fehaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno JJin 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno i.'n 35— in mesečno Din 6—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorjeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. plačana v gotovini. Leto II. Ljubljana, dne 15. marca 1930. Štev. 11. ženevska konferenca že pričetek konference je ipokažal, da ne sinemo pričakovati tistih splošno gospodarskih koristi od njenih zaključ-*jovi ki t>i bile v stanu zadovoljiti vse dnžave. Razlike med naziranji in carinsko politiko industrijalnih držav in med agrarnLmi državami ter njihovo carinsko politiko so skoraj nepremostljive. Italija se je v principu izrekla proti “vedbi carinskega premirja, tudi Franca je izjavila, da se projekti carinskega premirja ne krijejo z njenimi gosipo-aP9ko-staibili)zacijskimi načrti, sploh so v«e države pristopile k razgovorom z V8^ nezaupljivostjo in z vsemi mogočimi pridržki, kar je lahko umljivo; saj p® za najdelikatnejša v p ra Sanja naj-'bo'j kompliciranih gospodarskih in 0ančnih problemov. Nekoliko jasnosti je prinesel v razgovore avstrijski strokovnjak dr. Schiil-6r> ki je predlagal, naj bi se razlike ®ied evropskimi — po večini agrarnimi — vzhodnimi državami in njihovimi ‘Odustrijaliziranimi zapadnimi sosedami. V8aj začasno skušale premostiti na ta ®*čin, da bi evropske industrijalne dr-^v® znižale uvozno carino za žito iz evropskih vzhodnih držav za 50 odstotkov. V zameno pa naj bi agrarne države popustile na svoji uvozni carini za industrijske predmete. Temu mnenju se je Pridružil tudi naš delegat dr. Stojkovič. Kakoj. se zdi, ta predlog tudi na strani ameriških držav ne bi naletel na prevelike ovire, ker so evropske agrarne dižave v stanu kriti komaj eno desetino Potrebe žita pri esvropskih industrijskih državah, in bi cena ameriškemu žitu in za carinsko premirje. njegova možnost prodaje na evropskem tržišču ne bila prizadeta. Razgovori na konferenci so bili za cel teden prekinjeni in odkazano posebnim odsekom delo na sestavi pogodbe o mednarodnem sporazumu glede carin. Istočasno pa so zahtevali vsi delegati z ozirom na novo stanje nadalnjih navodil od svojih vlad. Medtem so se vršila tudi privatna pogajanja med posameznimi delegacijami. Dne 8. marca je predložil francoski trgovinski minister konferenci sporazumni osnutek, po katerem naj bi začasno one države, ki nimajo dvostranskih trgovinskih pogodb, ne smele od 1. aprila letos naprej uvajati nobenih carin. Obenem pa se je izjavil, da odklanja sistem ustvaritve evropskih ugod-ncstnih carin, katere naj >bi očuvale zlasti evropske agrarne države. Polog tega je predlagal nekaj tehničnih sklepov glede carinskega izrazoslovja, ki naj bi postalo enotno. Predlagal je tudi sklep za medtarifno konvencijo in za bonbo proti posrednim zaščitnim carinam. Po tem predlogu je z ozirom na stališče agrarnih držav prešla konferenca zopet kjer je bila ob pričetku, dasi-ravno še baje tudi male agrarne države niso upirale posebno tem načrtom. Vendar, kot rečeno, je bilo delo konference s tem pomaknjeno zopet na mrtvo točko...... Šele posvetovanja francoskega trgovinskega ministra z delegati Nemčije in li Belgije so dovedla do načrta, ki naj bi bil obvezen za vse države. Ta načrt je izražen v predlogu, ki določa obvezno za vse države: 1. da se podaljša rok trajanja obstoječih trgovinskih pogodb, 2. da od sedanjih vzajemnih carinskih olajšav ne bodo odstopile, 3. da se bodo pravočasno medsebojno obveščale o morebitni iz-premembi carinske tarife in 4. da bodo odslej uredile vse carinske in trgovin- . ske sporazume recipročno, ali pa jih podaljšale ali pa sporazumno likvidirale. Ta predlog je bil sprejet skoro soglasno ter je nekak zasilni izhod iz nejasnega položaja, ki se je z vedno novimi predlogi še bolj zamotaval. Dasirav-no smo pričakovali v interesu izboljšanja evropskega gospodarstva pomembnejših sklepov, je ta določba tudi nekaj in znači prvi korak k gospodarskemu sodelovanju celega sveta. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) ■Peti in šesti stolpec nam služi za vpisovanje posameznih denarnih zneskov. Ker je s prima noto združena obenem tudi blagajniška knjiga, vpisujemo v prvi denarni stolpec prejemke (debet blagajne), v drugega pa izdatke (kredit blagajne). V prvopisni knjigi morajo biti zabeleženi prav vsi trgovski slučaji, tudi najmanjši in na videz brezpomembni, ker je prima nota edini temelj in vir za vpise v vse druge knjige. Ako smo o tvorili prima noto na podlagi otvoritvene bilance, knjižimo najprej v tej bilanci izkazano stanje gotovine. V našem slučaju knjižimo z dnevom otvoritve kot prvo postavko brez označbe tekoče številke v stolpec »Predmet« : »Saldo blagajne«, (značko pri prenosih blagajniškega stanja istotafco izpustimo) in knjižimo v stolpec debet znesek Din 2.500'1—, ki ga je blagajna prejela iz otvoritvene bilance kot preostanek iz prejšnje poslovne dobe. V slučaju pa, da pričnemo s trgovino popolnoma na novo, je prva knjižba med prejemki vedno »vloženi obratni kapital«, ako je več družabnikov s pred-označbo imena. Znak za obratno glavnico je »G« in ga knjižimo v odgovarjajoči stolpec. Pri prejemkih ih izdatkih v gotovini, kakor tudi pri nobenem drugem vpisu v prima noto ne smemo nikdar knjižiti znaka m blagajniški promet (»D« denar), ker je prima nota že sama po sebi tudi blagajniška knjiga in ne prejetina ter ne izplačuje za lastni račun, 'marveč vedno za druge račune. Njeno sta- nje pa je razvidno