\ Ugotovitve četrtletnega poslovanja Finančni rezultat izpod predvidevanja 2 V tej številki objavljamo informacijo in ugotovitve o letošnjem četrtletnem poslovanju. Sklepe in ukrepe DS TOZD še proučujejo in na njihovi osnovi pripravljajo določene akcije. Pri tem je tudi važna ugotovitev, kako se izvaja akcijski program, ki je bil sprejet v začetku leta v zvezi z devalvacijo in ukrepi za izboljšanje finančnega stanja podjetja. Rezultati poslovanja v I. kvartalu 1973 so bili predvsem pogojeni s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi in splošno nestabilnostjo na svetovnem trgu, katerega posledica je monetarna kriza, kar je v mesecu februarju jugoslovansko gospodarstvo privedlo do ponovne devalvacije. Predpisi s področja gospodarstva ter devalvacija, nedvomno vplivajo na naš poslovni uspeh, še zlasti, ker naše podjetje sodi med tiste delovne organizacije, ki trošijo predvsem uvozni repromaterlal. Takšen go- spodarski položaj pa bo prav gotovo značilen tudi za poslovanje v naslednjih mesecih tega leta. Proizvodnja V razdobju januar-marec 1973 je bilo v 67 delovnih dneh izdelano 7.892,6 ton izdelkov, kar je 9,3 % več kot je bilo proizvedeno v istem obdobju lani. Poprečna dnevna proizvodnja je porasla s 107 ton doseženih v letu 1972, na 117,8 ton. Po posameznih TOZD je bila dosežena proizvodnja takole: I,—III. Izvršitev indeks povečanje p au na plan v 1. 1973 TAP 4.401,8 4.280,0 102,8 99,4 TTI 3.490,8 3.114,8 112,1 124,9 Skupaj 7,892.6 1394.8 — 106,7 109,3 V okviru panoge SFRJ predstavlja dosežen obseg proizvodnje Save v I. kvartalu 25,8 °/o. V panogi je bilo proizvedeno 30.621 ton gumijevih izdelkov, in sicer 16.405 ton pnevmatike in 14.216 ton gumenih tehničnih izdelkov. Razmerje med doseženo proizvodnjo pnevmatike in gumenimi tehničnimi izdelki v panogi znaša 53,6:46,4. Glede na obseg dosežene proizvodnje pnevmatike v I. kvartalu 1973, je Sava na prvem mestu, ki je proizvedla 4.974 ton izdelkov pnevmatike (vključuje tudi velo- pnevmatiko), sledijo ji Tigar s 4.479 tonami. Borovo s 4.276 tonami, Rekord s 1.743 tonami in M. Zakič, ki proizvede le 933 ton pnevmatike. Največ gumenih tehničnih izdelkov v razdobju januar—marec so proizvedli v Borovu, ki je od skupno 50 proizvajalcev proizvedel 17,6 % gumenih tehničnih izdelkov, sledijo Sava s 13,5 %, Ris Zagreb z 10,8 °/o in drugi. V primerjavi z istim obdobje lani se je proizvodnja v panogi in Savi povečala takole (indeksi): Sava panoga pnevmatika (vključno velo) 102,1 117,8 gumeni tehnični izdelki 121,9 142,0 skupaj 109,3 127,9 Prodaja V razdobju I.—III., zlasti pa v mesecu marcu, ugotavljamo pri prodaji na domačem trgu že vpliv stabilizacijskih ukrepov in zmanjševanje kupne moči. Izpolnjevanje operativnega plana po posameznih mesecih in po TOZD je bilo naslednje: TAP TTI Skupaj januar 105,4 93,6 104,6 februar 94,2 122,1 106,4 marec 96,7 98,0 97,3 Glede na lanskoletni I. kvartal se je v prvih treh mesecih 1.1. povečala realizacija za 10,9 °/b, in sicer v TAP za 0,2 % in v TTI za 23,6 »/o, ker so terjatve do naših kupcev še vedno zelo visoke, podjetje tudi letos usmerja prodajo le solventnlm kupcem, hkrati pa povečuje prodajo naših izdelkov prek ZOP. Dosežene rabatne stopnje pri prodaji naših izdelkov so za 2,1 °/o nižje od planiranih, pri čemer so v TAP plansko stopnjo prekoračili za 1,2 °/o, v TTI pa so dosegli za 5,9 °/o nižje rabatne stopnje od planiranih. Omenjeno odstopanje od planiranih rabatov je posledica predvsem večjega dinarskega pri- liva od Izvoza in pa po obsegu nedosežnega plana izvoza v prvem tromesečju letos. Izvoz I.