevanjih vsestransko podpreti.	M 1FD{f
6.-7. MARJAN DORA, novinar Radia Slovenija, 8 glasov;
6.-7. JOŽE KOVAČ, gostilničar na Melincih, 8 glasov;
8 ŠTEFAN PINTARIČ, predsednik sveta KS Melinci, 7 glasov;
9. ŠTEFAN SMEJ, Zeleni Murska Sobota, 4 glasovi;
10,-11. DR. ANTON TRSTENJAK, psiholog in znanstvenik, 3 glasovi;
10.-11. ANDREJ GERENČER, predsednik SO M. Sobota, 3 glasovi;
12,-14. ŠTEFAN ZADRAVEC, predsednik KS Lipa, 2 glasova;
12. —14. SMILJA BARANJA, glasbena urednica Radia MS, 2 glasova;
12,— 14. ŠTEFAN SOBOČAN, novinar Vestnika, 2 glasova;
15.-21. KAREL KOZIC, SDSS Murska Sobota, I glas;
15.—21. LOJZE KOZAR, župnik v Odrancih, 1 glas;
15.-21. DR. JOŽE MAGDIČ, SKD M. Sobota, I glas;
15.—21. MARJAN MAUČEC, novinar Radia MS, l glas:
15, —21. BRANKO ŽUNEC, novinar Večera, 1 glas;
15.—21. JOŽE RITUPER-DODO, humorist, l glas;
15.—21. ŠTEFAN BALAŽIČ, predsednik kluba Meteor Melinci, 1 glas.
Vsem bralcem, ki ste sodelovali v tej akciji, želimo vse najboljše v novem letu 1992 in se tudi v prihodnje priporočamo za sodelovanje!
MILAN JERŠE
Kdaj zveza mladih
Madžarov Prekmurja?
Pomurska madžarska narodnostna skupnost v Lendavi Je podprla delovanje mladine. Ze maja je bil imenovan tričlanski iniciativni odbor za ustanovitev zveze, ki je pripravil program in ga posredoval mladim na dvojezično mešanem območju v Prekmurju. Odziv mladih je bil zadovoljiv. Mladi si želijo organizirano obliko delovanja, kar dokazujejo Midi podpisane izjave v Prosenjakovcih, Domanjševcih, Motvarjevcih, Hodošu, Radmo-žancih. Kamovcih, Petišovcih in drugod. Do načrtovanega ustanovnega občnega zbora v juliju zaradi vojnih razmer ni prišlo. Ker pa je od takrat minilo precej časa, se nekateri mladi sprašujejo, zakaj še ni prišlo do ustanovitve zveze.
I. Pavšič
Dom za ostarele tudi v Lendavi?
V domu v Rakičanu je 299, v Lu kavčih pa 287 ostarelih in duševno bolnih občanov. To je le 1,7 odstotka ljudi iz Pomurja, ki so starejši od 65 let, medtem ko jih biva v razvitejših delih Slovenije v domovih več kot 5 odstotkov. Rakičanski dom je predvsem namenjen ra normalno starajoče se, v Lukavcih pa za duševno bolne in prizadete. Oba domova sta zasedena do zadnje postelje, v njih je celo več varovancev, kot to dovoljujejo normativi. Zato si ustrezne službe v Pomurju prizadevajo, da bi zgradili nove zmogljivosti za ostarele. Novi dom naj bi gradili v Lendavi z zmogljivostjo 120 postelj. V občini so že pripravili potrebno dokumentacijo in remljišče, vendar ni denarja. Računajo pa na republiška sredstva, ki so jim bila obljubljena. Z zgraditvijo novega doma v Lendavi bi se sprostile zmogljivosti v ra-kičanskem domu, saj je v njem tačas 70 ostarelih iz lendavske občine.
F. Klemenčič
Na svoje lovce se nikoli ne pozabi
Lovska družina Bučkovci, ki iz leta v leto povečuje svoje članstvo, nenehno pa se tudi zvišuje starostna struktura, vsako leto priredi posebej lov za starejše lovce. Tako je bilo tudi letos oktobra, ko se je jesen predstavljala v vsej svoji lepoti, so se pred lovskim zavetiščem zbrali starejši lovci. Topel in prisrčen sprejem jim je pripravil starešina, med udeleženci pa posebej pozdravil 84-letnega Franc Zmazka, ki so mu tudi poverili vodenje lova Le-ta pa je to nalogo prepustil lovski korenini Franciju Kosiju, kajti noge ga več tako ne ubogajo. Starosto Franca Zmazka pa je Ludvik Filipič odpeljal z avtomobilom Po opravljenem lovu so se udeleženci zadovoljni vračali na svoje domove z občutkom, da mlajši niso pozabili nanje Lovska družina Bučkovci, ki jo vodi starešina Franc Vidmar, pa že dve leti tudi prireja lov z ženami lovcev Udeležba na lovu je bila številčna. Po opravljenem lovu pa so se udeleženci zbrali na krajši slovesnosti, kjer so ob razvedrilnem ptogramu nekaterim zaslužnim članom podelili priznanja Izvedli pa so tudi lovski krst. Tako skrbi LD Bučkovci za svoje člane v njihovo zadovoljstvo, pa tudi zadovoljstvo njihovih žena.	.
Delavski svet PODJETJA ZA INFORMIRANJE SOBOTA razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
za mandatno obdobje 4 let
V skladu s 53 členom statuta podjetja mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri.
— da ima 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju javnega obveščanja,
— da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in vodenje, — da predloži zasnovo programa razvoja pod|et|a za mandatno obdobje
Rok za prijave je do 7. februarja 1992.
Prijave z dokazili naj kandidati posredujejo na naslov: Podjetje za informiranje. Titova 29. Murska Sobota, razpisni komisiji S sklepom o izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v zakonitem roku, najpozneje v 8 dneh po sprejemu sklepa.
StranJO 	  VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
kulturna obzorja
Človeka nikar...
Muzej narodne osvoboditve Maribor je zadnje dni decembra odprl razstavo, kakršno bi si prav gotovo želeli tudi v Pomurju. Tema je bila v teh Časih, ko nas še vedno straši spomin na kratko, a toliko bolj živčno in napeto vojno v juniju in juliju, ter v dneh, ko slavimo sprejetje nove ustave in se spominjamo plebiscita, skorajda pričakovana. Škoda le, da si je ne moremo ogledati v katerem ob pomurskih mest, saj je bilo veliko fotografij na razstavi Človeka nikar ... ali Boj za slovenske severne meje junij, julij 1991 z bojišč v ljutomerski in gornjeradgonski občini.
Razstavo so pripravili Mira Grašič, Marjan Matjašič in Marjan Žnidarič, fotografije pa prispevali številni fotografi, novinarji in fotoreporterji. Kar lepo število povečav je bilo narejenih iz fotoarhiva Vestnika Murska Sobota, žal pa so pozabili predstaviti tudi tri posebne vojne izdaje Vestnika.
Bernarda B. Peček
Pomurski zgodovinarji o svojem lanskem delu
Pred dobrim letom je bilo Zgodovinsko društvo za Pomurje po 31 letih ponovno gostitelj jubilejnega 25. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Soboti. Za odlično organizacijo tega tridnevnega strokovnega shoda je društvo prejelo laskava priznanja. Tudi udeležba je bila nad pričakovanji, vsebinsko pa na visoki ravni. Pohvalen je prispevek pomurskih in madžarskih zgodovinarjev, ki so s svojimi referati obogatili lokalno zgodovinopisje. Letošnje društveno delo se je osredotočilo predvsem na publiciranje predstavljenih referatov iz omenjenega zborovanja. Že spomladanska številka Zgodovinskega časopisa (št. 4) je priobčila dva pomembna prispevka iz lokalne zgodovine, in sicer dr. Jožeta Sme-ja: Pregled srednjeveške zgodovine M. Sobote in predstavitev novega mestnega grba ter prispevek Ludvika Glasa: Izseljevanje iz Prekmurja. Naslednja številka Zgodovinsl ’ ga časopisa (št. 1/1991) pa prinaša referate in razprave o problematiki poučevanja zgodovine v šolah. Glavnino prispevkov pa prinaša tematska številka Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino št. 1/2, letnik 1991. Ta številka prinaša prispevke: Endre Gymesi: Madžarski viri o zgodovini Prekmurja (s posebnim poudarkom na dokumentih arhiva Žalske županije), Irena Šavel: Najstarejša poselitev Prekmurja, Janez Balažič: Prekmurje kot ozemlje umetnostnih impor-tov, Franc Kuzmič: Stranke v Prekmurju med obema vojnama, Metka Fujs: Značilno-
sti madžarske okupacijske uprave v Prekmurju, Jeno Racskay: Migracija in emigracija v obdobju dualizma v Železni županiji. Večji del te tematske številke Kronike pa so prispevki iz ljutomerskega območja, delno podam na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Soboti, v glavnem pa na zborovanju pomurskih zgodovinarjev v Ljutomeru ob obletnici taborskega gibanja v Prlekiji. Ti prispevki so: mag. Ivan Rihtarič: Prebivalstvo okrajnega glavarstva Ljutomer v letih 1880—1910, Sašo Radovanovič: Ljutomerski dijaki na ruški gimnaziji 1645 — 1760, Sašo Radovanovič: Trg Ljutomer v luči Francis-cejskega katastra, Anton Ratiznojnik: Narodni buditelj Ivan Kukovec, Stane Granda:
Organiziranje slovenskih taborov v letih 1868/69 (analiza vabil), Maks Rojs: Vloga ljutomerske čitalnice pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti, Alenka Kačičnik-Ga-brič: Organiziranje slovenskih učiteljev na Štajerskem od 1869 do 1918, Miroslav Novak: Trg Ljutomer v prvih letih slovenske trške uprave, Marta Rauter-Novak: Ukinjena društva, organizacije in zveze ljutomerskega okraja. To tematsko številko Kronike je še možno dobiti na sedežu društva pomurskih zgodovinarjev v soboškem muzeju. Pomurski zgodovinarji pa smo letos izdali svojo četrto številko društvenega glasila Kronika Pomurja s prispevki: Cilka Savič: Zgodovinski prikaz trga Ljutomer, Andrej Hozjan: Začetki
Trstenjak za prleške študente
1	L januarja bo v Radencih pomembna prireditev oziroma slo k"’erl bodo r“^«»ni ustanovitev FUNDACIJE AKADEMIKA DR. ANTONA TRSTENJAKA, ki bo pomagala šolati nadarjene študente iz Prlekije. Pobudnika tovrstnega podpiranja pr* leških študentov sta dr. Ludvik Toplak in mag. Milan Lovrenčič.
Na slovesnosti v hotelu Radin v Radencih bo govoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Janez Ml-hemski, večer pa bodo sklenili t družabnim srečanjem Prlekov iz vse Slovenije, ki gg bo popestril tudi znani gledališki igralec Zlatko Šugman.
»ŽLAHTNA PRLEKIJA« bo prireditev, ki jo podpirajo vse prleške občine ob desnem bregu reke Mure in bo postala prav gotovo tradicionalna.	,	R p^k
Piranski dnevi arhitekture 91
Pod delovnim naslovom »Arhitektura nove avtonomnosti« so se pravkar končali letošnji piranski dnevi arhitekture, sedaj že tradicionalno srečanje arhitektov in ustvarjalcev, posredno povezanih z arhitekturo. S pomočjo Zelenih Murske Sobote in Sonje Hoyer iz Pirana, za katero se jim iskreno zahvaljujem, sem se jih udeležil tudi sam.
V treh dneh predavanja po temah kontekst, kontinuiteta in identiteta odnosa arhitekture do posameznih pojmov, s katerimi je definirano arhitekturno nasledstvo ter prikazovanja realiziranih ali načrtovanih objektov, smo bili deležni razlag in razprav predavaleljev arhitektov iz širšega evropskega prostora.
V petek, 29. 11., sc ooleg otvoritve ter predavanj Aleša Vodopivca iz Ljubljane in Vladimirja Siapeta iz Prage odmevale tudi otvoritve treh razstav v piranskih galerijah: razstava arhitekturnih del v osrednji piranski galeriji, skice Heinza Tesarja v galeriji Meduza 11 ter arhitekturne fotografije Damirja Fabjaniča v galeriji sv. Donata Če povzamemo spremno besedilo Tesarjeve razstave, ki ga je napisal Jurij Kobe, lahko Tesarja okarakterizira-mo kol ustvarjalca, čigar skica odkriva sistematičnega duha, zapisovalca vsega intimnega ali slojevitega v razvoju kompozicijske misli.
V komaj Teto dni stari galeriji sv. Donata se Damir Fabjanič predstavlja kot fotograf nečesa, s čimer se sicer ukvarja. Njegova fotografija je fo tograllja detajla kot prevladujočega arhitekturnega motiva. Janez Koželj je v otvoritvenem govoru menil, da razstava ni analitična interpretacija arhitekture, temveč videnje arhitekture in zamisel arhitekta prek tretjega po srednika — to je minljivosti časa.	.
V soboto, 30. 11., smo se lahko prepričali da je Spanna tačas največje gradbišče na svetu. K temu sta pripomogla velik gospodarski razvoj po padcu Francove diktature leta 1977 in olimpijske igre v Barceloni. V besedi in sliki so nam omenjeno potrdili arhitekti Antonio Cruz in Antonio Ortiz iz Seville, D. Mariane Bayon Alvarez iz Madrida ter Jaume Bach in Gabriel Mora iz Barcelone Njihova arhitektura ie funkcionalna, sodobna ter v pri meru športnih objektov v Barceloni izredno demonstrativna, o čemer se bomo lahko sami prepričali v televizijskih prenosih čez 7 mesecev.
Svojevrsten in zanimiv pristop k arhitekturi in ustvarjanju sta predstavila izredno uspešna (inska arhitekta Mikko Heikkinen in Markku Komo-nen iz Helsinkov Predstavila sta znanstveni center v Vantaat blizu Helsinkov ter nekaj načrtovanih objektov po Finskem in po svetu.
V nedeho, 1. 12 1991, sta se predstavila še švicarska arhitekta Bruno lchlm tl Ženeve ter Petev Zumthor iz Haldenstaina, ki sta naslovno lemo obdelala s teoretičnimi razpravami.	.	. ,
Ustvarjalne smernice današnjega arhitekturnega ustvarjanja dunajske šole pa je predstavil Walter M. Chramosta z Dunaja. Očitno je razlika med dunajsko in graško arhitekturno šolo v smislu prostorskega dojemanja, Lhramosti pa je priznati izreden čut za izbiro materiala m obliko, ki ga materiallahko oblikovno prenese.	, . .
Na koncu je Miha Jazbinšek. minister za varstvo okolja in urejanje prostora podelil nagrado Piranesi, ki jo je letos dobil italijanski arhitekt D mo Val le iz Udin za industrijski objekt Bcrgamin.
Občutek nostalgičnosti ie že znan sopotnik, ki te spremlja ob nedeljah zvečer, ko ubiraš kilometre po poti domov s piranskih dnevov. Spomini sre: canj m stiski rok z nekdanjimi sošolci in profesorji, današnjimi soustvarjalci ostajajo. Do naslednjega zadnjega konca tedna v novembru, do naslednjih ptransldh dnevov arhitekture	Goran DOMINKO
vojaške mreže pošt v prostoru med Rabo, Zalo in Dravo, Rudi Čačinovič: Madžarsko-slo-venski stiki v preteklosti in danes, Franc Kuzmič: Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu in Franc Šebjanič: Raznorodovanje prekmurskih Slovencev in poslanstvo Bele Obala. Tudi to številko je še možno dobiti na sedežu društva. Menimo, da je bilo letošnje iztekajoče se leto najbogatejše v publiciranju lokalne strokovno-zgodovinske tematike v povojnem času.
Društvo je letos organiziralo tudi dve aktualni strokovni predavanji, in to dr. Dušan Nečak: O pouku sodobne zgodovine in dr. Ignacij Voje: Migracije na področju Jugoslavije v času Turkov. Člani društva pa so s svojimi prispevki sodelovali tudi v regijskem časopisu Vestniku, in to o zgodovinskih dogajanjih v Prekmurju pred petdesetimi leti (podli stek), o zgodovinskih utemeljitvah imena Sobota ter o prizadevanjih, da Sobota dobi svoj zgodovinsko utemeljen mestni grb.
Z lepo udeležbo je Zgodovinsko društvo za Pomurje organiziralo tudi strokovno ekskurzijo na Madžarsko z ogledom Jaka (ena najlepših romanskih bazilik iz 12. stoletja), Sombotela (ogled ostankov starorimskega mesta Claudie Savarie) in Koszega (mesto muzej).
Ivo Orešnik
Ob izidu Arheološke topografije Prekmurja
Kaj skriva v svojih nedrjih prekmurska zemlja?
Te dni je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala novo publikacijo, in sicer arheološko topografijo Slovenije ali točneje Topografsko področje XX, torej Prekmurje, katere avtorica je domača vidna arheologinja in kustosinja Irena Šavel iz Pokrajinskega muzeja v Soboti.
K historični topografiji do leta 1500 (dr. I. Zelko) in etnološki topografiji (F. Šarf) se je zdaj pridružila še arheološka topografija Prekmurja.
Arheologinja in kustosinja Irena Šavel, znana po številnih in uspešnih izkopavanjih v zadnjih dveh desetletjih na tem prekmurskem območju, je ob temeljitem pregledu že obstoječe literature in izkopavanj ter s svojimi izsledki in najnovejšimi odkritji oblikovala nadvse pomembno arheološko topografijo Prekmurja.
Na začetku knjige je Savlova podala izčrpen in jasen pregled zgodovine topografskih raziskovanj in pregled arheoloških ijjcopavanj v Prekmurju. Nato sledi po obdobjih razdelana poselitev Prekmurja, ki je prikazana v petih obdobjih (bakrena, bronasta, železna doba, antično obdobje in srednji vek) z geografskimi kartami in oznako lokacij, prikaz pa sklene s povzetkom poselitve v kulturni pokrajini.
Zelo bogat in skrbno metodološko pripravljen je katalog najdišč, ki se deli na najdišča in izločena najdišča po območjih (znotraj teh po vaseh). Osnovni podatki o vsakem najdišču so razvrščeni po imenu najdišča (najdišče je tudi na pregledni arheološki karti), naselju, parcelni številki, najdbi in časovni opredelitvi. Zelo natančno so z vin podkrepljene posamezne trditve, izjave, domneve in celo korekture. Preglednost nato še bolj prikaže in poudari pregledni tabelarični imenik najdišč.
Karel Natek je za boljšo pojasnitev prispeval Še Naravnoge-ografske značilnosti Prekmurja, za tuje raziskovalce pa bo dal osnovna orientacijska navodila še' prevod v nemščino (kot povze-
tek). Za še bolj hitro orientacijo je nadvse dobrodošlo kazalo naselij po abecedi.
Torej gre za znanstveno delo, kapitalni priročnik za arheologe, kjer so nekakšen obračun dosedanjega dela, spodbude in smernice za delo vnaprej. Čeprav gre za strogo znanstveno delo, pa besedilo vseeno nedvoumno in nadvse razumljivo razume količkaj »pismen« človek. Kompozicija je prav tako nadvse zanimiva, saj je dejansko vsaka enota lahko samostojen članek (strokovni prispevek) hkrati pa sestavni del celotnega korpusa.
Pričujoče delo bo odslej našim ljudem, pa tudi tujcem, omo-
SLO^CN!>Ka aKaClnua znasoju Im umetnosi
ACADliMlA v ENTIAM.M tr ARTIUM M.OVFNZ A RAZRED ZA ZGODUUIMKE IK DRUŽBENI VEDE CLAMK i IIISTCRIA ET «*-«X0GlA
JMAt n II r ZA AKN I Ut (K.lJtl • IHCtTI in lili Areil A | (1 Oljk IIM
ARHEOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENIJE
IRENA ŠAVfL
TOPOGRAFSKO PODROČJE XX (PREKMURJE)
gočiio, da ne bodo več preveč ugibali in si pričarali nekaj, kar so slišali ali kar domnevajo, ampak se lahko prepričajo glede strokovnih izsledkov, ki so v tej publikaciji in so vsem na razpolago.
Zato naj ta publikacija ne ostane le osnovni priročnik za arheologe, ampak vodnik za vsa kogar, ki ima opravka s Prekmurjem, njegovo zgodovino in pokrajino. Zavedati se namreč moramo, da se številne pokrajine pri nas in celo tuje dežele s čim takim še ne morejo pohvaliti. Zato je to tudi s tega stališča toliko bolj dragoceno.
Franc KUZMIČ
Robert Titan-Felix ■ 3
BEG S SLIK H.
Previdno sem zadihal, se stresel po vsem telesu m ponovil: Absinta! Se vedno me ni razumela Torej se mestno sprenevedanje kljub spletičnam, ki so se prerekale o Kierkegaardu, ni dotaknilo prikupne vasi! sem se zakrohotal na ves glas, da so spletične pričele vznemirjeno opletali s pogledi in pogledovati proti nespametni natakarici, ki se je podala v kremplje nevernemu škneu. Pelinkovec' sem jo pomiril in vzradoščeno je oddrsala v krčmo. Njena prikupna zaskrbljenost me je zabavala. Bog ve. zakaj se ji je utrnila misel, da potrebujem nekoga, ki bi skrbel zame! Pa ga res ne potrebujem ? Ženske že vedo ... No. sicer ne vse .. . Ampak vseeno . . . Njeno poplesovanje in dobrikanje me je tako očaralo, da sem kar naprej naročal, m ko se je naposled prikazala z mogočnim domačim žganjem, se mi je telo že začelo upirati in v dušo se mi je zalezla neka čudna otopelost in omahnil sem . . Zamolkli udarec. . in posmihanje gospodičen ... in pijanček, ki se jim zlobno zareži v spodvihane noske ... in spet zamolkli udarec . , . Narahlo me je stresla in predramil sem se.
Nad vas se je zgrnila tema. Spletične so se že zdavnaj porazgubile po hišah in pozabile Kierkegaardu. Poslednji vlaki so že zdavnaj odpeketali v mesto. Zaklel sem. Kot tisti francoski popotniki skozi puščavo sem ostal izgubljen sredi neznane vasi, brez kakršnegakoli zavetja. Je v bližini kak hotel? sem povprašal natakarico, ki se je z lakti naslonila na mizo in me ljubkovala z očmi. Kol služinčad. Kol vojščak, ki se je čakajoč povelja strumno ustopil pred poročnikom. Torej bom moral preživeti noč na prostem ... na klopi... v parku ... na kolodvoru . . . prekleti alkohol! sem zaklel in njeno usmiljenje je pričelo plivkati čez rob — in svetovala mi je. Ko sem zjutraj s težavo razpiral oči. je stala ob postelji in sledila mojemu prebujanju. Ko se ji je zazdelo, da bi zdaj že moral biti pravi trenutek, me je ljubeče poš-čegetala za ušesi in me povabila k zajtrku. Njena prikupna vznemirjenost mi je godila m zaščemelo me je, da bi ostal in si pustil dvorili.
Pa sem vseeno šel. Moral sem iti. izgovoril sem se na opravke, ki me čakajo v mestu, in šel. Ko sem se poslavljal m me je povprašala, če se še kdaj vrnem, sem le zavzdihnil. Vedela je. da me ne bo. Saj bi ostal!
Res bi ostal! Ampak taki prikupni majhni dnevi so le oddih pred tistimi usodnimi. . pred katerimi se ne splača bežati. . . saj te najdejo... kamorkoli se zatečeš ... Ko sem ubiral pot proti železniški postaji. sem naletel na spletične. Žalostno so se nasmihale in njihove maske so bile postrgane. V zgodnjem jutru so se bleščali kamniti obrazi. Torej sem spet nekomu okrušd košček sanj. Osramočen pred samim sabo sem se zvlekel na vlak . . .
Ko sem se vrnil v mesto, je še vedno lilo. Preklel sem dežnik, ki se mi je nekje med potjo odkotalil v kak jarek, in se premočen privlekel domov. Vhodna vrata galerije so bila nezaklenjena in priprta Začudil sem se. Prepričan sem bil. da sem jih zaklenil, ko sem odhajal.
Sem jih v divji gonji za preprostim res pozabil zaklenili ? Čeprav me je hudičevo zanimalo, kdo se je utegnil vtihotapiti v moje skrivališče, če ga že res nisem pozabil zakleniti, nisem takoj vstopil. Vznemirjeno — kot bi zaslutil, da se v njem skriva nekaj usodnega — sem pobral pismo. ki je tesnobno poležavalo na predpražniku in ga prebral O mama. mama. moja ljuba mama! Prvega si v vodo vrgla, da je utonilo; prvega si v vodo vrgla, da je utonilo! Drugega sr prašičem dala, da so ga raztrgali, drugega si prašičem dala da so ga raztrgali’ Tega si pod klado dala, pod to klado bukovo; tega si pod klado dala, pod to klado bukovo' In podpis Mateja . . .
Vstopil sem. Pred Pianistko se je skrušeno prestopal Pavel m si jo molče ogledoval. Kol bi iskal v njej kaj usodnega Nekaj, kar je zabeležil vanjo, pa mu je znova privrelo na dan. Pristopil sem in se zazrl v sliko. Ničesar nisem opazil. Le nekaj škratjega je grulilo v skladih barve. Pavel se je komaj zmenil zame.
— Mateja se je poskušala ubiti, je zavzdihnil.
Oblila me je vročica.
Prikupni majhni pripetljaji so se raztepli bogve kam. V življenje mi je vdrlo usodno.
Torej so se blodnje mojega življenja le začele razpletati.
Nisem se veselil.
Bal sem se.
Bal sem se, da bi se razkrilo kaj grozljivega Nekaj, česar ne bi mogel kar tako sprejeti. Ampak .
Zdaj ni mogoče storili ničesar več.
Zdaj bo prišlo.
Zdaj bom mora! sprejeti.
Karkoli se ho že prikotalilo!	,Dol/e pnhndnjlč)
kulturni koledar G kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je razstava 10. mednarodnega bienala male plastike. Na bienalu sodeluje 32 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije, Makedonije, Avstrije, Italije in Madžarske. Razstava bo odprta do 20. februarja.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta prodajna razstava likovnih del slovenskih in hrvaških likovnih umetnikov pod naslovom Za otroke Hrvaške. Izkupiček je namenjen otrokom žrtvam vojne na Hrvaškem. Razstava bo odprta do 20. januarja.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00.
GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7.00 do 18.00, v torek in četrtek od 7.00 do 15.00, v soboto pa od 8.00 do 12.00.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek so pravljične ure za otroke.
USPEŠNICE
V knjgarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: dr. Vid Pečjak: HITRO IN USPEŠNO BRANJE, Samozaložba Danielle Steel: OČKA, Mladinska knjiga HOJA ZA ZDRAVJE IN MOČ, Državna založba Slovenije
PRIREDITVE:
MURSKA SOBOTA: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo in Pokrajinski muzej vabita na predstavitev knjige Arheološka topografija Slovenije, topografsko področje XX — Prekmurje, avtorice Irene Šavel, ki bo v petek, 10. januarja, ob 18.00 v galeriji Pokrajinskega muzeja.
9. JANUARJA 1002
Stran 11
ne zgodi se vsak dan
r
Tečaj prijaznosti
Tajmcu Muci, tista. ki r naši službi ponavadi kuha kavo, je medtem. ko je pripravljala to čudežno tekočino, rekla' »Včeraj so me v banki nadrli. ••
»Mene pa na občini.« je rekel Zato.
»Mene je pred dnevi nadrl sodnik za prekrške,« je dodal še Marko
"Mene pa še nikoli nihče ni nadrl.« je sklenil krog svobodni mislec Cene Čebula »Če vas zanima. zakaj vas nadirajo v banki, r uradih, r ambulantah, na servisih, pri sodnikih za prekrške in drugod zakaj pa mene na vseh teh mestih sprejmejo prijazno', vam lahko precej na kratko odgovorim. «
Nihče ni rekel ne bev. ne mev. zato je Cene nadaljeval: »Ti. Mica. si bila verjetno nakurjena, ker še nismo dobili plače, zato si bila neprijazna z blagajničarko. Tudi ona je bila ra skurjena zaradi kakšnega drugega razloga, saj dvomim, da na banki ne bi dobili plače, pa sta trčili.«
»Približno tako je bilo.« je rekla Mica.
»Zožo. tebe so nahrulili na občini zato, ker ti je manjkalo potrdilo. in si uh ozmerjal s hudičevimi birokrati, delomerzneži, filistri in vsem podobnim, kar si se spomnil, imam prav?«
Zcžo je gledal v skodelico kave, kot da v »zocu« išče odgovor, njegov molk je pomenil pritrditev
Cene je nadaljeval. »Milana je sodnik za prekrške oblajal zato, ker mu je zatrjeval, da mu prometniki zalo niso odvzeli vozniškega dovoljenja, ker mu ga je že on. taisti sodnik protipravno odvzel pred dvema mesecema ...«
»Ni res.« je rekel Milan »bila je sodnica pa še čedna.«
»Nadrli vas bodo tudi v ambulanti. na zavodu za statistiko in v pasji šoli, ko boste hoteli prek vrste priti do zdravnika, šefa ali pa vpisati svojo beštijo v tečaj prek vrste. pri tem pa boste še nesramni.«
»Ko pa povsod pijejo kavo. Nekje piše odmor, drugje malica, na tretjem mestu zaprto. Pričnejo pred rokom, končajo pa dolgo po izteku roka, ki so si ga sami odredili.«
»Koliko je sedaj ura. se zavedate. da že eno uro sedimo ob kavi, to je normalno, vsi tisti ubogi hudiči pa morajo biti osem ur. sleherno minuto nam na voljo, pr: tem se morajo režati, tako da imajo usta do ušes, medtem ko mi naštevamo vse njihove slabe lastnosti od pradeda do vnukov.«
»Nameravaš odpreti odvetniško pisarno za javne delavce pri okencih?« je vprašal Frančišek »Tvoja vedno navzoča satirična ost je doslej vedno bičala vse negativne pojave. sedaj pa si se naenkrat prelevil v zagovornika?«
»Če bi me malo bolje poslušal, bi ugotovil, da satirična ost tudi to pot bije, samo da je to pot obrnjena drugam«
Nihče več ni želel nadaljevati razgovora, le Zožo je omenil, češ da je bila kava danes malo presladka »Sam si jo kuhaj, če ti ni prav, še nikoli nisi pomil niti ene skodelice.« je vzrojila Mica. Zožo je še zamrmral, da se vsakdo pač lahko zmoti Potem smo se vrgli na delo kot lačni tigri na meso.