itak iz skupnih vsot obeh denarnih kolon ter dobimo saldo blagajne, ako izdatke odštejemo od prejemkov. Vpisi prometa proti gotovini so jed-nostavni in vknjižil jem o po opisanem načinu posamezne prejemke in izdatke v gotovini samo enkrat v stolpec prejemkov ali v stolpec izdatkov z odgovarjajočo navedbo predmeta izplačila in vpišemo v stolpec znak računa za katerega se je izplačilo ali vplačilo izvršilo. Dnevno skupilo vpisujemo ob zaključku vsakega poslovnega dneva pod prejemke z označbo »B« (blago). Ostali, najobičajnejši promet v gotovini sestavljajo predvsem med prejemki (debet): vplačila naših dolžnikov, dvigi ali izposojila pri denarnih zavodih, povračilo preveč izplačanih ali začasno založenih stroškov, prejemki za prodani. inventar, povrnjeni stroški in slično. Med izdatke (kredit) pa knjižimo največkrat sledeča izplačila v gotovini: naša plačila in akontacije dobaviteljem, izdatke za blago, ki smo ga kupili proti takojšnjemu plačilu v gotovini, naše naložbe in vračila denarnim zavodom, izplačani blagovni stroški, izdatki za nakupljeni in v gotovini plačani inventar, izplačila za račun režije, povračila družabnikom ali lastni dvigi Obratne glavnice itd. Za vsako izplačilo moramo zahtevati potrdilo od prejemnika ter ta potrdila opremimo s tekočo številko iz drugega stolpca in jih zbiramo ter hranimo kot priloge. V ' Nekoliko bolj komplicirane so knjiž- )e iaveinblagajniških slučajev, ki sicer * aU'ia Magajne ue iapremenijo, pač pa s°izpre menili obliko in stanje posamez- j1 drugih računov. Te slučaje označimo 'fatko s trgovino na kredit« in jih mo- amo knjižiti vedno dvakrat v denarni M olpec, ker smo za en račun nekaj pre- za drugega pa izdali, dasiravno se H anje blagajne pri teni ni nič izpreme-Kllo. Pri iz\'enb 1 agajniških kmjiabah pridejo Poštev zlasti sledeči računi: Račun dobaviteljev (upnikov). Ker Navadno ne poravnamo takoj vsakega davljenega blaga; moramo pa vkljub en'u našega dobavitelja priznati na rakunu upnikov za dobavljeno blago, knjii-/lm° tedaj, ko smo blago prejeli in irna-1,10 tudi njegov računi v rokah v priinra !loto z odgovarjajočim dnevom med prejemka pod označbo »U« (upniki) cel znesek računa ter v stolpec »Predmet« '■'pišemo priimek in ime dobavitelja z < °stavkom >za fakturo (ali račun) z Ue V sledeči vrsti pa knjižimo J stolpec »Predmet« od njega nam do-avljeno blago, n. pr. »100 kg kave«, ali 'raano kolonijaIno blago«, ali »špece-rijsko blago« itd. ter knjižimo v stolpec ■*Znak< mačko »B« blago iu vpišemo ''•nesetk računa med izdatke (kredit). ta način smo napravili prvopis '‘dobrenja našega dobavitelja ter obremenili za isto vsoto blagovni račun; sta-11 le blagajne pa ostane isto, ker sta oba ‘zneska med prejemki in izdatki jedna-ka. ■ Račun odjemalcev (dolžnikov) (znak •*0«): Prejemke naših odjemalcev za hlago, prodano proti gotovini smo knji- 7-ili v blagajniško štraco za nadrobno Prodajo, ali jo registrirali potom avtomatične registrirne blagajne in celodnevno skupilo prodaje proti gotovini knjižili po že opisanem načinu v prima-noto. Ker pa imamo med našimi odjemalci vedno veliko število takih, ki kupujejo ’z nabavno knjižico in plačujejo šele kasneje, jim vpišemo posamezne zneske nakupa v njihovo nabavno knjižico, katero morajo vedno prinesti seboj, da P« nastanejo kaka nesporazumljenja, istočasno pa jih moramo za skupno vso-to obenem nakupljenega blaga obreme- niti potom prima-note, kar izvršimo na ta način, da opremimo prvo in drugo kolono P. N. z odgovarjajočim datumom in tekočo številko; v stolpec Predmet« vpišemo najprej priimek in ime odjemalca z znakom »O« ter knjižimo v zadnji denarni stolpec »Kredit« skupni znesek nakupa, ker smo jim ta denar takorekoč izplačali (posodili) za potrebno nabavo. Naslednjo vrsto zopet opremimo z istim datumom in sledečo tekočo številko ter v stolpec »Predmet« vpišemo: »na kreditiranem bla- gu« z značko B (blago) in vpišemo v prvi denarni stolpec »Debet« isto vsoto kot prejemek za blago. S tem smo obremenili račun odjemalcev in odobrili račun blaga, blagajniško stanje pa je neizpremenjeno, ker sta vsoti med prejemki in izdatki jednaki. Ako nam odjemalec kdaj kasneje prinese nekaj na račun, vpišemo po že opisanem načinu prejeti znesek pod značko >0« med prejemke (debet). Takih akontacij ne smemo vpisati v štraco za nadrobno prodajo, ker smo našega odjemalca že prej obremenili za nakupljeno blago, in ta prejemek ni več prejemek za račun blaga, marveč za račun dolžnikov (odjemalcev). Račun blaga (znak B): Nakupe blaga proti gotovini vpisujemo po že znanem načinu v prima-noto pod značko »B« in potom knjiženja izplačanega zneska v zadnji stolpec za izdatke (debet). Nakup blaga na kredit vpišemo kot smo to ugotovili že pri opisu knjiženja za račun upnikov (dobaviteljev) tudi med izdatke pod značko »B« s to razli- . ko, da v sledeči vrsti izvršimo dobropis dobavitelju in isto vsoto vpišemo pod • značko »U« (upniki) med prejemke (de- > bet blagajne), ker so nam to vsoto takorekoč posodili. Vpise za račun blaga izvršimo šele tedaj, ko smo blago (ne račun!) resnično prejeli. Račun denarnih zavodov (znak »Z«); Naše naložbe pri denarnih zavodih proti gotovini vpišemo a označbo imena banke pod znakom »Z« v stolpec izdatkov, prejemke od denarnih zavodov v gotovini (dvige in izposoji!