List 33. Tečaj XXXVII. 9 obrtniške narodne íhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za c po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilja i 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 13. avgusta 1879. O b s e g : Slovenski vinorejci, kako je ? Se enkrat oenolin tovalcem. (Dalje.) Gospodarske skušnj y novo iznajdba vinorejcem Gospodarske novice. Prijazna beseda vipavskim kme Vraže starih in novih časov o številkah. Jezikoslovne opazke. (Dalje.) Knj novosti Mnogovrstne novice. Dopisi. Novicar. Gospodarske stvari skušnje delale 7 da se pokaže ali je ta nova iznajdba Slovenski vinorejci t kako Naj to vprašanje bolj določno stavimo tako-le: ali pošljejo vinorejci štajerski, kranjski in primorski kaj veliko in dobrega vina v razatavo na Dunaj? ,,Novice" so vinorejcem uže davno objavile vabilo dunajskega vinorejskega kongresa o razstavi vinski, ki bode prihoďnji mesec na Dunaji. Ker se časnikih bere, da se je oglasilo uže mnogo vinorejcev radovedni, ali je tudi kajti zadnji čas, da zares tako neprecenljiva, kakor se jej hvala poje Nadjamo se, da se bodo tudi vsi slovenski vinorejci zanimali za oenolin in da ga bo posebno slapenska vinorejska šola na vse strani poskusila. Grof Henrik Attems v Lechwaldu pri Gradcu ki si boče po vsi svoji moči za vpeljavo oenolina v Av strijo prizadevati, pové vsacemu kaj več o oenolinu kdor se na-nj obrne. ? V iz različnih dežel avstrijskih, smo Laših vinorejcev kaj med njimi napové dunajskému razstavnemu odboru, kdor kaj pošlje v to razstavo, izteče uže 15. dne t. m. (dan vé- Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. CMje.) Sadjereja je dandanes za tište vipavske kmetovalce 9 storil, da se vinorejcem po- licega šmarna). Razstavni odbor je vse lajša razstava : vse železnice peijejo vina po znižani vožnini in od prostora, kjer se vino in dr. razstavi, ne kateri jo gojijo, a ne manj tudi za take, kateri gojijo — za te se vé da v negativnem smislu niČno uže velevažen faktor postal potem ne res- bode nič prostornine plačati. Ne bodimo tedaj zadnji 7 ) vsaj imamo tudi dobra vzamemo bliže ogledamo tem se posebno pavsko vinorejo v poštev ter si njene dandanašnje razmere nekoliko prepričamo, ako tudi vina î To je pleh dobro znano, da vaîec nek daj , to je , časih" ves za obleko 7 kakor pravimo pohištvo, davke ipavski kmeto-v dobrih starih in kolikor toliko 7> Se enkrat oenolin » nova iznajdba vinorejcem Tudi v časniku kmet. družbe koroške beremo čla- danes biti tudi za živež — posebno ako je turšica spodletela potrebni denar iz vinske letine naredil, kajti drugi pri- sadje strženi, bil imelo tudi služek, kakor za živino j« " bolj izginlj osobito pa za Tako kakor nekdaj nek, ki s toplo besedo priporoča oenolin v poskušnjo vinorejcem , kateri želi jo svoje vino popolnoma čisto in redke stanovitno narediti. uauc;o uiu, pa au « c* , . «-----— ~ 7 prvič resnica, da so dobre vinske letine čedalj ni. In k ne 9 Zato ne, ker bolj drugič zato ne ker se ne more, ako bi vina tako Uže stilo rj- V J/V^WW.V^.« v.wvvr ' i GUft-C , --O , «.W«. -----,----. oenolinom se dadó tudi srednja Bog tudi dobro vinsko letino dal, nikakor toliko vina popraviti, da dobijo kupca tudi zunaj dežele. pridelati, kolikor se ga je nekdaj, kajti dobro obdelanih po prvem vrenju, ko se je vino še le deloma sči-, se more v čist sod preliti ter v malo tednih kot v dobro stanovitno vino v kupčijo postaviti. gradov, sploh rečeno, dobro obdelanih trt, najde se pavski dolini uže presneto malo, v primeri k nek- sifluuvuuu viuis V auptiiju puoitsvxu. danjimi , ne polovica , aui^an> hum iiiv»jiuvi ' vv, tem se pa noče ta nova iznajdba kot univerzalno tretjič pa zato ne, ker je dandanes veliko težavnej ampak tudi tretj ne vec; sredstvo 9 priporočati, katero bi vsako vino popolno pre- ali dti kar naravnost rečem — popolnem nemogoče drugačilo, ampak trdi se le to, da oenolin vino okusno pridelanega vina tako lahko in tako dobro prodajati 9 naredi s tem, da tište snove odstrani, ki so bile dobrému okusu na poti in kar se ni dalo po druzih sred-stvih doseći. i i kakor se je prodalo nekdaj prvem vzroku mi ni nič kaj dodati 7 kajti dobra letina odvisna je od vse drugačnih okoliščin, ka Na kratko rečeno: oenolin vino naredi popolno kor pa od edine kmetovalčeve marljivosti. K druže m a ^ a m. m « a * ti 1 % t t A čisto, stanovitno in za izvožnjo sposobno. aoaau pa moram pujasunu an uub«û, m o Oenolin je, kakor smo zadnjič v našem listu pove- tretj emu. Da se v vipavski dolini še tretjine dobro dodati pa moram pojasnilo ali dokaz in ravno tako dali 7 iznašel gosp. R. G. Btirstenbinder v Hamburgu; delanih trt ne najde memo ekdaj temu ni nikakor aj je pa oenolin, to je še skrivnost. njegovi vred- nosti se bodo neki letos po vseh vinskih krajih ž njim to vzrok, da bi znabiti bili; to ne, Vip [vi postali so pridni, marljivi in delavni kakor Vipavci ieni, ne marlj 260 nekdaj, ali morebiti se bolj, delajo „kakor živina", osobito v primeri z drugimi jugoslovanskimi kmetovalci, Da se v vipavski dolini tretjina nekdanjih dobro de-lanih trt ne najde, temu je vzrok pred vsem to, ker se je nekdaj , ko Be je še vipavsko vino prav lahko in dobro prodajalo — posebno ob času najhujega razsa-janja trtne bolezni na Itali janském — veliko preveč Vinogradov, sploh trt zasadilo, brez ozira na to, da bodo trte , přeje aii pozneje , dasiravno znabiti na naiboljšo puščo vsajene, v rodovitnosti pojenjale, čisto opešale