Kmetsko ljudstvo bi naj pomagalo nemškim liberalcem na konja? L. 1869 so 7 državnem zboru nemško-libeialni poslanci sklenoli postavo, po katerej se je imel gruntni davek iz no7a uravnavati. Stari kataster bi se naj umaknil novej 7cenit7i 6istega dobodka pri zemljisčib. Dela je se lotilo ministerst^o, 6isto liberalno, mogoče hitro. Kakor je postava vele7ala, tako so se sestavile okrajne vcenilne komisije, razposlali geometerji ali zemljomerci. Za okrajnimi komisijami so prisle deželne komisije in za temi velika centralna komisija 36 mož na Dunaji. Povaod so bili ali sami liberalci zraven ali vsaj v ogromnej večini. Centralna komisija je sklenola dne 21. dec. 1880 veliko llletno delo, ki je davkepla6ilce stalo 26 milijonov. Vsled dokončane uravnave plačajo davka tiste dežele menje, ki so bile do sedaj preobložene, n. pr. Česka je 7 20 letih 60 milijonov goldinarjev vpla6ala preve6, itak vboga Kranjska pa 18 milijonov preve6. Drugim deželam pa, ki so do sedaj premalo plačevale, ker je stari kataster bitro v za6etku narejen bil in povsod nizko čisti dobodek vcenjen, je sa nekaj ve6 davka odmerilo, vendar ne po samovoljnosti centralne komisije, ampak kakor so se dotične dežele po postavnih okrajnih in deželnih komisijah bUe s a m e vcenile. Med temi deželami je tudi Štajerska. Jeni po imenu kot čisti liberalci znani cenilne možje so našli 180.000 oralov še nevcenjenega zemljišča. Tudi so zasledili pov.sod tako srečno kmetovalstvo, da so čisti dohodek v staretn katastiu od 7 milijonov potis- nili više do 13 milijonov. Vsled tega zadene itajerska zemljišča za 434.000 fl. večji davek. Ali druga6e povedano: do sedaj smo zavoljo vcenjenega čistega dobodka 7 milijonov plačevali gruntnega davka 2,041.009 fl. zanaprej zavoljo nove in ve6je vcenitve čistega dohodka pa (centralna komi sijaje od 13 milijonov 2 milijona odbila) 2,475.000 gold. t. j. prej je 47 krajcarjev od orala ali johe bilo plačevati, sedaj pa 57 krajcarjev, tedaj za 10 krajcarjev več.  Takšen je konec llletnega uravnavanja. Vse  je se godilo, kakor je od nemških liberalcev sklen- jena postava velevala. Pomagati ne more 15 let  nibče nič, ako postava ostane, kakoršna je. Se  ugovori ali reklamacije zoper preveliko vcenitev  bodo se vršile letos po tej postavi. Na podlagi  postave tedaj spremembe ni upati. To vedo tudi  nemški liberalci prav dobro. Zato se ne pozivljajo  na postavo, ampak kmetom štajerskim itd. svetu- jejo odpošiljati p r o š n j e, zlasti do državnega zbora.  To se pa reče ravno toliko, kakor: mi liberalci smo pravi politični šužmarji, od nas sklenjena po- stava je sicer bila draga, ali straano slaba, ae hujša pa jena izpeljava v liberalnib rokah, zatoraj  dragi kmetje, prosite narodno-konservativne po- slance, naj ti blagovolijo popraviti, kar je naša neumnost zagreaila-" No, pridni naai poslanci so  prošnje res uslišali. Zborovali 80 celo noč od 18.  do 19. dec. pret. 1. da so tudi prošuje kmetov  reaili, to pa tako, da so zavrgli predlog liberalca dr. Graniča, ki je v njem grajal ministerstvo grof Taaffejevo, a sprejeli nasvet konservativca in 6es- kega narodnjaka kneza Lobkovica, namreč: proš- nje ae izročijo risokemu ministerstvu s tem, da vsestori, kar mujepostavno mo- goce, da se zabrani preoblaganje dežel |z gruntnim davkom. Tako je v resnici bilo. Za predlog kneza Lobkovica so glasovali vsi slo- venski kmetski poslanci, med njimi se ve tudi gg. Herman, dr. Vošnjak in baron Goedel. Proti knezu Lobkovicu pa, tedaj zoper prošnje kmetov, so bvala Bogu brozuspešno, glaaovali mestni liberalci dr. Forregger, dr. Scbmiderer ter pokazali, da jim je za kmete toliko mar, ko za lanski sneg. Kajti ko bi bil še knez Lobkovičev nasvet padel, vrgle bi se bile kmetske prošnje po stari liberalni navadi pod klop. Toda naša narodno-kouservativna veeina je uslišala prošnje knietov. Zato pa je res le ueveduosti ali političnej zagrizenosti bilo tnogoce, da je 31. dec. okrajui zastop celjski predlogu nemčurjev dr. Nekermaoa iu dr. Klančnika pritrdil ter