—III. je v primerjavi z istim obdobje lani porastel za 6,9 odsotka in znaša 645.302 $. V januarju in februarju izvoz ni dosegel plan. vrednosti, kar je značilno za prve mesece v vsakem letu. Boljši rezultat in preseganje plana Je bil dosežen v mesecu marcu, v naslednjem poslovnem razdobju pa predvidevamo še ugodnejše izvozne rezultate. Največji delež v letošnjem Izvozu zavzemajo izdelki avtopnevmatike, in sicer 68,8 °/o, kar predstavlja 90,2 % lanskoletne Nadaljevanje na 3. str. Sodelovanje med šolami in delovnimi organizacijami je nedvomno v obojestransko korist. Na sliki: mladi šolarji po slovesnosti v Savi Sava pokrovitelj tekmovanja za Vegova priznanja H vrste, je urejeno s posebnim pravilnikom. Kot ste že slišali, nosi to tekmovanje ime našega velikega matematika Jurija Vege, domačina iz Zagorice pri Moravčah, živečega od 1754 do 1802. Organizacijo nad tekmovanjem pa ima Republiško društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tudi v naši občini lahko ugotavljamo lepe uspehe. Tekmovanja iz matematike imajo vsako leto večji pomen, uspehe in priznanja. Letos je že v tretje prevzela pokroviteljstvo nad občinskim tekmovanjem mladih matematikov tovarna Sava v Kranju. Imam prijetno dolžnost, da se v imenu vseh naših učencev — tekmovalcev, kot tudi v Imenu občinskega aktiva učiteljev matematike osnovnih šol kranjske občine, kar najlepše zahvalim za ta lepa priznanja v tem res zahtevnem pa tudi zelo potrebnem prizadevanju za dvig znanja iz matematike našega mladega rodu. Naj preidem k letošnjem delu. Po vseh naših šolah so imeli učenci v okviru možnosti, tako v prostorskem pogledu kot tudi v možnostih učiteljev, redne dodatne krožke iz matematike, šolska tekmovanja so bila izvedena na vseh osnovnih šolah do 19. maja. Letošnje občinsko tekmovanje pa Je bilo v soboto 26. maja. Tekmovanja so se udeležili učenci sedmih šol v občini, in sicer: osnovno šole Lucijan Seljak, Simon Jenko, France Prešeren iz Kranja in šole Cerklje, Šenčur, Preddvor in Predoslje. šole so poslale na občinsko tekmovanje, svoje najboljše tekmovalce iz šolskih tekmovanj. V celoti se je udeležilo občinskega tekmovanja 115 učencev, in sicer: 39 učencev iz 6. razreda, 42 iz 7. razreda in 34 iz 8. razreda. Naloge, ki so jih reševali učenci, so bile ovrednotene s 25 točkami tako v 6., 7. kot v 8. razredu. Razmak doseženih točk je bil naslednji: v. 6. razredu 5 — 25, v 7. razedu 1,5 — 25 in v 8. razredu 4 — 25 točk. Korekturna komisija je pregledala naloge in razporedila učence po doseženih rezultatih.« V imenu kolektiva Sava je H. Turzanski najboljšim razdelil nagrade, vsi ostali pa so dobili majhna praktična darila. Nadaljevanje na 5. str. Zadnji dan maja. Na dvorišče upravne stavbe že pred deveto uro prihajajo mladi šolarji. Nekateri se plašno ozirajo okrog, drugi samozavestno čakajo mentorje. Ob deveti uri je napovedana slovesnost: Razglasitev rezultatov tekmovanja za Vegova priznanja ter razdelitev nagrad. Skladno s tradicijo Save, ki raje da denar v take in podobne namene kot za velike (beri drage) reklame v časopisih, smo bili tudi lotos mi pokrovitelji. V sejni sobi se je zbralo štirideset učenk in učencev 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol, dva mentorja oz. organizatorja tega tekmovanja v občini ter tov. profesor Jože Povšič, član republiškega odbora društva matematikov, fizikov in astronomov in vodja biografske sekcije. Slovesnost v sejni sobi so pripravile prizadevne delavke Izobraževalnega centra skupaj s tov. Rakovčevo, v imenu direktorja podjetja in vsega kolektiva pa je goste pozdravil inž. Helmut Turzanski: »V čast mi je, da v Savi lahko pozdravimo vas mlade, ki ste v tem tekmovanju doscglj najboljše rezultate. Čestitam vam k uspehu in želim, da se med nami prijetno počutite.