ter gnoja zahtevale, ne gledé tudi na to, da se potem več obdelovati ne bodo mogle. Matija Vrtovec je bil prvi, kateri je Vipavce na to opozoril, da treba tudi trtam gnoj i ti, Vipavci so se mu smijali, in gotovo pred vsem zaradi tega, ker so si mislili, „kje bodemo pa gnoja jemali, saj ga še za krompir itd. pomanjkuje". In res! čas, ko trta brez gnoja v vipavski dolini več roditi noče, je dospěl. Vsak pravi, previdni kmetovalec, kateri dolino vprviČ vidi, more koj do sklepa priti, da je v nji veliko veliko preveč Vinogradov, v primeri s senožeti, mejami, njivami, sploh gnoja potrebnimi zem-Ijišči, in od tod izvira pred vsem tu veče, tam manjše zanemarjanje vinogradov trt. Razen tega je pomanjkanje delavcev in to še dragih delavcev. Delavec, kateri na Hrvaškem, na pr., 25 do 30 kr. na dan stane, stane v Vipavi 65 do 70, pa tudi 80 kr. To pa na ob- delovanje vinogradov kaj močno upliva. Gotovo ne manj upliva pa tudi uže splošno iz vedno slabih letin , iz vedno rastečih davkov , iz vedno niže vinske cene izvirajoča ubožnost. Veliko težavneje ali pa, kar naravnost rečeno, skoro popolno nemogoČe je, vipavsko vino tako lahko in drago prodajati, kakor nekdaj, pred vsem zaradi tega, .ker mu je dandanes vsled železnice konkurenca veliko prevelika. Na Ogerskem, Hrvaškem in tudi drugod pride-Ijuje se vino z veliko manjšimi stroški kakor v Vipavi, kajti prvič je tam zemlja tako lahka, da je v primeri k vipavski le igrača jo obdelavati, — drugic imajo tam, kakor je uže bilo omenjeno, delavcev kolikor hočejo, in to prav po ceni, — tretjič, rodi jim tam trta tako rekoč ,,na klubaj" kaj obilno. In tako pride, da stane Ogra ali pa Hrvata liter vina polovico, ako ne še veliko manj pridelovalnih stroškov kakor Vipavca. Zakaj bi ga torej lahko toliko cenejše ne dal? Vrh vsega tega se še v Cislajtaniji zoper ponare-janje in pomnoženje vina postave kujejo, med našimi producenti se pa posebno o kvantitativno najslabših le-tinah, ako bi tudi nikake dotične postave ne bilo, na kaj takega še zaradi sosedove zavisti in nevošljivosti misliti ne sme! Med tem, ko pri nas postava veleva: ,,ti vinorejec ne smeš svojega pridelka pomnožiti ali pa z bolj sati", med tem, ko pri nas sosed na soseda „križajte ga !" upije, ako izvé, da si je on svoj vinski pridelek po umetni poti kaj pomnožil ali pa le izbolj-šal, — med tem ali pa vkljub vsemu temu je pa tam unikraj Litave pod ogersko krono vse dovoljeno. Postava molči, ker je ni,, sosed sosedu pa po pregovoru, „da vran vranu oči ne izkljuje", k vsemu nič ne dé. In tako se godi, da se v Gorici, Trstu, še celó v Postaj ni, na Razdrtem itd. pod imenom „hrvaško vino" tudi po 9 goldinarjev bektoliter hrvaškega „petiota", ne pa vina dobi, kajti po tej ceni moglo bi se pravo hrvaško vino le potem v Postojni itd. oddajati, ako bi se tam doli čisto za8tonj dobivalo, to je, kradlo. Ubogi Vipavec pa ne more svoje s krvavimi žulji pridelane ř)poštene kaplje" nikakor v denar spraviti! (Dalje prihodnjiČ., Gospodarske skušnje. * Vrednost kurjeka. Gnojna moč kurjeka je blizo taka, kakor mnogo hvaljenega peruanskega guana, le da ima kurjek več vodenih delov v sebi. Za vse poljske sadove je tedaj izvrsten gnoj. Zato naj bi noben gospodar ne zanemaril v kurnike potresati mavca (gipsa) aii pa suhe prsti, če mavca nima. Ena kokoš naredi v kur- niku leto in dan okoli 10 funtov gnoja. Zato zasluži kurjek, da ga kmetovalec in vrtnar po njegovi vrednosti cenita. Z gnojem 50 kokoši se dá en oral zemlje precej dobro pognojiti. * Koli, ki se pristavljajo sadnim drevesom, se po skušnjah angleških naredijo prav trpežni, če se nama-žejo s kuhanim lanenim oljem, kateremu se je toliko ogelnega prahu primešalo , da je zmes tako gosta, kakor so navadne oljnate barve. Mož, ki je to iznašel, trdi, da so konci kolov, ki so več let v zemlji bili, še prav tako trdni bili ko takrat, ko jih je v zemljo vtaknil. Gospodarske novice, * Prvo Štajarsko mlekarsko društvo se je osnovalo v Gradcu, kjer se je več kmetovalcev graške okolice združilo. Namen je: prejemnikom prodavati snažnega, neskvarjenega mleka in mlekarskih pridelkov , posest-nikom pa zagotovljati zanesljivih in dobrih kupčev. Do sedaj je društvu pristopilo 15 kmetovalcev s 150 kravami. Ovo društvo obeta srečen vspeh in je sploh prvo v Avstriji za mestne potrebe in blizu mesta osnovano. Delovati zacne precej bližnjo jesen. * Vabilo k odlikovalni dirki s kobilami Ljutomer-skega plemena z eno vprego 8. septembra t. 1. ob dveh popoldne, razpošilja gosp. Avg. Šenkl, grajsčak v Lu-kavcih v imenu društva v trop konjerejske podružnice v Ljutomeru na Stajarskem. Prostor za vožnjo je na Cvenskem pašniku. 1. darilo znaša 30 gld. v srebru. 