«) p a pod istim znakom v stolpec debet (blagajne). Mnogo pogostejši pa so v prometu z denarnimi zavodi izvenblagajniški vpisi, ki jih knjižimo dvakrat. Ako prejmemo od banke obvestilo, da je nekdo od naših odjemalcev plačal pri njej za naš račun gotovo vsoto, vpišemo v priina noto po izpolnitvi datuma in tekoče številke, v stolpec »Predmet;: ime banke z dostavkom »na nakazilu« in knjižimo vsoto pod značko »Z« med izdatke (kredit blagajne). Če se obvestilo glasi na vplačila več oseb ali računov, knjižimo istotako skupno vsoto. — Naslednjo vrsto pa opremimo v stolpcu »Predmet« s priimkom in imenom vpla-čevalca (našega odjemalca) ter dostavkom »za nakazilo« potom {'A) banke ter knjižimo nanj odpadajoči znesek ipod značko »0« v stolpec prejemki (debet blagajne). Lahko se pripeti, da nam je kdo od odjemalcev kdaj plačal preveč, ali sim> mu dolžni kako drugo povračilo, ki smo mu ga nakazali potoni banke. V tem slučaju je vpis obraten (račun »0« _= kredit (izdatek), račun »Z.< == debet prejemek.) (Dalje prih.) Naša trgovina z Inozemstvom. Po statističnih poročilih smo lansko ieto izvozili največ v Italijo, to je skoraj eno četrtino vrednosti celokupnega lanskega izvoza. Isvažali smo v sledeče države: V rednost Odstotek izvoženo v: Italijo Avstrijo Romunijo Nemčijo Grčijo Madžarsko Češkoslovaško Francosko švicarsko 7.ed. ameriške ( Anglijo Bolgarsko Poljsko Argentino Belgijo Egipet Holandijo Alžir Indijo tongleško Maroko Albanijo Turško Malto Tunis V ostalih 53 držav sveta smo izvozili skujpno za 109 milijonov dinarjev ali nekaj več kot 1 odstotek. Naš izvoti je tedaj predvsem usmerjen v srednjeevropske države, od koder tudi največ -uvažamo. Ob lanskem izvozu Španija še ni prišla v ipoštev zaradi pre-kasne ratifikacije trgovinske pogodbe. Pač pa gre lep del izvoza v Italijo na računi Španske, ker je velike količine v Din: izvoza 1.971,248.121 24-88 1.237,802.848 15-63 1.025,448.574 12-94 675,130.643 8-52 584,455.796 7-38 538,414.155 6-80 425,911.272 5-38 316,170.342 399 175,538.997 2-22 ve 125,726.537 1-58 106,483.351 1-34 . 95,966.918 1-21 90,485.133 114 68,301.634 0-86 59,432.459 0-75 55,728.258 0-70 53,662.458 0-68 52,401.198 0-66 50,704.447 0-64 27,388.327 0-35 24,948.686 0-32 18,128.864 0-23 17,174.524 0-22 15,788.434 0-20 lesa, ki so tu naznačene kot izvoz V Italijo, uvozila v Španijo. Uvozili pa smo iz sledečih tujih držav: Vrednost v Din: 1.328,926.679 1.323.912.801 1,188,048.581 823,154.684 490359.444 425,900.670 360,261.383 300,999.792 214,183.703 182,416.302 170,395.688 152,211.323 113,554.137 98,299.068 76,602.384 73,289.284 49,679.307 41,233.664 22,217.880 19,773.204 16,466.994 11,749.275 11,068.476 10,358.669 na prvem Uvoženo iz: Češkoslovaške Avstrije Nem&ije Italije Madžarske Angleške Zed. ameriške države Francoske Brazilije Rumunije Poljske Indije angleške Švicarske Holandije Belgije Grške Argentine Ceilon Indije Holandske Švedske Kine Urugvaj Turške Rusije Glede uvoza stoji Češkoslovaška in ji tesno sledi Avstrija, obe državi, ki se vkljub visoki aktivnosti v trgovanju z našo državo poskušata obdati a carinsko-obrambnim zidom za naše uvozne proizvode, da bo na ta način naše gospodarstvo v trgovanju z njimi še bolj pasivno kot dosedaj. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Odstotek uvoza: 17’50 17-43 15 64 10-84 6-46 5-61 4-74 3-96 2-82 240 2-25 200 1 51 ' 130 102 0-96 0 65 - 054' 0-29 026 0-22 016 015 0-14 mestu Gospodarske beležke. Dbčni zbor celjskega trgovskega gremija. ^ torek 11. t. ni. se je pod predsedstvom g. R. Stenmeekega vršil občni z or Gremija trgovcev v Celju. Poročilo Predsednika je obravnavalo pereče I eve hmeljske krize in krošnjarstva obsegalo tudi poročilo o novem poslopju gremija. » *z tajniškega poročila posnemamo, da s ®ie gremij 285 članov, izmed katerih 'Tj’* trgovske posle le 226. Protokolira-n'h je 98( neprotokoliranih pa 167 obratov. Proračun predvideva 13.500 Din dohodkov ter 62.069 Din stroškov. Primanjkljaj v znesku Din 48.569 je krit z »klado, ki ostane ista, kot je bila doslej. Občnemu zboru ,je sledilo predavanje tfS*°Pnika Zveze trgovskih gremijev, g. Kaiserja in debata o podaljšanju vajence in pomočniške dobe na 7 let. Občni zbor gremija trgovcev v Brežicah Za politični okraj Brežice se vrši dne t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Brežicah. Društvo za izvoz poljskih pridelkov. Pod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo g. Demetroviča je te dni v Beogradu sklenila konferenca iz-'oznikov kmetijskih produktov in zastopnikov zadružnih zvez ustanoviti ^Društvo za izvoz poljskih pridelkov« s aedežem v Beogradu in z zastopstvi v V8eh važnejših trgovskih centrih v inozemstvu. Uprava društva bo sestojala iz 4 predstavnikov države in zastopnikov zadružnih zvez ter izvoznikov. Finančna sredstva da država in zadružne zveze. Društvo ne bo prodajalo kmetijskih proizvodov za lasten račun, temveč kot komi-sijonar. Glavne naloge novoosnovanega društva so: 1. onemogočiti slab vpliv ino-'^mskih posredovalcev pri našem izvoznem blagu, ki se bo odslej predstavilo kot enotno blago v inozemstvu; 2. v notranjosti bo vršilo društvo kontrolo nad Produkcijo za izvoz namenjenega bla-8® in skrbelo za pospeševanje kmetij- stva; 3. bo skrbelo za primerno propagando v inozemstvu in pazilo, da bo naše izvoženo blago popolnoma pripravljeno ter tudi kvalitativno odgovarjalo zahtevam inozemskih tržišč. Kot predmeti izvoza so predvideni zlasti: vse vrste žita in drugih poljskih pridelkov, sadja, vina itd. Društvo bo igralo v našem gospodarstvu nedvomno zelo važno vlogo ter dvignilo izvoz, ceno in dobro ime naših produktov v inozemstvu. Povišanje trošarine na pivo. Po