« Profesor Karel Klanjšek pa je v imenu tekmovalno komisije dejal: »Šolsko leto se že spet izteka in tako vnovič pregledujemo dosežke in uspehe v znanju iz matematike. Letos je že deveto leto, odkar so se pričela tekmovanja iz matematike po naših osnovnih šolah in občinskih središčih. Vztrajno in prizadevno delo se je v tem času že lepo razraslo tako, da lahko rečemo: trud, k| so ga vlagali učenci In njihovi učitelji skozi vseh devet let, ni bil zaman. V teku let so ta naša prizadevanja za znanje v matematiki dobila lepo organizirano obliko tekmovanj. Nadeli smo naziv: Tekmovanja za Vegova priznanja. Najboljši učenci na šolskih tekmovanjih osvoje bronasta Ve- gova priznanja, na občinskih srebrna, na republiškem tekmovanju pa zlata Vegova priznanja. Za bronasta In srebrna Vegova priznanja tekmujejo najboljši učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol. Za zlato Vegovo priznajo pa najboljši učenci 8. razedov osnovnih šol v republiškem merilu. Naloge za bronasta Vegova priznaj a sestavljajo šolske tekmovalne komisije. Naloge za srebrno Vegovo priznaje pa so enotne za celo Slovenijo. Tekmovalci jih pišejo istočasno v vseh občinskih središčih. Za zlato Vegovo priznanje so enotne naloge, ki jih prav tako pišejo istočasno v vseh tekmovalnih centrih Slovenije. Ves potek tekmovanj, in kdo doseže Vegovo priznanje katereko- Naloge niso bile lahke — uspeh pa lep Kranjski mladinci v Bitoli Tako kot vsako leto, so se tudi letos mladi iz vse Jugoslavije zbrali na »Smotri bratstva in enotnosti«. Ta manifestacija mladih je bila od 18. do 21. maja v Bitoli. Med udeleženci iz vseh pokrajin in republik se jo je udeležila tudi mladina iz Kranja. V Bitolo so odpotovali: košarkaši, rokometašice, igralci namiznega tenisa, strelci, šahisti, mladi kulturniki ter mladi družbenopolitični delavci občine. Poleg teh pa je Bitolo obiskala tudi uradna delegacija skupščine občine Kranj: predsednik občinske konference ZMS Kranj tov. Boris Bavdek, sekretar komiteja konference ZKS Kranj tov. Stane Mihalič, podpredsednik SO Kranj tov. Sifkovič. Štiridnevno srečanje v Bitoli je predstavljalo pregled dosežkov mladih na kulturno-umetniškem, izobraževalnem, športnem in druž-beno-političnem polju. Glavni cilj pa je bil krepitev prijateljstva bratstva in enotnosti med mladimi. Na 18. »Smotri bratstva in enotnosti« je letos sodelovalo .skoraj tisoč mladink in mladincev. Oblečeni v narodne noše in športne drese so ustvarili veličastni sprevod po bitolskih ulicah. Pesem mladih iz Gornje Radgone, Reke, Zagreba, Subotice, Slavonskega Broda, Bosanskega Samca, Kranja, Nikšiča, Niša, Prištine in Bitole je oznanila začetek praznovanja. Pozdravljeni od tisočev Biitol-čanov, se je sprevod ustavil na rokometnem igrišču. Tribune igrišča so bile zasedene do zadnjega kotička. Ob prihodu na igrišče je bila vsaka mestna reprezentanca pozdravljena z burnim aplavzom. V takem prazničnem