Borivoj Pepe
**#******•♦#*#**#
Ponarejevalec
Britanec Erič Hebborn že 30 let neverjetno uspešno ponareja slavne slikarje van Gogha, van Dycka, Degasa m vleče kritike in umetnostne zgodovinarje za nos. Njegovi ponaredki visijo oziroma so viseli v največjih svetovnih muzejih, po uspešni ponarejevalski karieri pa se je umetnik odločil, da napiše knjigo o svojem uspehu. Breh strahu pred kaznijo. Na nobenem ponaredku namreč ni podpisoval prvotnega avtorja in policija je nemočna.
«»»**«*««»«*«*«*«
. Dionizov kip
Berlinski kulturni sklad je Rimu vrnil antični grški kip boga Dioniza, ki ga je italijanski diktator Musolini med drugo svetovno vojno posodil nacistični Nemčiji. Dva metra visoka marmorna skulptura je bila od leta 1954 razstavljena v muzeju Pergamona v vzhodnem delu Berlina, zdaj pa jo bodo vrnili v arheološki rimski muzej, kamor tudi spada.
Sao, Hao, Mao
■ ’*Zr “ kratice, ki so se izlegle v Bosni in Hercegovini. Ce bi šlo po želji njihovih ustvarjalcev, naj bi v prihodnje zamenjali skupno kratico BiH. Najprej jih razvozijajino: SAO pomeni Srbska avtonomna oblast. HAO Hrvaška avtonomna oblast, obe že obstojata. L* bi še še preostali Muslimani odločili za svojo kratico, bi to bila bržkone kratica MAO — Muslimanska avtonomna oblast. Resni ljudje svarijo, da bi se morebiti vse končalo z JAO. to pa ni nobena kratica, temveč preprosto pomeni joj.
AFORIZMI...
Ko prebiramo časopisne članke o škodljivosti tega in onega, lahko ugotovimo, da je življenje sila nevarna zadeva.
■ ■ •
Trojancem so drugi pripeljali konja, mi si ga vedno sami.
•	• •
Včasih so v knjigah imeli ex libris, danes je večina knjiga sex libris.
* * *
Nekoč so radi govorili o razrednih sovražnikih, še danes ne vem, ali so s tem mislili sovražnike revežev ali bogatašev.
• • ♦	v
Neki starec mi je dejal, celo življenje sem hitel, pa nisem nikamor prišel. Sedaj hitim počasi.
•	• •
Po vojni je veljala parola: elektriko v vsako našo vas. Danes imamo že v vsaki vasi inkasanta.
Cene električne energije so že na evropski ravni, svetijo pa nam še vedno balkanske žarnice.
• • •
Pregovor pravi, da pojemo največ zarečenega kruha, mi pa pojemo največ takega, ki se podraži.
Oswald ni bil sam
Sovjetski KGB je morilca ameriškega predsednika Johna F. Ken-nedvja v svojih dosjejih vodil kot ameriškega vohuna. Kot vohun naj bi Osvvald prišel leta 1959 v ZSSR, kjer je ostat poltretje leto. Poleg tega so tajni agenti v Moskvi ugotovili, da Osvvald Kennedvja nikakor ni mogel ubiti sam. O tem se je do zdaj te šepetalo. Pred dnevi pa je ameriška televizijska družba ABC v oddaji Nigh tingle občinstvo presenetila z branjem in pripovedjo voditelja oddaje Forresta, ki je smel s pomočjo prevajalca brati Osvvatdove dosjeje.
Američani so dobili novo kost za glodanje, v (nekdanji) Sovjetski zvezi pa se zlasti birokrati zgražajo. Razburjeni so zato, ker trdijo, da si kak sovjetski reporter nikoli ne bi upal gledalstvu pred kamero brati tajnih dokumentov ameriškega FBl-ja ali CIE. KGB naj bi bi imel v času Osvaldovega bivanja v Moskvi v njegovem stanovanju prisluškovalne naprave, poleg tega pa so zaposlili delavce, ki so »delali« tik ob njem v neki tovarni v Minsku. Ekipa ABC-ja je bila v Moskvi nekaj tednov, vendar je smela po arhivih KGB-ja brskati le dva dneva.
Novi štirje albinčki

V živalskem vrtu v Las Vegasu so bili silno navdušeni, ko je bela tigrica skotila štiri mladičke. Seveda, zakaj tudi ne' Beli tigri, to je v bistvu albin bengalskega tigra, so zelo redke živali, dobiti jih je mogoče samo v Indiji, prav v Indiji pa so se vnemale tudi vojne med posameznimi radžami za tigra — albina.
Edina tolažba, ko gledamo naše otroke, je, če pomislimo, kakšni bodo šele njihovi.
• • •
Pri nas že vsakdo misli, da bo Hemingway ali vsaj Tavčar, ko si pusti rasti brado.
• * *
Machiavelli je rekel, da cilj posvečuje sredstvo. Mi smo že dolgo ob cilje, hlastamo pa za sredstvi,
♦ ♦ •
Še vedno imam raje tiste politike, ki vztrajajo pod napačno zastavo, kot tiste, ki jih stalno menjajo.
• * •
Razlika med političnim govorom in aforizmom je v tem, da govor vsebuje ogromno besed in nič misli, aforizem pa malo besed in misel.
Mladim v premislek. Starejši so v bistvu tudi mladi, le da imajo malo preveč let.
• ♦ •
Bistvo besede balkanizem je v iskanju bližnjic. Trenutno poteka iskanje bližnjice iz kamene dobe v 21. stoletje.
• • •
Napredek. Bili smo prvi na Balkanu, sedaj bomo zadnji v Evropi.
• • •
Zgodovina je dokazala, da bi bilo bolje, če bi bilo manj boljševikov in več manjševikov.
Od Marsovega Kapitala so nam ostali le še kapitalni dolgovi kapitalistom.
Borivoj Repe
OVEN
OVOJCtK
Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da hi ga poskušala preslepili Posle pa raje pusti pri miru in počakaj na ugodnejši irenulck.
On: Ali ni že skrajni čas. da se ludTti začneš zavedali svojih dolžnosti Sredi ledna sc n obeta prijetna avantura, toda bolje hi bilo, če bi malce popazil tudi na svoj finančni položaj.
Bogastvo za peni
Neznani zbiralec je na dražbi v Londonu plačal 23.000 funtov za en sam stari peni. To je največja vsota, ki so jo kdaj plačali za kak novčič. Dragoceni peni so skovali leta 1954, ko sicer niso kovali penijev za javno porabo. Le nekaj vzorcev so naredili za testiranje. Ti so nosili podobo glave nove kraljice Elizabete, ki je bila kronana leta 1953, in bi jih morala vse po vrsti uničiti. Pri dražbeni hiši Spikn and Son pa trdijo, da se je ohranil edino en samcat in tega so prodali za rekordno vsoto.
Iskanje
Devetinpetdesetletni Joz-sef Torgyan, predsednik madžarske stranke, je namenil milijon forintov za razjasnitev svoje politične preteklosti. Predstavniku kmetov je namreč madžarski ministrski predsednik Jozsef Antail izročil dokument notranjega ministrstva, ki naj bi dokazoval, da je Togyan
čiste preteklosti
kot odvetnik delal za madžarsko obveščevalno službo. Pripadniki stranke so na svojega predsednika začeli pritiskati, naj dokumente objavi. Torgyan se je temu upri. Namesto tega je dal tiskovnega predstavnika, ki je to zahtevo sporočil časopisom, izključiti iz stranke. Potem je premierja Antalla
in še štiri ministre obtožil obrekovanja, ki »spodkopava mednarodni ugled države«. Končno pa je dal v osrednjih časopisih objaviti oglas, v katerem je vsakemu državljanu, ki bi dokazal, da je on, Togyan, delal za nekdanjo komunistično obveščevalno službo, obljubil milijon forintov.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
Ona Naj ie občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede.
On Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo sicer kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprla ne-slutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ.
Ona Za tvoj načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pa pravi trenutek ni več tako daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimivega
On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal zobe, saj te bodo v nasprotnem potisnili ob zid Zaljubil se boš, vendar pa se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo Raje se kar prepusti občutku
Ona Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, da je on popolnoma drugačen, kot si si ga zamišljala Zato nikar ne rini z glavo naravnost skozi zid, saj se lahko podre
On Resda bo tvoja okolica ostala zaradi tvojega uspeha docela ravnodušna, vendar pa ga bo nekdo le vzel na znanje. Obe ta se ti uresničitev načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot tudi dobiček
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nalo začni kritizirati svoje prijatelje. Ce boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar...
On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi profit.
Ona Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boš kar nekako bala izkoristili Raje boš počakala boljši jutri.
On Ne razmišljaj lako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se. da bo le lo potrebno nekoč tudi povrniti.
Ona Predvsem strah pred posledicami ti bo branit, da bi se zapičila v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vnelo nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njeni inleresi prav tam. kjer si trenutno li sama
On: Mislil si že. da je vsega konec, pa se je v tebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo Celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda pa bodi previden in predvsem realen.
Ona. Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki le motijo. Po trebno je le začeli na pravem koncu, nalo pa bo vse skupaj te* klo kar samo od sebe Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša.
On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš ludi ti poskusil prepovedanega sadu Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa ho ostala predvsem odvisna od lebe.
SIREI.tC
ku/ukoš
VODNAR
Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi si želela. Je že res. da boš imela spočetka manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla in uspela.
On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom
Ona Res je. da bo prišla sprememba kot strela z jasnega neba, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možen način
On: Vse bo Je dobro, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača ■’ podrobneje razmisliti
Ona Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, da je bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč Zaupaj mu.
On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata,o katerih si nekoč mislil, da bodo Ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržali trenutni življenjski ritem, suj se ti obeta konjca prav zanimivih doživetij. Darilo!
Ona: Ne razmišljaj preveč o lem. zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končat povsem nepričakovano. Čaka le presenečenje na delovnem mestu.
On: Zaradi nediscipline in prenagljenosti boš še presneto kaznovan - vprašanje pa je, ali se boi iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih
Stran 12
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
Šifra: Otožna
Po odtisu vaše dlani sklepam, da pri svojih 35 letih še niste poročeni, kljub mnogim zvezam in ljubeznim. Zakaj je tako? Verjetno ste si tudi sami postavljali ista ali vsaj podobna vprašanja. Ste oseba, ki se pogosto in prehitro zaljubi. Zveze, ki jih lahko imenujemo le simpatija, so za vas skoraj že zakon. In ko po prvih srečanjih ni tako in ko bolj odprete oči, ste bolj ali manj razočarani in užaljeni pustite prizorišče. In tako ste se že večkrat opekli, To pa vam ne vzame poguma za nove akcije in osvajalne pohode. In stvari se ponavljajo. Sposobni ste napraviti pravo sceno napada ljubosumnosti, kar stvar samo še podžge. To povzroča slabo voljo in tečnost. Tudi drugi so potem krivi.
V soočanjih in medsebojnih stikih znate kar precej povzdigniti glas in povedati kako oslro besedo. Vedno ravnate po svoji lastni pameti in ne dovolite, da vas prevzamejo lastna čustva. Pazite na srce in jetra.
Nasvet: Verjetno pričakujete odgovor, če se boste poročili ali ne. Za to so na žalost majhne možnosti. Tudi če do zveze pride, bo kratka. Mogoče ste preveč črnogledi. Razširite si krog prijateljev. Testirajte se in dobili boste sliko o sebi.
Šifra:
Čeranič
Ste talentirani in svoje sposobnosti boste znali pravilno usmeriti. Vaše geslo je Pametno misli in potem pametno ukrepaj. Možna so področja znanosti in izumov, za katera ni nujno, da so samo tehnične narave, kot je v naši navadi, da tako razsojamo. Mogoče se boste ukvarjali s poljedelstvom ali pa samo tako ali drugače živeli na vasi, v naravi, med samimi prijaznimi ljudmi in živalmi, daleč od ponorelega sveta.
Z denarjem ravnate skrajno varčno in ste nadarjeni za posel.
Vaš krog ljudi je zelo majhen. V njem so predvsem tisti, ki ste jih izbrali s posebnim drobnogledom. In to iz enega samega vzroka. Preveč ste ranljivi. Pri izbiri partnerja pa boste tako ali tako zapozneli Poroka bo namreč zelo pozna.
In kaj naj vam še povem, da ste resni, zbrani in ponosni. Vaše ambicije so plemenite, zato je pričakovati pomoč mnogih ljudi. Skozi vero namreč prihajate k ljudem in njihovim problemom Tudi sami jim želite na kakršen koli način pomagati Zlasti jim želite vrniti vero v življenje in zaupanje vase. Znate delovati pomirjajoče na njihova omahljiva m nezanesljiva stanja.
Dobro je vedeti
Tudi zobne ščetke je treba občasno dobro oprati in razkužiti, da bi odstranili z njih ostanke zobne kreme, ščetke namočite v vodo, kateri ste dodali malce kisa. V tej raztopini naj stojijo približno eno uro, nato jih dobro splaknite.
Obroče plinskega Štedilnika, ki so počrneli od kuhanja, pustite stati prek noči v raztopini, * kateri ste jih prej skuhali (voda in vinski kis v razmerju 1:1). Alutraj jih vzemite iz nje in dobro obrišite.
x
Voda, v kateri se je kuhala špinača, je odlična za pranje [črnih volnenih oblačil.
Nasvet: Vaše preddispozicije so dobre in upajte na uspeh. Nekatera lastna prepričanja, ki jih imate zavarovana z močnimi ventili, poskusite od časa do časa opustiti. Vsem bo laže.
Kdaj je čas za čaj?
Nekateri pijejo čaj zaradi zdravja, drugi zato, ker jih zebe. Samo tisti ljudje, ki znajo uživati v drobnih radostih vsakdanjega življenja, pa vedo, da je čaj pijača, ki je m mogoče primerjati z nobeno drugo. Vrne nam moči in zbistri um. Poživi nas in hkrati umiri. Kavo lahko spijemo na dušek, živčno in brez pravega pomisleka. Čaj pa srkamo počasi, predajamo se aromi, ki veje iz skodelice, zberemo misli in se predamo sproščenemu klepetu. Skratka, čaj je tisto, kar potrebujemo v teh norih časih. Če naj postane čaj naš dobri prijatelj, pa moramo seveda zvedeti o njem kaj več. Če ga želimo uživati, kot si zasluži, se moramo naučiti, med katerimi čaji naj izbiramo, kako čaj skuhamo in kako
ga treba ponuditi. Najbolje, da si kupite knjigo Čas za čaj. Zvedeli boste veliko zanimivega.
Kuhajte z nami
Praznična pletenica
Za testo si pripravimo: 50 dag gladke bele moke, 3 dag kvasa, po! kavine žličke soli, 7 dag sladkorja, 2 rumenjaka, 15 dag margarine, malo limonine lupine, žlico ruma, mleka po potrebi.
Za nadev potrebujemo: 10 dag sesekljanih orehov, 12 dag rozin, 12 dag mešanih kockic oranžata in citronata, 5 dag masla za premaz pečene pletenice in vanilijev sladkor za potresanje.
Presejano moko postavimo na toplo, da se segreje. Kvas zmešamo z žlico sladkorja in primešamo žlico toplega mleka. Pokrijemo in počakamo, da vzhaja. Iz zgoraj navedenih sestavin dobro zamesimo čvrsto, a ne trdo testo. Ko se začno delati mehurji, ga razdelimo na 3 hlebčke in pustimo vzhajati na toplem. Nato enega za drugim razvaljamo v prst debelo pravokotno krpo. Eno potresemo z orehi, drugo z rozinami, tretjo z mešanim citronatom. Vsako posebej tesno zvijemo, vse tri spletemo v kito, ki jo na koncih dobro stisnemo. Pletenico položimo na pomaščen pekač in ga porinemo v pečico, ki smo jo nastavili in ogreli na 50° C. Ko je testo lepo vzhajalo, nastavimo temperaturo na 180° C in pečemo približno 50 minut. Takoj, ko jo vzamemo iz pečice, jo premažemo z razpuščenim surovim maslom in izdatno potresemo s sladkorjem v prahu.
Kvašeno pecivo naj se v zimskem Času pokrito s prtičem ohlaja v kuhinji ali drugje v ogrevanem prostoru. Ce se naglo ohlaja pri nizki temperaturi, izgubi testo prožnost in svežino, ki je značilna za kvašeno testo.
-------MURSKI VAL • MURSKI VAL—
TUJA LESTVICA
NSTSNMV
I.	Black or white — Michael Jackson
2.	When a man loves a woman - Michael Bolton
3.	CruciRed — Army of lovers
4	Broken arrow — Rod Slewart
5.	Bohetnian rapsody — Queen
6.	Stand by my woman - Lenny Kravi«
7.	No son ot mine — Genesis
PREDLOGI
1.	Calling Elvis - Dire Straits
2.	This is hip - Joh Lee Hooker
3.	Something gol me started — Simply red
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1	. NA VRHU NEBOTIČNIKA — U’redu + Mija Žnidarič
2	ZA SVOBODO — Peter Pan
3	MARIJA, POMAGAJ Ml - Sokoli
4	STARA MAMA — Tomaž Domicelj
5	KADAR OGNJI DOGORIJO - Janez Bončina
6	. RAD LETEL BI - California
7	ANGEL VARUH - Božidar Wolfand-Wolf
PREDLOGI:	„
I PRIŠEL BO SPET DAN - Čuki
2	. LJUBI ME IN NE USTAVI SE .. Duo Regina
3	AD1JO, EVROPA - Agropop
LESTVICA
NARODNOZABAVNE GLASBE S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
1	. OSTAL BOM MUZIKANT — Alfi Nipič in njegovi muzikantje
2	BRHKE GORENJKE - Alpski kvintet
3	ZVEZDA, Ki SE UTRNE — Ans. Lojzeta Slaka
4	. ALJAŽU v SPOMIN - Ans Marela
5	. ŽENA JE KRIVA — Ans. Toneta Žagarja
6	. KUŽKA ČUVAM - Štirje kovači
7	SINOČI - Ans. Ivana Puglja
PREDLOGI:
I SKRINJA SPOMINOV — Ans Maleja Kovačiča
2	POZDRAVLJENA SLOVENIJA — Ans. Slavka Pluta
3	EJ. TA LJUBEZEN - Slovenski muzikantje
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 16. januarja 1992. na naslov:
Murski val, Titova 29, 69000 M Sobota, za S krSCakon, cekron pa z ma-relof
____Kupon 1------------------------------------
Glasujem za (cnu skladba)
— tuja -------------------------------------
domača-----------------------------------------
— narodnozab ----------------------------—
Ime in priimek, naslov:
ZA LJUBITELJE CVETJA
Cvetlični horoskop
V današnjem cvetličnem horoskopu vam predstavljamo gospoda IVANA OBLAJA, krojača iz Murske Sobote, rojenega v znamenju STRELCA.
Rekli smo: v zadnjem Zares, dragi bralci, preden preidemo na to, kar pravijo zvezde o STRELCIH, se moramo nekako posloviti od naše rubrike, ki ste jo vse leto, upamo, redno spremljali. Prav gotovo nam je uspela, tako ženske kot moški, pa tudi otroci so bili v njej naši gosti — simpatični ljubitelji cvetja Brez dvoma se je vsak od njih razveseli! lepega ho-roskopskega šopka, še posebej pa svoje fotografije, ki jo je s člankom gotovo shranil za spomin Mi pa v cvetličarni Park hranimo spomin na to leto, ki pravkar mineva, album vseh cvetličnih horoskopskih šopkov — s fotografijami v barvah, ki jih vi, dragi bralci, v Vestniku žal niste mogli občudovati. Zato si jih lahko ob priložnosti ogledate. Resnična paša za oči. Tako torej s STRELCEM končujemo našo rubriko. Letos je bilo to nekaj novega,
svežega, drugo leto pride spet kaj drugega, novo postaja staro, tak je pač naravni zakon časa, ki nezadržno drvi naprej.
Zdrava hrana za bistre misli!
Katera hrana spodbuja možganske zmogljivosti? Ribe in beljak, na primer, pospešujejo spomin. Dobn za krepitev spomina so tudi orehi. Glavno gorivo za sive celice pa so ogljikovi hidrati: možgani so edini človekov organ, ki je odvisen od glukoze, ki jih pridelamo iz njih. Človek dnevno predela v energijo 180 gramov glukoze. Najprimernejši za energetsko preskrbo možganov je sadni sladkor, tisti, ki ga vsebujeta sadje in zelenjava. Za optimalno delovanje možganov so potrebne tudi aminokisline Brez njih možgani opešajo — človeku pa poidejo ideje in iznajdljivost. Aminokisline naj bi zaužili prav zjutraj: v obliki mleka, sira ali jogurta. Zjutraj telo najraje sprejme beljakovine. Kdor je raje banane, naj si jih tudi privošči. Banane vsebujejo serotonin, sredstvo, ki pomirja in odpravlja napetosti.
Dobra podpora za možgane so tudi avokado, rdeča pesa in grenivka. Uživanje teh sadežev krepi koncentracijo in spomin. Pomemben je še magnezij, ki ga je največ v špinači, učinkuje anti-stresno in krepi spomin.
KRIŽKRAŽ
Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija p.p 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križkraž. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo sprejeli do srede, 22. januarja 1992. V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 8. februarja 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade v vrednosti 37.000, 22.000 in 15.000 tolarjev.
Pravilna rešitev križanke iz decemberske oddaje:
Vodoravno: NEPEV, PRIBOR, EMILY, L1PARI, GARA, PAT, LAS, ARE, ROVTE, KA, FINGUŠT, KLEN, ALENKA, KRELJ, LIJ, STRANJE, KSI, TRANS.
Vaš naslov:____________________________________________________________________________________________________
KRIŽANKA VINKO KORENI			tv2	tv3		tv4						
	-v _				0		tv6					
					J		TV7					
					tv8							
							s		R	TV9	TV]q	
					TVn Bara							
4 ■				tv12					..X/ ’ -T			L
				č	A		K	A				E
				I	T	os	A	N				S
Naj se ob tej priložnosti, dragi bralci, tudi jaz, vaša floristka, poslovim od vas — seveda s prisrčnimi čestitkami za božič in novo leto. Vse leto sem prek Vestnika kramljala z vami, tudi z nasveti o negi cvetja, kar je, upam, marsikateri ljubiteljici in ljubitelju cvetja koristilo. To je bil navsezadnje tudi naš namen
Zdaj pa k STRELCU. STRELCI so intelektualni in duhovni pustolovci v pozitivnem smislu seveda, saj -telovadbe mtelekta«. pa tudi duhovne razgibanosti človeku ni nikoli preveč. Ljudje, rojeni v tem znamenju, ne priznavajo -šefov« Oni so sami šefi, raziskujejo teren, na katerem začutijo izziv
STRELEC je večni iskalec resnice, a to ga ne moti, da ne bi gledal na stvari, kakršne pač so. To so ljudje velikega poštenja, iskrenosti Zaradi svoje narave
Skrbimo za svoje noge
Utrujenost; Po napornem dnevu privoščimo nogam nekajminutno kopel v mlačnem čaju lipovega cvetja, zatem pa jih natrimo z limoninim sokom. Utrujenost bomo pregnali tudi, če malo poležimo z dvignjenimi nogami.
Revma in krči: Proti revmi in krčem v nogah pomaga olupljen in zmlet divji kostanj, ki smo ga vsaj štirinajst dni namakali v alkoholu. Obolelo mesto večkrat masiramo z vtiranjem.
Kurja očesa: Bolečine lahko omilimo tako, da obolele dele nog pogosto namakamo v slani vodi, v katero smo vlili tudi nekaj kisa. Po vsaki kopeli si v kurje oko natremo tudi malo česnovega soka.
Glivična obolenja med prsti: Takšna obolenja med prsti (ali na drugih mestih) bodo hitro izginila, če jih večkrat dobro natremo s strtim česnom.
Ozebline: Proti bolečinam zaradi ozeblin pomaga škrobov pripravek iz skodelice vode, ki smo ji med kuhanjem in stalnim mešanjem dodali žlico škroba. Kašo nanesemo na gazo in z njo ovijemo nazeblo mesto. Pustimo učinkovati nekaj ur in po potrebi kuro ponovimo.
imajo več prijateljev kot sovražnikov Verujejo v cilj, ki si ga zastavijo, in zdi se jim vreden borbe, naj je še tako težka
Mjoški STRELCI včasih mislijo, da so lahko le oni sami sebi sodnik, pozabljajoč pri tem, da žive v okolju, kjer velja železni zakon vladajoče morale Zato potrebujejo partnerja, ki ga v tej -vzvišenosti" malo brzda Ti moški bolj kot vse drugo ljubijo svobodo Imajo dosti smisla za eksotiko in interesa za vzhodnjaško folozofi-jo
Zenske STRELCI so najuspešnejše, ko se nauče čvrsto stati na zemlji. Imajo ideje in jih tudi znajo uresničiti So rojene trgovke — entuziazma, energije in dobrega razpoloženja jim ne manjka. Problemi nastopijo takrat, ko jim ideje polete previsoko in postanejo nerealne Kot soproga je idealna za moškega, ki je ne ovira pri razvijanju njene osebnosti in kariere Zakon je zanjo popolna vez — srečnejša je. ko daje, kot pa ko jemlje
Vsi STRELCI SO odlični starši
Tudi ko otroci morda začutijo njihovo finančno negotovost, nikoli ne bodo ob njih izgubili občutka popolne varnosti
STRELCI ljubijo cvetje v močnih barvah, rdeči, rumeni in oranžni.
Iskrene čestitke vsem STRELCEM!
Rojeni tik pred božičem so tudi »božji otroci«, zato naj jim bo ta praznik prav posebej lep.
Olga Varga Foto: J.Z.
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
Stran 13
pisma, mnenja, stališča
Še enkrat: Farkaševe praznične zasluge
Sedanje, Že pohajajoče praznično vzdušje ni najbolj Primemo za razne polemike Pa tudi narobe bi bilo če bi o stvareh, ki so bile pod zgornjim naslovom, po nepotrebnem polemizirali in jih peljali v smeri kamor ne sodijo. Kljub temu pa je k »Pojasnilu«, ki gaje napisal g, Karel Franko treba zaradi boljšega in celovitega razumevanja nekaj dodati.
I Ne v naši stranki in ne jaz osebno si ne lastimo posebnih ali izključnih zaslug za to, da je 31. oktober, Dan reformacije dobil v pristojnem zakonu svoje mesto kot dela prost dan. Tako jaz osebno kot stranka smo samo kar se da najbolj profesionalno skušali opraviti svoje delo. Jaz sem v obliki pobude zapisal mnenje dela naših državljanov. Naš poslanski klub je pobudo oblikoval v obliki amandmaja ter v skupščini, konkretno v DPZ, dobil potrebna zavezništva drugih poslancev in rezultat je bil sprejeto dopolnilo k predlogu omenjenega zakona v DPZ. Na osnovi tega in samo tega, je potem prišlo do medzborovskega usklajevanja in dokončnega sprejetja omenjenega dopolnila.
V tem je tudi bistvena razlika med dogajanjem v skupščini (razvidno iz dokumentov) in vašim prikazovanjem dogodkov, g Franko. Nihče ne oporeka vašim prizadevanjem v tej smeri. Ostajajo pa dejstva, da sre s svojo pobudo v zboru občin in v vaši stranki ostali precej osamljeni oziroma v manjšini Amandma v Zboru občin ni bil sprejet, zato vsak, ki skupščinsko proceduro pozna, ve, da kot tak tudi ni mogel biti predmet razprav v postopku usklajevanja. Lahko pa je pozitivno vplival na odločitev v Zboru občin po usklajevalnem postopku.
Po vsem prevračanju in tehtanju različnih resnic In zaslug ostaja dejstvo, da brez prizadevanj socialistov, ki so jim v DPZ prisluhnili mnogi drugi poslanci, ne bi bilo sprejetega amandmaja, posledično tudi ne usklajevanja med zbori in kot končnega rezultata ne dopolnjenega zakonskega besedila.