velezaslužnim za blagor slovenskega ljudstva požrtvovaluo borečiru se poslancem gg. Hermanu, dr. Vošujaku, baronu Goedclnu izrekel nezaupnico. Jednako neumna in ueopravičena je izjava ,,Marburger Zeitung'1, ki uasim poslancem očita, da so opustili za koristi svojib voiilcev potegovati se. To ni res, kakor vsa poročila pravijo. Sicer pa nas 201etna skušnja uči, da so le liberalni poslauci tisti bili, ki se za koristi kmeta niso zmenili, ampak ga na vsak načiu spravljali na ni6! Pred 20 leti se je uašim kmetskim ljudein razmerno dobro godilo, zlasti potem, ko so bili gruntno rešitev poplačali. Bili so precej piemožni, vsaj mnogo je bilo med njimi, ki so imeli 6iste grunlne bukve, denarjev na izposojeuji, bleve in klefi polne. Srenjske doklade bile so majbne, okrajne nobene, deželske neznatue, gruntua dača znosijiva. Oj kako je se vse to spremenilo na budo! In kdo je temu kriv? Liberalui poslanci! Tega ne more nib6e vtajiti; kajti naroduib jc hilo malo ali nič, a kouservativci so se komaj lani prav zglasili in prodrli. Ali niso v dobi liberaluej dobili kmetje prej nepoznanih visokib srenjskib, okrajnih in deželskib doklad? Dalje da so Judje prišli 7 deželo, da se je oderuška postava zatrla, gninti začeli trgati, nemaniči ženiti, posilno legaliziranje, pnmnoženi uradi, podražene pravde itd. itd. ali niso vsega tega liberalni gospodje krivi? Kupčijo, obrt, najbolj pa kmetijstvo je oškodovano vsled 20letuega liberalnega gospodstva. Brezobzimo so v razuib volilnib redih kmete tiščali v umetne manjšine. Se pred dvema letoma so v državnem zboru liberaiui poslauci tirjali, naj bi kmetje saini plačevali 25 milijonov potroškov, kateri so se pri uravnavi gruutuega davka porabili. Kmetje potnnite to! Takšna je skrb neuiškib liberalcev do krnetov bila do seduj ? So se li liipoma spreobrnili na boljše? Kako je mogoče, da sedaj liberalci toliko gorijo za kmeta in begajo zoper miuistcrstvo, zoper konservativne in uaiodue poslauce? Da bi se liberalci bili pobolj^ali in v pvave prijatelje kuietov spremenili, fo ni lehko veijetuo. Prej bo lisica s petelinom plesala, volk ovcam, medved bučelam, ščuka ribicam prizanašala, kakor pa pravi libeialec za kmetake koristi brezsebicuo kaj storil. Takšua je tudi tukaj. nMa'rburger-Zeitung" nam je pravi uzrok, zakaj bi naj ktnotje sedaj vzdramlli se, takole uaglasila: „bei der Neuwabl fallen die deutschen Landvviibler von der klerikalea Partei ab; die Reste (Cebi, Slovenci itd.) vverden zur Minderbeit herabgedrlickt and es fSUt auch das Ministerium TaafFe, es stUrzt das herrschende Si8tem ... t. j. zbegani nemški kmetje popustijo svoje kon8ervativne poslance, izvolijo liberalce in tako zgubijo Cebi in Slovenci itd. avoje nemške prijatelje ter se potisnejo v manjaino in nemškoliberalna stranka je zopet — na konji. Tojetedaj po izjavah samib nemško-liberalnih listov gkvni uzrok, smoter, cilj in konec vsega sedanjega hrupa na kmetib. Ubogi, zaničevani kmet bi naj onemoglim liberalcem pomagal na konja, da bi bil potem popolnem in za vselej uuičen. Ni toraj za kmeta samega liberalcem mar, ne skrbi jih toliko ne večja ne manjša gruntna dača, glavni cilj je prebivalstvo iznemiriti, s praznim strabom preplašiti in z lažmi zoper njegove najboljše in resnične prijatelje, konservativne poalance, naščuvati in potem pri novib volitvah do zopetnega gospodstva priplezati. No, kolikor poznamo slovenske kmete na Štajerskem, bodo ti podpisovali prošnje, delali pritožbe zoper o6ividuo previ8oko jim vcenjeni eisti dobodek zemljišč pa liberalnim nemškim in nemškutarskim kričačem ne bodo na li¦nance bodili. Za to so predobro podučeni, po lastnih skušnjah pa tudi po našib pridnih in resnicoljubnih slovenskih listib. Pretrduo so prepričani, da je nemški liberalizem pouzro6il propadauje kmetskega stanu in da ga rešijo le narodnokonservativni poslanci. Jednako mislijo tudi 7 ogromnej večini nemški kmetje. Zato bodo pa nemški libei alci po tej kmetskej praski še bolje oslabIjeni in osramoteni pred celim svetom stali!