2. darilo 25 gold, v srebru, 3. darilo 20 gold, v srebru, 4. darilo 18 gold, v srebru, 5. darilo 15 gold, v srebru, 6. darilo 12 gold, v srebru, 7. darilo 10 gold, v srebru, 8. darilo 6 gold, v srebru, 9. darilo 5 gold, v srebru, 10. darilo 3 gold. Kateri izmed dirkalcev bode imel najpriličnejšo vprego, dobi za to kot odlikovanje 6 gld. srebra. Za darilo poganjati se morejo samo kobile lju-tomerskega plemena, to je, take, ki se redijo v Iju-tomerskem, ormoškem in gornjeradgonskem sodnijskenr okraji, in sicer brez ozira na starost. Oglašanja se spre-jemajo do 7. septembra t. 1. v * Zivinska kuga je tudi v Dalmaciji in Gališkem prenehala in je torej cela Avstrija te nadloge prosta, Bog daj nam za mnogi čas! * Limonova drevesa na LaŠkem tako zeló bolehajo, da je ondašnje ministerstvo poljedelstva 3000 lir za darilo razpisalo tistemu, kdor najboljo knjigo spiše v poduk, kako s temi drevesi ravnati, da se odvrne bolezen ali uže začeta zatare. * Kokoši in purani na Hrvatskem in v Slavoniji zeló crkajo. Bolezen se kaže kužna, in brž ko ne izvira od velike vročine, pomanjkanja frišne vode za pijaco in nesoažnosti kurnikov ali druzih prostorov, kjer biva perutnina. Zato je treba, zdravo žival nemudoma ločiti od bolne, dajati vsem čiste vode, kateri se sme tudi na vsak liter primešati pol grama karbolne kisline. Crknena žival naj se globoko na oddaljeno mesto za-koplje, kurniki in druga mesta, kjer je bolna žival bila, naj se dobro pobelijo z apnom. * * Novo postavo za Čebelarstvo so dobili na Goriskem, ki jo je sklenil lanski deželni zbor in cesar potrdil 18. junija t takih y kakoršnih nikdo ne govori dali on obrača in suce stvar tako, kakor da bi se moral vsak glagol skla Deželni zbor goriški je nasproti mnogim dati z vsakim predlogom in kakor da bi vsi narodi gle ugovorom posebno iz vrste vinorejcev, ki trdijo so grozdju čebele na škodo, sklenil to y da postavo, katera dali ua vsako stvarico zad n j mova mačka y tako Mačka to da bi se ga prepirlj taistega stališča, ter sklepa na Dionizodor sra kosmata, miš j vsa filozofija gospod kosmata: miš je tedaj M ^ Predlogi kažejo vzajemne razmere predmeto pred davek naklada čebelam, ki se iz tujega kraja pripeljejo v kraje na pašo, kjer ajda cvetè. Ministerstvo kmetijstva je bilo v nekaki zadregi z odobrenjem te postave, ker poprašana družba ksxetijska dunajská je tudi rekla, log v kaže da čebele niso celó brez škode grozdju , če so ga po- predmeta, ali pa, da predmet prebiva v notranjosti dru prej ose ali tiči napikaii. Vendar je naposled cesarju predložilo to postavo v potrjenje. da se predmet dviga v notranjost druzega y zega predmeta; a predlog U kaže, da predmet prebiva poleg druzega predmeta, ah pa, da predmet posesti * 20.000 gold. podpore za razne potrebščine kmetij" skega gospodarstva na řhvatskem in v Síavcniji je deželni zbor zagrebški dovolil za letcšnje leto. Pač lepa podpora ! Gospodarsko društvo zagrebško bode to svoto za napredek druzega predmeta. Tega pornena predlogov ne bodo zo fizmi gospoda M. niti za las spremenili. ne obrnilo za take razdelke kmetijstva, kateri daleě . Od zpo8odil zlog, od reformatorjev apostrof, Gosp. M. je menda sam čutil, da s zofizmi se pride, zato je kmalu začel stvar drugače sukati najbolj pripcmoči potrebujejo. Med temi stojí v prví ccf< t vrsti pospeh živinoreje. Radostni Čitamo v >> Gosp. listu u y da zagrebško gospodarsko društvo namerava tisto pot o tej zadevi nastopiti, ki jo je nastopila družba kmetijska kranjska s tem. da Čehov si od Dalniatina posebej pustov , prinese! angleško kramo,' vso to robo pa je vsul s hrvatskim u in našim v vred v svoj jezikovar ter je stresel pisker, kakor Kalhaut urno z rokovimi poljski žid mu je M. tem, da je provzročila deželno postavo, po kateri si morajo občine dobrih plemenskih bikov, za vsakih ICO krav Na veliko nevoljo gospoda vega piskra yy pak v íí Proč prvi je skočil iz njego z njim, vsaj enega bika omisliti. V y s to pokveko , s to krivo obliko s tem „nesrečnim s ' « ty O.IX1V uuimu , o to lup*uu Ul c. b tem 8pakom , s tem modernim znamenjem na brez * Plesnjivec grozdja oidium Tukheri" na Hr- y vatskem žuga letos tudi mnogim ondašnjim vinogradom posebno v okolici Sveto-Ivanski in Prekrižja poleg Zagreba tako, da je izgled na obilno trgatev znatno padel. Zato je deželna vlada izdala nauk, kako naj se trte V »ki je edina pa po vse gotova pomoč, katera se je uže večkrat z velikim vspehom potrdila v primorskih vino- jedra, šega zaostatka, našega nazadstva !" **) Tako se srdi! gosp. M. na tega raz- da bo zgrabi! M predrzneža, in vsak si mislil 9 tega y paka u za pete ter ga bo tre šóil se svojega Olimpa, kakor Hera spačeno pokveko obranijo te kužne nadloge s pomočjo ž v ep ljenja Hefajsta. Vendar ne gospod M temuč nezmotlj premodrost je srd potolažila ter je rekla: „Najbolj storimo, če tega spaka, to moderno znamenj grsdih. Tudi ca Stajarskem se je ta kužna bo- zaostatka y lezen na več krajih prikazala. voščimo jim to našega nazadstva pesnikom prepustimo dreg << ůá * * Ako licenco, kedar našega , pri- ) Slovstvene stvari. so s kakim zlogom v za-predlog v „pokveka, kriva oblika, pak, moderno znamenje našega zao- lupina brez jedra statka in našega nazadstva", tako da zavolj ga moremo iz proze iztrebiti, zakaj y> předka (t ga smeli a sniki Jezikoslovne opazke. upotrebljati? Kakošen pojem ima qosp. M. o oe3nikih? So pesniki zato na svetu y da nam jezik Rusije maja meseca. (Dalje.) in da bi „zaostatek in nazadstvo" podpirali in š Zakaj Nemci svoje študente na slikah izobražuj Schiilerjem v rokah? Zakaj mora ruski gimnazi ? 3 Vendar tukaj je še drugo vprašanje. Cemu je na- će boce přejeti spričalo zrelosti, imeti Puškina ne samo pisal gosp. M. tako dolgo goloslovno basen o svojem v rokah. temuč posebno v giavi? Zakaj? na ta vpra izmišljenem predlogu v u? Na tak predlog on iz za četka še misli! sanja je on trdil ni ; v svojem prvem ukazu o pravopisji bumq uže Ho y hic salta! To da predio^ V ]e vokal u. Hic Rhodus poeta figurât odgovoril: „Os " To Horacije tenerum puer bal pravilo se prak y dokazovati, ako hoče moral gosp. M. dokazati, kar je začel tujci posmehujejo. Kako se mu ne bodo posinehovali, kadar da ga spoštovali kot jeziko- po lastnem priznanji tako „bašibozukuje u in v"? Gosp. M. se slovca, a ne skakati nazaj in naprej, na desno in na tako godi zato, ker po nemški misii, kakor tudi sam pripo- y levo, ne a vedoč, kaj in kako. štev. 66. Nar. skušnjo dokazati, da „s prediogama in 67. „Slov. res da naredil je gosp. M. v se veduj kadar hoče kaj po slovenski zapisati, in pa zato ker W.