2.	Kar se tiče namenov g. Franko, upam, da smo vsi, tako vi kot mi v stranki ter mnogi drugi s svojim predlogom mislili pošteno in imeli dober namen. Da pa bi o naših namenih izvedeli tudi bralci jih bom zapisal. V Socialistični stmaki (upam, da tudi v drugih okoljih) smo prepričani, da je v sodobni in politično pluralni družbi treba zagotoviti in dosledno spoštovati tudi enakopravnost in pluralnost na področju religioznosti in cerkvenosti, kar se mora odraziti tudi v zakonodaji. Prav zdaj, ko se v Skupščini Republike Slovenije sprejemajo osnovna načela in norme za življenje v bodoči slovenski družbi, pa je najbolj primeren čas za takšne dogovore. saj so poznejša dopolnjevanja in popravljanja pomanjkljivosti in napak zahtevnejše opravilo, lahko pa za sabo pustijo tudi določene nepotrebne in nežoljne posledice.
Geza Farkaš
GO SSS Murska Sobota
Gospa Logar-Škerget!
Preden razdrem razstavo, sem vam dolžan sporočiti tole: Glede na to, da je bila razstava napovedana v kulturnem koledarju nekaterih medijev (Delo, Večer, Neodvisni dnevnik. Vestnik) in da je v javnosti napovedana okrogla miza v sklopu razstave (2). tega meseca), moram javnosti pojasniti njeno prekinitev in odpoved okrogle mize. Moja javna razlaga bo Zdravilišču v škodo, za Vas pa posebno neprijetna. Moral bom namreč povedati to, kar je bilo:
Da sva se (v navzočnosti animatorja za kulturo) natančno dogovorila, da model butika Valentino (ki sem mu tudi ponudil možnost razstavljanja, a je lastnica to omalovaževalno zavrnila) kot tujek ne more biti poleg razstavljenih modelov, ki tvorijo organsko celoto. Vsi razstavljeni modeli so avtorska dela ter so razstavljeni po določenem logičnem redu in pod določenimi pogoji (določene estetske in funkcionalne zahteve ter denarno nadomestilo), med tem ko je model butika Valentino zunaj teh kriterijev, torej nerazumljivo privilegiran. Razstava je tudi določeno avtorsko dejanje in ta model pomeni kršitev mojih avtorskih pravic (kar je tudi zakonsko urejeno).
Poleg omenjenega povzroča model butika Valentino pri obiskovalcih predvsem praktične težave Model namreč »pelje« obiskovalce, ki se zanimajo za razstavo, v butik Valentino, lastnica pa jim minorizira razstavo in primitivno govori o organizatorjih (to pa ste tudi Vi), ki da so se zarotili proti njem »kreatorski veličini« (pomislite, kako doživljajo to gosti Zdravilišča!). Potem ko sem Vam to včeraj ponovno pojasnil in rekel, da bom prisiljen razstavo razdreti, ste hladnokrvno odgovorili: »Prav!«
če vam je torej vse to znano, če zavestno dopuščate, da se uniči tako kulturološko dejanje (ki se ne ponuja ravno na vsakem koraku), dejanje, od katerega ima Zdravilišče dvojno korist (pri tmidžu in denarno), se postavlja logično vprašanje: Zakaj? Zakaj podrejate interes Zdravilišča in kulturološkega dogajanja splošnega pomena nekemu profiterskemu zasebnemu butiku? Sam tega ne morem reči, a to, kar bo iz vsega sklepala', javnost, bo za Vas porazno.
Razdrtje razstave in škandal v javnosti, ki bt zaradi tega nastal, zadeva vse zaposlene v Zdravilišču, zato tega ne bom storil takoj.
Najprej bom preveril, če žele to tudi drugi v Zdravilišču. Ne želim namreč konfliktov m škandala, želim se ukvarjati s koristnimi posli (ne osebno profiterskimi. ampak koristnimi v širšem smislu), zato želim o razstavi dobiti tudi mnenja drugih v Zdravilišču in zato še enkrat tudi Vaše.
SEAL & TRADE d.o.o.
Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje
Maribor, Ptujska cesta 134
Tel.: (062) 413-044, fax: 411-691
Nate dejavnosti:
PROIZVODNJA
• izdelava tesnilnih elementov za hidravliko, pnevmatiko in druge namene, vsake dimenzije In oblike do premera 500 mm
• izdelava delov iz elastomerov in plastomerov po tehnologiji odre-zovanja do premera 250 mm TAKOJ m do 500 mm v največ 7 dneh
STORITVE
•	obnova in popravila hidravličnih in pnevmatskih cilindrov
•	zastopanje tujih firm
- OICHTOMATIK - BRD na področju tesnil, osnih tesnil, pos-nemalcev, .sttočnikov O-tesnll, V-tesnil in delov iz umetnih snovi KBG — Austria na področju izdelkov iz vseh umetnih snovi, izdelanih na tehnologiji odrezova-nja
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Vsem poslovnim partnerjem in kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992!
Ce bi mi .adi kaj o tem sporočili’Vas prosim, da to storite v pisni obliki.
Lepo vas pozdravljam.
Moravske Toplice. 10. decembra 1991
Anej Sam
SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKA ORGANIZACIJA
M,SOBOTA
Izjava ob vandalskem početju na pokopališčih v Fokov-cih in Selu«
V dneh, ko so se tolikokrat izrekale želje po miru in sožitju, nas je toliko bolj pretresla slika porušenih nagrobnih spomenikov na pokopališčih v Fokovci h in Selu.
Najostreje obsojamo brezumno in vandalsko početje, ki je v teh prazničnih dneh vneslo nemir in tesnobo med miroljubne državljane našega Goričkega.
Od pristojnih organov zahtevamo, da storijo vse, da se storilci odkrijejo in da se proti njim primerno ukrepa.
M. Sobota, 27. 12. 1991
PREDSEDSTVO OO SSS M. SOBOTA
Pojasnilo k pismu g. Danice Doma, objavljenem 27, decembra 1991 v Vestniku, pod naslovom »Ne morem verjeti«	'
Ne morem verjeti II.
Pod naslovom »Ne morem verjeti« je bilo 27. decembra 1991 v Vestniku objavljeno pismo g. Anice Doma. Ker tudi v Občinski organizaciji Rdečega križa Murska Sobota ne moremo verjeti vsemu v tem pisanju, Vam sporočamo (kot odgovor g. Anici Doma, v vednost Vam in širši javnosti!), da g. Anica Doma ni sodelovala pri nobeni organizaciji prevoza blaga za naslov Občinske organizacije Rdečega križa Murska Sobota.
Vemo pa ob vsem zapisanem (in tudi tistem, kar ni zabeleženo v pisanju g. Anice Doma) naslednje: Pomoč za Hrvaško je v Švici zbirala Švicarska pentekostna cerkev in ne Slovenska kristjanska zveza, ki so jo zdomci namenili na naslov Hrvatskega obiteljskega preporoda v Zagrebu in ne Občinski organizaciji Rdečega križa Murska Sobota. Zatorej po prihodu tovornjaka iz Švice v M. Soboto tega blaga v skupni teži okrog 20 ton in ne 12,5 ton nismo prevzeli v OO RKS M. Sobota, pač pa smo samo prispevali k pošiljki še nekaj izdelkov tovarne Mura ter napisali pisemce, da je blago na tovornjaku namenjeno kot pomoč sosednji Hrvaški. Da prevoznik ni imel nobenih težav pri prehodih mej med državami tudi mi verjamemo, vendar ne zaradi napisa »Pomozile Hrvatskoj«, pač pa zaradi tega, ker je pred odhodom iz Švice bil tovornjak carinsko zapečaten. Ni pa bi) ta isti tovornjak v lendavski občini odpečaten v prisotnosti carinikov (čeprav bi Se moral voznik tovornjaka obvezno predhodno javiti na carinarnici v Murski Soboti, do 19. 11. 1991).
Zatorej sporočamo vsem, ki želijo kakorkoli prispevati svoj delež kot pomoč sosednji Hrvaški, da to predhodno sporočijo Občinski organizaciji Rdečega križa v svoji občini in sicer takrat, ko pride do ideje oziroma pobude. Tako bo možen pravočasen dogovor o sodelovanju, ne pa da nastopijo težave in tedaj se marsikdo pač kar obrne na Rdeči križ: Sedaj pa pomagajte, saj gre vendar za pomoč Hrvaški! Nekaterim posameznikom smo to v obliki pisanja že sporočili, ker pa se takšni in podobni pojavi ponavljajo, dajemo slednje v vednost tudi širši javnosti.
Prisrčen pozdrav!
Vršilec dolžnosti predsednika Občinske organizacije RK M. Sobota
Filip MATKO
SLOVENSKI SVET EVROPSKEGA GIBANJA
V Sloveniji je ustanovljen Slovenski svet Evropskega gibanja kot nestrankarska in nevladna politična organizacija. Namen Sveta je spodbujanje evropskih demokratičnih tokov, predvsem pa povezovanje evropskih narodo. in držav. Gibanje temelji na spoštovanju ev-ropsek kulturne dediščine, vrednot Človekovega dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nenasilja, pluralistične politične demokracije, miroljubnega sožitja, mednarodnega sodelovanja ter varovanja človekovega okolja in varnosti.
Zamisel o takem gibanju ni nova. Izhaja iz leta 1922, ki jo je osnoval avstrijski plemič, grof Coudenhove-Ka-tergi. Njegova ideja je bila vzpostavitev Združenih držav Evrope kot konfederativne ureditve z namenom, da bi se celinska Evropa ubranila pred revolucionarnim prodorom Sovjetske zveze ter pred gospodarskim prodorom ZDA Pred njim so že idejo o panevropi propagirali nekateri drugi, kto n,pr M. A. Kurčinski, univerzitetni profesor, ,’lozof in ekonomist, ki je predaval na Univerzi v Sankt Peterburgu ter je zaradi tega moral emigrirati v Estonijo. Ta pronicljivi raziskovalec je že pred šest desetletji napovedal propad in zrušitev boljševističnega gospodarstva in njenega ustroja. V svojih delih se je jasno opredeljeval do vprašanja manjšin v posameznih državah in zahteval zanje določene pravice.
TRGOVINA
• tesnilnih elementov na veliko, tudi za prvo vgradnjo
* hidravlični in pnevmatski deli in sklopi
Idejo o integracijskih procesih držav Evrope so propagirali tudi socialistični krogi predvsem za časa L Internacionale pod nazivom Združene države Evrope. S temi vprašanji so se ukvarjali prav tako ruski anarhist M. Bakunin, K. Kautsky in Nauman poslanec Reichsta-ga in pisatelj. Gospodarska kriza ob koncu tridesetih let ter prihod Hitlerja na oblast, sta nadaljnje gibanje onemogočila.
Ko so po II. svetovni vojni analizirali njene groze.e in predvidevali prihajajočo »hladno vojno« je ideja o evropskem sodelovanju postala ponovno aktualna.
Kot njen pobudnik je nastopil Winston Churchill s pragmatičnim programom, ki je pritegnil tudi države mediteranske Evrope. Prvi kongres, katerega se je udeležilo 2000 delegatov iz 24-ih držav, je bil v Haagu, Ta kongres je vplival na pomiritev in medsebojno sporazumevanje zapadno-evropskih držav.
Evropsko gibanje je s svojim pluralističnim delovanjem med državami omogočilo sodelovanje z OZN, z ekumenskim gibanjem s Socialistično internacionalo in še z drugim1.
Na pobudo Evropskega gibanja so bile ustanovaljene meddržavne organizacije kot so Svet Evrope, Evropski Parlament in Evropska Gospodarska skupnost. Poleg tega je bilo sklenjenih več evropskih konvencij, med njimi konvencija o Človekovih pravicah. Evropsko gibanje še sodeluje z Domom evropske kulture v Ženevi ter z mrežo Domov Evrope v večjih evropskih mestih.
R111M ——
* ■	■ ■ ■	■ VI Odprto ob delavnikih od 8 do 15 ure
ob sobotah od 9. do 12. ure
SALON POHIŠTVA KROG (pri Murski Soboti), Murska ulica 27, telefon: (069) 32-455
PRODAJAMO)
— KUHINJE
- DNEVNE SOBE
- PREDSOBE
- OTROŠKE SOBE
— KOPALNIŠKO POHIŠTVO
- SEDEŽNE GARNITURE
IZDELUJEMO:
- POHIŠTVO PO NAROČILU - PREGRADNE STENE ZA DNEVNE SOBE — OPREMLJAMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE. BUTIKE . . .
O Visoki gotovinski popusti in brezobrestno posojilo!
O Brezplačna dostava na dom!
PRAZNIČNI PRODAJNI POGOJI VELJAJO ŠE V JANUARJU!
—> Ponudba meseca: ekskluzivna spalnica AVC1 ROSE
O moderna oblika O funkcionalnost • visoka kakovost
Jus 1 Makovec
Živeti z zemljo
Rodovitno je bilo tisto leto ., ♦ 1ako rodovitno, da je bilo dovolj, če je ženska z golo zadnjico malce po strsišču po-mencala, in že je zanosila, -. Nekako (ako je zapisal poljski pisatelj W, S« Reymont v svoje® /namenhem romanu Kmetje, Francoz C. Montesquieu pa je o razmerju med človekom in zemljo trdil, ds »nerodovitna zemlja rodi bistre in iznajdljive ljudi, delavne, neuslrašne in bojevite rodovitna zemlja pa vpliva s svojim bogastom na ljudi, ds se pomehkužijo.«
/taJoJd /vi o s/ d 17	narave spremljata človeka. od-
kar se ukvarja z zemljo. z njo Žiri ali propade. Kaže se v njegovem opazovanju sveta okrog sebe, v mtčmu razmrs-Ijanja. posebej pa še v prepričanju, da lahko marsikaj obrne sebi v prid če ravna tako, kot narekuje izkušnja prednikov, ki je seme izročila. Tega pa je vedno manj, če izvzamemo tiste koledarske »prerokbe«. ki pa jih žal fako nekritično prenašamo po Sloveniji in jih posplošujemo, čeprav so — če sploh so —	le za ožja območja
neke mikroregije.
Naj spomnim na nekatere bolj ali manj pozabljene ljudske modrosti, ki so jih Trstenjak, Pajek in drugi nabirali med štajerskim ljudstvom še v rfrugj potedči 19. stoletja: na »fašenk« se mora hiša pomesti, smeti k repnemu semenu »dati«, da bo zrasla bolj debela repa, na »/aten/t« fco-Arofim ž^ooce v o5roč da bodo nesle debela jajca — ru Ji nič	da ne bi kokošim riti zašili, na »fašenk«
se pleše za debelo repo; kadar repo sejejo, se kregajo, ko buče, lažejo. To hasni., Doiro Je tudi vedeti: poleti veliko bolh, jeseni veliko ajde (morda so bolham in ajdi ugajale enake vremenske razmere!?}. Sicer pa proučevalci človeštva trdijo, da so bile bolhe in uši enaka nadloga kot kužne bolezni: izčrpavale so človekova energijo. Danes bolh pri nas ni več (pa tudi ne ajde}. Potem: žabja jajca spomladi globoko v vodi — poleti suša, bolj pri vrhu — m<> A:ro poletje. In še o morah, ki živino sesajo, o ^vurokih«, o »obrani deci« ah živini, o »coprnicah*. ki točo delajo, n mrakeh...
TaJlo /e 6f/o, Mojemu zapisovanju bolj blizu je tale pesmica: Hudi, hudi sveti Juri / no po sveti lak zakuri. / ka mo skoro krave pasli. / nimamo kaj nesti v /ar/i Zapisala jo je neka Dunajeva Lizika iz Cezanjevec. pred kakimi sto petdesetimi leti. O takšnih vsakdanjih zadevah in tudi tegobah ljudi iz sedanjih krajevnih skupnosti Križevci pri Ljutomeru in keržej. bo tekla beseda. Poseben povod za pisanje pa mi je dnevnik murskopoljskega kmefa N. N., lastnika najprej nekaj manj, potem pa nekaj prek 10 hektarov obdelovalne zemlje in vinograda. Zapiski se začnejo z letom 1906 in segajo prek leta l948. ukvarjajo pa se z vsem, kar doživlja med letom kmetijski obrat, tudi z navidez ali pa v resnici drobnimi zadevicami, kar pa v celoti vzeto daje dobro podobo razmer na vasi v tistih časih, ko je bilo tudi plačevanje opravljenega dela s pridelki in ne z denarjem še povsem ustaljena navada. Tako ,w predvsem wm/ai/ci*r prejem/rfi za svoje delo »mertik* v pšenici. rži, morda še v AaLrnem d/m^em p/rde/Au. Čeprav m se že v prvem desedei/u rega stoletja tudi na Murskem polju pojavile mlatilnice na parni pogon (Hojer-Schranz. GanzJ. so rž mlatili ročno, da so si tako priskrbeli jopice in ritke* za slamnato kritino, za vezanje v gonrdA in potrebe.
Najprej še nekaj besed d kmetiji kot taki, ki se pojavi med 9. in II. stoletjem kot na ustaljenem zemljišču organiziran poljedelsko-živittorejski obrat, v tisočletnem razdobju do danes s s/o m s/o spremembami. izzvanimi predvsem z lastniškimi razmerji, dajatvami, novimi načini obdelovanja zemlje, z novimi kulturami, številom delovnih rok in živine, z razvojem orodja . . . in seveda 2 rtespre-mwj/ivim dejstvom: Živeti z
faA:d	zare/j z omenjemmt zapiski in še čim .
1906
Dobil za svinjo 23 krone 20 vinarjev', za 3 praseta1
Danes povezuje Evropsko gibanje čez tisoč nevladnih organizacij. Postopna odprava državnih meja in gospodarske integracije med članicami Evropske gospodarske skupnosti so prispevale k naglemu gospodarskemu in tehnološkemu napredku združene Evrope.
Bivša Jugoslavija je vsa povojna leta imela odklonilno stališče do zahodnoevropskih demokracij ter se povezovala z nekaterimi afriškimi in azijskimi državami s katerimi ni imela nobene zgodovinske in civilizacijske skupne preteklosti. To je bila visoka cena, zaradi katere je s politiko neuvrščenosti zaostala za evropskimi tokovi za desetletja.
Slovenija je v zadnjih dveh letih storila veliko v regionalnem povezovanju z zapadnoevropskimi državami z namenom, da bi s pospešenim tempom nadoknadila zamujeno, kar ji v veliki meri uspeva. Da bi gibanje postalo še bolj prodorno, gredo prizadevanja za ustanovitev Doma v Sloveniji.
Sprejeta statutarna določila Slovenskega sveta Evropskega gibanja predvidevajo, da se individualni, kolektivni, pridruženi in podporni člani ter simpatizerji organizirajo v lokalne, mestne in regionalne organizacije
Prepričani smo lahko, da bo Evropsko gibanje s svojim programom prispevalo v veliki meri k utrditvi Slovenije pri njeni samostojnosti in pri vključevanju v evropske gospodarske tokove.
Branko Puconja
48 k. za pšenico 87 k 2 v. za 6 praset I44 k. za lanskoletno pšenico 163 k 58 v, za novo pšenico, po ceni med 6.60 do 7,20 k ta stot dobil 160 k. Za dva bika 380 k. za Jižoi v Radgoni 9,56 k, 2a 4 praseta 146,3 k. za 3 purane 14 k. za 6 praset 144 k, za brest 44 k, s lem, da mi bo kolar popravi! oje in voz.
Naželi 71 križev1 rži. kar Je dalo 34 drevenk t Tudi 36 drevenk ovsa, 8 voz krompirja, 17 voz repe, 38 drevenk ajde Skupaj vsi dohodki 1.115,50 k.
Dal za vožnjo protja in za težake 5.30 k Za notarja v šlrigovi 20 k. dva težaka za sekanje drv 2.40 k. za popravilo dveh parov čevljev (podšivavanje) 3,20 k, za petrolej, cigare, semena, drobnarije 41,68 k, za pletenje koša na španigu 2.60 k. tesarjema za novi plot in plužno smuko 7 k. kovaču za popravilo voza in za podkavanje žrebice -2,52 k. za troje razsahe L10 k. za sušače 4.48 k. razni drugi izdatki 41.72 k. Za žaganje desk 2.70. za usnje 8,16 k. za 3 hrastove sohe 3.20k, čevljarju 7.70 k, za drugo 61 k. stroški za šiviljo, dva robca, heklač (pleti, nogavice, predpasnik in krilo 6.16 k.
Za prevžitek materi: 4 l bučnega olja, 2 prašiča. 6 drevenk pšenice, 6 rži, 3 drevenke ovsa, 54 jajc, l polovnjak jabolčnika s posodo vred. 34 kron v gotovini, 2 klaftra drv, 3 voze šibja.
1907
Dobil za prasce in svinjo 420 k, za kravo s teletom 212 k, za 1.053 kg pšenice po 20 v za kilogram - 2/0,(5 k. Za kobilo LiŠko na sejmu v Nedelišču 296 k. za 2 bika 370 k. za 115 kg ajde 19.54 k.
Naželi 140 križev pšenice — 70 drevenk, 97 križev rti — 40 drevenk, 25 drevenk ovsa in 52 ajde Bilo je 8 voz krompirja. 5 voz koruze, 13 voz buč.
Za zdravnika 95 k. 4 dni pokrivač 3.30 k. sedlarju 10 k, za kravo na sejmu v Ljutomeru 164 k. dve vzmeti za bagrli in kolarju 11.20 k, obleka 18 k. kovaču 8.52 k, žnjecom 5.80 k. za popravilo bagrla 42 k, hlapcu za suknjo 10 k. žaganje desk 7 k. novi vodnjak 40 k, stroški tožbe 24 k. razni izdatki 19 k. težaki 3,50 k, dve čebelji družini pri Bele-cu na G. 8 k.
F hlevu so bile 4 konjske glave, o Številu druge živine ni podatkov, tudi o davkih ne
Prevžitek materi: 8(Tkilogramskega prašiča, 6 drevenk pšenice. 6 rži, 41 bučnega olja. 3 drevenke ovsa. 4 drevenke koruze. 4 drevenke ajde. 90 jajc in 34 kron v gotovini.
OPOMBE
1 Pnsck tudi >^ujčeki», so tehtali okoli 10 kg, »pro-lenkn je bil že večji, vendar se ga je dalo »s kožo in kostmi vred pojesti«, še večji je bil prašiček ali »prašička«, potem svinja, ki je že nekajkrat skotila, prav stara svinja pa je bila tudi »brluga ali krca«.
J Krone so v Avstriji uvedli L L 1900. v veljavi pa so bile vse do menjave s parami in dinarji po pni svetovni vojni. Ena krona Je imela 106 vinarjev ali heter Jev. Pred tem so biti v veljavi goldinarji tako imenovane avstrijske veljave, ki so jih vpeljali t. H. 1858. Ta goldinar je ime! 100 krajcarjev; krona je bila pol goldinarja.
’ Križ je imel 22 snopov; prvi na tleh in skupaj streti snop je bil »mišnjak«, zadnji zgoraj klobuk.
4 »Dtevenka« (5 meric}; pšenica 50 kg. rž 48 kg, oves 35 kg, ajda 40 kg. Ječmen 45 kg, koruza 50 kg, proso 50 kg in »graholka« do 44 kg (po podatkih mlinarja S. Žnidariča iz Precetinec}.
Stran 14
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
kronika
ALKOHOL IN PROMET
Gospodar življenja in smrti
Skoraj je ni prometne ne sreče s hujšimi posledicami, ki je nastala zato, ker je voznik ali pešec pogledal pregloboko v kozarec. To trditev podkrepljujemo tudi z nesrečami, ki so se na območju Pomurja zgodile v zadnjem tednu prejšnjega in desetih dneh letošnjega leta.
Alkohol je torej ša vedno gospodar (življenja in smrti) na naših slovenskih cestah. O tem priča tudi analiza, ki so jo naredili v republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Ljubljani. Tam je zapisano, da je bilo od leta 1960 do 15. decembra lanskega leta skoraj 16.000 žrtev’ Da, prav sle prebrali, To pa je nekaj več, kol je vseh prebivalcev pomurske metropole — Murske Sobote. Seveda ni treba posebej poudarjati, kakšne vse so posledice prometnih nesreč s smrtnim izidom, kol sicer pravimo v birokratiziranem jeziku.
Pomurje po odstotku alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč sicer ni na vrhu, saj so jih v lanskem letu (do 15. decembra) zabeležili 47, od teh je imelo 15 voznikov od 0,5 do 1,3 promila alkohola, 26 voznikov od 1,3 do 2,5 promila in 6 udeležencev v cestnem prometu nad 2,5 promila alkohola. Slika bi bila seveda nekoliko drugačna (še manj ugodna), ko bi lahko že navedli števila in stopnjo alkoholiziranosti voznikov in drugih za drugo polovico decembra. Sicer pa analize kažejo, da je imela manj kot tretjina voznikov v krvi 1,3 promila alkohola, vsi drugi pa so to mejo krepko presegli, torej smo lahko še bolj zaskrbljeni. V Nemčiji, ki si jo često dajemo za zgled, so ugotovili, da je voznik, pri katerem ugotovijo koncentracijo alkohola v krvi nad 1,1 promila, absolutno nezmožen za varno vožnjo. In če je tako, potem smo lahko toliko bolj zaskrbljeni nad stanjem prometne (ne)varnosli. Neki strokovnjak je namreč dognal, da je verjetnost povzročitve prometne nezgode pri voznikih, ki imajo v krvi 1,5 promila alkohola, 25-krat večja kot pri treznih voznikih. Podobna dognanja dobimo ob primerjavi podatkov o deležu alkoholiziranih voznikov v domačih analizah.
Ukrepi. V svetu za preventivo delijo ukrepe, ki naj pre- । prečijo Še večje število nesreč, v več skupin. Gre za ! ukrepe, s katerimi poskušajo preprečiti, da bi alkoholizirani vozniki sodelovali v prometu. Torej prepoved vožnje! Med te ukrepe sodijo tudi v svetu znani posebni programi, kot so v Nemčiji tako imenovani disco avtobusi, poceni javni prevoz in posebne taksi službe, ki jih za svoje goste organizirajo lokali. Poleg vsega tega razvija avtomobilska industrija naprave, ki alkoholiziranim voznikom preprečujejo premik vozila. Marsikak naš domač avto bi obstal, če bi imet tako napra-vo!
So pa tudi ukrepi, ki naj vplivajo, da voznik med vožnjo ne bi užival alkohola* Med te sodijo ostre kazni za vožnjo pod učinkom alkohola, zniževanje dovoljene meje koncentracije alkohola v krvi, intormativno-propagand-m programi, šolski programi o problemih alkohola v šolah, univerzi . . ., cenejše brezalkoholne pijače, strožji Pogoji v pogodbah o avtomobilskem zavarovanju itd.
Alkoholizem je bolezen, zaradi katere bolnik ni sposoben za vožnjo motornega vozila. Izkušnje pa so pokazale, da alkoholika ne odvrne od vožnje niti najvišja kazen, temveč je učinkovito le zdravljenje, Z doslednim preverjanjem, ali so povratniki morda alkoholiki, bi lahko alkoholike pravočasno usmerili na zdravljenje.
-S. SOBOČAN-1
V STANOVANJSKEM BLOKU V GORNJI RADGONI
Umor pred božičem
Tišina po pretepu — Osumljeni si je obril brado — Prijet, ko se je vračal na kraj zločina — Staro mamo je našel mrtvo vnuk — Kaj bo pokazala preiskava?
Menda je bilo v pritličju sta novanjskega bloka v Mladinski ulici v zaselku Trate v Gornji Radgoni večkrat živahno, zato stanovalci 23. decembra niso reagirali zaradi dogajanja v stanovanju 47-letne Rože Trstenjak. Zdrznili so se šele naslednji dan, 24. decembra, po 17.30 (na predbožični večer’), ko je bilo dognano, da babica ne spi, kot je sicer povedal 7-letni vnuk, ki jo je obi skal, ampak, da je mrtva!
MRLIŠKI OGLEDNIK JE POSUMIL
V poznejših poizvedovanjih so kriminalisti dognali, da se je pri pokojnici mudil prijatelj iz avstrijske Radgone. V ponedeljek, 23. decembra, ob 22. uri je prišlo med njima do prepira, ki je trajal vse do 2. ure 24. decembra. Te daj naj bi ji prijatelj prizadejal tako hudo poškodbo po glavi, da je zaradi nje umrla. Prvi je pod-
Zronvc, kot kaže pripis pod njim, že nekaj časa ni deloval. Tudi ob našem obisku se ni oglasil. Tudi na trkanje ni bilo odziva, pač pa so kmalu zalem prišli (iz stanovanja v starem delu Radgone! svojci in nas pokarali, da iščemo senzacije. Hoteli pa smo le — resnico.
vomil v naravno smrt mrliški oglednik, zato so obvestili kritni nalistično službo, nato pa preiskovalnega sodnika, ki je odredil obdukcijo. Ta je potrdila prvotno domnevo o uboju s topim predmetom.
OBRIL SI JE BRADO
Kdo je zločinec? V sanitarnih
Do smrti zbil mladoletnico
Vsaka nesreča prizadene človeka, še posebej pa, če ugasne mlado življenje. In prav to se je zgodilo v nedeljo, S. januarja. Tega dne ob 16.50 se je Stefan Kuzma s Srednje Bistrice peljal z osebnim avtom z Razkrižja proti Črenšovcem. Pot ga je vodila čez most na Muri na Srednji Bistrici. Tu je spregledat pešakinji, ki sta šli po desnem robu ceste, in trčil v I6.letno Natašo Krapec s Srednje Bistrice, ki je mrtva obležala na vozišču. Voznik na kraju nesreče ni ustavil, pač pa so ga miličniki izsledili čez dobri dve uri na njegovem domu.