razpoloženju je vsem mladincem najprej spregovoril predsednik organizacijskega odbora tov. Pavle Georgijevski. Vsem gostujočim je zaželel dobrodošlico, z željo, da bi se v njihovi sredini kar najbolje počutili. Poudaril je, da se s to veličastno manifestacijo bratstva in enotnosti mladi vključujejo v praznovanje 81. rojstnega dne voditelja delavskega razreda in velikega idola mlade generacije, tov. Tita. Udeleženci Smotre predstavljajo mlado generacijo vseh bratskih republik in pokrajin, graditelje samoupravnega socialističnega sistema ter bratstva in enotnosti med našimi narodi. Obenem pa je bila ta manifestacija mladih ob praznovanju tridesetletnice AVNOJ in trideset- letnice KP Makedonije. Nato je v imenu pokrovitelja predsednika centralnega komiteja Makedonije Angela Cemerskega, sekretar sekretariata centralnega komiteja Makedonije Boro Denkov otvoril Smotra bratstva in enotnosti. Program so nadaljevali folklorni in instrumentalni ansambli mest, udeležencev Smotre. Pesem je še dolgo odmevala, tako v mestu, kot vso pot do Oteševa ob Prespan-skem jezeru, kjer so stanovali vsi udeleženci te manifestacije. Naslednja dva dneva sta minila v znamenju tekmovanj. Mladi so se med seboj pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško in šahu. Poleg športnih prireditev je bila še likovna razstava mladih umetnikov, mladi literati pa so sc spoznali na »Večeru poezije« in na simpoziju o temi »Mladi in literatura«. Mladina iz Kranja je sodelovala skoraj v vseh športnih disciplinah. O uspehih ali neuspehih ne bi govoril, saj je tu veljalo načelo, važno je sodelovati. Posebno lahko pohvalim le naši namiznoteniški igralki, ki sta si z borbeno in efektivno igrq priborili prvo mesto. Razen na športnih in kulturnih prireditvah so se mladi srečali še drugje. V veliki salj občinske skupščine je bil za mlade tudi delovni dan. S svojimi referati so izmenjali mišljenje in podali smernice na dve temi: »Marksistično izobraževanje na univerzi in zvezi mladine« ter »Sodelovanje mladih v realizaciji in napredovanju v samoupravnih odnosih v organizaciji združenega dela«. Zadnji večer so se vsi udeleženci Smotre še zadnjič zbrali na zaključni slovesnosti v Bitoli. Slavje se je nadaljevalo v hotelskem naselju v Oteševu. Za veselo razpoloženje je poskrbel kranjski ansambel »Turisti«. Naslednji dan zjutraj so se vsi udeleženci z avtobusi napotili proti Ohridskem jezeru. Tu so si ogledali manastir Sv. Naum in Ohrid. Potem se je karavana bratstva in enotnosti čez vzhodno Makedonijo napotila proti Skopju. Tu so se naše potj ločile. Menim, da je ta manifestacija uspela, saj se je vsak udeleženec napotil domov s prepričanjem, da je naša mladina napredna, borbena in da je ideja bratstva in enotnosti zakoreninjena v mladih srcih, kot še nikoli. Nezgode pri delu V aprilu in maju so se pripetile v tovarni naslednje nezgode: TAP C. A., zaposlen pri konfekciji, se je poškodoval 4. 4. na poti z dela. Na poti z deta (peljal se je s pony expresom) ga je tovornjak oslepil. Zapeljal je na rob ceste, kjer ga je zaneslo in je padel. Pri tem se je udaril na levo roko in rebra. Boloval je 20 dni. V. M., zaposlen pri konfekciji, se je poškodoval 11. 4. Pri prevozu voza za protektor je z levo roko zadel v drug voz ter si poškodoval kazalec in sredinec. Boloval je 7 dni. C. Z., zaposlen v polizdelkih, se je poškodoval 16. 