--- y 11---- - » V/ VI LIJ ^, tttHUttl "WVV «."J f ~ f- ««.vv, , poslednjo slabo ne vé, da „trdne jezikoznanske podlage si ne more pridobiti' c v in u ni tako ve- samo s tem( da kako stranico Dalmatina prečita, kadar mu je likanske razlike". S tem namenom je on nekatere iz treba apostrofa k vokalu u. Ce hoče gosp. M. znati mojih primerov, tebi nič, meni nič, kar naravnost po- Se piše v, in kdaj u, mora znati pomen teh predlogo kdaj kazil in ; druge si je pa sam izmislil in sicer mnogo sploh pravilno slovenski pisati bo znal še le takrat, kadar se bo temeljito navadil staroslovenščine ali pa vsaj * Tako na pr. citira gosp. M. : ,.ulivatj vino v vedro". To se prav nič ne pravi in jaz tako nisem pisal. Na drugem Pervi korak k uzajemnosti so sto- rušČine y po nemški misliti to ni podlaga slovenskemu pravopisju >> mestu citira gospod M. : rili.... da so tipeljali". To se tudi prav nič ne pravi in tako tudi nisem jaz pisal. Aii gospodu M. je prav vse eno bašibozukovati", kakor on ,,napredno'4 omikano govori : u ali tudi misliti je treba po slovenski * » V y U, zakaj med raznimi besedami z v je on napisal „legij er je treba v pisati : na pr. tivedba = Entfûhrung y a Ce se hoče gosp. M. prepričati, kako pusti so njegovi zofizmi, naj si pretolmači na svoj lirvatsko-slovenski jezik to le: ,,Der Blasebalg sprang vor zu starker Spannung auf, die reife Bohnenhiilse sprang an der Sonne auf — der Ilerr M. sprang vor Sclirecken auf". on je hotel reči „Einfuhrung" ; ugovarjati = bereden, a on jo wideraprechen"; uprašanje, po tem pa spet: Vpra- hotel reči Ji Glej spis gosp. M. : štev. 77. „Slov. Nar." str. 2. yy bodemo pisali namestu v a sai > kakor se mu zljubi ; uzburj y upletat y gled itd. itd ne pomeni prav nič. Pri tem pa gosp. M. toži, da se mu v „Nov u Glej spise gospoda M. v „Slov. Nar." Štev. 70. in laskega leta list 32. * 262 tikuj pri vseb omikanih in po omiki hrepenečih na- rodih. Fesnik prvi in pesnik posebno V f U Cl Spominjamo se pri tej priliki, ko govorimo o si o voriti pravi t polni 7 prekrasni jezik mladino go- varju hrv. -srbskem, in da njega tisek biskup tej zadevi so djakovaški tako blagodušno podpira, da tudi mi Slo- nam pride sloje naložil ki pesniki posebno posnemanja vredni. Ko rusko venci uže predolga leta 38, sliši poalušavec jezik blagozvučen, vár slovenski na dan pričakujemo, da za katerega tisek poemo deklamuješ, jezik s polnimi in pravilnimi oblikami, govor izboren, naš mecêa slovenski knezo-biskup Anton Alojzij Wolf jaščen vzvisen. Med v • m pesniki so tudi vse veliko hvale vredni oni, ki po polnoti blik svoto, ki po izbornosti in dr. čistosti jezika, po ízvrstni ê * f • - • t#* dovršeni tehniki v eni vrsti Pogačarja, da toliko je v roči sedanjega gospoda knezoakofa nam potrebni alovar slovensko stoj s prvimi ruskimi poeti. Ali nahajajo se tudi taki 7 ki menij 7 da pisek je uže poema, ako so le vrstice urezanih, spaôenih > z postrou 7) pikanih" besedí 7 z nemški zagleda beli dan. Naj veljajo te male vrstice prečastitemu gospodu knezoškofu dr. Pogačarju za javno peticijo, da se ne odlašajo še dalje potrebne rimami skovane. Ko tako kompilacijo slišiš deklamo- priprave, da dobimo, kar je namenil knezo- je to jezik kakega „mežnarja" ali kake škof Anton Alojzij „seinen sehnlichst harren- vati ne ves V all j UD VCO, I \J M\J , j »MttV/^M ^UJVUiiiii jM MU O a U 1 XJL U I VMi X JL I V j 1 j stare pesterne, ki nikdar šole ni znotraj viděla. Horacij den Lan d s le u te n". od pesnika ne terja kovanja vrstic iz spaôenih beaedí in iz oblik, ki se ustam omikanih stanov naroda ne pri-legajo; on terj »i od pesnika vse kaj druzega: Ingenium cui sit, cui mens divinior atque os Magua sonaturum, des nominis hujus honorem Oblike naj pesnik upotrebuj * Slavček, zbirka šolskih peami. Vglasbil Anton N e d v e d, c. k. učitelj godbe v Ljubljani. take 7 kakoršne se v To je naslov 3 ličnim zvezkom naši šolski mladini primernih pesmi; za njihovo vrednost je ime izdatelja prozi odobrujejo. Od gospoda M. se tedaj pevske umet-nosti in pevskega okusa ne bomo učili, tem menj, ker tudi na tisto kakoršno gosp. M sodba Horacijeva: Homerus". porok. Gena in zvezku je 20 kr. 7 pa 30 kr. licenco, to je, , našim 7 77 Indig na tisto pevsko samovolju ost pesnikom priporoča, meri ob-ior, quandoque bonus dormitat Zabavno berilo. starih in novih ćasov o številkah. 