Nenadoma stopil pred avto
Skozi Mostje se je z osebnim avtom peljala Zdenka Zavec iz Ren-kovec. V križišču s stransko cesto proti Banuti ji je pred avto prišel peš, potiskajoč kolo, 59-letni Štefan Klujber iz Banute, ki je hotel prečkati glavno cesto. Voznica trčenja ni uspela preprečiti, trčila jc vanj in ga hudo ranila.
Na Silvestrovo povozil pešca
Zadnji dan starega leta je bil usoden za 49-le’	' peš-
ca Štefana Bernjak. >z Ga berja. V domači vasi ga je z 1 osebnim avtom dohitel Tibor K6nye iz Murske Sobote, ki se je vračal iz službe v Lendavi, ga med tesnim prehitevanjem zadel in zbil v obcestni jarek Pešec se je poškodoval tako hudo, da je za posledicami umrl na kraju nesreče. Nesreča na Silvestrovo je boleče odjeknila na lendavskem območju.
POROKE
MATIČNI uradi so murska SOBOTA — Ladislav Gal. ekonomski tehnik iz Murske Sobote, in Mirja na Horvat, jezikovna tehnica iz Murske Sobote; Drago Vigali, kmetijski tehnik iz Kroga, in Matka Grabar, ekonomska tehnica iz Vanče vasi. Branko Vurcer, delavec iz Gradišča, in Gabrijela Novak, ekonomska teh niča uiz Bakovec; Ludvik Papič, upokojenec iz Murske Sobote, in Frančiška Grobin, upokojenka iz Maribora.
ČESTITAMO!
prostorih so našli ostanke obrite brade! Nekdo se je spomnil, da je pokojničin prijatelj nosil brado. Ker je doma v avstrijski Rad goni in je nemški državljan, so se zavedli, da jo je pobrisal čez mejo. Kaže pa, da se je osumljeni Anton Štefan Waupotitsch, povojni pregnanec iz Apač, vračal na kraj zločina, kar je sicer pogost pojav pri takih žaloigrah, da bi tako zmedel preiskovalce. Prijeli so ga na mejnem prehodu v Gornji Radgoni in odvedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper domnevnega storilca odredil pripor. Prizadevali smo si, da bi dobili njegovo sliko, a nam to nikakor ni uspelo.
SLIŠALI SMO OČITKE
Obiskali pa smo hišo v Mia dinski ulici v Gornji Radgoni. Ob pritisku na tipko zvonca se nista oglasila ne zvonec ne kdo iz stanovanja. Sicer pa ni bilo odmeva tudi po trkanju, na kar opozarja listek ob zvoncu. Torej: potrkajte. Naključje je hotelo, da so prav ob našem obisku prišli svojci pokojnice, vendar niso bili pripravljeni govoriti, le to smo uspeli zvedeti, da se je hčerka pred kakim mesecem izselila iz materinega stanovanja. Skozi priprta vrata smo pokukali v dnevno sobo in opazili razdejanje, kar je verjetno posledica tiste usodne noči dan pred božičem, ko je morala umreti 47-let-na Roža Trstenjak. Od svojcev smo tudi slišali očitke, češ da si hočemo z novinarskim raziskovanjem zločina povečati naklado časopisa in da hočemo slabo pisati o pokojnici in njenem življenju.
ŽUPNIK O POKOJNICI
»Take smrti si ni zaslužila,« je rekel radgonski župnik na pokopališču, ko se je z verskim obre dom poslavljal od faranke. Le ta je sicer menjavala delovna mesta, saj je delala tudi v Avstriji, dejanski dom pa je imela v Mladinski ulici, kjer je nasledila stanovanje svoje matere. Bližnji sta novalci v bloku se niso odzivati na naše zvonjenje in trkanje, pač pa smo naleteli na Hermino
Tovornjak izsilil prednost
V soboto, 4. januarja, ob 12.45 se je zgodila huda prometna nesreča v Dokležovju. Po lokalni cesti iz Kroga proti Ižakovcem je peljal 21-letni Boris Banko iz Strukovec tovorni avto. V Dokležovju ni ustavil pred prometnim znakom, ampak je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je ra-
PRISPEVKI ZA BOJ PROTI RAKU
Namesto cvetja na grob pokojnih so prispevali:
Družina FARKAŠ. Kobilje 174, za pok Martina CARJA, učitelja iz Do brovnika '00,- SLT; OOS AGROMF.RKUR, M. Sobota za pok, očeta sodelavke MARIJE SERBF.C iz Puconci: 400, - SLT; OS uprave občine M Sobota za pok moža J. GVOREKA. Lipa 74a 700,- SLT; DRUŽINA AVGUŠTIN, M. Sobota, za pok Štefana CIPOTA, M. Sobota, 700, SLT; OOS LB Pomurska banka, d.d., M. Sobota, za pok ženo sodelavca Stefana JAKLINA, Lipa, 500 — SLT; OOS Pomurska banka, d.d , M. Sobota, za pok mamo sodelavke Helene MAUČEC, Lipovci 260, 500 SLT; OOS AGROMERKUR M Sobo ta za pok mamo sodelavke Jožice LOVENJAK, M Sobota, 400 SLT, OOS OVJZ-e OS i. M. Sobota za pok. mamo sodelavke Sanke BRF.ZlC, M. Sobota, 600- SLT.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Vse darovalce vljudno prosimo, da navedejo ločen naslov darovalca in prejemnika sožalnega pisma.
Prispevke nakazujete: 51900-678-4KS45, Pomursko društvo za boj proti raku M Sobota
Vse člane društva prosimo, da poravnajo članarino za minulo leto. Članarina je 100. SLT.	, ,	. .	. ,
Pomursko društvo za boj proti raku
NAROČILNICA
Podpisani_______________________
kraj-„„---_-------„ ulica _ _
poštna številka pošta 
naročam VESTNIK
Naročnino bom poravnal po prejemu položnice.
PODPIS
Vestnik. Titova 29, 69000 Murska Sobota.
Zemljič, ki stanuje v drugem delu omenjenega bloka, sicer pa dela v avstrijski Radgoni. Od tam se je vračala s svežimi novi cami, ki se glase: v avstrijski
Stanovanjski blok v Mladinski ulici v Radgoni (pnu stanovanje v pritličju)^ kjer naj bi osumljeni Waupoti1sch $ lopi«! predmetom umoril 47-letno prijateljico Rozo Trstenjak. Folo; J, Ž.
Radgoni sploh ne morejo verjeli, da bi Rožo Trstenjak umoril osumljeni Anton Štefan Waupo-titsch, ker — kot je posebej poudarila sogovornica —, čeprav je bil klošar, jc bil miren, milosrčen, redno je plačeval zapitke v gostišču, čeprav kaj prida ni mogel imeti pod palcem, saj je dobival socialno podporo.
KAJ JE V OZADJU ZLOČINA?
Osumljeni je v priporu. Nadaljnji postopki preiskovalnih in sodnih organov bodo prav goto vo dognali pravo resnico, za zdaj pa gre le za domneve. Vseeno pa se postavlja tudi vprašanje: se je zločin res moral zgoditi? Mar sosedje res niso mogli pomisliti, da se je zgodilo kaj takega, ko se je v stanovanju Rože Trstenjak »vse umirilo«. Morda tudi to: spečo (mrtvo) staro mamo je odkril 7-Jetni vnuk. Je to, kar smo napisali, dejanska resnica?
STEFAN SOBOČAN
81-letna peška pod avtom
Na novega leta dan ob 6.10 se je Zvonko Poštrak iz Ceza-njevec peljal z osebnim avtom po cesti Radenci —Križevci pri Ljutomeru. V Kri ževcihje dohitel peško 81-letno Matildo Krajnc iz bližnjih lljaševec in jo tesno prehiteval. Zgodila se je žal huda prometna nesreča, saj jo je avto zbil v jarek, kjer je zaradi hudih telesnih poškodb umrla.
Z avtom v ograjo
Janko Verbančič z Melanjske-ga Vrha med vožnjo z osebnim av-
vno v tistem trenutku pripeljal z osebnim avtom 44-letni Jože Tibaut iz Velike Polane. Tako je voznik osebnega avta trčil ob levi bok tovornjaka, nastala je večja gmotna škoda, povrh pa se je še hudo poškodoval.
SKRUNITEV GROBOV V SELU IN
FOKOVCIH
Komu so napoti križi?
Delavci uprave za notranje zadeve Murska Sobota so v teh dneh zelo zaposleni, saj nepridipravi med božično-novole-tnimi prazniki niso mirovati, V tem času je bilo veliko vlomov, in sicer v stanovanjski hiši zdomcev v Murski Soboti in Lipovcih, v prostore osnovne šole v Puconcih, potem v stanovanjski hiši v Radencih in na Kapeli, v prostore centra poklicnih šol v Murski Soboti in še kje.
Miličniki in kriminalisti pa še vedno niso odkrili skrunilcev grobov na pokopališčih v Selu in Fokovcih. V noči z 22. na 23. december je nekdo na pokopališču v Selu prevrnil in razbil 45 nagrobnih spomenikov ter izruval in zlomil 10 lesenih nagrobnih križev. V isti
Umor Ljutomerčana v Velenju
Kriminalisti UNZ Celje so priprli Marjana R. iz Velenja, ki je utemeljeno osumljen umora 32-letnega Valterja Zadravca iz Ljutomera. Njegovo truplo so našli 29. decembra v gozdičku pri Velenju in na njem so bile poškodbe. Zadravec'je živel samotarsko življenje, delal je v velenjskem rudniku in nekaj dni pred smrtjo je prejel plačo. Za zdaj še ni znano, ali ga je osumljen ubil iz koristoljubja, ali pa je bilo vmes kaj drugega.
Vestnik informira in nagrajuje
Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico (na razglednico!) pošlite na naslov: Vestnik, 59000 Murska Sobota, Titova 29/1, Rešitev pričakujemo do ponedeljka, 16. januarja 1991, ko bomo v uredništvu izžrebali nagrado, vredno okrog 10.000 tolarjev. V tem (tedenskem) žrebanju enakpravno sodelujejo vsi bralci Vestnika (tisti, ki ga kupujete v kioskih, in tisti, ki ga imate naročenega). Cim več kuponov boste poslali, tem več bo možnosti za nagrado. V sklepnem žrebanju, ki bo na koncu serije žrebanj za manjše nagrade, pa bomo izžrebali (verjetno na večji javni prireditvi) osebni avto Renault 5 Campus, vendar bomo pri tem upoštevali le poslane kupone rednih naročnikov, kar bomo ob žrebanju preverili z našo računalniško vodeno evidenco. V veliko Vstmkovo družino (in potegovanje za nagrade) vabimo nove naročnike. Vestnik lahko naročite z naročilnico, ki jo občasno objavljamo v časopisu, lahko ga naročite pri svojem pismonoši ali na naši upravi v Murski Soboti, Titova 29/f (nad gostiščem Central). Sodelujte v naši igri, saj lahko dobite avto!
V torek smo v uredništvu izžrebali kupon številka 4. Žreb je nagrado — notranja vrata s podboji — dodelil Alojzu Pucku iz Renko-vec 157, pošta Turnišče. Ob predložitvi ustreznega razpoznavnega dokumenta dobi nagrado v našem naročniškem oddelku. Rešitev: na kuponu številka 4 je bil znak .tovarne avtomobilov Renault.
Kaj je na sliki?
Pošilja ————______________________, iz________________________ .
Ulica Št
pošta_________________________________________________________________
lom skozi Petanjce ni upošteval prometnih predpisov o omejitvi hitrosti, povrh pa naj bi bil še pod učinkom alkohola, zato ne preseneča, da je zapeljal s ceste in se zaletel v vrtno ograjo. Pri tem je bila hudo ranjena sopotnica 21-letna Bojana Zadravec.
Kupon št. 6
1. Nastavek za avt. anteno
2. Radijski mikrofon
3. Avtomobilsko ogledalo
noči pa je bilo enako obsojanja vredno početje še na 2,5 kilometra oddaljenem pokopališču v Fokovcih. Tam je storilec (ali pa storilci) prevrnil 10 nagrobnih spomenikov in izpulil ter prelomil 55 lesenih nagrobnih križev.
Komu so bili napoti križi in marmornata nagrobna znamenja? Splošna ocena je, da se nad vsem tem ni znesel posameznik, ampak jih je bilo več. Doslej so miličniki in kriminalisti zaslišali oziroma opravili razgovore z več kot 300 ljudmi. Zaenkrat imen osumljencev še niso objavili, se pa krog vse bolj krči, čeprav si osumljeni skuša(jo) ustvariti alibi.
Š. S. Foto; N, J.
VESTNIK, 9. JANUARJA 199?
Stran 15
odsev mladosti
Polh Lumpi
Pred kratkim nas je obiskal Rudi Ocepek, ki je prinesel s sabo polha, ježa, močerada, žabe, kačo in ličinke. Najbolj všeč mi je bil polh Lumpi. Bi) je v kletki, kjer je imel še posebno škatljico, v katero se je lahko skrival, ker je zelo plašen. Jedel je lešnike, orehe, mandeljne, kikirikije in jabolka. Rudi ga je s pomočjo sočne jabolke privabil iz kletke. Podržali smo dlani in polh nam je tekel po njih.
Tudi jaz bi rada imela takšnega polha. Podoben je veverici, od nje pa se razlikuje po tem. da je manjši in manj čokat. Zimo prespi. Hrano si išče ponoči. Ko je, se mu zobje brusijo in krajšajo. Potem mu spet zrastejo.
Polh Lumpi bi bil dobrodošel kjer koli. Res!
Vanja Pavkovič, 4. a, OŠ Ivana Cankarja, Ljutomer
Doživetje z živaljo
Iz prijetnega premišljevanja me je zdramil moj psiček Tiger. Priplazit se mi je k nogam. Pobožal sem ga za ušesi, on pa mi je iz hvaležnosti pomahal z repom in veselo skakal sem ter tja. Nato so se mi misli vrnile za nekaj mesecev nazaj. Poleti, ko so bile počitnice, sem odšel k babici. Bili smo ravno pri kosilu, ko je nekaj zaropotalo po vratih. Šel sem pogledat, kdo je. Presenečen sem zagledal Tigra. Le kako me je našel? sem se čudil. Za nagrado je dobil kosti. Odstopil sem tudi bonbon. Nekaj časa sva bila še pri babici, nato pa sva se odpravila domov.
Še vedno ne morem pozabiti, kako me je Tiger našel. Od takrat sva še boljša prijatelja. Imam ga rad tudi zato, ker vestno čuva hišo.
Skrbimo za čisto naravo
V šoli se veliko pogovarjamo o naravi. Vsi bi se morali truditi, da zaščitimo drevesa. Brez njih bomo dihali zelo umazan zrak. Kaj naj naredimo mi, da preprečimo sekanje In uničevanje dreves? V razredu smo sklenili, da vsak papirček, na katerega pišemo ali rišemo lepo pospravimo na poseben kup. Ko je kup velik, ga odnesemo v poseben kontejner. V tovarni bodo iz njega naredili nov papir. S tem smo rešili veliko dreves, ki nam čistijo zrak.
Urban MLRMAYER, 2. a, OŠ III., M. Sobota
Tudi v sanjah se lahko zaljubiš
Novoletno voščilo
Zimski čas je zdaj prišel, ki sem ga zelo vesel.
Od božiča do Silvestra si stiskamo roke in povemo vse dobre si želje.
Meni najdražja je bila, da vsi zdravi bi bili in v novo leto srečni bi prišli.
Sebastijan Jančar, 6. b, OŠ Bakovci
Kako smo se poslavljali od starega leta
Prišel je mesec december in kmalu je bilo v našem razredu praznično vzdušje. Začeli smo delati okraske: snežinke, zvezdice, snežake in razne vzorce iz krompirja. Nestrpno smo pričakovali božično-no-voletne počitnice. V šolo smo prinesli tudi hrano za ptice, da bi se še one veselile.
Naša novoletna želja pa je, da bi imeli vsi ljudje na svetu dovolj hrane, da jih ne bi zeblo in da bi živeli v miru.
Tatjana VrbajnšČak, 3. r., OŠ Apače
Novoletno jelko smo okrasili 24. decembra. Nanjo smo obesili razne okraske, na vrh pa svetlečo zvezdico. Nismo pozabili tudi na lučke in darila, ki smo jih dali pod jelko. Tega sem se najbolj veselila.
Barbara Ferenčak, 3. r.,
OŠ Odranci
Včasih tudi nam kaj ponagaja, in to se nam je zgodilo tudi pri prejšnjem vprašanju, ki je bilo po vrstnem redu že 38., in ne 37. Ampak to na odgovore najbrž ni vplivalo. Prav ste imeli seveda tisti, ki ste napisali, da je najmanjša celina Avstralija (z Oceanijo), ki meri okrog 8,9 milijona kvadratnih kilometrov. Nekateri pa ste napisali, da je najmanjša celina Antarktika, Grenlandija in Vatikan. Žrebali smo seveda le pravilne odgovore s priloženimi kuponi. Knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga v Murski Soboti pa bo prejel MIRKO HOLL, Grad 187. Čestitamo!
_________________ KUPON št. 40 ____________________
Ali veste, kako dolg je ekvator? Odgovore pošljite najkasneje do 16. januarja na naš naslov, s pripisom ALI VESTE.
Spolnost
Spolnost je tema, o kateri je mnoge odrasle sram govoriti. Težko jim gre z jezika in namesto da bi dali svojemu otroku zadovoljivo razlago, raje rečejo: »Kdaj drugič ...« Ali pa: »Priletel je ptiček, v mamico posadil seme, ki je vzklilo, in to seme si zdaj ti.« Mislim, da ni pošteno, saj ima vsak otrok pravico izvedeti, kako je prišel na svet.
Najstnice si razbijamo glave s tem, kako je, ko enkrat spiš s fantom, kako je, ko si poročen in imaš otroke. Pogovarjamo se o tem med sabo, si izmenjavamo mnenja in dajemo nasvete. Zato je zelo pomembno, da se starši ali učitelji o tem večkrat pogovarjamo. Res ni lepo, ko si star 13 let in o vsem tem, preprosto povedano, nimaš pojma. Menim, da je to tema — spolnost — o kateri se moramo sodobni ljudje čimprej pogovarjati. Saj brez spolnosti ne bi bilo človeštva.
Petra Rajniš, OS Salovci
Bila sem daleč, daleč... Na morju, na otoku, o katerem lahko le sanjaš. Galebi so se podili po nebu in izginjali za širokim obzorjem. Sapice vetra so se poigravale z listi palme. Dan, poln
Na izletu
Pred kratkim smo se odpravili v Zalaegerszeg na Madžarsko. Učitelji so nam napovedali, da si bomo ogledali predstavo v gledališču, mesto samo in židovsko sinagogo. Deležni smo bili kulturnih užitkov v pravi gledališki stavbi ob predvajanju dela CA-BARE. Po predstavi smo imeli ogled mesta. Ko smo končno prispeli do židovske cerkve, smo tam prisluhnili lepim zvokom orgel. Izlet se je še nekaj časa zavlekel ob nakupih. Na Madžarskem so cene še kar ugodne za naše žepe.
Simona Pevec, 7. b, OS Draga Lugariča, Lendava
Drevo življenja
Ko je mama rodila Dominika, so ji sodelavke podarile drevo življenja. Visoko je bilo okrog 60 centimetrov in posajeno v majhen lonec. Zdaj je staro že deset let in je večje od mame. Ima trdo deblo in dolge ostre liste. Poleti ga imamo na balkonu in ga moramo dosti zalivati. Pozimi pa ga odnesemo na hodnik k oknu, ker rabi veliko svetlobe.
Drevo življenja so pripeljali k nam iz Indije. Tam mu pravijo Juha.
Tadej Mihalič, 2. r., OŠ Videm ob Ščavnici
Domišljijski spis
K meni je prišel divji zajec. Lahko sem ga božal, vsi drugi pa ga niso mogli, ker jim je zbežal v Avstrijo, lam se skriva v gozdu. Upam, da bo še kdaj prišel k meni in da bova postala dobra prijatelja,
Ksenija Petek, 2. rn OŠ Mala Nedelja
veselja in radosti, je bil kot nalašč za sprehod ob morju. Dan se je že nagibal v večer in opazovala sem sonce, ki je izginjalo za gorovjem. Nekdo je bil za mano. Ugotovila sem, da za mano stoji fant. Sedel je k meni in z mano občudoval mesec, ki se je zrcalil v morju, kmalu za njim pa tudi zvezde.
Nisem se niti zavedala, da je že večer in da moram domov. Vstala sem in šla proti domu. Kmalu je prišel za mano in me spremil do doma. Ob slovesu je rekel, da se bova morda še kdaj videla, in odšel. Dolgo sem gledala za njim in v srcu mi je tlelo, da ga ljubim. Imel je nekaj več let kot jaz, rjave zapeljive oči, dolge črne kodraste lase ... Ta fant je bi) zame najlepši in takrat
sem občutila veliko željo po ljubezni.
Drugi dan sem ga srečata v disku. Bil je v neki družbi, a ko me je zagledal, je prišel k meni. Bil je še lepši in prijaznejši. Dolgo sva plesala in se pogovarjala, nato pa sva šla k obali. Po nekaj korakih sva se ustavila in pogledal mi je v oči. Zardela sem, ko mi je rekel, da me ljubi. Ti dve najlepši besedi je izrekel z velikim spoštovanjem, čeprav je bil »frajerski« in je upal, da mu bom jaz povedala isto. Vendar sem molčala. Poljubil me je ...
Kaj je zdaj? Kje sem? Kje je moj fant, moja največja ljubezen?! Nič ne pomaga, saj so bile le sanje, hajlepše sanje — sanje o ljubezni. Andreja Kar, 7. b,
OŠ Bakovci
Opazovali smo črne gavrane
OPAZOVALI SMO NARAVO. OD NEKOD SO PRILETELI ČRNI GAVRANI. BILO JIH JE VEDNO VEČ. SEDLI SO NA NJIVO, STREHO, OGRAJO, DREVO ... NEKATERI GAVRANI SO IMELI NEKAJ V KLJUNIH. OGLAŠALI SO SE KRA — KRA.
LIDIJA NEMEC, 1. r., OŠ STROČJA VAS
FORJAN, D. O.O. Varaždinska 140 42200 SRAČINEC telefon (042) 601-Č75 po 18. uri
PRODAJAMO: KMETIJSKE RABLJENE STROJE
•	Kombajn za silažo
♦ Kombajn za krompir GRIMME HASSIA
•	Kombajni za žito KtAAS, FAHR, CEHONTIER
•	Kombajn (izruvalnlk) ze sladkorno peso
•	Preša za slamo — visokotlačna in nizkotlačna
•	Samonakladainik za seno
•	Prikolica za gnoj
•	Obračalnik za seno FAHR
! Feri Maučec
Almanah pomurskega rokometa
Kje si,
Onesnaževanje narave je prav gotovo problem največjega pomena nas, trenutnih reinkarnacij človeške neumnosti (kako nam, ljudem, izraz »neumnost« dobro pristaja! kakorkoli ga obračaš, vedno se nam pnlega). Pomanjkanje, mnogokje že kronično, čistega zraka, čiste vode, premnoga mrtva jezera, morja in reke, v mestih se ljudje več ne veselijo sprehodov, otroci pa se igrajo s sintetičnimi posnetki ubijalcev s televizije.
Človek se zanima za onesnaževanje okolja... no, saj vem, da se mnogi ne, ampak to se tako reče, še posebej v javnih medijih. Za začetek tega zanimanja bi morda lahko šteli dogodek, ki se je zgodil v Belgiji I. decembra 1930. V dolini reke Meuse. polni jeklam, plinarn in toplarn, se je pojavila gosta megla. V naslednjih treh dneh se je pomešala z dimom tovarn in bile so prve žrtve. V štirih dneh je umrlo 63 ljudi, nekaj tisoč pa jih je obolelo na dihalnih organih.
Osemnajst let pozneje je bito podobno v mestu Donora v Pensilvaniji. Umrlo je 17 oseb, 6000 jih je obolelo. 1950. leta je v mehiškem mestu Poca Rica zaradi povečane količine žvepla umrlo 22 ljudi, 320 pa jih je obolelo.
Največja tragedija zaradi smoga pa se je prav gotovo zgodila v Londonu. Začelo se je 3. decembra 1952. Jutranja megla ni bila nič posebnega, vsi so pričakovali, da bo zapihal veter in vse bo spet po starem. No, veter ni zapihal, niti najmanjša sapica ne. Milijoni dimnikov pa so medtem puhali v zrak žvepleni smrad. Svoje so seveda prispevali še avtomobili. Koncentracija smoga se je tako povečala, da so bile noči enake kot dnevi, hoja po prostem pa je bila generalka pred božičnim spuščanjem po dimniku. Pet dni dimne more v Londonu je povzročilo smrt 4000 ljudi. Promet je bil nemogoč, vozila prve pomoči so se lahko gibala le, če je pred njimi hodit človek z baklo. Ponavadi so na poziv prišli kakšno uro prepozno — oboleli so že umrli Avtobusi niso vozili, šoferji pa so prenočevali kar v avtobusih, da se ne bi izgubili. Plovba po Temzi je bila nemogoča, letališče Heathrovv so zaprli. Ljudje so blodili po vodi, se spotikali po tračnicah, misleč, da so na pravi poti domov. Gledališke in kinopredstave so odpovedali, ker je bila vidljivost v dvoranah preslaba, smog pa preveč zadušljiv. Tisoče ptic je pomrlo, zaletavajoč se v zi-
London?
dove zgradb, v okolici mesta pa je poginilo mnogo živine. Televizija in radio sta delovala zelo moteno itd.
Po nekih podatkih naj bi zaradi posledic smoga po tej tragediji umrlo še dodatnih 15000 ljudi.
Po tem so Angleži sprejeli »Clear Air Act«. Lokalne oblasti so imele proste roke pri določanju brezdimnth con, tj. območij, v katerih je izpuščanje dima prepovedano. Od takrat se te površine povečujejo in koncentracija smoga in žvepla je padla. Za kršitelje so uvedli stroge kazni.
1972. je na uredništvo londonskega Timesa prišlo pismo Maurice Saxton : »... verjeli ali ne, moj prijatelj in sosed je v preteklih letih dostikrat ribaril v Temzi brez uspeha. Včeraj pa je ulovit pravo postrv.« Dandanes je smog menda redkost, v mestne parke pa se je vrnilo 130 vrst ptic. Tudi gospodarska pridobitev ni izostala: zmanjšani stroški zdravstvenih storitev, vzdrževanja zgradb in manj nesreč še kako opravičuje izdatke.
Seveda so ostali avtomobili. Ponekod so te probleme (npr. v Leedsu in Norwichu) rešili z ustanavljanjem con, v katerih promet ni dovoljen.
(Mogoče, da vsa »dejstva« v tej zgodbi sploh niso tako zelo dejstva, saj je to navsezadnje uradna štorija, ampak to sedaj sploh ni pomembno. Recimo, da je vse biio tako, in se zamislimo.)
A je nas v MS sploh lahko strah česa takega, se boste vprašali. Menim, da nismo v stanju, da bi si zastavljali vprašanja te sorte (obširne razloge beri naslednjič). Tokrat bi opozoril le na eno stvar: Zakaj se ljudje v MS tako vneto vozite v službe, po pravkih v mesta z avtomobilom? Razdalja največkrat ne presega I do 2 kilomerov. Saj prodajajo kolesa, veste? Imamo pa tudi noge (na žalost samo dve). Ste slišali že kdaj za MOTUS VITA EST? Vam to kaj pomeni? (’Ehh.) Ste opazili, da je postal vozniški izpit med mladino statusni simbol?!
Verjetno bi bilo najbolje, da bi se London zgodil tudi pri nas.
Tomaž Trptan, 10. 12. ’91
P. S.: Vestnik je malomeščanski časopis za malomeščane. Samoiniciativno napisani članek Ati je splav umor? sem oddal g. Smeju 20. novembra, objavljen pa bo verjetno 12. 12. ’9t. Vzdržal se bom vseh komentarjev, odslej pa bom člankom vedno dodajal tudi datum nastanka, la informacijo.
tt, 16. 12. ’9I
Leta 1924 ustanovljen odsek hazene Mure
Rokomet ima v Pomurju dolgoletno tradicijo, saj njegovi začetki segajo v obdobje, ko so v naši pokrajini nastajali drugi športi: nogomet, atletika, namizni tenis, tenis, plavanje, kolesarstvo ... Predhodnica današnjega pomurskega rokometa je bila hazena. To je bila pretežno ženska rokometna igra, čeprav so jo igrali tudi moški, ki je k nam prišla iz tokratne Češkoslovaške in se je hitro razširita med nežnim spolom. V ekipi je nastopilo sedem igralk, od katerih so tri igrale v napadu, dve v sredini ter po ena v obrambi m v vratih. Igrišče je bilo dolgo od 48 do 51 metrov in široko od 30 do 40 metrov. Razdeljeno je bilo v tri dele: dva obrambna in sredinski del. Vrata so bila široka le dva metra. Žoga s katero so igrali je bila iz usnja z gumijasto zračnico in z obsegom od 62 do 68 cm.
težka pa je bila od 300 do 350 gramov. Čas igranja za ženske je bit 2 x 25. za moške pa 2 x 30 minut.
