Jožetu Gabrovšku v spomin
Sklonili smo glave in zazeblo nas je do dna srca. Strašni resnici nismo mogli verjeti, je ne doumeti, še manj pa, da bi jo lahko sprejeli.
Naš dobri Jože nas je tako nenadoma za-pustil, sredi dela je omahnil in se zrušil. Su-rova roka krivične usode je pretrgala verigo tovarištva, ki jo je znal naš tovariš in prija-telj tako vneto kovati.
Pretreseni in z globoko bolečino v naši notranjosti smo se v soboto, 5. januarja 1974, poslavljali ob njegovem grobu na pokopališču v Dravljah. Ostali smo brez njega, brez nje-gove vnete besede, brez njegovega neumor-nega dela in predanosti, brez njegovega vzo-ra, ki nas je toliko let hrabril, vodil in spod-bujal. Praznina je zazijala med nami, naše misli pa se vračajo v preteklost, ki ji je Jože posvetil vse svoje življenje.
S svojim odgovornim delom med NOB je v komiteju KP na železnici in v I. kvartnein odboru OF v Siški postavljal na kocko svoje življenje. Pozneje je sprejel še dodatni nalogi: delo intendanta in tehnika železniških enot v Siški ter komisarja Narodne zaščite v šišen-skem rajonu. Okupatorju je prišla vest o nje-govem delovanju kaj kmalu na uho in po are-taciji so ga obsodili najprej na smrt ter ga nato pomilostili na 25 let težke ječe. Trpel je v mnogih italijanskih zaporih in šelc vdaja Italije mu je prinesla prostost. Toda užival jo je le mesec dni, saj so ga takoj nato od-gnali v nemško taborišče, kjer je dočakal ko-nec vojne.
V svobodni deželi je Jože Gabrovšek spre-jemal dolžnost za dolžnostjo; od najvišjih mest v republiškem otlboru in komiteju KP, v pro-sveti, v sindikatu pa do občinskih in teren-skih odborov. Povsod je bil prisoten in po-vsod je njegova odločna beseda dajala pouda-rek resnici in ljubezni do ljudi, do svojega na-roda. Ni minila prireditev brez njegovega so-delovanja, ni si bilo moč zamisliti organizacije brez njegovega truda. Utrl je pot nam, ki mu sledimo. Vzgojil je množico aktivistov, ki so ga posnemali, saj se je posebno zavzemal za mladino. Njegova dejanja so se bogato obre-stovala, saj je s svojim čudovitim zgledom kot magnet pritegoval nase pionirje, mladince in vse nas. Težko je opisovati človeka, čigar ime bi morali pisati z velikimi, svetlečimi črkami. Vsaka beseda je prerevna, preskromna, da bi lahko zajela bistvo tega moža. Med prvimi je v občini Šiška prejel srebrno priznanje OF in prav tako njegova krajevna organizacija ZB NOV, ki jo je, poleg neštetih drugih dolžnosti, tako uspešno vodil. Za svoje delo med NOB in vse do njegove usodne ure je prejel mnogo visokih odlikovanj. Toda vse to naštevanje Jožeta ne more predstaviti v takšni luči, kot nam ga bodo ohranila naša srca, naše misli.
Odšel je od nas; prijatelj, sodelavec, zna-nec, vzor... Ne bomo ga več srečevali, kako z nepogrešljivo pipo v ustih hiti, se ustavi za besedo ali dve ter zopet hiti. Rad je delal, delo mu je pomenilo vse. S tem pa si je po-stavil spomenik, ki bo večno stal, še dolgo, dolgo potem, ko bodo rože na njegovetn grobu že davno ovenele. Spomin nanj, na njegovo besedo, na njegovo delo, bo vedno živ; tako bo med nami tudi on, naš Jože!