izjavi pomočnika finančnega ministra g. Gospodnetiča bo povišana trošarina na pivo za 70 par pri litru, od katerih gre 30 par v državno blagajno, 40 par pa v občinsko blagajno, da se na ta način občinam nadoknadi dohodek iz zmanjšane trošarine na vino. Istočasno pa bodo izvozne premije za vino zvišane od dosedanjih 40 Din na 100 Din za hektoliter. Vinski destilati dobe tudi znižano trošarino od dosedanjih 23 Din na 14 dinarjev /a hektolitersko stopnjo. Obenem pa se je sklenilo nakupiti za 12 milijonov dinarjev vina za bolnice in za vojsko. Carine prost utoi plemenske živine. Kmetijski oddelki banskih uprav so po nalogu kmetijskega ministra dolžni izdajati potrdila za carine prosti uvoz plemenske živine našim uvoznikom, ako so prej veterinarskemu odseku kmetijskega ministrstva vložili tozadevne prošnje, v katerih so navedli: imet naslov uvoznika in kdaj želi uvoziti, predmet uvoza, provenijenco uvožene živine, transitne države, preko katerih se živina uvozi in v poštev prihajajoče veterinarske postaje ter na katero obmejno postajo pride uvožena živina. Zakon o zdravstvenih občinah in bol-cah. Novi zakon o zdravstvenih občinah, stopi v veljavo čez en mesec. 'Po določilih tega zakona so obvezne zdravstvene občine v mestih z več kot 4 tisoč in kmečkih občinah z več kot 6000 prebivalci. Zakon odreja, da morajo zdravstvene občine z deset tisoč prebivalci vzdrževati enega občinskega zdravnika in eno sestro strežnico ter za vsakih nadaljnih 10 tisoč prebivalcev zopet po enega. — Občine z do 15.000 prebivalci so obvezane imeti samo enega zdravnika ter je dolžnost nastavitve drugega odvisna od posebnih razmer in naročila zdravstvene oblasti. Na vsakih 5000 do največ 10.000 prebivalcev mora biti po ena kvalificirana občinska babica. Občine se lahko za vzdrževanje občinske babice združujejo. Zakon o bolnicah deli bolnice v državne, banovinske in občinske. — Kot državne bolnice prihajajo v poštev bolnice v Beogradu, iNišu, Skop-lju, Novem sadu in Sarajevu ter umobolnici v Stenjevcu, Kovini, Toponici in Beogradu. V sporazumu z občinami pa zamore prevzeti minister za socijalno politiko v soglasju z občinami v državno upravo tudi bolnice v Ljubljani, Banjaluki in Splitu. Mesta 7, nad 20.000 prebivalci morajo graditi lastne bolnice. Bolnice morajo imeti brezplačen ambulatorij za pregled in zdravljenje ubožnih slojev. — Na državne stroške se bodo zdravili ubožni bolniki, ako bolehajo na odprti tpheilkulozi, duševnih in veneričnih boleznih. , Umesten sklep. Udruženje trgovskih potnikov v Zagrebu se je v sporazumu z domačimi trgovskimi podjetji in trgovci odločilo po-kremti akcijo za zaščito in pomoč domačim trgovskim potnikom ter sestavilo resolucijo, s katero se inozemske tvrdke, ki potom svojih — tudi inozemskih potnikov prodajajo svoje''blago v naši državi, pozivajo, da morajo imeti v naši državi stalnega zastopnika, našega državljana, s (katerim ibi bil šele njihov — inozemski potnik upravičen posečati odjemalce. Ta sklep je tem umetnejši, ker ima večina inozemskih tvrdk kot svoje zastopnike v naši državi tuje državljane, dočim so naši ljudje brez posla in zaslužka. Med trgovci je našla ta akcija ugoden odmev ter zagotovilo vsestranske podpt>re. Statistika tujskega prometa. Tujsiki promet predstavlja važno p°' stavko naših narodnih dohodkov. Zveza za tujski promet vodi o posetu tujcev natančno statistiko, ki bo izkazovala v pretečenem letu po vsej priliki okoli .38® tisoč turistov. Ako računamo, da prinese vsak tujec povprečno samo 1000 Din v' našo državo, gre tu za dohodek 350 milijonov dinarjev. Po vsej priliki pa je ta številka znatno višja. Doslej so znani podatki za Dravsko banovino, Hrvatsko primorje in Gorski kotar ter za Dubrovnik z okolico, dočin' podatki za ostale dele naše države še niso znani. Dravsko banovino je posetilo v pretečenem letu 58.810 turistov, Hrvatsko primorje in Gorski kotar 51.702 in Dubrovnik z rivijero 35.210 turistov. Po narodnosti, oziroma državni pripadnosti so bili posetniki teh krajev i® sledečih držav: Dravska Hrvatsko Dubrovniška banovina primorje rivijero Jugoslavija 35.353 23.745 15.123 Nemčija 5.574 7.770 8.693 Avstrija 5.3/57 9.770 4.206 Cehoslovaška 2.642 6.324 4.292 Madžarska 2.193 1.505 499 Ostanki odpadejo na različne druge narodnosti. Da ima Dravska banovim* največ posetnikov iz naše države, je iskati predvsem v dejstvu, da Slovenijo posečajo turisti zaradi njenih alpskih naravnih lepot. Seveda pride tudi večina inozemcev samo radi alpinizma, če izvzamemo nekaj mirnih gorskih letovišč. Vsekakor pa kažejo te številke, da ,ima za inozemce naša revijera večjo privlačno silo. Carinski dohodki. Glasom statističnega poročila generalne direkcije carin v Beogradu sp znašali dohodki iz carin v prvih desetih mesecih tekočega proračunskega leta, t. j. od 1. aprila 1929 do konca februarja letos skupno 1395 milijonov dinarjev, d oči ni je bil s proračunom predvidevan za to dotbo dohodek 1357 milijonov dinarjev. Tedaj je državna blagajna prejela v tem času 38 milijonov, dinarjev 'ječ kot )p bilo predvideno s proračunov. V isti dobi pretečenega proračunske- Ra leta 1928/29 so znašali skupni carinski dohodki 1434 milijonov Din, dočim i® proračun predvideval 1517 milijonov dinanjev dohodkov. Tedaj se je v pretečenem .proračunskem letu v prvih desetih mesecih prejelo 83 milijonov dinarjev manj kot je 'bilo predvideno. Državni dohodki iz taks in trošarin. Po zaključku državnih računov koncem meseca februarja, s katerim je obenem