7 * Književne novosti. Rad jugoslavenske akademije znanosti in umjet- ,Stevilka je biatvo stvarííť. Tako ie trdil staro- še dandanes je mnogo grški modrijan Pitagora. In res ! ljudi, ki verjamejo vražnim številkam, kakor da bi šte vilke res bile bistvo stvari. no s ti. Knjiga XL VIII. Zagrebu 1879. vraž. tej knjigi opisuje Lj. Vukotinovic ,,Fauno leptirah u okolišu zagrebačkom" 7 prof. M. Val ja- to Naj omenimo nekoliko tacih Nek pomen se pripisuje številki 3 in pa številki J® w A. w — f j i\cki oc uiio tatvu iuicuvvauiu aui vec nadaljuje „prinos k naglasu u slovenštiniu, — L. vil skrivne moči. Tako imajo tù in tam vražo, da se Zima razklada „náčrt naše narodne metrike obzirom mržlica ne prime člověka, če s klasja cveteče rži na stihove drugih narodo a osobito Slavena" X 7 kar se tiče tako imenovanih zdra- 7 in Rački „izpravak preradjene listine hrvatske do 12. veka". Fr. razpravi: Podmetnute, sumnjive i Med „iz- ^ * « * * v m ^/l A%JU v > vttM j ÍJ AlCUgjC« V> f * c*i p katero prvikrat spomladi na polji vidi, cvét osmuče in sne. — Ce ga glava boli, si nit okoli glave 3krat ovije in jo potem kot vozel na drvo obesi. — Čaro- vodi iz zapisnikov jugoslavenske akademije" nahajamo delne besede, ki se pri takih prilikah memrajo, se vselej marsikaj zanimivega. Tako so vršile se v eni seji raz- 3krat ali 9krat ponavljajo. — Carodelne napise, če hoče prave o nagradah, ki naj se stalno odmerijo pisa- bolnik, da mu pomagajo, nosi pri bolezni 3 tedne na na vrata v hlevu napisani, teljem za njihove spise v akademijskem „Radu* veljal ob * golem životu. 1 • V krizi je sklep, da se članom akademijskim za tiskano varujejo živino čarovnic (copernic). pólo daje brez izjeme 40 for., nečlanom pa 30 for. zelisi se mora juha kuhati in véliki četrtek povžiti 3krat tremi če nagrade; v „Starinah" so.se nagrade odločile po 25 in hoče,_da je srečen celo leto. 7 20 for. drege Da akademija ne zabřede v finančně za- Zraven številke ali imate tudi številki m ukrenilo se je, «« — aii vpokojitev je došla prepozno, ko so profesorji že skoraj vsi odšli. — Se enega veterana moram danes omeniti. S koncem šolskega leta je nehala v Gorici privatna ljudska šola našega vrlega Ant. Val. Tomana. Toman je unicum med učitelji: osem in petdeset let je učiteljeval! Začel je učiti na otoku Grado-u in oatal tam 1 leto; v Kanalu je bil 21 let; 1. 1838. se je učil V4 leta na Dunaji gluhoneme in slepce podučevati, bil potem 11 let učitelj v zavodu za gluhoneme v Gorici, pozneje 11 let na c. kr. nor-malki in šel kot resnicno zgleden učitelj 1. 1865. v zaaluženi pokoj, 0 ^kateri priliki mu je bil podeljen zlati zaslužni križec. Se 14 let je potem vodil privatno šolo. Kaj praviš ti mlajši rod k tacemu korenjaku?! Oj , kako pikantno parallelo bi jez lahko speljal med ,,nekdaj" in „zdaj", pa bi se mi morebiti reklo, da sem „laudator temporis acti", zato raji molčim. — Da je g. učitelj Toman bil eden ustanoviteljev in glavnih stebrov naše Čitalnice, je čitateljem slovenskih listov znano. — Po hudi vročini smo imeli sinoči in danes dovolj zdaten dež. Iz košanske okolice 11a Notranjskcm 10. avg. — Le- tine letos pri nas ne moremo prav nič hvaliti. Pšenice se je naželo komaj na pol od vlani, a še ta je slaba, rž tudi je le komaj seme povrnila, pa so je tudi malo sejali zavoljo jesenake mokrotě, — ječmena je pridela! nekoliko, kdor ni zamudii zgodnje setve, — ovsa tudi malo, kajti huda suša nam je še zadnji up pobrala. Od zgodnjega krompirja še semena ni, amerikanski beli se je bolje obnesel. Fižol je popolno vničen, na debeli vlažni zemlji ga je malo, na tanki pesčini prav nič. Ko-ruze tudi bo malo ali prav nič. Toraj na kaj bi si še kmet zanašal, da bo jedel? Morebiti na sadje, ko ga ni, — morebiti na vino v jeseni , katerega tudi ne bo, ker je grozdje, še kar ga je, večidel bolno. Naši kmetje bi prav storili, ako bi se lotili žve pijenja trt in zabranili kolikor mogoče bolezin; vsaj žveplo ni drago in mašinico za žvepljenje si lahko vsak vinorejec omisli.— Naj „Novicam" povem nek dogodek, ki sem ga danes prvi pot zapazil, dasiravno sem uže reservist. Ko danes zjutraj po 4. uri grem po pokliču svojega službovanja, zapazim iz neke grape, takoimenovane „Globočnjak", nekak siv dim ae vaiiti ; — prestrašen mislim , da gori ondotno železniško grmovje ali bližnji gozd in letim na vse kriplje gledat. Ko bliže pridem, ne vidim nikakega ognja, ampak gost dim se valí iz kraja, kjer ni grma ne trnja in niti trava ne raste. Grem bliže in stopim še kakih 18 metrov niže. Tu vidim, da se prav iz vode kadi. Cista, ko ribje oko bistra voda izvira izpod ne-kega velikega zasipka, — studenček je, kakoršnega si je natura sama napravila, pol metra dolg in malo manj širok, izpod katerega se vije dalje hlađen potoček. Ko ta prečudni prikazek gledam kakih pet minut, mahoma ni več dima v vodi, bil je zadnji uže oddaijen kake 3 metre. Na to sopiham po strmini za njim. Ko pridem na rován, vidim zdajci vae okrog v veliki megli se vzdi-govati kvišku proti nebu. Sedim na kamnu kake dobro 4 minute, kar uže plava velikansk gost in crn oblak v neizmerni viaočini. Pred tem dogodkom bilo je nebó čisto in jasno, potem pa, in to še celih 10 minut ne, bilo je vse oblačno, kar sem mogel od tod videti. Je li to vse prišlo iz onega malega studenca? Se li taki velikani iz tako malo vode narediti morejo v 10 minutah? Žal mi je le, da ni bilo nikogar blizo, da bi bil mogel to čudno dogodbo z menoj vred gledati. *) — Železniški služabniki, ki so še vojaki, so přejeli od svojega vodstva z Dunaja ukaz, da 0 priliki mobilizacije 0 26 dneh mora vsak k svojemu vojaškemu oddelku iti. Toraj vendar-le Novi Pazar, jeli ne? Iz Vipave 10. avg. (Tombolo kmetijsko kmetovalcem vipavskim na korist) napravijo po sklepu občnega zbora podružnice vipavske zopet letos na Marijini praznik 8. dne septembra popoldne. Enoglasno so vsi pričujoči udje družbe kmetijske, přiznavši veliko korist kmetijskih tombol, pri katerih so do bitki dobra kmetijska orodja, dobra semena, koristne knjige itd., pritrdili predlogu gosp. R. Dolenca, prvomestnika podružničnega. Po takih poštenih ljudskih veselicah se izbuja tudi pri