Med prvimi v nekdanji Jugoslaviji so hazeno igrali v Murski Soboti, saj so se dekleta začela s to novo igro ukvarjati že pred ustanovitvijo prvega športnega kluba v Pomurju, to je soboške Mure, leta 1924. Tega leta so tudi ustanoviti Jugoslovansko zvezo hazene. Ker so bila dekleta v Murski Soboti že dobro organizirana, so na ustanovnem občnem zboru Športnega kluba Mura med drugimi odseki ustanovili tudi odsek hazene. Za načelnico so izvolili Margareto Gybri. za tajnika pa Štefana Šiftarja. Oba sta bita uradnika. Hazena se je r Murski Soboti hitro razvijala m kakovostno napredovala. S svojimi odličnimi igrami in rezultati so soboška dekleta na igrišče privabljala vedno več gledalcev, saj so ti raje prihajali na njihove kot na nogometne tekme.
Ekipa Mure pokalni prvak Slovenije
Napredek Murinih igralk je bil tako očiten, da so se soboška dekleta prebila prav v Jugoslovanih vrh in se uveljavila v mednarodnem merilu. S svojimi igrami! so povsem zasenčile nogometaše. ki so bili nekaj časa v hudi
Helena Norčič (Paurič) — igralka hazene v ekipi Mure. Najraje se spominja osvojitve naslova republiških pokalnih prvakinj v Ljubljani.
Murine igralke bazene.
krizi. V tem času so Sobočanke postale pokalne prvakinje Slovenije. Ta naslov so si priborile v Ljubljani. Z Ilirijo so igrale 12 :12. vendar jih je žreb določil za zmagovalke. V ekipi hazene Mure so takrat igrale: Ana Cvetko. Ženi Nemeš. Gabi Kardoš, Erži Jonas. Anuš Peček. Helena Paurič, Helena Gybri in Medi Osterer. S tem uspehom so bile zelo zadovoljne, najbolj pa seveda njihova vodnica Jelovškova, saj jih je po tekmi povabila v ljubljanski bar in jim pripravila prijetno presenečenje.
(Nadaljevanje)
Stran 16
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
šport
TEREZIJA DONKO - PREDSEDNICA ŠPORTNE ZVEZE LENDAVA
V veselje so nam rezultati, ki jih dosegamo z amaterizmom
Pred nedavnim je bila za predsednico Športne zveze Lendava izvoljena dolgoletna rokometna igralka in športna delavka Terezija Donko. Z njo smo se pogovarjali o športni dejavnosti v občini v minulem letu, hkrati pa tudi o usmeritvah za prihodnje.
— Za nami je zopet eno koledarsko leto. Kako ocenjujete športne aktivnosti in odsežke v lendavski občini v letu 1991?
»V okviru Športne zveze Lendava je v letu 199I delovalo 51 športnih organizacij (nogometnih klubov, športnih društev, strelskih družin in taborniških odredov), ki vključujejo okrog 3.800 članov različnih starostnih kategorij. V redno vadbo je bilo vključenih 87, v občasno pa 37 vadbenih skupin Pri tem pa niso upoštevane aktivnosti v okviru šolskega športa, ki vključuje okrog 1.500 učencev. Rezultati kažejo, da so nekatere ekipe in posamezniki v letu 1991 dosegli dobre uvrstitve, kar je pripisati strokovnemu in načrtnemu delu. V ekipnem tekmovanju sta dosegla najboljši uvrstitvi nogometna kluba Nafta iz Lendave in Turnišča, med posamezniki pa mlajši tekmovalci. Spodbudne so zlasti uvrstitve mlajših in starejših pionirjev iz Lendave, Velike Polane, Turnišča in Bistrice na območnih in republiških tekmovanjih v judu, badmintonu in kajakaštvu.«
— Gospodarske in druge težave, s katerimi se srečujemo v naši družbi, gotovo vplivajo tudi na športne aktivnosti. Kako zagotavljate finančna sredstva za športno dejavnost?
»Zapletene gospodarske razmere v občini se kažejo tudi v športu, saj so se zelo zmanjšala sredstva za sofinanciranje športnih programov To najbolj občutijo ekipe, ki so vključene v državne tekmovalne sisteme, saj v občini skoraj ni mogoče najti delovne organizacije, ki bi prevzela pokroviteljstvo za posamezne ekipe in sofinancirala njihov program. Doseženi tekmovalni rezultati so tako že presegli finančne zmogljivosti občine, zato bo potrebno zagotoviti dodatne vire financiranja, sicer se bomo morali v prihodnje zadovoljiti s
povprečnimi tekmovalnimi dosežki.«
— Kako v teh razmerah načrtovati nadaljnji razvoj športne dejavnosti v občini. Kakšne so usmeritve za leto 1992?
»V razmerah, v katerih živimo, v lendavski športni zvezi za leto
BANOVCI
।--BANOV«. I -- ■ '
| Marko Slavič športnik Ljutomera

Športna zveza Murska Sobota je pod pokroviteljstvom sekretariata za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj m družbene dejavnosti občine Murska Sobota podelila priznanja najzaslužnejšim športnikom in športnicam iz soboške občine za leto 1991, ki sta jih izročila Stanko Kerčmar, predsednik Športne zveze, m Vlado Kerec,
član izvršnega sveta SO Murska Sobota.
Foto: F. Maučec
Najboljši športnik Pomurja za leto 1991 Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, član Konjeniškega kluba Ljutomer, je bil deležen še enega priznanja. Za najboljšega športnika so ga izbrali tudi v občini Ljutomer. Kot je znano, je Marko Slavič na evropskem prvenstvu voznikov amaterjev na kasaških dir-
kah na Finskem osvojil naslov evropskega podprvaka in srebrno kolajno, prvo za samostojno Slovenijo To je bil njegov doslej največji uspeh. Poleg tega pa je Marko Slavič lani dosegel tudi vrsto odličnih dosežkov na kasaških tekmovanjih, med sedemnajstimi zmagami tudi najhitrejši kilometrski čas l: 15,0 na 1600 metrov.
Poleg Marka Slaviča so iz rok predsednice Športne zveze Ljutomer Žalike Lubi prejeli priznanja še Konjeniški klub Ljutomer kot najuspešnejša Športna organizacija v lanskem letu ter Franc Markovič, predsednik gradbenega odbora, in Ivanka Korošec, ravnateljica ljutomerske osnovne šole, za zasluge pri gradnji nove telovadnice v Ljutomeru. F. M.
RITMIČNA GIMNASTIKA
Djordjevičeva četrta
V Ljubljani je bila kontrolna tekma reprezentance športno-ritmi čne gimnastike Slovenije in Hrvaške. Sodelovale so tudi štiri tekmovalke iz kluba ŠRG Murska Sobota. Najbolje se je odrezala Jasna Djordjevič, ki je pri mladinkah zasedla četrto mesto. Nina Rogan pa je bila sedma. V tekmovanju pionirk je Mina Toplak zasedla trinajsto, Spela Marič pa štirinajsto mesto.
Športni obrazi
1992 načrtujemo, da bomo razvijali športne aktivnosti otrok in mladine, povečali število aktivnih rekreativcev, v vodilnih športih pa s kakovostnim strokovnim delom izboljševali tekmovalne dosežke. Zat bo potrebno večjo skrb nameniti usposabljanju strokovnih kadrov ter v klubih in društvih uveljavili sodobna športna spoznanja in dognanja. Vsebino dejavnosti mora narekovati organiziranost športa in jo je potrebno prilagoditi nastalim družbenogospodarskim razmeram in potrebam. Pri razvoju športa mora postati odločilen dejavnik šport mladih, pri čemer mora biti kakovostna predšolska in šolska vzgoja. Razmere zahtevajo, da bodo za športne aktivnosti predvsem skrbeli amaterski strokovni delavci. Zato nam bodo v veselje in ponos vsi tekmovalni rezultati, ki jih bomo pri tem dosegli.«
FERI MAUČEC
Kukič najboljši strelec
Od vseh treh pomurskih ligašev v slovenski nogometni ligi (Mura, Potrošnik, Nafta) je najbolj- t . ši strelec Milan Kukič, član NK Mura. Dosegel < - J je 10 golov. Njegov izkupiček pa bi bil lahko še večji, saj ni nastopil na prvi tekmi. Poleg tega pa tudi ni igral na nekaterih tekmah zaradi kartonov.	,
Sedemindvajsetletni Milan Kukic, ki je v letošnji sezoni okrepil Muro kot srednji napadalec je nogomet začel igrati v Sunji. Potem ga je nogometna pot zanesla v Petrinjo, Bosansko Dubico, v švedska kluba Vaselun in Gislaved ter v Ivanec, od koder je prišel v Mursko Soboto. Kot nam je povedal, z doseženimi 10 goli ni povsem zadovoljen Najboljša strelca v slovenski ligi sta po njegovem Breznikar (Gorica) in Topič (Olimpija). Meni, da je med moštvi v slovenski nogometni ligi velika kakovostna razlika, saj moštva z dna lestvice precej zaostajajo za tistimi, ki so pri vrhu. Za Muro pa meni, daje perspektivno moštvo in da lahko uvrstitev na lestvici v nadaljevanju tekmovanja še popra-
ODBOJKA
V Murski Soboti kakovostna odbojka
Odbojkarski klub Agros je pripravil v novi športni dvorani božično-novoletni odbojkarski turnir za poka! Odbojkarske zveze Slovenije. Sodelovale so štiri ekipe - tri najboljše iz slovenske superhge in domači Agros, drugi v slovenski ligi Kakovosten turnir je pritegnil tudi lepo število gledalcev. Po pričakovanju je zmagala najboljša slovenska ekipa Vileda iz Maribora, ki ni imela pravega tekmeca. Z dobro odbojko so navdušili tudi gostitelji in s tem potrdili, da so zasluženo pri vrhu slovenske lige. Za najboljšega igralca so izbrali Pušnika, za najboljšega podajalca pa Najdiča (oba Vileda). Pokale in praktična darila sta podelila predsednik DZS Janez Stele in predsednik Agrosa Jože Sraka.	(
Rezultati — Vileda:Vigros 3:0, Tovil Olimpija:Salonit 2:1, Salo-nit:Vigros 3:0 in Vileda:Tovil Olimpija 3:0. Vrstni red: 1. Vileda Maribor, 2. Tovil Olimpija, 3. Salonit Kanal in 4. Vigros Murska Sobota.
F. M.
vi.
Namizni tenis
F. M.
Tretje mesto
Stadion Mure tretji med najboljšimi
V jesenskem delu prvenstva v slovenski nogometni ligi so novinarji Ekipe skupaj s sodniki in delegati prvoligaških tekiem ocenjevali nogometne stadione v Sloveniji. Ocenjenih je bilo 15 stadionov, kriteriji pa so bili: igralne površine, tribune, slačilnice, navijači in varnost. Vsi ti elementi so se ocenjevali z ocenami od 1 do 10. Ker to ni bila stalna komisija, ocene niso najbolj objektivne, kljub vsemu pa so odsev nekega stanja. Za najboljši stadion v Sloveniji je bil oce njen v Kopru (Bonfika) s 136 točkami. Na drugem mestu je stadion Ljubljane (Spodnja šiška) 135. Na tretjem pa stadion Mure (Murska Sobota) s 131 točkami. K tej visoki oceni je vsekakor pripomoglo dokončanje slačilnih in klubskih prostorov pred tribunami, s čimer so Sobočani zares ustvarili ugodne razmere za normalno delo.
F. M.
Na regijskem ekipnem prvenstvu za pionirje, ki je bilo na Ptuju, je edina □omurska ekipa Sobota, ker se Radgončani iz neznanih razlogov tekmovanja niso udeležili, zasedla dobro tretje mesto. Za Soboto so igrali Horvat Solar, Kocuvan Šbull in so v predtekmovanju premagali drugo ekipo Radelj s 5:0 ter Stroino iz Maribora s 5:3. V finalnih obraCunih pa so izgubili S prvo ekipo Radelj z 0:5 in Tempom iz Velenja s 3:5 ter tako za las zgrešili drugo mesto, ki je še vodilo na državno prvenstvo.	M U.
---STRELSTVO--------------—'	~
Prva mesta Pomurki
Strelska družina Sebeborci je pripravila tradicionalni novoletni turnir v Streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 55 strelcev. Največ uspeha so imeli tekmovalci SD Pomurka Ml iz Murske Sobote, saj so zasedli vsa prva mesta. Enajstletni Gomboši pa je tudi prejel nagrado kot najmlajši strelec, dosegel je 176 krogov. Rezultati - ekipno. 1 Pomurka I. 553, 2. Pomurka 11, 542 in 3. SCT 541 krogov. Posamično. 1. Markoja (rekord strelišča) 190, 2. Vajda (oba Pomurka) 187 in 3. Draškovič (Turnišče) 185 krogov.	F Matko
Vodi Pomurka pred Tišino
BOŽIČNO-NOVOLETNI turnir karateistov
Najuspešnejši gostitelji
V telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti so soboški karateisti pripravili božično-novoletni turnir. Sodelovalo je rekordno število tekmovalcev in tekmovalk (178 iz 10 klubov) iz Madžarske in Slovenije. Največ uspeha so imeli gostitelji, saj so zasedli šest prvih mest in ekipni prvi mesti v katah in borbah.
V katah so bili najboljši: Škandali (ml. pionirji), Zadravčeva (ml. pionirke), Jakovljevičeva (st. pionirke), Bočkajeva (kadetinje) in Ter-narjeva (mladinke), ki so v svojih kategorijah osvojili prva mesta (vsi Murska Sobota). Drugo mesto je zasedla Klemenčičeva (mladinke), tretji pa so bili Gaberjeva (ml. pionirke), Vouri (kadetri, Žagarjeva (kadetinje) in Kerečeva (mladinke), vsi Murska Sobota. Četrto mesto pa je zasedla Sinkova (ml. pionirke) iz Radenec. V katah je ekipno zmagala Murska Sobota pred Rušami in Velenjem.
V borbah je pri članicah zmagala Ternarjeva pred Bočkajevo (obe Murska Sobota), pri mladincih je bil Žinkovič (Radenci) drugi, temlin (Murska Sobota) pa tretji. V tekmovanju kadetov je Kerčmar (MS) zasedel četrto mesto. V borbah je zmagala Murska Sobota pred Rušami in Vojnikom. Murska Sobota je zmagala tudi v skupni uvrsti-
tvi pred Rušami in Vojnikom.
Košarkarski turnir
F. M.
Najboljši zagrebški ekipi
V Murski Soboti je bil ženski košarkarski turnir, ki ga je pripravil Košarkarski klub Pomurje. Sodelovale so štiri ekipe: Montmontaža in Lokomotiva iz Zagreba, Apis iz Maribora in domače Pomurje. Rezultati — Montmontaža :Pomurje 121:37, Lokomotiva: Apis68:62, Apis:Po-murje 68:33 in Mon(montaža:Lokomotiva 77:64. Strelke za Pomurje: Drožinova 25, Cerova 18, Boharjeva 11, Karova 8 in Forštnaričeva 7. Vrstni red: 1. Montmontaža. 2. Lokomotiva, 3. Apis in 4. Pomurje.
V pomurski strelski ligi so doslej odstreljali šesto kolo, Vodi Pomurka z 18 točkami (8777) pred Tišino, 16 (8750) in Gančani, 14 točk (8581 krogov). Med posamezniki je na prvem mestu Markoja (Pomurka) z 2249 krogi
•------j aktualno v nogometu
Velike Spremembe pri pomurskih ligaših
Čeprav so se vrata nogometnih igrišč po napornem m	„a solidnem
pred Bukovcem, 2243, in Pertoci-jem (oba Tišina), 2221 krogov.
V občinski članski strelski ligi je na prvem mestu soboška Panonija z 89 točkami (8537) pred Gančani, 82 (8474) in Tišino ll„ 72 točk (8107). Pri posameznikih vodi Han (Panonija) z 2189 krogi pred Kreftom (Gederovci) 2164 in Gombocem (Panonija),
2161 krogov.
F. Matko
Priznanji Kardinarjevi in Slaviču
V Cankarjevem domu v Ljubljani je predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman podelil priznanja za dosežke v letu 1991 najboljšim športnikom in športnicam Slovenije. Priznanji Športne zveze Slovenije sta prejeta tudi kegljalka Marika Kardinar iz Dobrovnika in Marko Slavič (konjeništvo) iz Ključarovec.

razburljivem jesenskem delu prvega državnega prvenstva mlade, neodvisne in samostojne države Slovenije za nekaj časa zaprla, nogometna mrzlica ni utihnila. Zato so poskrbeli pomurski nogometni ligaši, ki nastopajo v slovenski in območni slovenski ligi vzhod. V vseh klubih je namreč k zimskem času prišlo do velikih sprememb ► strokovnem in igralskem kadru. Z novimi okrepitvami si želijo Mura, Potrošnik, Nafta. Turnišče In Beltrans v nadaljevanju prvenstva izboljšati svojo uvrstitev na lestvici.
Pri lendavski Nafti, ki se je od vseh treh pomurskih h-gašev t slovenski ligi po prvem delu tekmovanja znašla v najbolj neugodnem položaju, so se odločili za profesionalno delo. Zato so NK Nafta in trije člani upravnega odbora Branko Gros. Mate šlemovčan in Miljenim Dovečer ustanovili podjetje NAETA ŠPORT COMMERCE, ki naj bi skrbelo za razvoj kakovostnega nogometa v k ubu. Direktor podjetja in menežer je Miljenko Doveter. o cg njih so v podjetju zaposlili profesionalnega nogometnega trenerja P.EUKA OREHOVCA - bivšega igralca m direktorja pionirsko-mladinske nogometne šole pri ) artc su v Varaždinu, nazadnje trenerja Ml C-ja iz Ca mv*. Poteg tega so v klub pritegnili tri nove igralce: Hramlovi-ca. Djordjeviča in Bubka. ki bodo v spomladanskem delu prvenstva okrepili moštvo Nafte v slovenski ligi-
Do velikih kadrovskih sprememb je prišlo tudi pri so-
Hei kot najbolje uvrščeno pomursko moštvo na solidnem osmem mesta lestvice. Moštvo Mure so okrepili: Zetic (Banja Luka), Vukman (Ivanec). Helenc (Bistrica). Ga-iranot (Svoboda. Ljubljana), Belec (Beltrans Veržej) in Karoli (Rakičan). Iz kluba pa so odšli: Papič in Zrim (Potrošnik). Gašcvič in Cifer (Bchrans). Pretnar m Hor tal (Bokosci) in DervnriČ (Rakičan).
Z norimi igralci pa sc je okrepilo tudi moštvo Potrošnika it Beltince. I klub so prišli: Irgolič (bivši vratar Maribora in Olimpije). David (bivši igralec Nafte in Viko Omladinca). Papič in Zrim (igralca Mure), Jona in Celec sta se vrnita » klub in Luk. kije prišel iz Lipovec. Kluba
ni zapustil nihče
Za nekatere spremembe so sc tudi odločili pri obeh pomurskih ligaših v območni ligi vzhod. Pri Turnišču je dosedanjega trenerja branca lit ropa zamenjal Ivan Maučec. pomočnik trenerja ostaja Mirko Skalič. V klubu pa računajo, da se bosta vrnita Dani in Slavko Lebar, kt sta ► jesenskem delu prvenstva igrala za soboško Muro. Do spremembe trenerja je prišlo rudi pri Beltransu iz Veržeja Dosedanjega trenerja Vlada Vlaškaliča je zamenjal joče Jerebic, t klub pa so tudi pritegnili nove igralce: (jaševiča in Cifra (Mura). Oršoša (Tišina) in Slano (vrnit seje iz Nemčije). Klub pa je zapustil Belec (Mura).
beri Maučec
--ŠAH---------------
Sodeluje 13 ekip
Začelo se je tekmovanje v občinski šahovski ligi Lendava. Sodeluje 13 ekip, med njimi tudi dve iz Madžarske. Rezultati — L kolo: Petišovci : M Polana 1:3, Krojaštvo M. : Renkovci 4:0, Genterovci : Lekop 2:2, Lenti
H. ce ca
: Kovačeva
Lenti L
0.5:3,5, !:! in
Gori-
Bistri-
: Lendava 1,5:2,5. II. kolo:
Lenti 1. : Bistrica 2:2, Kovače-
3,5:0,5, Lekop Lenti H. 4:0, Renkov' 1:3, M. Pola-
va : Gorice
ci : Genterovci na : Krojaštvo
M. 2.5:1,5 in
Pionirji : Petišovci 2:2. Ul. kolo: Krojaštvo M : Pionirji 3:1.
Genterovci : M. Polana
1:3,
Lenti I. : Renkovci 0,5:3,5, Gorice : Lekop 1:3. Bistrica : Kovačeva 1:3 in Lendava : Lenti 1 3:1. Vodi Kovačeva Z 10 točkami pred Lekopom 9, Krojaštvom Mišo in Malo Polano po 8,5 ter Genterovci 6 točk, j Gerenčer
Nogometaši La koša — jesenski prvaki v drugi občinski nogometni ligi Lendava. Stojijo od leve: Bažika (teh. vodja), Š. Szep, F. Horvat, Sobočan, M. Horvat, Szucs, F. Szep, A. Hepe, Pucko, Kepe (trener). Čepijo: Gone, Žalik, Herman, E. Horvat, Sakač, Sabjan in Molnar. Igrali so še: Bukovec. Gerenčer, Novak, Matajič, D a ra boš, Rob, Dragošič, Balažič, Gaberšček, E. Hepe, Doma in Zorič.
Foto: F. Bobovec
Stran 17
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992

PETEK
SOBOTA
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. januarja
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
5.45 Spite malo dlje in sc prebudite z nami, saj smo v novem letu Nov jutranje prebujevalni glas. Preverite ga 8.00 Nova postava — 8.15 Etnokotiček. 11.30 Kabaret. 13.00 Slovo. 16.00 Dober dan 16 45 Mali oglasi. 18.00 Narodnozabavna glasba po željah do 19 00.
5.45 Tudi v soboto se lahko zbudite ob Murskem valu. 8 15 Mah oglasi. 10.30 Potepajte se z nami. 13.00 Slovo 16 00 Dober dan 1800 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Lahko noč.
TV SLOVENIJA I
8.00 Dobro jutro 8.15 Misel in čas. 8.30 Horoskop 9 00 Srečanje na MV 10.30 Radijska križanka. 12.00 Spored v madžarščini 13 00 Panonski odmevi 13.00 Kmetijska oddaja. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Slovo.
5.45 Dobro jutro vam želi Bojan in dodaja: Dovolj je bogat. kdor ni nikomur dolžan. 8.15 Izbiramo pesem tedna. 10.30 Šport. 12.00 Poročila BBC-ja. 16.45 Mali oglasi 17.30 Šport. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po dcmače.
5.45 Dobro jutro 8.45 Mali oglasi na M V. 10 30 Aktualna tema. 17.30 Srebrne rili. 19.00 Lahko noč z M V
TV SLOVENIJA 1
5 45 Prebujajte se i Nevenko. 8 00 Slovo in prihod nove ekipe. Iščemo za vas (in vas rešujmo vseh težav). 10.30 Aktualna tema. 16.45 Mali golasi. 17.30 Poslušamo vas. 18.00 Gostje izvajalci narodnozabavne glasbe.
TV SLOVENIJA I
8.30 Legende sveta. 9.20 Po kateri poti domov, amer, nadaljevanka. 10.00 Euroritem. 13.30 Dnevnik L 14.20 Katica iz Heilbronna, nemška drama. 16.30 Poročila. Slovenska kronika. 16.45 Tok tok, koniaktna oddaja za mlade. 18.40 Risanka 19.00 Forum 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Trgovina z mamili, angl, nadaljevanka. 21.00 Ex li-bris: Ugankarstvo. 21 55 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Pn Huxtab!o-vib, amer nanizanka; Pravica iz teme, ameriška nanizanka; Oblikovanje pravega moškega, ameriški film.
8 00 Angleščina 8.20 Radovedni Taček. 8.50 Alf 9.15 Klub Klobuk. 12.05 Tednik. 13.00 Dnevnik 1. 13.15 Večerni gosi. 14.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mlade. 16.25 Poslovne informacije. Poročila. 16.35 Žrebčevo poletje, argentinski film. 18.10 Paralaksa, nizozem. serija. 18.40 Risanka. 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3, 19.30 Dnevnik 2. 20 05 Križ-kraž. 21 10 Hlapčič, avstra). nadaljevanka. 22.00 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Murphy Brown, amer nanizanka; Pravica iz teme, amer nanizanka; XTRO, angleški film; Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program.
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
Drugi program
16.05 Sova, ponovitev nanizank. 17.40 Euroritem. 18.00 Studio Maribor. 19.00 Klasika 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. 21.00 Alternativni program: Studio City. 22.30 Večerni gost. 23.10 Yutel.
8.10 Živ žav. 8.55 Telovadka, franc nadaljevanka. 9.20 Plesi pod slovensko lipo. 9.50 Show Rudija Carrella. 1125 Obzorja duha. 12.00 Kmetijska oddaja 12.30 Videomeh 13.00 Dnevnik 1. 13.10 Moj otrok že ne, ameriški film 15.30 Johann Sebastjan Bach, nemška nadaljevanka. 16.25 Poročila. 16.35 Pozna ljubezen, angleški film. 18.30 Risanka 19.05 Zrcala tedna 19.20 Slovenski loto. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zdravo 21.10 Podarim—dobim. 21.30 Formalno nadzorstvo, dokum. serija. 22.20 Dnevnik 3 22.50 Sova . Taksi, amer, nanizanka; Pravica iz teme, amer, nanizanka.
8.30 Otroški program. 9.50 Trgovina z mamili, amer, nadaljevanka. 13.30 Dnevnik I 16.00 Podarim—dobim, ponovitev. 16 30 Poročila. 16.45 Radovedni Taček. 17.30 Obzorja duha. 18.05 Boj za obstanek. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 2005 Da, predsednik, angl, nanizanka. 20.40 Dosje. 21.25 24 ur v življenju neke ženske, drama. 22.20 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Pravica iz teme, amer, nanizan* ka: Zvezdne steze, amer, nanizanka
8 30 Zgodbe iz školjke 10.01) Šolska tv 11.25 Euroritem. 11.45 Sedma steza. 12.05 Da ne bi bolelo 12.20 Angleščina v poslovnih stikih. 13.30 Dnevnik I 14.00 Napačni mož, ameriški
TV SLOVENIJA 1
5.45 Dobro jutro vam želimo, Milan bo povedal nekaj zanimivih. 8.15 Mali oglasi. 9.15 Veličastnih sedem (domača lestvica). 17.00 To sem jaz z Danilo in Mikijem. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 19.00 Lahko noč vam želi Murski val.
film (ib). 15.50 Alpe
16.30 Poročila.
16.45
Jadran.
Otroški
program. 18.00 Svet poroča. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče
19.30 Dnevnik 2. 20.05
Louisia-
na, ameriška nadaljevanka. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik 3. 22 40 Dokum. oddaja. 23.15 Sova: V območju somraka, amer, nanizanka; Pravica iz teme, amer nanizanka.
8.30 Program za otroke. 10.00
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
Drugi program
16.10 Sova, ponovitev nanizank. 17.30 Da ne bi bolelo 17 50 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Garfield in prijatelji. 18.30 Videomeh 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik TV Beograd. 20.05 Filmske uspešnice: Čudak, francoski film. 21.50 Alternativni program: Tračarije, v živo iz Drame 23.20 Yutel.
Drugi program
14.40 Sova, ponovitev nanizank. 16.00 Športno popoldne, 19.30 Dnevnik HTV. 20.05 Svet narave 20.55 Sarajevske zgodbe, tv-nanizanka. 21.45 Ravbarski cesar, gledališka predstava 22.55 Yutel.
Drugi program
15.55 Sova, ponovitev na nizank. 17.10 Euroritem 17.30 Športni dogodek 18.00 Studio Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.05 Znanost in resnica, ameriška serija. 21.05 Videogodba. 21 35 Alpe Jadran. 22.05 Sedma steza, športna oddaja. 22.25 Napačni mož, ameriški film «b). 0.05 Yutel.
Drugi program
15.50 Sova, ponovitev nani zank 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 TV Studio Koper. 19 00 Zgodovina slovenskega pop-a. 19.30 Dnevnik TV Sarajevo 20.05 Dokum. oddaja. 20.55 Omizje. 22.55 Alternativni program: Under 25. 23.25 Yute1.
HTV 1
NI SPOREDA
HTV 1
HTV 1
HTV 1
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina. 9.30 Ruščina 10.00 Voda. 10.30 Prebrisan fant, vestem. 12.15 Reportaže in Avstrije. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13 35 Sužnja Izaura. 14.00 Dediščina Guldenburgovih. 14.45 Mladi glasbeniki. 15 00 Otroški spored 15.30 Am. dam. des. 16.55 Strelovod. 16.05 Hov. serija. 16.30 Mini kviz. |7,00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Naš učitelj dr Sprecht 19.30 Cas v sliki. 20.15 Akti XY nerešeni. 21 25 Pogledi s strani 21.35 Podkupljivi, film. 23.20 Večerni šport 23 45 Nerešeni akti, odmevi 23 55 Morilska igra, film 1.10 Čas v sliki.