zaključena doba desetih mesecev proračunskega leta iz taks in trošarin v prvih desetih mesecih sledeče vsote: Državne takse, skupni dohodki ®in 790,854.000’63, dočim (je bilo s proračunom predvideno 784’6 milijonov dinarjev. Vozarinske takse, skupni dohodki 184 bilijonov dinarjev. Proračun je predvideval 215 milijonov Din. Skupni državni dohodki iz taks in trošarin so itedaj tekom prvih desetih Mesecev tekočega proračunskega leta izkazovali 974-8 milijonov Din, dočim je bilo s proračunom predvideno 999-6 •Milijonov Din; tedaj smo v tekoči dobi 24'8 milijonov Din manj prejeli kot je predvideval proračun. Iz tega naslova so znašali v istem času pretečenega proračunskega leta 1928/29 dohodki 912-1 milijonov Din; tedaj so letošnji državni dohodki iz taks in trošarin za 62-7 milijonov dinarjev večji. Elektrifikacija Ljubljane. Te dni ibodo predane obratu nove električne instalacije, s katerim se bo zamoglo proizvajati okoli 6000 konjskih sil. Tehnično je s tem za dogledno dobo vprašanje elektrifikacije Ljubljane rešeno, ostane pa še vedno odprto pereče vprašanje pocenitve toka, ki je v Ljubljani razmeroma zelo drag, kar posebno občutijo trgovci in obrtniki. Izseljevanje iz naše države. Po statistiki izseljeniškega komisari-jata v Zagrebu se je pretečeno leto iz-selilo iz naše države v inozemstvo 33.719 oseb, in sicer 18.525 v prekomorske države. V teh Številkah pa niso všteti sezonski delavci, ki odhajajo samo na za- časno sezonsko delo v Rumunijo, Madžarsko itd. Izseljevanje se je gibalo v sledeče države: 1929 1928 Argentina 6688 7484 U. S. Amerika 4792 4796 Uruguay 1168 1892 Kanada 4030 5921 Brazilja 636 499 Chile 279 375 Avstralija 205 436 in razne druge prekomorske države v manjših množinah. V evropske države pa se je izselilo lansko leto v Francijo 9064, Belgijo 3349, Nemčijo 1198, Luksemburg 948, Holandsko 546 in razne v druge države v manjših grupah. Izseljevanje v prekomorske države se je lansko leto znatno omejilo. Poleg tega pa se je vrnilo lansko leto 5992 izseljencev iz prekomorskih držav, dočim se je leta 1928 vrnilo le 5827 oseb. Jugoslovensko - angleško trgovsko društvo. V Londonu se je ustanovilo »Jugoslo-vensko-britansko trgovsko društvo*' z nameno, oživiti trgovske vezi med obema državama ter je že stopilo v stik z našimi in angleškimi interesenti. Ponovna dražba kož divjačine na ljubljanskem velesejmu se vrši 25. marca t. 1. Izvoz orehov v Poljsko. iPoljski trgovci se zelo izanimajo za naše suhe slive in marmelado. Poleg tega pa potrebujejo poljske tovarne čokolade in slaščic večje množine orehov. Pošiljajo se v zabojčkih po 25 kg. Cena je odvisna od kvalitete ter se prvovrstno blago lažje proda za višjo ceno kot slabo za nižjo ceno. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PBOJA‘! Letošnje publikacije Ljubljanskega velesejma. Z letošnjo velesejmskd prireditvijo praznuje Ljubljanski velesejem svojo m desetletnico. V dostojno proslavo tega jubileja izda uprava velesejma spominski spis »Ljubljanski velesejem ob desetletnici«, ki bo v lepih besedah in slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približno 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših najboljših gospodarskiih strokovnjakov. Preko 70 slik bo dičilo ito knjigo. Del sipisa bo prikazal tudi razvoj in stanje onih domačih podjetij, ki se za to zanimajo. Tozadevno se je obrniti na upravo velesejma. Knjiga iziide v visoki nakladi. Ob velesejmu pa izide oficijelni sejemski katalog v samozaložbi tvrdke Aloma Compagny v Ljubljani, ki je edina upravičena zbirati oglase za to publikacijo in kateri naj pošiljajo tvrdke tudi klišeje k svojim oglasom. Naše trgovske akademije. V državi imamo sedaj dvajset trgovskih akademij, ki jih obiskuje 3750 dijakov. Sedeži akademij se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Saraijevu, Subotici, Splitu, Nišu, Dubrovniku, Sk opiju, Vel. Bečke-reku, Zemunu, Novem Sadu, Biitolju, Brčkem, Soonboru, Subotici, Podgorici in na Sušaku. Kolekovanje kartotečnega knjigovodstva. Kot vse trgovske iknjiige, je tudi kartotečno knjigovodstvo ipodvrženo koleko-vanju. Doslej je bilo treba vsak list zase kolekovati, in je davčna uprava kolek uničila. Po odredbi finančnega 'ministra ipa kolekovarnje kartotečnih listov odpade in dobe namesto tega davčni uradi posebne štampiljke, na katerih bo potrdilo o plačana taksi, ki »e bo odslej plačevala v gotovini. Po širni Grozeče naraščanje brezposelnosti. Da vprašanje brezposelnosti ni samo pri nas eden najaktualnejših gospodarsko - socijalnih problemov, dokazuje zadnja debata v angleški zbornici, pri kateri je Lloyd George ugotovil, da je bilo ob nastopu sedanje delavske vla- Polom »Pučke štedioniee« t Somborn- Ljudska hranilnica v Somboru, delniška družba, je padla v komkurz. Sodo® komisija je ugotovila, da rima podjetje okoli 2 milijona dinarjev pasiv in -r niikake imovine. Glavni krivec je ravnaitelj, ki je ime' sam 80 odsitotkov delnic v svojih rokah-. Pobegnil je v inozemstvo in je za njim izdana tiralica. . Oškodovani so zopet po večini mali vlagatelji, ikri so jih privabile visoke obresti. Tvorniea svile t Osijeku. Veliko linozemsko podjetje, ki ima svoje itvornice v Češkoslovaški, Avstriji in Madžarski, je od občinskega sveta v Osijeku dobilo dovoljenje za zgraditev tvornice za svilo, ki bo zaposlovala okoli 200 delavcev. Z gradbo se prične in konča še letos. Poživitev izvoza živine preko Soluna. Izvoz živine v Egipt preko Soluna se je ta teden znatno dvignil, tudi