priprostem kmetiču veselje do naprednega kmetovanja in odpró se mu oči, da vidi, da družbe kmetijske se trudijo in delajo le kmetovalcem na korist; če je ude-ležba pri tomboli živahna in se spečá veliko srečk, pride denar, ki čez stroške ostane, podružnični blagajnici na dobiček, da je v stanu, v svojem okrožji to ali uno za kmetijstvo koriatno izvršiti. Ko bi vse podružnice kranjske družbe napravljale loterije (tombole), kako bi se vnemalo veselje za umno kmetovanje! To je uže tretj i pot, kar napravi naša podružnica tombolo: naj bi bila zgled drugim podružnicam! Za izvr-Šitev cele naprave je bil poaeben odsek voljen s sle-dečimi gospodi : prvomestnik podružnice g. R. D 01 e n e c, veleČastiti naš starosta gosp. Jurij Grabrijan, gosp. grof L a n t h i e r i, g. Franjo K a v č i č in g. E. Majer» Poleg tombole je bil še drug predlog enoglasno sprejet. Gosp. bogoslovec Ivan Lavrenčič je namreč sprožil blago misel, naj se čitalnica vipavska naprosi, da oni večer v spomin neumrlemu Mat iju Vrtovcu, pisa-telju zlata vrednih kmetijskih knjig, napravi sloveano „besedo" z vatopnino, katere dohodek naj bi ae deloma obrnil za napravo doatojnega nagrobnega spominka, ki ga toliko zaslužni rodoljub žalibog še nima! Nadjamo se, da to lepo željo bode vrla čitalnico rada spolnila. Marljivi naš predsednik more jako zadovoljen biti, da tako enoglasno so se sprejeli vsi predlogi, ker more v tem poroštvo videti, da se bodo vsi sklepi tudi točno in častno izvršili. Z Litije 11. avg. — To je bil vesel dan včerajšnji za nas Litijce in Šmarčane, ko so nas obiskali izvrstni pevci ljubljanske čitalnice in ž njimi še mnogo Ljub* *) Ste si li pa tudi gotovi, da iz onega malega sopara so se naredili oni veliki oblaki ? Vred. 265 ljančanov in Ljubljančank. Za spodobni sprejem se je ves trg okinčal z národními zastavami, maji in slavo-loki ; pri mostu je eakala deputacija tržanov z županom gosp. Koblerjem na celu. Gosp. Světec jih je pozdravil s srčnimi besedami, mlada deklica pa je po pri-mernem ogovoru pripela na zastavo venec s krasnimi trakovi, katerega so darovale litijske Slovenke. Na to so odgovorili pevci po svoje, namreč z viharnimi,,živio" in petjem, med katerim so pokali možnarji. Ob devetih je bila masa, pri kateri se je zopet odlikoval pevski zbor. Po maši je odrinila vsa družba v Smart no, kjer so jo pri slavoloku z zastavo čakali Smarčani. Gosp. J. Brezovar, naš rojak in profesor iz Ruskega, okinčan s zlatim križcem sv. Ane, po ruskem caru mu podeljenim, je pozdravil prišlece z navdušenim govorom, in zopet so možnarji začeli pokati. Pomaknila se je potem vsa množica v lepo okinčano vas. Nekateri so potem podali se na zgodovinsko imenitni Valvazorjev grad Bogensperk , drugi pa so ostali v Smartnu in si ogledovali prijazni naš kraj. Popoldne je bila veselica na JakliČevem vrtu, h kateri je přivřelo veliko naroda, isto tako je bilo pozneje tudi v Litiji, kjer se je veselica nadaljevala. Med petjem so se vrstile zdravice in govori g. Aleš ovca, gosp. župnik Saje ta, gosp. Brezovarja in gosp. S veta a, O vitezu Vesteneck u ni bilo ne duha ne sluha. Menda ni hotel videti velikanskih znamenj napredovanja narodnosti povsod. Iz Krailja. — Ponoći v soboto je trgovcu gosp. O m erzi pogorela pristava, katere škoda se ceni na 1500 gold. Hitra pomoč je zabranila daljo škodo. Iz Ljubljane. Presvitli naš cesar obbaja prihodnji ponedeljek (18. dne t. m.) svoj rojstni dan, po katerem stopi v 50. leto svoje starosti. 2. dne decembra pa preteče 31 let njegovemu vladanju , ki poleg mnozih veselih dogodeb tudi ni bilo brez britkih dni. Naj bi příhodnost přinesla Nj. veličanstvu samo veselih vzlasti o tem, da se s prihodnjim državnim zborom vresniči prislovica njegova „Viribus unitis", po kateri le postane Avstrija po zadovoljnosti svojih narodov velečastna in mogocna! — Kakor slišimo, misli čitainica naša slovesno spomin rojstnega dne cesarjevega na Rožniku prihodnjo nedeljo obhajati s sv. mašo , pri kateri bodo gospodje Čitalniéni pevci peli. — (Iz seje deželnega odbora 11. avgusta). Deželni odbor je potrdil od obcinskega odbora v Semi ču skle-njene obČinske takse; — za tri v kočevskem okraji vstreljene medvedke so se dovolile strelnine po 40 gl. ; — sklenilo se je, da se razpise 20 štipendij po 100 gold, iz sirotinskega zaklada za sprejem sirot v baron Lich-tenturnovkino dekliško sirotišnico naPoljanah; — gledé novih stavb na Vrh ni ki, na meato onih 27. julija t. 1. pogorelih, je deželni odbor sklenil, obrniti se na deželno vlado zaradi tega, da okrajnemu glavarstvu naroči, skrbeti za to, da se bode pri stavbi novib po-slopij postopalo po določbah §. 65. dež. stavb. reda od 25. oktobra 1875. — (Iz seje odborové družbe kmetijske) je došlo ,,No-vicam" sledeče poročilo: Sklenilo se je, da 3. dne pri-hodnjega meseca septembra bode izredni zbor družbe kmetijske, kateremu se bode v sklep předložil samo en predmet: p rem e m ba namreč §. 