7.40 Informacije, Tv-koledar. 8.00 Poročila. 8.05 Ugrabljeni, serijski film 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.05 Nasveti, mirovne pobude. 12.00 Poročila. 12.35 Rimsko slikarstvo, dokum. serija 13.05 Informacije. Tuji dopisniki o Hrvaški, Tv-iz-
7.40 Informacije, Tv-koledar 8.00 Poročila. 8.05 Ugrabljeni, serijski film 9.00 Dokum. pro gram 10.00 Poročila 10 05 Otroški program 11.05 Dokum. oddaja 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja. 13.03 Poročila iz regionalnih študijev 13 35 Informacije, Tuji dopisni-
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.35 Sotrpini. 8.50 Pomoč v duševni stiski 9.00 Dal las, 55. Življenje ali smrt. 9.55 Sosedje, pon. 16 00 Dnevnik. 16.10 Rezerviran čas. 17 05 O zdravilih. 17.20 Serijski film 17.50 Svet denarja 18.00 Okno. 19.00 Igra 19.15 Zabavna glasba 20.00 Dnevnik, šport. 20 35 Dallas, pon. 21.30 Panorama. 22 35 Po deseti 23.00 Vojni re-quiem, angleški film. II. program: 6 00 —9.00 Sončni vzhod, magazin. 12.00 Siesta 16.30 Bos v postelji, nemška serija. 17 45 Za otroke 18.15 Šport 18 35 Dober večer! 19.00 Pn mer za dva, kriminalka 20.00 Jack Lemmon. I del 20.45 Meje znanosii 22 00 Dnevnik 2225 Pred koncem dneva. 22.45 Vrtalec zidov, madžarski film.
m plus
6,00 Dobro jutro 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank 11.45 Gimnini Man 12.30 Vedno. kadar je jemal pilule 13.05 En oče preveč 13 30 Kalifornijski klan. 14 20 Springfieldska dekleta 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eksadrilja 214. 20.15 Ognjena krogla, angleška srhljivka 21.10 Skrivnosti Twin Peaksa 22.15 Šolska dekleta iz razreda seks, erotični film 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, erotični film 0.05 Trije Bavarci na lovu za krili, erotična komedija.
6.00 Dobro jutro 8 30 Očarljiva Jeannie. ponovitev 9.05 Vrnitev v raj, ponovitev 10.00 Resnični čudež, ponovitev. 10 55 Lovec, ponovilev 11.55 Kolo sreče, ponovitev, 12 45 TV borza 13 35 Pod kalifornijskim soncem 1440 Očarljiva Jean nie 15.05 Falcon Crest. 16 00 Cagney + Lacey 18 15 Bingo 18 45 Poročila. 19 20 Kolo sreče. 20.15 Film. 22.15 Eskadrilja smrti, kriminalka. 0.10 Nemški erotični film.
Ravbarski predstava.
cesar, gledališka
11.10 Louisiana,
amer nadaljevanka. 13 30 Dnevnik 1 14.30 Zgodbe iz školjke. 15.30 Svet narave. 16.30 Poročila 16.45 Klub Klobuk. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Nočne poteze, ameriški film. 21.40 Mali koncert. 22.00 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Alf, amer, nanizanka; Pravica iz te me, amer, nanizanka; Glasba skozi čas.
8.30 Program za otroke 10.00 Šolska tv 11.20 Slovenci v zamejstvu. 13.30 Dnevnik I 14.20 Športna sreda, ponovitev. 16.30 Poročila. 16,45 Super stara mama, angl, nanizanka. 17.15 Živ žav 18.05 Svetovalno izobraževalna oddaja. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Razrednik, amer, nanizanka 20.40 Maja vam predstavlja. 21 40 Tednik. 22.40 Dnevnik 3 23.20 Sova: Pravica iz te me, amer nanizanka: Ne za pe-
Drugi program
15 35 Osmi dan. 16.25 Sova, ponovitev nanizank 17.40 Euroritem. 18.00 Studio Maribor.
ni več, ne za peni manj, nadaljevanka.
angl.
19.00
Alter. 19.30 Dnevnik
ORF 20.05 Športna sreda. 21.20 Komorna glasba. 21.55 Yutel.
Drugi program
15.50 Sova, ponovitev zank. 17.40 Euroritem.
nani-
18 00
HTV 1
Studio Koper 19 00 Video lestvica. 19.30 Dnevnik RAL 2005 Pot na Kitajsko. 20.50 Umetniški večer: Boris Cavazza. 23.20 Yutel.
bor
14.00
14.20 film
16.35
13 30 Dokom, oddaja. Poročila 14.10 Risanka.
Kansas City, ameriški 16.00 Poročila, reportaže Leteči medvedki, risana
ki o Hrvaški, Tv-izbor. Poročila 14.10 Igrani 16.00 Poročila. 1635 medvedki, risana serija.
14 00 Plim Leteči
17.00
senja. 17.05 Fiškal, dramska serija. 18.10 Poročila. 18.35 Dokum. oddaja 19.30 Dnevnik I 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila
Dokum. oddaja 18.00 Poročila. 18.10 Mozart na turneji. 19.30 Dnevnik I. 20.15 Dokumemar na serija. 21.05 Politični magazin 22.05 Glasbena oddaja. 22.50 Dubrovnik, dokum. serija. 23.20 Dnevnik 2. 0.00 Tv-iz-bor. 1.00 Poročila.
7.40 Informacije. Tv-koledar 8 00 Poročila. 8.05 Ugrabljeni, serijski film 9.00 Šolski program 10.00 Poročila. 10.05 Lutkovna igrica, Risanke. 11.00 Posebni program. 12.00 Poroči la 12.30 Informacije, Tuji dopisniki o Hrvaški, Tv-izbor. 13.00 Kristjani, dokum. serija 14.00 Poročila 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 17 00 Dokumentarna oddaja. 18.00 Poročila. 18.15 Arno Domini, serijski film 19 30 Dnevnik I 20.15 Hrvaška v svetu. 23.00 Dnevnik 2. 23.30 Glasba. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila
7 40 Informacije, Tv-koledar. 8.00 Poročila. 8.05 Ugrabljeni, serijski film 9.00 Šolski program 10,00 Poročila 10.05 Otroški program. 11.00 Posebni program 12 00 Poročila. 12.30 Rimsko slikarstvo, dokum. serija. 13.05 Informacije, Tuji dopisniki o Hrvaški, Tv-izbor. 14.00 Poročila. 14.10 Klub mladih, angleški film. 16.00 Poročila 17.00 Malavizija. 18 00 Poročila. 18.15 Anno Domini, serijski film 19.30 Dnevnik I 20 15 Politični magazin 23 00 Dnevnik 2. 23.30 Glasba. 0.00 Tv-iz-. bor 1.00 Poročila
7.40 Informacije, Tv-koledar. 8.00 Poročila. 8.05 Edvard in njegove hčeri, serijski film. 9.00 Šolski program 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.00 Posebni program. 12.00 Poročila 12.30 Rimsko slikarstvo, dokum serija. 13.00 Informacije, Tuji dopisniki o Hrvaški. 14 00 Poročila. 14.10 Zapeljevanje Edijevega očeta, ameriški film. 16.00 Poročila. 17.00 Izobraževalni program. 17.30 Dokum oddaja 18.00 Poročila. 18.15 Anno Domini, serijski film 19 30 Dnevnik I 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila
HTV 1
7.40 Informacije, Tv-koledar. 8.00 Poročila. 8.05 Edvard in njegove hčeri, serijski film 9.00 Šolski program 10.00 Poročila. 10.05 Risanke 11.00 Posebni program. 12.00 Poročila. 13.05 Informacije, Tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.10 Gendeman Jim, ameriški film 16.00 Poročila 17.00 Znanost za svobodo 18.00 Poročila. 18 15 Santa Barbara, serijski film. 19 30 Dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 Dnevnik. 0.00 Tv-izbor.
AV
TV AVSTI
TV AVSTRIJA I
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Številna družina. 9.30 Angleščina. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Titfield ekspres, film. 12.12 Risanka. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Upravnik pošte, melodrama. 15.20 Čarobne minu te. 15.25 Sodoma in Gomora. 15.30 Otroški spored. 15.35 Bre menski mestni muzikanti, risan* ka 16.00 Otroški wurliizer 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Otroški magazin. 18.00 Cas v sliki 18.30 Naš učitelj dr Sprecht 19.30 Cas v sliki. 20.15 Narodno zabavna glasba, prenos. 22.00 Novo v kinu 22.05 Zlata dekleta, nadaljevanka. 22.30 Prinesi m: glavo, film 0.20 Cas v sliki
9.00 Čas v sliki. 9.05 Solni princ, film. 10.30 Srečanje z naravo. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki 13.10 Številna družina. 13.35 A chorus line, filmski mu zikal. 15.30 Jaz in ti. 15.55 7 krat jaz in ti 16 15 Dekle iz mesta. 17.00 Mini Cas v sliki. 17 10 X—Large in X —charts 18.00 Cas v sliki. 18.05 X-Lar-ge. 18.30 Naš učitelj dr Sprecht 19.30 Čas v sliki. 20.15 Regina Thorbecke. nadaljevan ka. 21.10 Ljubite klasiko? 22.00 Drama 0.00 Resna glasba. 0 55 Čas v sliki.
9.00 Cas v sliki. 9.05 Številna družina 9.30 Avsiriia v sliki 9,55 Poglej 10.00 Šolska tv 10.30 Brez krone, film 12.15 Princeska Diana. 13.00 čas v sliki- 13.10 Tednik 13.40 Film 14 10 Laure! in Hardy 14.15 Dediščina Guldenburgovih. 15.00 Jaz in li. 15.05 Risanka 15.30 Am, dam, des. 16.05 Wuf-fi, nadaljevanka. 16.30 Otroci intervjuvajo . . 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Otroški wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Sprecht. 19 30 Cas v sliki. 20 15 Šport v ponedeljek 21 15 Pogledi s strani. 21 25 Miami vice: Smrt in gospa, nadaljevanka 22.10 Armici Miei, komedija. 23.20 Vse . . . samo ne Mozart. 0.05 Čas v sliki.
9.00 Cas v sliki 9 05 Številna družina. 9 30 Angleščina 10 00 Šolska tv. 10.30 Mister Colum-bo, film. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Izaura. 14.00 De diščina Guldenburgovih 14.15 Jutrišnji mojstri. 15.00 Jaz in ti. 15.05 Tudi pošaliti se je treba. 15.30 Am. dam, des. 15.55 Naravovarstveni detektiv. 1605 Wuff 17.10 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer 18 00 Čas v sliki 18.05 Mi. 18 30 Naš učitelj dr. Sprccht. 19.30 Čas v sliki 20.15 Igre življenja 21.07 Pogledi s strani 21.15 Milijonska dediščina. 22.05 Peter Slrohm, 22.55 Film 0.45 Čas v sliki.
TV AVSTR
TV MADŽARSKA TV MAD
tv mad:
6.15 Vaška TV 7.30 Za otroke. 11.00 Tv-magister. 12.30 Zunanja politika. 13.30 Za otroke 14 30 Rock 15.00 Forum. 15.50 Družina Robinzon, film 18.05 Za otroke 18.30 Stanovanjska kultura. 19.05 Potovalni kviz 20.00 Dnevnik, šport. 20 35 Pirati, film 22.35 Festival popevk. 2. del 23.20 Sneženi mož, nbmški film. H program: 7.00 Sončni vzhod, magazin. 10.05 Prizma. 11 00 Risanka, otroški program 13.10 Calyp-show. 13 35 Grof Pallavicini. kratki film 14.05 Folklora za otroke 14 45 Živali iščejo dom 15.00 Edina Zemlja. 15 50 Katts in
pes.
16.15 Angleščina 16 45
Rock. 17.10 Kino
17.45 Za
otroke. 18 10 Šport 19.00 Hur rican, amer film 21.00 VT-TV 22.00 Dnevnik. 22.30 Most tišine, amer. film.
6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 8.35 Nedeljski lurmiks. 11.00 Za boljši jezik. II 10 Prehod. 13.00 Financial Times. 13.30 Folk-festival Ost-West 14.00 Varstvo Človekovih pravic, 14.30 Arhitektura. 15.10 Rezerviran čas. 16.00 Barkoch ba. 16.40 Verski program. 17,00 Walt Disney 18.55 1 Mako-vecz 19.30 Teden. 20.35 Pripor, franc, film. 22.05 Kramljanje 22.30 V deželi Skipetarjev. dok film II program: 7.00 Sončni vzhod, magazin 9.00 Profil. 9.20 Za otroke. 10.55 Odbojka. 12.35 Hrvaški begunci 13.55 Tretji kanal. 14.25 Usode 15.25 Pomagač 15.55 Kviz 16.25 Filmi G. Garbo Ana Karenina. 19.00 Familia DD 19 35 Mozartov kviz. 20.55 Jack Lem-mon, 2 del. 21 35 Dogodki ledna. 22.35 Šport 23.30 Jazz-klub.
5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.35 Nemško ogledalo. 8 50 Boulevard, franc film 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Doba junakov, ital film 16.35 Katoliška kronika. 16.45 Mozartovo potovanje 17.30 Serijski film 18.00 Svet denarja 18.10 Prehod. 19.00 Igra. 19 15 Za otroke 20,00 Dnevnik, šport. 20.35 Čac Bambino, gledališka igra 23 00 Moj teden. II program 6.00 Sončni vzhod, magazin 16.05 Naš ekran, v srbohrvaščini. 16.30 Od pet do šest. 17.30 Za otroke. 18 00 Dnevnik. 18 13 Pop real 18 40 Telefonska igra. 19.00 Najbolj vesela baraka, madžarska serija. 20.00 Telešport 21 00 Studio '92. 22.00 Večerni saldo 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Jokali smo s klovni, nem. serija.
magazin. 8 35 Angleščina. 9.00 Bel-Ami. franc, serija 16.00 Popoldanski saldo 16.10 Vasare* ly, portret. 17 00 Program za Žide. 17.15 O zdravilih 17.30 Serijski film. 18.00 Svet denarja 18.10 Filmski magazin 19 00 Mini klip miks. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport 20.35 Velika skrivnost, 2. del. 21 40 Kviz. 22 40 Po deseti 22.45
Družbena reportaža.
pro-
gram 6.00—9 00 Sončni vzhod, magazin. 16.05 Naš ekran, v slovaščini. 16 40 Od pet do šest. 17.40 Za otroke 18.00 Dnevnik, šport. 18.35 Telefonska igra. 19.00 Slučaj iz Nagyrozsdasa, madž. film 20.40 Wurlitzer, Santana. 21 05 Prosta ura 22.00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dneva 22-45 Škandal, dokumentarni film
RTL PLUS
RTL PLUS
RTL PLUS
15.00 BJ in medved. 16.00 Daklari 17.00 Vroča nagrada 18 I 5 Čudovita leia 18.45 Poročila. 19.20 Houston Knights 20 15 F$lm. 2210 Vse ali nič. 23 00 Nemški erotični film. 0.45 Film	____
SAT 1
16.45 Čudovite slike iz živalskega svela. 17.15 Klip kiap 18 15 Bingo. 18.45 Poročila. 19 15 Kolo sreče 20.15 Čarovnikova novost, kriminalka 22.05 Igralni šov 23.05 Posteljni lopovi, erotični film. 0 40 Kožo na kožo, erotični film
RTL PLUS
6.00 Turbo Teen. 6 20 Flint-stone Kids. 7 10 Različne mladinske oddaje 9 30 Potovanje v središče zemlje, am pustolovski film 11.00 Donelli Gang, ame riški film 12 30 Vedno, kadar je jemal pilule. 13.00 Mladinske oddaje. 16.10 Film 17 50 Pri murij dr Westphall 18 45 Poro čila. 19 10 Dan, kot noben drug 20.15 Film. 22.10 Film. 1.10 Film
13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Dallas, nova nadaljevanka. 16.40 Tvegano 17 10 Vroča nagrada 18 00 Divja vrtnica. 18 45 Poročila. 19.15 Ekipa A. 20.15 Nazaj v preteklost, oddaja o Severni Ameriki. 21.15 Film. 0.511 Boj zoper mafijo.
6.00 Dobro jutro in poročila.
9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11 00 Divja vrtnica 11.4$ Gemini Man 12.30 Vedno. kadar je jemal pilule 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan 14 20 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Chips. 1640 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18 00 Divja vrlnica. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider 20 15 Film 22.00 Eksplozivno. 23 00 Zakon 0.50 Boj zdper mafijo.
SAT I
11.55 Kolo sreče. 12.45 TV borza 13 35 Pod kalifornijskim soncem 14 30 Očarljiva Jean
SAT 1
SAT 1
nit 15.05 Falcon ('rest.
16 00
MacGyver, nadaljevanka 18.15
16.35 Imperij vrača udarec, fantastični film 18 45 Poročila 19.20 Kolo sreče. 20.15 Izpostavljeni hudiču, avstralski film 23 35 Skeči na tekočem traku 0.05 Stan in Oho: Dolga pamet, ponovitev.
Hingo. 18.45 Poročila.
19.15
Kolo sreče 20.15 Šogun. začetek nove nadaljevanke V glavni vlogi Richard Chamberlain 21.15 Ljubezenska zgodba, film. 23 15 Novice, zgodbe 0.04 Kanal 4 0.55 MacGyver, ponovitev.
11.50 Kolo sreče. 12 45 Tv borza 13.35 Pod kalifornijskim soncem 14 40 Očarljiva Jeannie 15.05 Falcon Crest. 16.00 Lepotica m zver 18 20 Bingo. 18.45 Poročila 19.15 Kolo sreče. 20.15 Zlata hil parada narodnozabavne glasbe 21.15 Ognjeni vihar 23.35 Na begu. 0.25 Lepotica in zver, ponovitev.
9.05 Čas v sliki 9.05 Številna družina. 9.30 Francoščina 10.00 Šolska tv 10.30 Film 11 50 Raj za živali. 12 10 Re portaže iz tujine 13 00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Izaura, nadaljevanka. 14.00 Waltonovi. 14.45 Zgodovina steklarstva. 15.00 Otroški spored 15.00 Risanke. 15.30 Lulke 15.55 Prometni klub 16 30 Mini klub 17.00 Mini čas v sliki
17 10 Wurlitzer
tisočkrat
18.30 Naš učitelj dr. Sprecht 19 30 Čas v sliki 20.00 Šport 20 15 Mala nagrada. 21.45 Pogledi s strani. 21.55 21.55 Euro-cops 22 45 Letališče San Fran Cisco, film. 0.20 Magnum I 00 "as v sliki
SKA
9.00 Cas v sliki. 9.05 Številna družina. 9 30 Dežela in ljudje 10.00 Življenje v srednjem veku 10 15 V gosteh pri prijateljih 10 30 Film. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Barve tonov 13 35 Sužnja Izau-ra, nadaljevanka. 14.00 Walto-novi [4.55 Antarktika 15.00 Otroški spored 15 05 Bilo je življenje. 15.30 Am, dam, des. 15.55 Mini scena 16.30 Uspešnice in napotki. 16 55 Jaz in ti, video igra. 17.00 Mini Cas v sliki 17.10 Wuduzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi. 18.30 Sedaj ali nikoli. 19.30 Čas v sliki 20.15 Narodna glasba, prenos 21.20 Pogledi s strani. 21.30 Labirint laži, film 23.00 Poslednji tango v Parizu, film. 1.05 Čas v sliki
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin 8.35 Za otroke 9.35 Velika skrivnost, pon. 10.35 Za upokojence. 16.00 Popoldanski saldo 16.10 Narodni muzej Ljubljana 16 50 Fragment 17.15 O zdravilih 17 50 Serijski film 18.00 Svet denarja 18.10 Dimenzija. 18 40 Naša dediščina. 19.00 Mini klip miks 19.15 Za otroke 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Prvi. madž. čb film. 22.00 Kulturni tednik 22.25 Lanski dogodki. II program: 6.00—9 00 Sončni vzhod, magazin 16.05 Naš ekran, v nemščini. 16.30 Od pet do Šest 17.30 Za otroke. 18.00 Dnevnik, šport. 19 00 Bodite dobri, če morete, ital film. 21.05 Moj kino. 22.00 Večerni saldo 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Prisilni jopič, poljski tv film
। RTL PLUS
12.30 Vedno, kadar je jemal pilule. 13.00 En oče preveč. 13 30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba. 15 05 Dallas. 15.55 Chips. 16.45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrlnica, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodnozabavna glasba. 21.15 Gottsčhalkov šou. 22.15 Sternov tv magazin 0.55 Boj zoper mafijo.
SAT 1
6 00 Dobro jutro. 8.30 Očar Ijiva Jeannie 11 10 Zlata hit parada narodnozabavne glasbe, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12 45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, film 14.30 Očarljiva Jeannie 15.05 Falcon Crest. 16.00 Booker 18.15 Bin go. 18,45 Poročila. 19.20 Kolo sreče 20.15 Gledališka predstava. 22 15 Tvoja žena, nepoznano bitje, film 0.15 Vizija teme, film
5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.35 Lajna, zabavna glasba. 9.05 Walt Disney, pon. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Romantika. 16.25 Na preži 16.50 Fragment [7.15 O zdravilih t7.30 Serijski film 18.00 Svet denarja. 18 10 Za mened žerje. 19.00 Mini klip miks. 19 15 Za otroke 20 00 Dnevnik, šport 20.35 Naše zdravje. 21.05 življenje brez nje, amer film. 22.40 Po deseti. 23.05 Svet vi-
dea
program 6.00—9.00
Sončni vzhod, magazin 16.05 Naš ekran, v romunščini 16 30 Od pet do šest. 17.30 Za otroke 18.00 Dnevnik, šport 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija 20.00 Regionalni program. 21 00 Debatni program. 22.00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dneva 22.45 Paviljon za zveri, slovaški film.
12 30 Vedno, kadar je jemal pilule 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan.	14.20
Springfieldska zgodba 15.05 Dallas. 15.50 Chips. 16.45 Tve-
gano 18.00
18.45 St ret.
21.15 Film film
17.10 Vroča nagrada. Divja vrtnica, ponovitev. Poročila. 19.15 21 Jump
21.15 Mini playback šou Velika svoboda. 22.15 0.55 Boj zoper mafijo,
SAT 1
6 (K) Dobro jutro. 8 3u Ocar Ijiva Jeannie. 9.05 Gledališka predstava 10.55 Booker ponovitev 11.55 Kolo sreče 12 45 TV borza 13 35 Pod kalifornijskim soncem 14 30 Očarljiva Jeannie. 15.05 Falcon Crest. 16 00 Vrnitev v raj 18 15 Bingo 18 45 Poročila. 19.20 Kolo sreče 20.15 Resnični čudeži 2115 Lovec. 23 00 Oporoka v svincu, kiiminalka.
Stran 18
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
URADNE OBJAVE I
Leto XXVIII	Murska Sobota, dne 9. januarja 1992	Št.: 1
URADNE OBJAVE
OBČINSKIH SKUPŠČIN
GORNJE
RADGONE IN
MURSKE SOBOTE
Odgovorni urednik:
MARIJA MATJAŠEC
1.	Odlok o obveznem zbiranju, odstranjevanju, odlaganju komunalnih odpadkov in ravnanju z odpadki na območju občine Gornja Radgona
2.	Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Gornja Radgona za januar 1992
3.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov občine Gornja Radgona
4.	Odlok o spremembi odloka o grbu občine Gornja Radgona
5.	Sklep o imenovanju sekretarja skupščine občine Gornja Radgona
6.	Sklep o nadomestnih volitvah v zbor združenega dela skupščine občine Gornja Radgona
7.	Sklep o uskladitvi proračunske porabe občine Gornja Radgona za leto 1991
1
Na podlagi 17. Člena Zakona o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 8/78 in 29/86) in 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS. št. 8/82), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS. št. 36'83, 42/85, 47/87 in 5/90) ter na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 10/90)je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. 12. 1991 sprejela
ODLOK
O OBVEZNEM ZBIRANJU, ODSTRANJEVANJU, ODLAGANJU KOMUNALNIH ODPADKOV IN RAVNANJU Z ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA
L SPLOŠNE DOLOČBE:
I.	člen
S tem odlokom se določi vrsta zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov in ostalih odpadkov ter urejanje odlagališča komunalnih odpadkov za območje občine Gornja Radgona.
2.	člen
Določila tega odloka so obvezna za vse lastnike, uporabnike oz upravljalne stanovanjskih, poslovnih prostorov in javnih površin pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljnem besedilu uporabnike).
3.	člen
Dejavnosti v zvezi z urejenim zbiranjem, odvozom in odstranjevanjem komunalnih odpadkov so dejavnosti posebnega družbenega pomena in jih opravlja javno podjetje pristojno za komunalno dejavnost (v nadaljevanju — izvajalec), določene faze del lahko izvajalec odda kooperantom s predhodnim soglasjem izvršnega sveta.
II. VRSTE ODPADKOV
4.	člen
A)	komunalni odpadki
B)	odpadki, ki se uporabljajo kot sekundarne surovine
C)	posebni odpadki
5.	člen
A/a
Komunalni odpadki, ki jih je izvajalec dolžan redno odvažati so: I. trdi organski odpadki (ostanki hrane, listja, trave, veje)
2.	anorganski odpadki (ohlajeni pepel, konzerve, steklo, manjši tekstilni odpadki-krpice, nečisti papirni odpadki)
3.	odpadki iz proizvodnje, ki jih ni mogoče koristno uporabiti in jih ne uvrščamo med posebne odpadke
A/b	.	.	.
Komunalni odpadki, ki se zbirajo na posebnih začasnih mestih so:
J. kosovni odpadki (gospodinjski stroji, kolesa, hišna oz. stanovanjska oprema, školjke, umivalniki itd.)
2.	zavržena neuporabna vozila
3,	trde usedline iz kanalizacije, fekalije.
B	.
Odpadki za katere je ugotovljeno, da se lahko uporabljajo kot sekundarne surovine so jih povzročitelji dolžni sortirati v skladu z letnim pravilnikom. Takšni odpadki so predvsem:
— biološki odpadki
— papir
— steklo
— gume
— tekstil
—	plastika (folije, stiropor)
—	kovine in drugo.
C
Posebni odpadki so tisti odpadki, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: eksplozivnost, lahko vnetljivost in gorljivost, povzročanje vžiga drugih snovi, strupenost, jedkost in dražljivost, radioaktivnost, kužnost.
Sem predvsem uvrščamo:
—	ostanke olj, maščob, barv ob proizvodnih procesih
—	sredstva za varstvo rastlin, čistila
—	zdravila ...
—	baterije ...
III. ZBIRANJE ODPADKOV
6.	člen
Upravljalci in lastniki zgradb ter objektov na območju občine Gornja Radgona morajo komunalne odpadke pod A/a 1,2, 3 odlagali v posode smetnjake po tehnologiji s pravilnikom določenega odvzema, katere določi za vse uporabnike izvajalec, sredstva za nabavo ene posode so dolžni zagotoviti uporabniki, ostale posode nabavi javno podjetje.
Lokacijo postavitve posod določi izvajalec s soglasjem krajevne skupnosti in v skladu z letnim pravilnikom.
Na območjih, kjer ni smotrno odlagati komunalnih odpadkov v tipske smetiščne posode - smetnjake, odlagajo uporabniki komunalne odpadke v kesone, ki se postavijo na odvzemna mesta v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka,
Uporabniki so dolžni na dan odvoza postaviti smetiščne posode na določen prostor tako, da ustrezajo funkcionalnim, estetskim in higienskim zahtevam ter da je omogočen čim bližji dostop smetarskim vozilom.
Pričetek zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov določi izvajalec in o tem obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
7.	člen
Kosovni odpadki in zavržena neuporabna vozila se lahko odložijo na začasno deponijo, največ teden dni pred odvozom.
Začasno deponijo določi izvajalec po predhodnem mnenju krajevne skupnosti.
Odpadki navedeni v l. odstavku tega člena se pobirajo dvakrat letno, praviloma L soboto v aprilu in 2. soboto v septembru.
8.	člen
Za trde usedline iz kanalizacije, odvoz fekalij in gospodinjskih odplak, mora uporabnik poskrbeti za okolje neškodljivo odlaganje ali pa pri izvajalcu naročil odvoz teh odpadkov, oz. z njim podpiše pogodbo.
9.	člen
Odpadke gradbenega materiala in jalovine, ki jih je mogoče uporabiti za izravnavo pri urejanju okolja, je odlagati v pouščene gramoznice ali jame v skladu s prostorsko izvedbenimi akti in v soglasju z lastnikom zemljišča in inšpekcijskih služb.
10.	člen
Z ostanki in embalažo nevarnih snovi (kot so sredstva za varstvo rastlin, barve, olja, baterije ..), so dolžni uporabniki v občini Gornja Radgona, ravnati, kot z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi v skladu
z zakonom o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS št. 8/78 in 29 86) in Pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki (Ur. list SRS. št. 20/86).
I I. člen
Izvajalec je dolžan s smetnjaki ravnati kot dober gospodar in vse poškodbe, ki jih je prizadejal, popraviti na svoje stroške, ali pa nabaviti nove smetnjake
12.	člen
Ob kioskih, trgovinah, gostinskih obratih, slaščičarnah, parkirt ščih. športnih igriščih in drugih površinah mora uporabnik na svoje stroške namestiti standardizirane koše za odpadke. Koše za odpadke mora uporabnik redno čistiti in vzdrževati, smeti pa odlagati v standardizirane posode — smetnjake
13.	člen
Tehnologijo zbiranja, lokacijo kontejnerjev, način sistema odvoza in odvzema, odpiranje začasne deponije kosovnih odpadkov in obratovanje deponije komunalnih odpadkov.se letno določi s pravilnikom. ki ga izda izvajalec po predhodni pridobitvi mnenja inšpekcijskih služb in soglasja skupščine občine Gornja Radgona. Prav tako se S pravilnikom definira lokacija in pogoji odvoza fekalij, gnojevke in gospodinjskih odplak.
14.	člen
Izvajalec odvaža komunalne odpadke v rokih, ki so določeni s pravilnikom, vse ostalo pa po potrebi.