cene so se Izboljšale. Konkura. Peter Pire, Dolenji Logatee 41 a. Prvi zbor upnikov 18. marca, oglasitveni rok do 15. aprila, ugotovitveni narok 3...maja pri okr. sodišču v Logatcu. afv, • Prisilna poravnava Lager - Neckerman Flora, trgovk« v' Celju. Prvi narok 29. marca pri okrožnem sodišču v Celju. Odprava konkurza. Gostinčar Maks, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. Konkutz Odpravljen,' ker se je sklenila prisilna poravnftva. ’ • n ' • r • ,*t n svetu. de v Angliji 1,100.000 brezposelnih, da pa je to število sedaj že prekoračilo poldrugi milijon. Anglija ima celo posebnega ministra za brezposelnost, a , vsa dobra volja sedanje delavske vlade« r in .vse številne socijalne odredbe katastrofalnega naraščanja brezposelnosti ni- š« n,°gle zajeziti, nasprotno: narastlo je 6am^n°^° Polgarski lev —41 —41 1 češkoslov. krona 1-682 168 1 francoski frank 2-222 2-22 1 grška drahma —■7380 —73 1 hol. goldinar 22-75 22-72 1 italijanska lira 2-972 2 96 1 kanadski dolar 56 30 56— 1 madžarski pengo 992 9-90 1 nemška marka 13-55 13-53 1 poljski zlot 6-35 6-35 1 rumunski lej —•337 -■34 1 švicarski frank 10-958 1096 1 španska peseta 703 695 1 turška lira 26— 26— Pri nekaterih valutah je opaziti ne- .znatno nazadovanje, d očim je dinar mednarodno čvrst. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-110 41j5—415150, za december 415—420! 7% Blairovo posojilo KM, 8% Blairovo posojilo 93’5, investicijsko posojilo 81 do 84-50, agrarne obveznice 51—5150. Državni papirji so se ponovno okrepili. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 850—855, Kreditni zavod 165, Združene papirnice Vevče 130, Ruše 250 do 260, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8550, Trboveljska premogokopna 460 do 465, Union 208. Privatni efekti so stabilizirani, razen papirjev Praštedione, ki so tekom tedna padli od 930 na 850 ter »Trboveljske«, ki je nazadovala cd 482 na 460. >Tribnna< P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Lesni trg. Lesna trgovina in Rusija. Pretečeno leto je bil izvoz ruskega le- usmerjen predvsem in skoraj izključno v Anglijo ter napravil znatno škodo vsem severnoevropskim lesnim izvoznikom, zlasti poljskim. Ker pa letos Rusija nima pogodbe z Anglijo, je njen izvoz usmerjen preko Sredozemskega morja. Velike množine ruskega lesa preplavljajo južno-evropska pristanišča, zlasti Solun in Genovo. Naši lesni trgovci pripravljajo za prihodnje dni veliko zborovanje v Beogradu, na katerem se bo razpravljalo o obrambnih korakih proti navalu ruskega lesa. Dobava. 20.000 komadov hrastovih pragov nabavi dne 22. marca direkcija državnih železnic v Zagrebu. Na Ljubljanski lesni bonzi se je promet nekoliko poživel, vendar ne doseza pričakovanega prometa. Cene lesu iranko nakladalna postaja ge gibajo v sledečih mejah: Smreka — jelka za m3: hlodi I., II., monte od 200 do 240 Din, brzojavni drogovi od 240 do 260, bordonali merkantilni od 320 do 340, trami merkantilni od 275 do 300, ško-rete, konične, od 16 cm naprej od! 630 do 650, škorete paralelne, od 16 cm naprej od , 675 do 690, škorete, podmerne, do 15 con od 500 do 540, deske-plohi, kon., od 16 cm naprej od 500 do 550, deske - plohi, par., od: 16 cm naprej od 550 do 580 Din. xi Bukev za m1: deake-plohi, naravni, ne-obrobljeni od 450 do 500, deske-plohi, naravni, ostrorobi od 650 do 750, deske - plohi, parjeni, neobrobljeni od 660 do 700, deske-plohi, parjeni, ostrorobi od 900 do 1000, te-stoni od 450 do 480, tavolete od 900 do 1000 Din. Hrast za m3: hlodi, I., II. od 400 do 550, bordonali od 1300 do 1400, deske - plohi, neobrobljeni boules od 1300 do 1350, deske -plohi, neobrobljeni merkantilni od 1000 do 1100, deske-plohi, ostrorobi (podnice) od 1350 do 1400, frizi od 1100 do 1300 Din. Drva za 100 kg: bukova, suha 18 do 19, hrastova, suha od 15 do 17 Din. Želesniški pragovi: 2-60 m, 14 X 24, hra' stovi komad od 53 do 56 Din. Oglje: bukovo za 100 kg od 84 do 86 Din. Povprašuje se po sledečean blagu: Bukovi krljički, 1 m dolžine, od 25 ido 30 cm premera, blago zdravo, gladko. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Smrekove deske I. (brez grč), na eni stra- riphoi-,. neoljr°bljene, od 16 cm naprej, v 4 j 1I«a 24» 48 mm, v dolžinah od Postaja n' ^ena franko vagon nakladalna 2-9na°n}. Parien' neobrobljeni plohi, prima, i»' j jn 4-40 m dolgi, 45 in 50 mm deb. in oh 0V* neobrobljeni, prima, 70, 80 šiKni I2m’ 0(1 2-20 1,1 dolž. naprej, od 30 om § it n ”aPrei- s toleranco 10% od 25—29 cm stojna’ 8U^a ro*)a- Cena fco vagon itieja Po- tesan' glava/glava: 40 kom. dolži-dnlJ- m’ debeline 24/29 cm; 40 komadov dnv*j6i^^ m» debeline 24/29 cm; 40 konia-m^„?lne3 ni, debeline '24/29 ctfij 76 ko-frnni?V ^'ne 8 m, debeline 13/16 cm. €eha “40 vagon nakladalna postaja; • ■ Več atirii vaS°nov smrekovih letvic za dobavo v ca C’vmaiu 1830, kakor sledi: dve tretjini H',fP * 68 mm, ena tretjina ca. 24 X 48 mm, y1 v? 0-65 m. nov6 ,množino rdečega borovega, meces-br.e^a Jn bukovega lesa, I., brez srca in ez grč, v širini od 38-5 cm naprej, k« ,Va8°n desk, 18 mm, Smreka, jelka, fran-vagon nakladalna postaja,-ka~ n * va8°ne desk, 24 nun, monte, snire-’ Jelka, franko vagon -nakladalna postaja. lov'K 8u^cesivno dobavo < se išče: 240 m3 je-n’~* Podnic, 38 ram, IV. vrste, paralelne, be "'I ne Sirine i*1 300 m3 jelove kratke ro-’ ^4 mm, od 1 do 3-50 m, vezane v svežnje, z navedbo cene, franko vagon nakladalmr postaja, 1 do 2 dopijona bordonalov, od 27/28 do 40/40, večina od 30/30 cm naprej, od 6 do ’ 12 m dolžine. Bukovina, naravna, ostroroba, očeljena, 1 suha, od 14 cm naprej, od 2 m dolžine na-! prej: ca. 3 m3 od 48 mm, ca. 10 m3 od ; 58 mm, ca. 1 ‘A m3 od 78 mm, ca. 