27. družbinih pravil, kateri dobi dodatek, da družba kmetijska pomnoži svoje 4 odseke z odsekom (5. odsekom) za konjerejo, ki ima na mesto stopiti bivše c. kr. deželne komisije za konjerejo. — Obravnaval se je dopis si. ministerstva kmetijstva, po katerem se ima spiso-vanje poljske statistike nekoliko predrugačiti. — Na vprašanje podružnice novomeške: kaj je centralni odbor ukrenil zarad udeležbe kranjskih vinorejcev pri vinski razstavi, ki bode prihodnji mesec na Dunaji, je odbor sklenil odgovor podružnici, da vabilo in vse druge razglase razstavnega odbora dunajskega je centralni odbor razposlal ob svojem Času vsem podružnicam kranjskim, kjer se vino prideluje , in tudi razstavo po časnijih razglasil, nadjaje se, da klica k udeležbi naši vinorejci, po podružnicah opozorjeni, ne bodo prezrli. — Dopis ravnatelja deželne vino- in sadjerejske šole na SI a pu, gosp. R. Dolenca, ki naznanja, da svoje poučno potovanje po Dolenjskem more nastopiti še le 1. dne novembra, se vzame na znanje, ter se ta prememba naznani dotičnim podružnicam in pa c. kr. okrajnim glavar8tvom. — Radostno se sprejme naznanilo podružnice vipavske, da ona po nasvetu prvomestnika g. R. Dolenca zopet letos 8. septembra napravi kmetij-sko tombolo; poslane prošnje za odpust loterijske takse pošlje centralni odbor na dotična mesta, kateri tudi nekoliko dob i tko v dodá za tombolo; konečno so po nasvetu podružničnem bili za ude družbe kmetijske sprejeti gospodje: H. Hohn, vodja predilnice v Ajdovščini, V. Dolenec, posestnik na Ćolu,^J. S tuli ec, c. kr. sodnijski adjunkt v Vipavi, A. Ž va nut, posestnik v Lozicah, H. Prnè, učitelj v Vipavi, A. Žgur, trgovec v Podragi, G. Pire, adjunkt na deželni vinorejski šoli na Slapu. — (Cecilijnega obenega zbora) 7. avgusta se je ude- ležilo mnogo družbenikov. Razgovor o cerkveni glasbi, za katero delà Cecilijna družba, je bil živa-hen; namen družbini ni mahom a prestvariti cerkvene glasbe, kar tudi ne bilo bi nikakor mogoče, ampak le pot gladiti temu, kar cerkveni obred zahteva. Gosp. knezoškof so zato pravo odločili. Da se ljudstvo zanima za glasbo mlade družbe, kazala je polna cerkev dopoldne in popoldne. — Gosp. Davorinu Trstenjaku, zdaj župniku v Ponikvi, je prečastiti knezoškof ljubljanski, ki je patron nadžupnije starotrške, podělil nadžupnijo v Starem trgu blizo Slovenjega Gradca. Bil je med všemi konkurenti starosta, ki se uže mnogo let trudi v,,vinogradu Gospodovem" in mu je tedaj privoščiti, da pride na mesto, na katerem se more odpočiti gospodarstvenih skrbi in mu ostaja več časa žrtovati se učenostnim delom. — Proti notarju Mulleyu na Vrhni ki teče pre- iskava zarad zlorabe uradniške oblasti. „On je — kakor ,,Slov. Nar." v 180. listu iz Id rije poroča — tamošnji izprazneni notarijat oskrboval. Ker se mu pa ni ljubilo, podajati se v Idrijo ob uradniških dnevih, spi-savali so njegovi pisarji „notarijatne akte", ter mu jih v podpis na Vrhniko pošiljali. Notar M uli ej je vse podpisal, kakor da bi on sam bil v Idriji in da bi stranke osobno bile pred njim. Vse stranke, ki imajo zdaj take akte v rokah, so jako in po pravici v veli-kem strahu, ker se tem pogodbam lahko odreče vsaka sodnijska veljava , in bi vsled tega nastale hude zmeš-njave. Tudi druge nerednosti so še prišle na dan. Ker cela stvar zdaj leži pri viši sodniji v Gradcu, bode menda kmalu rešena, kajti znano je, kako hitro je viša sodnija postopala, ko so prišle ovadbe proti nekemu gospodu uradniku na Vrhniki, — ovadbe , o katerih bi menda tudi g. Mulley vedel kaj povedati." — Mi temu poročilu dostavljamo le to željo, naj bi Mule ju — če se potrai, da je res tako notaril, kakor se v Idriji govori — kje zunaj v „rajhu" Bismark dal kako mastno službo ali kak drug „kšeft", da bi se ga Vrh nika znebila, kjer zvonec nosi nemskutarije , na katero pri nas ni nikjer tal več. — Janez Krže, hlapec pri gosp. B. Bartol-u, župniku v Ibanu , je bil od porotne sodnije v četrtek na 10 let težke ječe obsojen; da se spomiDja dneva 266 svojega hudodelstva ropomora — je ta kazen po ostřena s postom in temnico 19. dne prosenca vsacega leta y kajti ta dan zvečer je hotel ta 231etni fant žup- sobi večerno moiitev listu pa i Ceh „Osten" pa v zadnjem svojem listu zagotovlja, godovinski plemeni t- »ika, ki mu je stric, ko je v svoji jih P voij h bilni h p r a v a h daj opravljal, umoriti in potem ga oropati. Skrivé je pri- slati v državni zbor ležel v sobo, odzad ga mahnil s sekiro po glavi, in ko stopiti na tla ustave in posla ekl svoj ) da po- rane 80 bile gram 9 da se se prav se je fajmošter branil, se enkrat po roki ; za smrtno nevarne od zdravnikov spoznane, pa res tudi deželni zbori in kedaj držav smrtne, ko bi bili možgani huje poškodovani Vradni „Prager Zeit." je dosel iz Dunaja tele n e v e 7 7 kar Vradni „Pest. Lloyd zbor je 11. kedaj se pričnó sreči ni bilo. Hudodelec je od konca do kraja trdo- vem mestu prinesel nenadno novico doe t. m da «» VV* «» «WMVV.V.VV JV* U <-» WVUVM «V utHJH *» «V IULU UJVOtU pilU\ŽOCi UUUaUUU UUV1W) ua UHUO grof XX U vratno tajil; al po vsem bilo je jasno, da je on bil hu- drassy odstopiti ter jo pošilja z dostavkom po svetu na pr dodelnik, zato so ga porotniki z 11 glasovi zoper kri- da vega spoznali. J° je izvedel iz popolno zanesljivega vira, a vendar noČe tega odstopa ta hip uže dalj Gosp. Bezenšek, učitelj stenografije in vred- ni oficijelno potrj 7 nik „Jugoalavenskega Stenografa" v Zagrebu, je Jeli P v 7 9 ,Obzorť i poroča kakor kurii Andrassyev odstop, ali pa boj pravljati, dokler evu pod- Šaraj harj v pri 7 pozvan od bolgarskega finančnega hodnjem državnem zboru? Vsakako mu želi velika ve ministra, da sprejme učiteljstvo v Soi i ji, da izvežba čina narodov avstrijskih „srečno pot" nekoliko stenografov za bolgarski deželni zbor in napiše priročno knjigo za stenografijo v bolgarskem jeziku. Častna je misija za Slovenca gosp. Bezenšeka Iz Hrvatske g Magjarski časniki so kar znoreli o putacij j u (poročilu), ki ga