IV. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
15.	člen
Vse komunalne odpadke jc odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov. Na odlagališče komunalnih odpadkov pa je prepovedno odlagati kosovne odpadke iz 5 člena točke A/b in posebne odpadke iz 5. člena točke C tega odloka.
16.	člen
Izvajalec skrbi na centralni deponiji komunalnih dopadkov za način odlaganja, pravilno in redno izravnavanje terena, preprečevanje požarov, zasipavanje odpadkov z zemeljskim materialom, izvaja dezinsekcijo, deratizacijo in organizacijo rednega poslovanja ter za redno kontrolo kvalitete vode v bližnjih vodnih virih. Analize vzorcev je dostavljati inšpekcijski službi
V kolikor izvajalec ne more kvalitetno opraviti vseh nalog, je dolžan poskrbeli, da to opravi drug usposobljen izvajalec v njegovem imenu.
Način obratovanja in vzdrževanja deponije komunalnih odpadkov se podrobno določi s pravilnikom iz 13. člena tega odloka.
Izvajalec je dolžan po končanem odlaganju deponijo sanirati po načrtu sanacije. Enako velja za začasne deponije.
17.	člen
Izven odlagališča komunalnih odpadkov jc prepovedano odlaganje komunalnih odpadkov, razen odpadkov gradbenih materialov.
Kdor komunalne odpadke odlaga izven odlagališča ali lastnik oz. uporabnik zemljišča, ki dopušča in ne obvesti izvajalca, da se na njegovem zemljišču odlagajo odpadki, sta dolžna na svoje stroške odstraniti ter prepeljati na odlagališče oz naročiti odvoz izvajalcu. Ge lega ne storita, jih odstrani na stroške povzročitelja ali lastnika oz. uporabnika zemljišč izvajalec. Če storilca ni mogoče ugotoviti, odstrani komunalne odpadke izvajalec po naročilu upravnega organa, pristojnega za varstvo okolja ali inšpekcijskih služb.
18.	člen
Krajevne skupnosti so dolžne evidentirati divja odlagališča v roku 6 mesecev in to sporočiti upravnemu organu, pristojnemu za var stvo okolja.
V. CENA
19.	člen
Obveznost plačila za odvažanje odpadkov nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju oz. ko se uporabniki vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore.
Upravljaici zgradb oz. lastniki so dolžni dati izvajalcu sproti točne podatke o stanovanjskih oz. poslovnih prostorih ali število družinskih članov oz. število zaposlenih. Enota obračuna za gospodinjstvo je član, za gospodarske in negospodarske dejavnosti pa je velikost in pa število posod. V primeru, da se ne morejo upoštevati zgoraj navedeni kriteriji, se uporablja tlorisna površina poslovnih prostorov.
20.	člen
Cena storitev mora biti formirana v skladu z Zakonom o komunalni dejavnosti in jo potrdi na predlog izvajalca izvršni svet občine Gornja Radgona.
21	člen
Začasno je lahko oproščen plačila odvoza in prve nabave posode občan, ki prejema družbeno denarno pomoč, če hi zaradi plačevanja
odvoza odpadkov bilo ogroženo njegovo preživetje ali preživetje njegove družine.
O oprostitvi plačila odvoza odpadkov odloči upravni organ, pristojen za varstvo okolja na predlog Centra za socialno delo.
22.	člen
Za opravljene komunalne storitve izvajalca, vezane na površino na mejnem prehodu in vezane na mednarodni tranzit, se te storitve zaračunajo upravljalcem in organizatorjem izvoznih in uvoznih poslov. Te storitve pobirajo pooblaščeni špediterji. Ceno določi izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona, na predlog javnega podjetja.
V	času sejemskih prireditev (pomurski sejem, sejem gradbeništva, sejem industrijskega pakiranja .. .) se plačuje 7 % od sejemske vstopnice za zbiranje odpadkov v občini Gor. Radgona.
VI	. NADZORSTVO
2.3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem opravljajo inšpekcijske službe, kot so sanitarni, vodnogospodarski, gozdarski, komunalni inšpektor ter organi milice, vsak v okviru svojega delovnega področja in območja.
Delavci milice, ki ugotovijo, da pravna oseba ali posamezniki odlagajo odpadke v vode oz. naravno okolje, na prostor, ki ni določen za odlaganje odpadkov, o tem obvestijo pristojne inšpekcijske službe, posameznike pa mandatno kanzujejo.
VII. KAZEN SKE DOLOČBE
24.	člen
Z denarno kaznijo od 100,00 do 30.000,00 SLT se kaznuje za prekršek pravna oseba (uporabnik ali izvajalec):
l.	Ge odlaga oz. dopušča, da se na njegovem zemljišču odlagajo odpadki (17. člen)
2.	Če ne odlaga odpadkov v posode za odpadke — smetnjake in če ne postavi smetnjakov na za to določenem mestu (16., 7. in 9. člen)
3.	Če redno ne vzdržuje in čisti smetnjakov (14. člen)
4.	Če ne nabavi potrebno število smetnjakov oz. posod (6. člen)
5.	Če ne namesti potrebno število košev za odpadke (12. člen)
6.	Če ne odvaža odpadkov po sprejetem pravilniku (13. člen)
7.	Če ne dajo podatkov o številu družinskih članov oz. zaposlenih (19. člen)
8.	Če se opravlja odvoz v nasprotju s sanitarnimi in ostalimi varstvenimi pogoji (7., 8. in 9. člen)
9.	Če pravilno ne vskladišči nevarnih odpadkov iz 10. člena
10.	Če ne skrbi za redno vzdrževanje in ureditev centralne deponije komunalnih odpadkov (16. člen)
11.	Če ne evidentira divjih odlagališč (18. člen)
25.	člen
Z denarno kaznijo od 25,00 do 5.000,00 SLT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba podjetja, ki stori kakršno koli dejanje iz 24. člena tega odloka.
26.	člen
Z denarno kaznijo od 25,00 do 5.000,00 SLT se kaznuje za prekršek posameznika, ki krši 7. in 10. člen tega odloka.
Z denarno kaznijo na licu mesta v višini 2.500,00 SLT se kaznuje posameznik kdor stori prekršek po 2., 7. in 9, točki 24. člena tega odloka.
Na licu mesta se kaznuje v višini 5.000,00 SLT odgovorna oseba podjetja ali obrtnik, ki krši katerokoli dejanje iz 24. čl. odloka.
Vlil. PREHODNE ODLOČBE
27.	člen
Do izvedbe trajne deponije komunalnih odpadkov, se uporablja obstoječa deponija komunalnih odpadkov v Hrastje Mota. Za obrato vanje in vzdrževanje začasne dčponije komunalnih odpadkov, veljajo določila tega odloka.
Izvajalec je v roku 5 let dolžan izgraditi novo trajno deponijo komunalnih odpadkov.
X. KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Odvoz komunalnih odpadkov mora biti organiziran na celotnem območju občine Gornja Radgona.
29.	člen
Na odlagališču komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati posebne odpadke
30.	Člen
Pravilnik iz 13. čl. tega odloka, ki ga sprejme izvajalec, mora biti sprejet v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
31.	člen
Ko prične veljati la odlok, neha veljati Odlok o obveznem odlaganju. zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov in obvezni uporabi
javnih odlagališč na območju občine Gornja Radgona (Ur. objave šl. 1/85).
32.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 354-1/91-10/2
Datum: 19. 12. 1991
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. I. r.
2
Na podlagi 2. odstavka 17. čl. Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS, štev. 48/90) in 6. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gornja Radgona (Ur. objave, štev. 10/90) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. 12. 1991 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU JAVNE PORABE V OB Cini gornja radgona za januar 1992
1.	člen
Do 31. januarja 1992 se bodo začasno financirale potrebe občine za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi enomesečnega načrta prihodkov tre njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1991.
2.	Člen
Razporeditev sredstev iz I. člena ne sme presegati 1/12 vseh razporejenih sredstev v proračunu za leto 1991, (o je 17.273.166.
3.	člen
Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za januar 1992 sprejme izvršni svet skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Gornja Radgona za leto 1991.
4.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Gor. Radgona za leto 1992.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1992.
Štev.: 403-42/91-03
Datum: 19. 12. 1991
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec. I. r.
3	- *
Na podlagi 45. člena o financiranju javne porabe (Ur. list RS, Št. 48/90) in 6. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10/90) je skupščina občine Gor/Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. 12. 1991 sprejela
ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OB-C1NE GOR. RADGONA
I.	člen
V odloku o davkih občanov občine G. Radgona (Ur. objave, št. 17/91) se I, člen spremeni tako, da se glasi:
Občani plačujejo v občini Gor Radgona davke, ki niso opredeljeni kot viri dohodnine, po določbah Zakona o davkih občanov (Ur. list RS, št. 8/91 — prečiščeno besedilo) in Zakona o dohodnini (Ur. list RS, št. 48/90) in po določilih tega odloka.
2.	člen
4. člen se spremeni tako, da glasi:
Davek na dediščine in darila plačujejo zavezanci v naslednji višini: Od vrednosti SLT				
nad	do Sorod, razmerje, ki ustreza II. ded redu (starši, bratje, sestre njihovi potomci)		Sorod, razmerje, Vsi drugi ki ustreza lil. ded. redu (dedi in babice)	
		%	%	%
	241.000	5	8	11
241.000	1,083.000	6	9	13
1.083.000	1.926.000	7	10	15
1.926.000	2.768.000	8	11	17
2.768.000	3.611.000	9	12	19
3.611.000	4.453.000	10	13	21
4.453.000	5.296.000	11	14	23
5.296.000	6.138.000	12	15	25
6.138.000	6.981.000	13	16	27
6.981.000		14 e	17	30
3.	čjfn
9. člen se spremeni tako, da glasi:
Davek od premoženja plačujejo zavezanci v naslednji višini:
L Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž
Če davčna osnova znaša SLT	Stopnja %
		do	126.000	0,10
nad	126.000	do	722.000	0,20
nad	722.000	do	1.444.000	0,30
nad	1.444.000	do	2.888.000	0,40
nad	2.888.000	do	3.610.000	0,50
nad	3.610.000			1,00
2. Od prostorov za počitek oziroma rekreacijo
Če davčna osnova znaša SLT				Stopnja % 0,20
	do		126.000	
nad	I2O.000	do	253.000	0,40
nad	253.000	do	541.000	0,60
nad	$41.000	do	1.011.000	0,80
nad	1.01 L000	do	2.022.000	1,00
nad	2.022.000	do	3.610.000	1,25
nad	3.610.000			1,50
3. Od poslovnih prostorov
Ce davčna osnova znaša SLT	Stopnja %
do 126.000	0,15
nad 126.000 do 253.000	0,35
nad 253.000 do 758.000	0,55
nad 758.000 do 1.733.000	0,75
nad 1.733.000 do 2.707.000	1,00
nad 2.7O7.OOO	1,25
4.	Od plovnih objektov
Davek od plovnih objektov se določi v pavšalnem letnem znesku in znaša od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 2.300 SLT, nad 9 metrov dolžine pa po 900 SLT za vsak nadaljni meter dolžine.
4.	člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, Če vrednost posameznega dobitka ne presega 3.600 SLT.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1, 1. 1992 dalje.
Štev.: 416-6/91-05
Datum: 19. 12. 1991
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. 1. r.
4
Na podlagi 6. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gornja Radgona (Ur. objave, štev. 10/90) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. 12. 1991 sprejela
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O GRBL OBČINE GORNJA RADGONA
1
1.	člen
V L odstavku 3. člena Odloka o grbu občine Gornja Radgona (Ur. objave, štev. 2/87) se za besedilom: »zgornje desno »polje je bele barve« črtata besedi »rdečo zvezdo in«
2.	člen
Ta sprememba odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 011-1/86-03
Datum: 19. 12. 1991
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. 1. r.
5
Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor Radgona (Uradne objave, št. 10/90), je skupščina občine Gor. Radgona na skupni seji ZZD, ZKS in DPZ, dne 19. 12. 1991 sprejela naslednji
SKLEP:	,
L Za sekretarja skupščine občine Gor. Radgona se imenuje Jože ZLATNIK, stanuje Simoničev breg 2, Gor. Radgona, sedanji sekretar SO Gornja Radgona.
2.	Imenovanje velja s I. 1 1992.
Štev : 108-7/9!-SO
Datum: 19. 12. 1991
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr in dipl. oec. I. r.
6
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS št. 10/90), izdajam
SKLEP: o nadomestnih volitvah v zbor združenega dela skupščine občine Gornja
Radgona
I.
Razpisujem nadomestne volitve dveh (2) delegatov I. volilne enote (sedež AR Holding) v zbor združenega dela skupščine občine Gor. Radgona.
2.
Nadomestne volitve bodo v četrtek, 2. aprila 1992.
3.
Za izvršitev tega sklepa skrbi občinska volilna komisija Gornja Radgona.
4.
Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občili.
Štev.: 11/91-OVK
Datum: 23. 12. 199i
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. 1 r
7
Na podlagi 2. odstavka 2. čl. Odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1991 (Ur. objave štev. 12/91) je Izvršni svet občine Gornja Radgona na svoji seji dne 17. 12. 1991 sprejel naslednji
SKLEP
O USKLADITVI PRORAČUNSKE PORABE OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1991
1.
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1991 določeni v prvem odstavku 2. čl. odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1991 (Ur. objave, Štev. 12/91) v višini 162.472,500,00 SLT se uskladijo s porastom cen na drobno tako, da znašajo 207.278.000,00 SLT.
2.
Postavke v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna občine Gornja Radgona za leto 1991 se uskladijo s porastom cen na drobno tako, da nova bilanca glasi:
PRIHODKI	Plan 1991 Renominaciia 1991	
I. A+B DAVKI IN PRISPEVKI	9.888.000	14.348.000
II. PRIHODKI DELJENI MED	79.226.000	
REP. IN OBČINO		100.961.000
IH. DRUGI PRIHODKI	73.358.500	91.969.000
SKUPAJ:	162.472.500	207.278.000
ODHODKI:		
I. DELO UPRAVNIH ORGANOV	100.964.002	135.819.410
II. TRANSVERJI - DOTACIJE	31.900.848	38.562.984
HI. DRUGI ODHODKI	16.912.513	23.971.974
IV. INVESTICIJSKI ODHODKI	12.695.137	8.923.632
SKUPAJ:	162.472.500	207.278.000
3.
O opravljeni renominaciji se obvesti proračunske porabnike.
4
Ta sklep velja naslednji dan po sprejemu.
G. Radgona, dne 17. 12. 1991
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Anion TROPENAUER, ing. gr.
MOTORNA W 'N
VOZILA___________
ZASTAVO 101 SKALA 55. letnil 1990. prevoženih 22.800 km, registri rano do 21. 6. 1992, prodam. AP M.
Sobota, ® 21-459, 21-884, inl. 27. PF A
SUZUKI SW1FT CS prodam ali me njam za cenejši avto. 9 81-837. M-3465
JUGO KORAL 55, letnik 1988. prodam S 57-046. M-699
GOLF JGL, 6/92, prodam ® 23 642 popoldan, ® 74-511, dopoldne, m-707
ZASTAVO 101 GTL 55, karambolira-no. prodam Škalič, Kuzma 34 M-718 FORD ESCORT, letnik 1984, prodam « 22-688. dopoldan ali 24 636, popoldan. M-722
126 P, letnik 1979. in OPEL. REKORD, letnik 1971, prodam. ® 69-049 M 3083
AUDI 100 GL, 5E, letnik 1979, registriran do marca 1992, prodam. ® 62 147. M 3084
GOLF J D. letnik 1986, 86000 km, prodam. Oktobrske revolucije 1. Mur ska Sobota, popoldan. M-343 AUDI 80 1.6, letnik 1990. prodam ® 21-345. M-343
RENAULT 16 GL, registriran do 22. 1. 1992, dobro ohranjen, nevozen in stroj za izdelavo žlebov prodam. Melinci 163. M-727
OPEL VEKTRO 1.8 I, letnik 1991, prevoženih 30.000 km, 5 vrat, 25.000 DEM, in VOLVO 740, 2.300 ccm3, letnik 1986. 80.000 km, 21 000 DEM, prodam. » 42-140. M-748
JUGO 45, letnik 1987, dve gumi za traktor 11.2/28 in prikolico za osebni avlo prodam ® 25-507. M-742 ZASTAVO 101, letnik 1979 in 1985, vozno, registrirano, ugodno prodam Cernelavci. Gorička 53. M 745
VW HROŠČ 1302, registriran do 1992, odličen, prodam ® 25-323. M-730
OPEL VEKTRO prodam ali menjam za golf, dizel, z doplačilom. Prodam 126 P ® 57-193. M-749
CITROEN BX 9/89 prodam ali zamenjam. ® 24 661 ali Zvezna I, Murska Sobota. M -756
FIAT 132 (75.000 SLT) in ZASTAVO 101, staro 13 mesecev, prodam za 250.000 SLT, « 48-635. M757 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Franc Vuk, Jamna 7, p. Videm ob Ščavnici M-3087
3VARTBURG,	prevoženih
26.000 km, prodam ali zamenjam za RENAULT 4. Feliks Cekar, Norički
Vrh 6, G. Radgona. M-3086
POSEST
PRODAM ALI DAM V NAJEM VINOGRAD na žici in sadovnjak (20 arov) v Dobrovniku (v bližini voda in elektrika). Gdnter, Dobrovnik 99.
H1SO z gospodarskim poslopjem in
I ha zemlje v Žerovincih blizu Ljutomera prodam. Cena po dogovoru. Stanko Marin, Mekotnjak 34, w 65-021, dopoldan. M-3467 1SCEM OSEBO, staro od 18 do 35 let, da bi skupaj kupila novo hišo. Naslov v upravi lista. IN 3466 STANOVANJSKO HIŠO v centru Lendave prodam Partizanska 51 ® (069) 75-860 M-4429
samopostrežnica ms
Mladinska 48, MURSKA SOBOTA, je odprta od 7. do 20., ob sobotah od 7. do 19., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.
• JANUARJA DAJEMO OB NAKUPIH 7% POPUSTA!
Kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo zdravo in uspešno novo leto.
ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica
Irena Ošlaj roj. Fras iz Tešanovec
Zahvaljujemo se vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
, ......................
CoSj.	i««- '7	E"d"
(tehnični urednik), Nataša	Titova 29 Telefoni, novinarji in odgovorni ured
Naslov uredništva in uprave MursM • direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 27-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
"ŽS	Sl-T. za podjetja 700,00 SLT, za naročnike v tujini 70
DEtS& račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi prt A-banki Ljublja-Maribor. vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.	_______________________________
NJIVO, 39 arov, v Tešanovcih, prodam ® (061) 373-992. M-343 NJIVO, 36 arov, v Murski Soboti, ob Bakovski cesti, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe po ®(06l) 373-992. M-343
HIŠO v 3 gradbeni fazi pri Juriju na Goričkem prodam ®(064) 83-757 ali (069) 57-081. M-343
30 AROV VINOGRADA v Centibi (Magyar dizk) dam v najem. ® 76-864, Trimlini 7 pri Lendavi M-4451
PARCELO, komunalno urejeno, prodam. Cezanjevci 53, 69240 Ljutomer M-3459
HIŠO v Murski Soboti, na ugodni lokaciji, prodam ® 72-140 M-692 HIŠO, 50 arov zemljišča, v Ižakovcih, 8-arsko gradbeno parcelo v Bratoncih in lovsko puško znamke Monte Karlo kal. 16/16 prodam ® 31-530. M-696 ENO- ALI DVOSOBNO STAREJŠE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI KUPIM. Lahko odkupim tudi stanovanjsko pravico. Plačam v DEM. Naslov v upravi lisla. M 720 SADOVNJAK, 30 arov, parcela je tudi gradbena, pri glavni cesti v Gerlin-cih, prodam. Ludvik Menciger, Ger-linči 14. informacije vsak dan M-721 KMEČKO HIŠO z gospodarskim po slopjem in 2 ha zemlje, 6 km od Murske Sobote, zelo ugodno prodam. ® 23-225 in 21-202. M-7I7 ZAZIDLJIVO PARCELO, pribl 36 arov, možnost razparceliranja, v okolici Ljutomera, prodam za 6000 DEM ® 82-385. M-3457
NJIVO na Dolnji Bistrici prodam. ®70-127. M-724
MANJŠE STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici najamem. « 21-458. M 731
MEŠANI BOGAT GOZD, 73,6 ara, pri Brezovcih prodam po 1 DEM/m. ® 23-122 ali 26-469 Janez Šiftar, Prežihova 5, M. Sobota. M-732 HIŠO s 6 ari vrta na Tišini prodam. Ružič, Tišina 38. M-751
POL STAREJŠE ZIDANE HIŠE V CELOTI PODKLETENE, s posebnim vhodom v Zg. Kocjanu 1 J, Kapela, prodam. Milan Ružič, Turjanci 28, Radenci. M-752
HlSO, starejšo, z 10 ari parcele, v Lipovcih prodam. Horvat, Panonska 7 a, Beltinci, popoldan. M-755 GRADBENO PARCELO, 840 m1, v Radencih prodam. ® 22'773. M MM KIOSK z opremo, na dobri lokaciji, prodamo ali damo v najem • (062) 513-424. M-753
ŽIVALI
TELICO, brejo, prodam Puževci 26. ®49 150 M-675
KOKOŠI, Desnice, lovsko puško risa-nico, 7 x 64, z daljnogledom in naboji, prodam Horvat, Pečarovci 19, ® 51-101. M -683
KRAVO, staro 6 let, in telico, primerno za pripust, nujno ugodno prodam. Karel Janža, Šalamcnci 53. M-694 DVE MLADI KRAVI, srednje breji, in seno prodam. Bakovci, Panonska 37. M-702
KRAVO, staro 6 let, brejo, prodam. Bernjak, Vidonoi 62 M-703
MALE PUJSKE prodam. Krog, Trubarjeva 90. M-714
TEKAČE (pujski, 23 kg) prodam Murski črnci 24, ® 46 309 M 715
KRAVO, staro 6 let. 2 svinji, 120 kg, domača reja, in rdeče vino (jurka), 200 I, prodam. Štefan ščavničar, Ve-ščica II, Ljutomer. M-3460
KRAVO s teletom, staro 6 Jel, dobra mlekarica, prodam. Trnje 101, popoldan M 733
MALE PUJSKE prodam. Soboška 6, Bakovci, S 43-109. M-736
BREJI KRAV] prodam. Martin Vučko, Dolnja Bistrica 83. M 753
Razno
TER VOL, TRDI, 4 in 5 cm, za tlake, prodam. ® 24-929. M-754 RAČUNALNIK COMMODORE 1PC 5339/5349 series keyboard vser s manual prodam. Boris Marčec, Go milica 120. M-750 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU — kovinarska smer, leta 1986. Marjan Rozmanč, Trg Slavka Osterca 25, Veržej. M-677
SMUČI, 150 cm, z vezmi Tirolija in čevlje, št 40, prodam. Gornja Bistrica 188, ® 70-314. M-680 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na SGŠ v Radencih leta 1978. Milan Varga, Filovci 74. M 681 OTROŠKO STAJICO, italijansko, malo rabljeno, prodam. Šulek, Stara 18. M. Sobota. M-685
SUH REZAN LES in hlode prodam. Smodiš. ® 25-110. M-688 FOTOKOPIRNI STROJ CANON 7550, v odličnem stanju, z že vpelja nim poslovnim prostorom v Murski Soboti prodam. Zaslužek zagotovljen ®(062) 773-639. M-693
COMMODORE 64, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® 21-838. M-698 ZAPOSLIM SAMOSTOJNEGA MONTERJA CENTRALNE KURJAVE ® 069/65-500. M-GE SLAMO, seno v balah, večjo količino, in 2001 rdečega vina prodam. Bratonci 127. M-701 ZIMSKE GUME s platišči za renault 4 starejši tip, ugodno prodam. ® 21-964 M 704 NOV ŠTEDILNIK PLAMEN, na trdo gorivo, prodam. Gančani 142, p. Beltinci. M-705 PREKLICI
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 37884-4, izdane pri KZ Panon-ka M. Sobota. Drago Maček, Beznov-ci 5. M-712
BARVNI TV GORENJE v zelo dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. ® 22-076.M-716
PLOHE IN DESKE prodam. Vaneča 87. M-719
BARVNI TV GORENJE prodam. ® 82-007 M-3458
REZERVNE DELE ZA 125 P prodam. ® 81-159 M-POP
PRALNI STROJ s sušilnikom, nerabljen, vlečno kljuka za golf, strešno lepenko in vratna krila prodam. ® 24-188. M-POP AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, do 800 kg, in gume, zimske, s platišči 165-13 in 165-15, 2 kosa, prodam. Milan Hajdinjak, Pertoča 30, Rogašovci. M-591
MARJETI FICKO OD GRADA ŽELI ŠE MNOGO ZDRAVIH LET NEKDANJA SODELA TKA A LOJZIJA HUBER.
SVNTHES1ZER FARF1SA TK 90 prodam. Fokovci 57. M-725
BUČNO SEME prodam. Tivadar, Sela 132. M-734
POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, in 23 arov gozda ugodno prodam. Puconci 98 b. M-737
VOZ z gumijastimi kolesi in moped BT prodam. Lemerje 23 M-738
ŠTEDILNIK Gorenje in priklop za ZASTAVO 101 prodam. Senčar, ® 68-111. M-740
CB-POSTAJO, anteno in usmernik prodam za 300 DEM (protivrednost). Nedelica 145 a. M-741
DVOREDNI RAČUNALNIŠKI PLETILNI STROJ PFAFF ELECTRONIC 6000 z dodatki prodam. ® 23 394 M-743
DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO Tehnostroj. s poviški, in 3-redni okopalnik koruze z dozerji za umetno gnojilo prodam. Partizanska 30, Ba kovci, ® 43-028. M-345
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Stročja vas, izdanega leta 1976/7.7 na ime Jožica Klobasa, Podgradje II, Ljutomer. M-3464
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
V SPOMIN
MOTOKULT1VATOR GORENJE MUTA in dve telici, kontrola A, prodam Bučečovci 43, ® 87-368. M-3468
ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE Tornado 35, star 3 leta, mulčnik kombajn Zmaj 141 z adapterjem za koruzo in 4-redno frezo Tarap prodam. Sinic, Puževci 34. M-759
KOSILNICO BCS. malo rabljeno in dobro ohranjeno, prodam Trnje 158. M 709
1MT 558, 2500 delovnih ur, prodam. Gregorec, Čakova, Videm ob Ščavnici. M-3081
TRAKTOR FERGUSON 560. star 7 let, in traktor Ferguson 533, star 10 let, prodam. ® 76-028. M-JV
IMEJTE SVOJ BIZNIS!
Podrobna navodila za dober zaslužek na domu.
Naročila pošljite na naslov PINCS, p.p. 13, 62107 MARIBOR
TAKOJŠNJA DOBAVA PREMOGA
IZ SKLADIŠČA V MURSKI SOBOTI - TRGOVINA ELA, ViDONCl 127.
V zalogi imamo velenjski lignit in rjavi premog iz Trbovelj. Premog lahko naročite po telefonu 51-170, 32-464. Premog lahko vplačate tudi v KOMISIJSKI trgovini NADE FARIČ na Lendavski ulici 22.
V trgovini Ela so na voljo tudi gospodinjske potrebščine in krmila. Cenjenim kupcem želimo srečno novo leto in se priporočamo tudi v letu 1992.
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK,
Gornji Slaveči 6. Kuzma tel: 55 071
Popravilo z garancijo na vašem domu
* Želite spremeniti pričesko? Iščete morda norega frizerja ?
• OBIŠČITE NOV FRIZERSKI SALON SEŽANA V HOTELE LIPA V LENDA VI, kjer boste prijazno sprejeti in modno počesani —
VSE TO PO 30% NIŽJI CENI KOT DRUGJE! Pokličete nas lahko po telefonu 75-722 rsak dan razen ponedeljka.
Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151
* ponovno levi’s • velika izbira daril
Kmetje, obrtniki, podjetniki
EUROPLIN
Ob energetskih, ekoloških in ekonomskih problemih vam bo pomagal EUROPLIN.
Potrebno energijo za vaš izdelek si zagotovite s plinom v rezervoarjih.
• Pokličite EUROPLIN — (0601) 22-439 ali oddajte sporočilo po telefaksu: (0601) 21-204. montirali vam bomo plinovodno inštalacijo z vso potrebno opremo. Jamčimo zanesljivo dobavo plina.
15. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga
Helena Vidovič
roj. Vogler s Cankove
Usoda je hotela, da si morala zapustiti svoje drage in topel dom. S tvojim odhodom sta'nastali velika praznina in žalost. Zelo te pogrešamo. Vsem ki ste ji v minulem letu nosili cvetje in prižigali sveče prav lepa hvala.
Vsi njeni
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama
Terezija Huber
iz Šalamenec
Boleč je spomin na 21. januar, ko je za zmeraj utihnila tvoja sladka in topla beseda, a v mislih si še vedno z nami. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu.
Vsi tvoji
ZAHVALA
ob izgubi očeta, dedka in brata
Stefana Cizmadija
iz Orehovec
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in tudi kakorkoli pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala družini Ščančar za pomoč, ZB, orehovskim gasilcem za slovesen govor, g. župniku za pogrebni obred ter pevcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoča hčerka Lucija z družino
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, stari oče in brat
Geza Fartelj iz Bokračev
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, ter vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala osebju urološkega in internega oddelka, duhovniku in pevcem žalostink za pogrebni obred, govorniku ob odprtem grobu, vaščanom Bokračev in Vaneče ter TMI Murska Sobota.