'A m3 od 98 mm; cena franko vagon meja Postojna. Bukovi pragovi, kateri so bili pri prevzemanju izločeni kot škart, se rabijo v večji množini; cene naj se stavijo franko vagoir ;Sušak pristanišče ali franko vagon meja Postojna tranzit. Trami; -debelina: 3/3; dolžina: 4 m 20,. 5 m 20; debelina: 3/4: dolžina: 4 m 20, 5 m 20, 6 m 20; debelina: 4/4; dolžina 4 m 20, 5 m 50, 6 m 50, 7 m 50, 8 m 50; debelina; 4/5; dolžina 4 m 100, 5 m 100, 6 m 100, 7 in 100, 8 m 100, 9 m 50, 10 m 5; debelinar 5/6; dolžina: 4 m 50, 6 m 50, 7 m 100, 8 nr 100, 9 m 100, 10 m 50; debelina: 6/7; dolžina: 4 m 20, 6 m 30, 7 m 30; debelina: 6/8 al» 7/8; dolžina: 5 m 50, 6 in 50, 10 m 50, 11 m -20, 12 m 20, 13 m 20, 14 m 20; debelina: 7/9 ali 8/9; dolžina: 5 m 50, 6 m 50, 7 m 50r 8 m 50, 9 m 20, 10 m 20, 11 m 10, 12 m 10r 13 m 10, 14 m 10; debelina: 8/10 ali 9/10; dolžina: 6 m 50, 7 m 20, 8 m 20, 9 m 20, 10 m 20, 11 m 10, 12 m 10, 13 m 10, 14 m 10-Cena franko vagon nakladalna postaja. Praktični nasveti. , Kako ohraniš gnjati in slanino. Gnjati in drugo na pol prekajeno ali prekajeuo slanino ohraniš skozi leto na ta način; Natresi v zaboj "Novega pepela in ipoloži nanj dobro v zavito gnjat, katero zapet potre-r8 z bukovim pepelom. Potem dodaš {•?9Se* l?aftnotako v papir zavite kose in lih sopet potreseš s pepelom. fcaboj hrani na suhem, ne pretoplem Pr°3toru. ta način obvaruješ slanino pred ^fesom in golaznijo ter jo ohraniš Sv®žo skozi celo leto. Pred uporabo ko-Se dobro obriši ali osnaži z ostro ščetko. J*»praTa kamenitih predmetov. Kamenite predmete, plošče, korita, v»ze itd., ki so oskrbljeni lepo in trajno Popraviš, ako očistiš oškrbljeno mesto/ .namažeš s tekočim steklom ter za-ftlaš z zmesjo iz vode, dveh delov ce-?8nta in! enega dela ostrega peska. V j^t-ih urah se zmes strdi, da je često rsa od kamena in drži' dobro, ako si uporabil pred zakrpanjem tekoče steklo. Nevnetljiv bencin. Bencin igra v gospodinjstvu kot čistilno sredžvo zelo važno vlogo. Za čiščenje madežev na blagu rabimo vedno najlažji bencin, ki se zelo rad vname. Vnetljivost lahkega bencina odstraniš, ako raztopiš v njem nekoliko amonija-kovega mila, ki ga dobiš v lekarni ali drogeriji. Tudi kot čistilo bencin s teni dodatkom ne izgubi ničesar. Lepilo za etikete. Zelo dobro lepilo za etikete na steklo, porcelan in kovine si pripraviš s sledečo raztopino v posodi, ki drži pol litra na ta način, da deneš vanjo 50 gramov arabskega gumija, 50 gramov glicerina, 18 gramov traganta in en gram timija-novega olja ter doliješ toliko vode, da vsa zmes vsebuje .pol litra. Najprej zmešaj arabski gumi in tra-gant, ga precedi ter šele potem dodaj; ostalo. Gospod sveta. Roman bodočnosti. ».Nismo ravno bedaki,« pritrdi Eskan-de, »vendar bi moral Tokra vedeti, da tudi njegovim vernim ni vrana mozga izpila. Ako kdo meče rokavico celemu svetu, mora biti vedno pripravljen, da se mu rokavica vrne na kakršenkoli način prej ali slej. Neverjetno je, kolika lahkomišljenost se skriva za samozavestjo.« »Res je, vendar zamoremo o njem reči, da dela za vzvišeno idejo, če tudi z zahrbtnimi sredstvi: za osvoboditev svojega naroda.« Eskande pritrdi. Tako razgovarjajoč sta prispela v Vierville. Oba sta bila pošteno utrujena. Poleg tega je pričela Bskandeja noga zopet boleti tako, da je zaprosil venomer .pojočega Verdoja, naj umolkne. Med tem je tudi vlada vestno izvrševala vse kar je stalo v Eskandajevem načrtu. Nihče ni več okleval pri izvrševanju prejetih zapovedi. Vse izdane naredbe so bile izvršene brez odlašanja. Pametne odredbe so predvidevale vsako možnost. Predsednik vlade je že slavil zmago. Že naprej je užival slavo triumfa, ko stopi pred parlament in mu sporoči, da je po .njegovi inicijativi uničena moč Radžev-zraka, zagonetnih gospodarjev ognja in mraza. Naravno mu ni prišlo na um, da bi delil slavo z Eskandejem, dasiravno se je dobro zavedal, da sta uspeh in izvedba načrta odvisna samo od njegovega dela in samo plod njegovega razuma. — Saj bo tudi v inozemstvu lepše zvenelo poročilo, da je to delo državnega vodje kot bi se čulo poročilo o velikopotezni akciji navadnega novinarja. Že ko se je mračilo to noč so krenile posadke iz okoliških mest proti gradu. Artilerija je prispela z železnico ter zavzela odrejene pozicije, še predno sta novinarja izvršila svoje opravilo pri miniranju rezervoarja. Aeroplani čakajo, pripravljeni v skritih pozicijah znaka, da se dvignejo v zrak. Morska pota so zasedena, da tudi je beg po vodi onemogočen. lAli Tokra ni slišal vsega tega? Mar (Nadalj evanj e.) so tudi živci njegovih pomočnikov otopeli? Ko zjutraj novinarja vstaneta, je Vierville sličil garniziji. Takoj se odpravita k glavnemu komandantu čet. Eskande je nosil v žepu prepustnico ministrskega predsednika, ki je bila zanj najbolje priporočilo. Ker je to jutro prispela tudi Žsrmena, se pridruži novinarjema. A niti Žerme-na, niti Verdo se ne sineta približati gradu; propu-sitniea se je glasila samo na Eskandejevo ime. On skomizne srdito z rameni, a doseči ne more ničesar. Ob štirih in pol pričnejo čete nastopati proti gradu. Med tem so seveda tudi prebivalci gradu iaprevideli, kaj je nastalo okoli njih v navidezno mirni noči. Konec indijskega kneza. Ob rani uri je prebudil Ravana svojega gospodarja, epavajočega na razkošnem indijskem divanu, precej