je naša kraljevinska de o zahtevah finančnih in druzih izročila oger v Bolgariji, kakor častna ona na gospodarskem polji za skemu zboru. Vse postavnoin temeljito dokazane popravke Slovenca gosp. Kuralta v Bosni in Hercegovini. prejšnje pogodbe odbijajo z navadno magjarsko oholcstj (.Razglas.) Za dekliško siroti šnico (Waisenhaus) Huda borba čaka zato še Hrvate v zboru peštanskem v Ljubljani oddalo se bode 20 deželnih ustanóv. Bosna. Iz Šaraj Strašen ogenj t. m Pravico do teh ustanóv imajo kranjske deklice, katere ponoći je pokončal 760 večidel lesenih hiš, pa tudi ve- V '' / I # t ^ • 1 « i » • « i 0« % m m m -y % « t _ * « nimajo starišev ali pa leočeta ali le mater, so katoliške ^o druzih boljih poslopij, cesarskih in druzih kupcij vere 7 leto starosti dopolnile in katere niso na telesu skih magazinov 7 eno katoliško in več turških cerkev ali na dubu morda tako pohabljene da to zaviralo 20.000 Ijud brez strehe vse trgovstvo je uničeno. cíli u cm uuuu juli \j l uu tc\ ^fv/uaui i uuu ^ va c# kj i lu &ck \ *i Otl\j --- ~ ~ ~ j — ~ — ------ ; » — o - ~ . ~ ; - odgojo. — Deklice se bodo poučevale v predmetih ljud- Ali je kaj več ljudi zgorelo kot onih 3 vojakov, ki so ske soie ter v različnih ženskih ročnih delih, in dobodo Požar g&3ili, se zdaj še ne vé. Skoda se ceni na 100 * m A A A A «.A »A a* - ». ___ -m » A obleko, obutev, perilo sploh vso hrano brezplačno. 7 milij kajti pogorel je najveći jlepši in najpre zdravstveno stanje, način možniši del mesta. Vojvoda virtemberški in vojaki so na pretrganje ćeli čas grozne nesreČe. Pres vitli Prošniki naj starost, vero, osirotbe in uboštvo dokažejo v nekolekovanih prošnjah von vivu iu UWVOIY v VIVI^MU^ »V/ f pi UOU j aiJj, --------£-----O--J ---- ---- O ---------------- katere so deželnemu odboru vložiti do 10. prihodnjega cesar je nemudoma poslal pogorelcem 10.000 gold 1 u O % w r\ ni r* • \ TT i i • « 1 i del 7 ce meseca septembra, na deželi po dotičnem c. k. okraj sarjevic Rudolf i nadvojvoda Vilelm in nadvojvoda Vir nem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu. temberški vsak po 1000 gld. Ogenj je nastal, kakor ljubom (Zahvala.) Vsem litijskim in šmarskim domo- pravijo, po naključbi, ko je neki jud sodčke s špiritom ijuuuui, ki so naš pevski zbor pri njegovem izletu 10. i------- t. m. tako slovesno in Ijubeznjivo sprejeli in s tolikimi Avstrij dokazi voloki, šopki itd. izrazili svoj pečati! 7 drugi pa trdijo , da so Turki iz sovraštva do nalašč zažg ali z daritvijo dragocenega venca za zastavo, sla iskreni narodni čut, iz- reka v imenu pevskega zbora ljubljanske čitalnice naj- toplejšo zahvalo Po poročilu gosp. župana Ložarja je v pevski odbor. rzinu Odgovor vrednistva na vprašanje gosp. Jan. R. v R: Ce je omenjeni gozd skupno posestvo 39 gospodarjev, zamorejo oni lov v zakup (najém ali štant) dati; če je med nje uže razdeljen, pa ne. Cesarski patent od 5. dne t. m. hipoma požar pokončal 13 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki; škoda znaša blizo 50.000 gold., za- marca 1849. določuje v tako 7 da 7 kedor ima varovanih je bilo 10 gospodarjev za 5750 gold. Ljub Ijanski požarni straži gré čast in hvala, da je odvrnila še večo škodo. Naj so reveži pogorelci toplo priporo-čani milosrčnosti domoljubov! 200 oralov skupaj se držečega zemljišča, se mu na tem dovoljuje samolastni lov. Iz tega sledi, da dotični po- . da sestnik utegne lov tudi v zakup dati. Prošnja se lov v zakup dá, gre na dotično c. kr. okrajno gla varstvo. Priloži se ji spisek iz parcelnega katastra Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. — Minister Taaffe in Čeh i ter njim ki se pri c. k. davkariji dobi, s katerim sa dokaže, da se zemljišče res skupaj drži, da 200 oralov meri, in da je skupno posestvo prosilcev. Prošnjo, na katero se přilep i kolek gold. 7 podpišejo vsi soposestniki ali pa tišti sam ------------------------------ -- -,— odui, ki je v to od njih pooblaščen ; to mora pa on s na čelu dr. Rieger še zmerom stojé v prvi vrsti čas- pooblastilom dokazati, ki ga prošnji priloži. Na vsako niških razprav, konservativni naši stranki milih in ne- prilogo prošnje, katera ni še kolekovana milih. Ustavoverci da minister Taaffe želi se grozijo, od Cehov zvedeti, ali pridejo v državni zbor. In kolek 15 soldov. , pnlepi se pa prošnji se pové tudi, na koliko let ven- se dá lov v zakup, in pa najnižja najemščina, ki se za dar je ta pozvedba ministru glavna stvar, kajti če bi l0v zahteva , in spod katere cene se ne sme oddati. Cehi trdovratni se držali tega, da ne pridejo 9 pride on V f rzi v hude zadrege, ako sestavi ministerstvo in stavi sebe bolja je sibirska, ki se dobi na na čelo takega ministerstva -, ki bi Od jezerske vrtu družbe kmetijske po gosp. S ka let u. Tartar ga državni zbor mo- skega prosá ni dobiti. — Će bi pedigrè - pšenice rebiti uže v prvi seji odbil. Več ko tega vprašanja zunaj ne dobili, oglasite se potem koj pri družbi krne-grof Taaffe ni stavii, pa dobil je odkritosrćen, lojalen, tijski v Ljubljani, ki je morebiti dobi in marljivim go» umerjen in možat odgovor dobil je tedaj na lo- jalno vprašanje lojalen odgovor. Ali je zdaj uže definitivno zagotovljen p r i h o d e ehov v državni zbor, do danes nismo čitali še v nobenem českem 8podarjem rada pcstreže Popravek V adnjem listu na 257. strani v vrsti 20 od podaj namesti bi a gaj beri bi Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: J. BlazDifeovi nasledíiiki v Ljubljani.