4. Pri agregatu za gumiranje korda je pred etažo za spajanje korda med ravnanjem robu zašel v cca 4 cm široko režo med valjem in pločevinasto mizico ter si poškodoval levo roko. Boloval je 9 dni. O. P., zaposlen pri konfekpiji, se je poškodoval 19. 4. Med prekladanjem role s kordom za tovorne avtoplašče, ga je v križu močno zabolelo, tako da dela, ni mogel več nadaljevati. Boloval je 12 dni. N. V., zaposlen pri vulkanizaciji, se je poškodoval 18. 4. Pri obrezovanju potniških avtoplaščev je dobil žulje na desni roki. Boloval je 3 dni. G. R., zaposlen pri vulkanizaciji, se je poškodoval 9. 4. Vroča voda ga je obrizgala na notranji gleženj desne noge. Boloval je 7 dni. K. D., vzdrževalec.v avtopnevma-tiki, se je poškodoval 4. 5. Pri menjanju bobna pri stroju za konfekcijo potniških avtoplaščev se je udaril na kazalec leve roke. Boloval je 10 dni. K. J., zaposlen pri konfekciji, se je poškodoval 9. 5. Med vlaganjem žičnega jedra na nabijač pri konfekcijskem stroju za potniške avtoplašče se je vbodel v sredinec desne roke. Boloval je 12 dni. P. D., zaposlen pri konfekciji, se je poškodoval 14. 5. Pri stroju za previjanje tekstila mu je železna roka padla na palec leve noge. Boloval je 5 dni. N. V., zaposlen pri vulkanizaciji, se je poškodoval 22. 5. Ko je potegnil avtoplašč s transportnega traku, mu je plašč odskočil v rob transportnega stojala in mu poškodoval sredinec leve roke. Do 30. 5. je bil še v bolniškem staležu. B. R., zaposlen prj konfekciji, se je poškodoval 24. 5. Pri nabijanju jedra ga je nabijalna naprava udarila po prstih leve roke. Boloval je 5 dni. TTI B. D., zaposlena v velopnevmati-ki, se je poškodovala 18. 4. Pri menjavj roke s kordom na od vijaki napravi ji je prijelo desno roko med kord in odvijalni valj ter jo poškodovalo. Bolovala je 7 dni. S. S., zaposlena v velopnevmati-ki, se je poškodovala 24. 4. Voziček z jedrj j° Je povozil preko palca leve roke. Bolovala je 3 dni. D. D., iz valjarne se je poškodoval 24. 4. S kalanderskim nožem se je vrezal v levo roko. Boloval je 11 dni. L. L., zaposlen v ročni konfekciji, se je poškodoval 5. 5. Prj izrezovanju talnih oblog za Audi se je vrezal v palec leve roke. Boloval je 16 dni. H. F., zaposlen v valjarni, se je poškodoval 10. 5. Pod mikserjem se je pri odvzemanju zmesi opekel po prstih desne roke. Boloval je 6 dni. R. B., zaposlen v umetnem usnju, se je poškodoval 9. 5. Med zamenjavo tekstila mu je padel železen drog na palec leve noge in mu ga vi plašča 14 X 4 v preši ga je opekla vroča voda po obrazu, vratu in levi strani prsnega koša. Boloval je 5 dni. oss K. V., zaposlen v servisni službi, se je poškodoval 14. 4. Približno 3 m visoko je stal na ceveh in priklapljal električni kabel. Pri sestopu na lestev pa se mu je le-ta izmaknila, vsled česar je padel in se udaril na hrbet. Boloval je 13 dni. K. A., zaposlen v nabavni službi, se je poškodoval 19. 4. Med prevozom bale kavčuka je z levo roko zadel v kljuko za prijemanje kavčuka in si poškodoval palec. Do 30. 5. je bil še v bolniškem staležu. D. V., zaposlena v servisni službi, se je poškodovala 25. 4. Pri čiščenju kopalnice ji je čistilno sredstvo (milnica) padlo v desno oko. Do 30. 5. je bila še v bolniškem staležu. Vse poškodovance, ki so se poškodovali v tovarni ali doma in so bili v bolniškem staležu več kot Nesreča nikoli ne počiva. Čeprav je ta fotografija vzeta iz arhiva, je še vedno aktualna. Nesreč bi bilo predpise o varnem delu. poškodoval. Do 30. 