Žalujoči vsi njegovi
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Bogomir Jagodič
iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega in internega oddelka bolnice v Murski Soboti, zdravstvenemu osebju Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni na Golniku, predstavnikom ZZB, posebno g. Šabjanu, in predstavnici KS Krog, g. Borovičevi, za izrečene poslovilne besede, pevcem upokojenskega pevskega zbora, godbi na pihala iz Murske Sobote in pogrebcem iz Kroga.
Žalujoči: žena Terezija, hčerke Mira, Danica in Lidija z družinami ter drugo sorodstvo
Stran 21
VESTNIK, B. JANUARJA 1692
A dan je črni maral priti, bridkosti dan. oj dan sohan, težko bdo se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
V 65. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Franc Berden
iz Lendavskih Goric
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh bolečih trenutkih z nami ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in za svete maše.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Zveze borcev in Komunalnega podjetja Lendava za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju internega oddelka Rakičan ter zdravstvenega doma v Lendavi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi najdražji
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam poda!, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
11. januarja mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Štefan Knaus
Šofer iz Markovec
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in na njegov prerani grob prinašate cvetje in na njem prižigate sveče.
Vsi njegovi
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi
V SPOMIN
Boleč .n žalosten je spomin na 27. december, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in dedek
Zoltan Lepoša
iz Ratkovec 17
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dali tvoje srce in pridne roke.
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Z bolečino v srcu vsi njegovi
Zaspala mamica draga si, zaprla trudne st oči.
bolečino si prestala, zdaj boš r grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama
Karolina Sakovič
iz Zenkovec 41
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter zdravstvenemu osebju.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
ZAHVALA
V 68. letu starosti je po težki bolezni utihnilo srce naše drage
Ane Toplak
roj. Klar iz Ivanec
Iskrena hvala botrini, sosedom, sorodnikom, ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence, Šopke in za sv. maše, nam izrekli sožalje, ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvaia g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ter govorniku KS za poslovilne besede.
Hvala sodelavcem SCT, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in bolnišnice v Murski Soboti. Hvala doktor Berdenovi in patronažnim sestram, ki so ji v zadnjih dneh lajšale bolečine.
Vsem Še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njeni
Srce je dalo, kar je imelo, nobene bilke zase ni požeto Odšla si samo na paf neznana, zapustila družino žalostno in samo.
V SPOMIN
Emilija Kerčmar
roj. Županek-Breskoč
iz Peskovec 37
Boleč je spomin na I. januar pred dvema letoma, odkar ji je ugasnilo srce ter je zapustila svoje najdražje in malo vasico, kjer je preživela veliko let v krogu svoje družine, skupaj delila ljubezen in trpljenje.
Hvaia vsem, ki seje še spominjate!
Vsi njeni
Truplo tvoje zemlja krije. r hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalostno se srce trga, solze lijo iz oči, dom je prazen in otožen, ker ie več med nami ni.
7XWMA
Boleč je spomin na 28. december 1991, ko nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče in brat
Ignac Ružič
iz Bakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence, šopke in ga v tako velikem številu pospremiti na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tudi gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pihalnemu orkestru in vaškim govornikom za ganljive besede. Hvaia tudi tozdoma Perilo in Moška oblačila ter sindikatu za ganljive besede pri odprtem grobu. Posebna hvala Dimnikarskemu podjetju M. Sobota ter Tomijevim sošolcem. Hvala učencem 8. b-razreda in 6. a- in 6. b-razreda za izrečeno sožalje ter vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Irena, otroci Tomi, Branko in Jasmina, sestre Anica, Marija in Helena ter vsi, ki so ga imeli radi
26.	december — kaj danes žaluješ, kje je naš Bela, nas vprašuješ.
Vzel je že slovo, ne bo ga več nazaj, rosi se oko za njega vekomaj.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Bela Horvat
iz Doline 39
V globoki žalosti in ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence, izrekli pisno in ustno sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Alojzu Horvatu in višji medicinski sestri Heleni za prizadevanja pri zdravljenju in lajšanju bolečin v najhujših trenutkih njegove bolezni.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici, gasilcem, kolektivu ženskih oblačil, Muri, sodelavkam 324. brigade. Podjetju komunala, servisu Gorenje M. Sobota in NK ( arda Martjanci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
31. decembra je minilo deset let žalosti, odkar je za vedno zaspal naš dragi mož, oče in dedek
Karel Krpič
iz Gornjih Slaveč
Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina. Vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče — iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi, ki so ga imeli radi
Kje si ljuba omama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
27.	decembra smo k zadnjemu počitku pospremili našo drago omamo
Ano Bedič
iz Murske Sobote
Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju ter vsemu drugemu osebju Doma ostarelih v Rakičanu.
Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju bolnice infekcijskega oddelka, primariju dr, Jožetu Bedernjaku, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS g. Eriki Hertl ter vsem sorodnikom od daleč in blizu, vsem sosedom, prijateljem in drugim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, cvetje in izrekli globoko sožalje.
Vsem iskrena hvala!
Vsi tvoji najdražji
V SPOMIN
2. januarja minevata 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in opapa
Karel Bedič
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, prižgete svečo ali se z dobro mislijo s spominom ustavite pri njem.
Vsem iskrena hvala!
Vsi najdražji
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečili si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal.
V SPOMIN 27. decembra mineva leto najotož-nejših dni samote in bolečine, ko nas je v tujini v železniški nesreči tragično zapustil naš dobri mož, očka, sin, zet in brat
Mihael Šinko
iz Markovec
Boleč je spomin na Čas, ko smo se pred letom še vsi skupaj veselili ponovnega snidenja doma, toda kruta usoda je hotela, da si za vedno zapustil svoje drage, dom, ki si ga tako ljubil in se v tujini zanj žrtvoval. Za teboj je ostala v našem domu velika praznina, v naših srcih neminljiva bolečina. Kako te pogrešamo, čutimo le mi. Tvoj vedri nasmeh s tvojih slik nam vsak dan znova poraja podobo dneva, v naših nepotolaženih srcih boš ostal vedno naš najdražji.
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu, prižigate sveče ali pa prinašate cvetje.
Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli in le imamo še vedno neizmerno radi
V SPOMIN
25. novembra je minilo prav tako žalostno leto, ko smo se še vsi skupaj doma zadnjič poslovili od dragega očeta, starega očeta, moža in tasta
Mihaela Šinka
iz Sotine
čas hiti, a praznina, ki je nastala za tabo, je nenadomestljiva. Iskrena hvaia vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in vsem, ki se ustavile pri njegovem grobu.
Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji
Stran 22
VESTNIK, 9. JANUARJA 1992
Skrb, tlelo m trpljenje, t roje je bilo : i vi jen je. bolečini si prestal.
Zilaj boš i grobu mirno spal.
V 66 let u starosti nas je po krajši bolezni zapustil naš oče in dedek Ernest Šparaš iz Kruplivnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenut kih priskočili na pomoč.
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Grad.
Žalujoči: žena Helena, sinova Milan in Ernest, hčerki Irena in Danica z družinami in drugo sorodstvo
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti
V SPOMIN Boleč je spomin na 25 december, ko je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Mate Lukač
Tako težko seje naučiti živeti brez tebe in se sprijazniti z mislijo, da te nikoli več ne bo.
Mamica, atek, dedek, babica, prababica, teti Majda in Sidika ter stric Marjan z družino
Občutiš luč! O dolgo Te že ni. Le cvetje gleda žalostno in milo, spomine speče kliče in hudi.
V SPOMIN naši ljubljeni
Metki
6. januarja mineva sedem let, odkar Te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami.
Hvala vsem, ki se je spominjate!
V žalosti vsi Tvoji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpela sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
V 79. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage žene, tete in botre
Verone Kolar
iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki sle nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku, dr. Jožetu Zadravcu, pevcem in govorniku.
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Po težki in kratki bolezni nas je v 41. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat in stric
Ferdinand
Slamar
iz Kruplivnika
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sic nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in šopke. Posebna hvala g. župniku za po grebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici ob odprtem grobu, sodelavcem in kolegom iz Frankfurta ter gospodu za odigrano Tišino,
Žalujoči; oče, sestri Dragica in Nada j. družinama ler drugo sorodstvo
Minili zaletni sta leti dve, zapusti! dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 6. januar, odkar ni več med nami
Martina Hozjana
iz Odranec
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke.
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje
Vsi njegovi
------------;--------1
18. decembra nas je v 84. letu starosti zapusti! naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast
Aleksander
Lutar
(Šandor Luthar)
iz Sebeborec
Ob nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter domačim gasilcem.
Prisrčna hvala sodelavcem OŠ Grad, Carinarnici G. Radgona, Muri — tozd Oblačila, OŠ Puconci in Potrošniku — poslovalnica Sebeborci.
Žalujoči vsi njegovi
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Ivan Vrečič
iz Vidonec 73
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam izrekli sožalje in dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice M. Sobota, družinam Barat. Grah in Šantl pa se zahvaljujemo za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih.
Enako zahvalo izrekamo sodelavcem Veletrgovine Potrošnik in Mesni industriji Pomurka Murska Sobota.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS Grad,
Žalujoči: žena Emilija, sinova Jože in Milan, hčerka Marjana in snaha Marija z družinami in ostalo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
16. decembra nas je v 48. letu starosti tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin, zet in svak
Jožef Koze!
iz Večeslavec 58
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrazili ustno ali pisno sožalje.
Iskrena zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, prijatelju Janezu Recu za ves trud, govorniku ob odprtem grobu ter učencem SDEŠ-a in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na mnogo prerani zadnji poti.
Hvala tudi firmi Blumenschtok iz Nemčije.
Žalujoči: žena Ida, hčerka Silva, sin Jože, mama Marta, polbrat Vili, polsestra Erika z družinama, tašča, svak Jože, svakinji Marija in Jožica z družinama, svak Alojz z družino in drugo sorodstvo
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo bilo lepo je živeti.
ZAHVALA
V 77. letu nas je tiho in mirno zapustil dragi mož, ati, opapa, brat, stric in nečak
Anton Šlebir
iz Clril-Metodove 10 v Murski Soboti
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, medicinskemu osebju za vso skrb in pomoč, kolektivu Gozdarskega podjetja, sodelavcem Moravskih Toplic, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala odboru Zveze borcev Murska Sobota, govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat — hvala!
Globoko žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Težko je izgubiti človeka, ki ga ljubiš Se težje ga je izgubiti za vedno. A najtežje je. naučiti se živeti brez njega.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil naš ljubi mož, oče, sin in brat
Milan Banfi
iz Puževec
Globoko žalostni se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami.
Hvala tudi domačim gasilcem in gasilcem sosednjih vasi za darovano cvetje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za izrečene besede slovesa.
Vsem še enkrat — hvala lepa!
Žalujoči: žena Olga, hčerka Brigita, sin Boris, mama ter bratje Rihard, Vladimir in Ludvik z družinami
Zaspal si. ljubi mož. zaprl trudne si oči, bolečine težke si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janko Močnik
iz Cernelavec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Arpadu Norčiču in medicinskemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice M. Sobota, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Robiju za odigrano Tišino, družini Evike Celec za vso pomoč ter govornikoma Devetaku in Šventu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Cemelavci, Žalec, 12. 12. 1991
Žalujoči: žena Rezka, sin Srečko, sin Janez z družino, hčerka Metka z družino, bratje in sestri
Zaspala drago mama o, zaprta trudne st oči. bolečine si prestala zdaj boš v grobu mimo spala Tmplo tvoje zemlja krije v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Rozalija Zrinski
iz Sovjaka 26
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili od doma na njeni zadnji I poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Posebna zahvala je namenjena osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, kjer se je velikokrat zdravila.
Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred in g. govorniku 1 Ivanu Lorenčiču za lepe ganljive besede slovesa ob odprtem grobu
Vsem še enkrat: iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi
VESTNIK^, JANUARJA 1992.
Stran 23
v besedi in sliki
—IZ BERLINA------------------------------------
Potem ko je Prezidij prekmur-skoprleške Republike prebral »Moj Dnevnik« policijskega ministra Bavčarja, je odložil skrbi za meje s Hrvaško
Prezidij se namreč zaveda, da se mnogi Prleki in Prekmurci, ki imajo v žilah »pristno domačo kri« (v Prlekih je to »pristna domača kapljica« v Prekmurcih pa prav taka Šmarnica), bojijo za svojo zemljo. Zanima jih, kaj imajo Hrvati za bregom zaradi po njihovem spornih meja (Razkrižje, šprinc, Kopriva, Globoko). Prezidij je ugotovit, da nimajo za bregom ničesar, marveč v hladilniku (po hrvaško fridžideru).
In Bavčar bo branil Razkrižje, ker Hrvatov ne mara.
Njegov dnevnik je bil objavljen v novoletnem Delu. V njem se je minister pokazal zelo kritičen in sumničav do Hrvatov Med drugim jim pripisuje zveze s Sandijem Grobeličem. Sploh pa naj bi tudmanovci prihajali na pogovore s Slovenci nepripravljeni. Bavčar navaja naslednji Tudmanov izgovor: »Kako to, da ovo nismo napravili? Zar vam nisem rekao, da pripremite laj zakon? Pa dobro. imamo nešto u fridžide-ru . ..«
Se kratka domača iz »fridžidera«
Pravi Franček svoji Ančiki, da se mu je skazat bog. Pa mu pravi Ančika, naj se ne dela norega Franček se ne da »Skazal se mi je bog. Ko sem prišel v kopalnico, se je luč sama prižgala, ko sem zaprl vrata, se je sama ugasnila. Čez nekaj časa sem šel znova, luč se je prižgala, poscal sem se, in ko sem za sabo spet zaprl vrata, je ugasnila. Bog se mi je skazal, ti rečem«.
Ančka: »Ti mrha, spet si se poscal v hladilnik!«
Prezidij so za praznike obiskali trije modri z vzhoda, ki so zaradi vojne in zaradi pretrganih prometnih zvez med Jutrovim in našo Republiko seveda pripotovali prek zahoda.
Kakor ugotavlja Prezidij, se je med potovanjem skozi zahodni kapitalizem v njih zalezel podjetniški navdih. Zato so bili njihovi odgovori in nasveti popolnoma zahodnjaški.
Tri modre smo povabili na obisk, da bi se z njimi posvetovali o gospodarskih vprašanjih. Stroški obiska se poravnajo iz istega vira kakor za Peterletovega strokovnjaka za privatizacijo Sachsa. Med drugim smo jih vprašali, ka ko naj uredimo zadeve okrog dol-govaškega prehoda Opisali smo jim stanje: dolge kolone čakajočih vozil, ženske se skrivajo pred spolno izstradanimi šoferji, ki opravljajo potrebe za dvoriščnimi ograjami...
Modri so bili prepadeni. Nad neiznajdljivostjo Dolgovaščanov! Najprej so nas vprašali, kako je kaj s prodajo sanitarnih kabin oziroma prenosnih kemičnih stranišč. Rekli smo jim — Prezidij ima o vsem natančne podatke —, da v tem času sploh ne gredo v prodajo. Potem so vprašali, če kmetje šoferjem na dvoriščih in pred hišami prodajajo svoje pridelke, koline, knth, pereče, lendavsko vino. Ker je Prezidij tudi moder, smo takoj razumeli. Dol-govaščaai naj bi služili denar tako pri inpuia kakor outputa — tako pri prodaji hrane šoferjem kakor pri zaračunavanju uporabe umivalnic in stranišč.
Kmalu pa bi med Prezidijem in tremi modrimi prišlo do neljube ga incidenta. Domnevali smo nam reč, da bodo za tešitev grešne spolne potrebe predlagati zaposlitev domačih žensk v prostituciji. Naša užaloščenost je kljub temu velika, ker so nam porinili v roke cenik ruskega prostega trga žensk v času lakote.
Na zahodu so se še trije modri pokvarili.
Domoljubno vabilo za dom in svet
Vsi Prleki, ki bi si radi osvežili zaloge pristne domače (kapljice) krvi, naj gredo 11. januarja 92 v radenski Radin, kjer se bodo sestali Prleki »iz vsega sveta«, govorili bodo prfeščino, »blagohot no pa bodo dovoljene tudi druge govorice«, pili bodo »kapljico« — »po izbiri in debelini denarnice« (citati iz vabila).
keseikm KONJ
Prekmurski večer v društvu Slovenija
Prekmurci se ne dajo tudi v daljnem Berlinu. Ob koncu minulega leta so pripravili zelo uspešno kultu rno-zabavno prireditev Prekmurski večer, na kateri se je zbralo okrog 400 ljudi, Z navdušenjem so spremljali nastop mešanega pevskega zbora v Berlinu živečih Slovencev, učencev slovenskega dopolnilnega pouka, otroške in mladinske folklorne skupine društva Slovenija in izvimo oblečenega prekmurskega »pozvačina«. Vmes so predvajali tudi diapozitive, s katerimi so predstavili prekmurske značilnosti.
Sledil je prav tako dokaj zanimiv in pester zabavni del. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel CON FORT z Melinec, kateremu se je občasno pridružil prekmurski pevec Vlado Kreslin. Gostom pa so ponudili tudi odlične gibanice, ki sojih za to prireditev spekle ženske z Melinec, v
Soboški SKD na obisku v Domu oskrbovancev v Rakičanu
V pelek, 3. I. 1991, popoldne so člani občinske SKD stranke oskrbovance^’ rakičanskem Doma priredili kratek kultu raj program z majhno pogost it vi jo.
Prikazali so jim igrico, ki so jo predstavili tudi pred polnočnico v Beltincit Ko je mladinska skupina odpela svoj program, so skupaj z oskrbovanci zapeli b®-žične pesmi.
Ob tej priliki je bila oskrbovancem podarjena videokaseta s posnetki pob®* čnice v Beltincih.	ji
Berlin pa sta jih še tople pripeljala Slavko Ozmec in njegova žena iz Velike Polane. In kot je to že skoraj navada, pripravili so tudi bogat srečolov, dobitke pa so prispevali tudi Zdravilišče Moravske Toplice, Pomurska založba oz. knjigama Dobra knjiga, lončar Bojnec iz Filovec, župnik
slovenske katoliške misije v Berlinu Martin Horvat idr.
Splošna ocena je, da je bilo doslej v okviru društva Slovenija v Berlinu malo tako uspešnih prireditev. To je tudi mnenje našega dopisnika Lojzeta Ozmeca, ki je priložil še fotografijo, na kateri so mladi folkloristi.
Še enkrat spotikanje ob
štipendijski prag
Cene sadja in zelenjave		
Vrsta	Tržnica	Zelenjava Pomurka
jabolka	5000	25.00. 40.00, 50 00
banane	100 00	90 00
mandarine	140 00	90 00-130 08
pomaranč«	100 00	90 08
limone	10000	95 01
kivi	100 00	158 09
grozdje	32000	
orehi	GOO 00	770.00
fige	470 00	280 80
kronp«	7 80 8.00	600
če kida	5010	5008
česen	400 00	288 08
kareoje	8000	25 00
zolje	50 00	38 00
rdeče želje	60 00	27 00
ohrovt	60.00	59 00
solata	22000	187 00
paradižnik	,	320 00	
kumare	320.00	
paprika	320.00	
hren	120 00	115 00
jajca	15 00	9.50- 10 00
bučno olje	40000	
skuta	150.00	
V zadnji lanski številki našega tednika ste mnogi prebrali prispevek Spotikanje ob štipendijski prag ter se (verjetno v svoji prizadetosti zaradi negativne odločbe za štipendijo) naslonili na navedene zneske zajamčenega osebnega dohodka. Ti resda veljajo, vendar pa so za štipendije upoštevali tistega, ki je veljal od I. julija naprej, torej 7100 tolarjev. Osemdeset odstotkov zajamčenega osebnega dohodka (to določa Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur. I. RS 5/91) je tako 5680 tolarjev. To je cenzus, ki pa se ne spreminja in je obveljal do izteka podaljšanega razpisa do 20. oziroma 30. septembra.
Razpis za oddajo vlog za pridobitev štipendije je torej potekel, zato na cenzus za pridobitev štipendije ne vpliva poviševanje zajamčenega osebnega dohodka (sedaj je bruto zajamčeni osebni dohodek 9100 tolarjev). Ponovne ali poznejše vloge za pridobitev štipendije obravnavajo le v izjemnih (določenih) primerih.
mh
Žarek
Cene rabljenih avtomobilov
Na zadnja dva sejma rabljenih avtomobilov (29. decembra in 5. januarja) v Murski Soboti so lastniki pripeljali 47 avtomobilov, vendar so sklenili le 4 kupčije. Med vozili so tudi tokrat prevladovala zastavina, lastnike pa so zamenjali zastava 126 P, letnik 1982 s prevoženimi 50.000 km (57.000 SLT), R 4, letnik 1982 s prevoženimi 49.000 km (1.800 DEM), jugo koral 44, letnik 1985 s prevoženimi 38.000 km (3.000 DEM) in R 11, letnik 1986 s prevoženimi 52.000 km (350.000 SLT). Cene pa so se gibale takole.
Turizem že nekaj časa velja za najmočnejšo svetovno industrijo. Ne le Francozi in Spanci, ki beležijo največji odstotek obiska, ne le vzorčna turistična država Avstrija... od turizma si veliko obeta tudi daljna Amerika in v posebnem turističnem videoposnetku vabi goste v ZDA celo sam predsednik.
Tudi majhna evropska državica Slovenija, ki šele upa na uradno svetovno priznanje svojega obstoja, računa na turizem; toda medtem ko se druge turistične
eden od korakov k dokončnemu priznanju Slovenije ali pa moralna pomoč slovenskemu turizmu? Kakorkoli: lepo je slišati, da so Slovenijo izvzeli iz okvira »rizičnih« in svetovali svojim turističnim agencijam, da spet priporočajo potovanja v našo državo. Bo zaradi te geste več tujih gostov? Turizem je občutljiva zadeva in neprijetne trenutke (in vesti) pozabi počasneje kot prijetne. Vseeno upajmo, da je to prvi žarek za boljše turistično leto 92.
Takole je Koiomao Korpič zadnjo soboto v letu 1991 prerezal trak na meji med Cepin-ci in Verico. Po dolgih desetletjih se je tako meja, ki ločuje Slovence v Sloveniji in na Madžarskem, spet odprla. Krajani obeh omenjenih krajev in okoliških vasi pa upajo, da dvodnevna prireditev ne bo ostala le osamljen primer in da se bo enkrat v bližnji prihodnosti po prehodu Marli-nje—Gornji Senik odprl tudi ta mejni prehod.
se
Znamka avt.	Letnik	Prev. km.	Cena
Zastava 750	1981	68.000	1.800 DEM
Jugo 45	1989	30.000	4.900 DEM
Jugo 55 koral	1985	64.000	2.500 DFM
Zastava 126 P	1981	37.000	1.500 DFM
Zastava 850	1984	62.000	60.000 SLT
Zastava 128	1981	56.000	1.800 DEM
Jugo Koral 60	1989	64.000	4 000 DEM
Zastava 101	1987	35.000	4.000 DEM
Zastava 101	1977	156.000	850 DEM
R 4	1978	90.000	1.000 DEM
VW 1300	1969	77.000	2.200 DEM
Zastava 128	1989	30.000	210 000 SLT
Lada Samara	1991	10.000	12.500 DEM
Lada Niva	1989	tl,.000	6.000 DFM
Mazda 1987	1987	85.000	9.000 DEM
R 5 TC	1987	75.000	7.800 DEM
Opel Ascona 1,6 D	1985	lil 000	12.000 DFM
Golf	.	1981	70.000	4 500 DEM
Pasat	1980	100.000	3.000 DEM
Aleko 1,5	1989	21000	265.000 SLT
GS	1979	79.000	2.500 DEM
Opel Ascona	1978	117.000	4.300 DEM
/F®) Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
TEČAJNA LISTA ŠT. 18 Z DNE 30. 12. 1991
velesile borijo za goste in pri tem kar najbolj izkoriščajo medije, je Slovenijo prizadela »javna sramota«; Jugoslavija, v katero so sosedje do pred kratkim prištevali tudi Slovenijo, je bila označena kot »rizična« država, zato so turistom odsvetovali potovanja v to deželo. Večkrat smo slišali, da je turizem najbolj občutljiva dejavnost, saj ima vsaka negativnost (najsi bo doživeta ali izrečena) večkratne posledice. In če potovanja odsvetuje celo vlada in to priporoča tudi svojim turističnim agencijam, potem rizična dežela res ne more upati na tuje goste; v Sloveniji smo z negotovostjo in strahom pričakovali turistično leto 92.
Je odločitev nemške vlade (in javno obvestilo o tej odločitvi) le
»Zelena« podjetja
V ponedeljek zvečer (6. januarja) so se sestali člani predsedstva Stranke zelenih Murske Sobote, da bi razrešili nekaj aktualnih zadev.
Prva naloga, ki so jo morali opraviti, je izvolitev novega predsednika, saj dosedanji te naloge več ne more opravljati zaradi nesprejemljivosti z novo službo. Štefana Smeja bo zamenjal dr. Feri Horvat, ki si nadaljnje delovanje zelenih zamišlja v obliki dela delovnih (projektnih) skupin. Čeprav se zeleni zavedajo, da so od volitev do danes izgubili kar precej ugleda, se političnemu delovanju in sodelovanju v vladi ne mislijo odpovedati — na ta način lahko rešijo mnogo več problemov kot zgolj ljubiteljsko. Bodo pa morali biti člani v prihodnje bolj pazljivi pri nastopih v javnosti, predvsem se izogibati neprimernim polemikam v časopisu, je poudaril Vili Žižek.
In še nekaj pomembnih zadev: mlin na Muri bodo lahko dokončali le, če bodo ustanovili podjetje (le tako bodo lahko sprejemali razne prispevke in pomoč republike v obliki javnih del); tesneje se bodo morali povezati z lendavskimi zelenimi, prav tako pa ne zanemariti sodelovanja z radgonskimi in ljutomerskimi simpatizerji in člani, saj ekologija ne pozna meja ne starih in ne novih upravnih razdelitev.
Konec je počitnic iu praznikov, konec lenarjenja in brezskrbnih dni. V novem letu smo, eni lega še opazili nismo, le letnica Je nova. Nekateri so zadnje praznične dni prijetno izkoristili. Lesene »korčule«, palice za pomoč, pa je drvelo. Foto: N. Johnov
Država	Valuta	Enota	Za devize			Za efektivo	
			nakupni	srednji	prodajni	nakup	prodaja
Avstralija	a. dolar	1	43,4019	43,5325	43,6631	44,00	-
Avstrija	šiling	100	528.8645	530,4559	532,0473	555,00	600.00
Belgija	frank/C	1(10	H180,8040	181,3480	181,8920	182,00	-
Kanada	dolar	l	49.5566	49,7046	49,8537	49,00	-
Danska	krona	100	9563106	959,1882	962,0658	961,00	-
Finska	marka	100	1372,2193	1376,3483	1380,4773	1366.00	-
Francija	frank	100	1090,2946	1093,5753	1096,8560	1092,00	-
Nemčija	marka	100	3721,7771	3732,9760	3744,1749	3940,00	4200,00
Kalija	lira	100	4,9333	4,9481	4,9629	5,00	5,55
Japonska	jen	100	45,5173	45,6543	45,7913	-	-
Nizozemska	gulden	100	33045659	33I4.54M4	3324,4529	3311,00	-
Norveška	krona	100	945,7036	9485492	951,3948	946,00	-
Švedska	krona	100	1021,0696	1024,1420	1027,2144	1020,00	-
Švica	Irank	100	4186,6270	4199,2247	42115224	4200,00	4705,00
V. Brila nua	funt	1	106,1823	106,5018	106,8213	106,00	—
ZDA	dolar	1	56,8092	56,9801	57,1510	57,00	64,60
Jugoslavija	dinar	IDO	—	80,0000	-	-	-
Rep. Hnaš.	dinar	100		80,0000	-	95,00	100,00
Španija	pezeta	100	58,6924	58,8690	59,0456	-	—
—
Skrboli smo za vade dobro razpoloženje med prazniki. V lotu 92 bomo z vami na petek (5.40—13.00 in 18.00—10.00) in svotek (8.00-19.00).
Dobro blago se aamo hvalit Na dveh tekmovanjih dvakrat najboljta atovenaka radijaka poataja.
Muraki val
I.	Tečaji za devize so iz TL št. 2 Banke Slovenije in veljajo od 7. 1. 1992 od 0.00 dalje.
2.	Tečaje za efektivo oblikuje LB Pomurska banka d.d., in veljajo od 30. 12. 1991 od 14.00 do spremembe.
3.	Občani lahko prodajajo tujo efektivo v vseh menjalnicah. V vseh enotah LB — Pomurske banke d.d.. M. Sobota občani lahko poleg prodaje tudi kupujejo tuji denar.
4.	Valute, ki nimajo kupnega oz. prodajnega tečaja za efektivo se ne kupujejo oz. prodajajo.	______________________
NOVO! BANKA ZA OBRTNIKE IN ZASEBNA PODJETJA
S februarjem začne v ulici Stefana Kovača 12 (nekdanji prostori SGP Pomurja) poslovati SEKTOR ZA DROBNO GOSPODARSTVO.
LB — Pomurska banka, d.d., Murska Sobota bo s tem sektorjem olajšala poslovanje obrtnikom in podjetnikom, saj bodo lahko na enem mestu opravili vse bančne posle: od varčevanja do kreditiranja.