brezobzirno. Tudi Ravano so prebudili sluge na isti način, poročajoč mu, da se opaža v ravnini sumljivo gibanje uniformiranih ljudi ter se od časa do časa čujejo iz daljave znaki rogov. Ravana je skočil z daljnogledom na grajski torov, da se prepriča o resničnosti poročila. Ko je naperil dalnjogled na morje, je opazil na obzorju temne črte velikih oklopnjač, ležečih mirno na gladini in topovska žrela so bila naperjena proti Hoku. Okoli teh negibnih morskih velikanov so švigale hidre tor-pedovke, obkrožajoč matične ladje, kot jata morskih ptic. In ravnina je v resnici posuta s celo vojsko, nastopajočo proti gradu v bojnem redu. Tedaj je šele Ravana odbrzel, da prehudi gospodarja. Tokra Dazi Pal izprva ni hotel verovati. Tudi on pohiti na streho. Njegove orlovske oči so takoj ugotovile, da se Ravana ne moti. Njega to he razburi, dasiravno ni pripisoval begu ujetnice nobenega večjega pomena. Prepričan je bil, da se novinar-pač ne bo upal nastopati proti tistemu, ki ima v rokah . ©mogočni kiristalopyr, boječ se njego-v grozne osvete. Oči vidno se je motil racuinu. Ej, drago mu poplačajo to! tak • Van.a<<’ krikne gromko, pripravite °J avijone na krov. Jaz pridem čez v,° 11 ro’ a prej naj se dvignejo v zrak y d na*a letala z vsem kristaloipyrom. " *en°j 1,10ra iti tudi Lamber. p vijoni naj se razdele v dve skupini! £jPVa sku«piaia naj z največjo naglico uni-b ^en 'v ravnini, druga naj udari na rodovje! Pokazati jim hočem, kako iz-y a> kadar se razjezim. Vidim, da so v ?®t Pohabili. Mi imamo še vedno do-“i krist.aiopj.ra^ ^ja zamoremo zahtevati Težko njim, ko se vrnem v I Iskrine odločne besede in njegova adnokrviiost sta povrnila Havani pri-•'0. st duha in mu dale novo moč. In-.‘I60 oddrv.i izvršiti povelja. Med terni radža na prsih prekrižanih rok sre-0Pazoval okolico. Oni z morja, pa tu-,! °d kopnega so in ogli videtti njegov ©stdči lik, jasno začrtan v jutranji sve-'■ Ravnokar se je zdanilo. stoji tako, še vedno samozavesten Obvestilo 1 MANufaKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri Škofu*, bjubljana, katera obstoja že preko J™ let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in Vse v to Stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, ka-?°r tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je Povečala svoje trgovske lokale v celo . prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago lz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zVez jako . ugodne.’ Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. ^a mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAIIC ..PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA U*iadHrt—' IMarska «H(i — Prad Skotila _ (h- •• in ne dvomeč v poraa-svojih nasprotnikov, se začujeijo močne, zaporedne, naglo si sledeče eksplozije, da se strese grajsko zidovje kot ob hudem potresu. Di-namitme Iminbe pod dvigali so eksplodirale. Zaman so vsi napori, da bi spravili dvigalo v obrat. Dvesto petdeset izurjenih in brezmejno vdanih avijatikov stoji poleg pripravljenih strojev v popolnem obupu:’ niti en sam stroj se ne more dvigniti na krov ... Da, neodpustljivo neprevidnost so zagrešili, ker pdso iračunal z možnostjo, da se nekoč- dvigala pokvarijo. Toda radža ni hotel delati na krovu novih odprtin, boječ ,se, da hi ne vzbudil surnnjo, ki bi zaanogla Ikamu odkriti, čeumi služi ravni krov in velike odprtine ter na ta način razkrinkati pravi namen gradu. — Alko hi hotel sedaj spraviti v zrak en edini avijon, bi ga marali razstaviti v podzemlju ter poedine kose znositi na streho in ga šele tam znova montirati. Obupani, pobiti stoje sedaj vsi zbrani okoli radže, ki je sam prihitel s krova, da vidi, kaj se .je-•zgodilo. Nd vrafift grada se čujejo močni udarci. Sluge prihite ter javijo radrži, da stoji pred vhodom odposlanstvo sovražnikov. Bil je nek kapetan v spremstvu Eskandeja. Pred njima stoji vojak, noseč zastavo v roki. (Dalje prih.) Motvoz Grosuplje. Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! NAJCENEJE •. i-dT'1 kupite papirje, pisarniške, " šolske, tehnične potrebščine, trgovske knjige in si pre-. ’ skrbujete t i s k o v'i n e pri Iv.Bonač S Ljubljana—- Šelenburgova ul 5 Knjigoveznica Poseben gramofonski oddelek GOSPODJE TRGOVCI! PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO KOLINSKO CIKORIJO! ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiitniii^ =5 Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni 2: S prašek tedaj izrecno zahtevajte Or. Oetkerjev pecilni s H prašek in Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor, s ss ker se lahko pripeti, da trgovec na to pozabi, tedaj dobite slabe po- Es == snetke naših izdelkov. Motako pazite na zavarovalno znamko „ Svetla js S glavau ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto. — Ako pri S gg Vašem engrosistu ne dobite Dr. Oetkerjeve izdelke, tedaj pišite direktno S ss na tovarno Dr. Oetker, Maribor, katera Vam na željo pošilja tudi S S ------------------------------— najmanjši kvantum. S liniiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tiskovine ki jih potrebujete ir Vašem poslovanju: ‘ Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najniijih cenah Tiikarna »MERKUR" Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 • Telefon 2552 4» večja naročila tahtevajte proračune! .V1NOCET" Toverea vlntkege kte*. d* a o. i. LJUBLJANA nudi na|flne]il ln naJoltu.nc|ll nomlznf tels BBMBBBBHiB vin. Zahtevajte ponudbo TeHnlCno In hl0l|enlCno n.Jmodein.J« urejena ktiarn.