5. je bil še v bolniškem staležu. K. S., zaposlena v prešanih izdelkih, se je poškodovala 9. 5. Pri leseni delovni mizi si je zadrla lesen tujek v palec leve roke. Bolovala je 10 dni. B. J., zaposlen v velopnevmatiki, se je poškodoval 21. 5. Pri menja- manj, če bi dosledneje upoštevali 14 dni obveščamo, da se javijo v oddelku za tehnično in zdravstveno varstvo (upravna stavba, soba št. 30), da bomo izdelali prijave za dnevno odškodnino. Odškodnino plača Zavarovalnica za vsak dan (od 14. dneva bolovanja dalje) po 10,35 din. Inž. Rudi Nadiževec Prva zvezna brigada mladih gumarjev K. Z., zaposlena v velopnevmatiki, se je poškodovala 2. 4. Pri sekanju žice ji je železen kolobar (kaliber) padel na levo nogo in jo udaril na gleženj. Do 30. 5. je bila še v bolniškem staležu. B. G. iz kemičnih izdelkov sc je poškodoval 6. 4. Ko je z desno roko pognal stroj, je z levico zašel preblizu nezavarovane jermenice, kjer mu je odtrgalo prstanec leve roke v prvem členku. Boloval je 51 dni. J. S., zaposlena v velopnevmatiki, se je poškodovala 10. 4. Pri zapiranju kotla je vtaknila mezinec leve roke pod pokrov kotla. Bolovala je 11 dni. K. G., zaposlen v cevami, se je poškodoval 11. 4. Ko je z gumene cevi izrezoval jedro, sc je vrezal v palec leve roke. Boloval je 4 dni. K. M., zaposlena v cevami, se je poškodovala 12. 4. Na poti iz službe si je zvila levo nogo v gležnju. Bolovala je 5 dni. M. J., zaposlen kot vzdrževalec, sc je poškodoval 14. 4. Pri sestopu z lestve se je pri 2. letvi spotaknil, vsled česar je padel znak in si med lovenjem zlomil levo roko. Do 30. 5. je še vedno v bolniškem staležu. L. M., zaposlen v velopnevmatiki, se je poškodoval 17. 4. Pri prehodu med štirivaljčnikom in petvaljčni-kom sc je zadel v sodelavca, pri tem izgubil ravnotežje in sc prijel za valj petvaljčnika, ki mu je stisnil 3. in 4. prst desne roke. Do 30. 5. je še vedno v bolniškem staležu. Mladi ne razpravljamo samo o Internih problemih, ne delamo samo kot mladi, kot »zarod nov«. Prerasli smo v samoupravljaice, v ljudi, katere zanima vsa problematika našega podjetja ter celotne gumarske industrije. Ni dovolj, da se pogovarjamo samo med seboj. Sodelovanje z mladimi iz ostalih podjetij nas bo pripeljalo k boljšim rezultatom, k skupnim ciljem mladih. Razen vprašanj, ki se direktno nanašajo na nas, se mladina poglablja v gospodarska vprašanja, v dejavnosti, katere so stalne sopotnice vsakega delovnega človeka. Tako tudi mladinca. Ta razmišljanja so mlade gumarskih podjetij in koordinacijski odbor za sodelovanje mladine gumarskih podjetij pripeljala do tega, da je KO na svoji seji 3. marca 1973 v Suvi Reki sklenil, da organizira zvezno mladinsko delovno brigado gumarjev. Štirideset mladincev in mladink iz vseh gumarskih podjetij Jugoslavije se bo v času od 6. 6. do 6. 7. 1973 udeležilo delovne akcije »Sutjeska 73«. To je delovna akcija za izgradnjo ceste Tjentište — Ozren (to je mesto, kjer je bil ranjen tov. Tito). Tudi naša tovarna pošilja na akcija štiri brigadirje: Tl so: Ilič žlvadln — Pl TTI Nolič Dragiša — velozračnice Tkalec Franc — valjarna Rezar Stane — TAP Organizator akcije ORA »SUTJESKA 73« bo v brigadirskem na- selju organiziral aktivnost na vseh poljih delovanja in zainteresiranosti mladih v prostem času. Mladi bodo svojo aktivnost lahko usmerili na ideološko-politlčno delo, kulturno-zabavno življenje, tehnično izobraževanje, udeležili pa se bodo lahko raznih tečajev, kot so: tečaj za rokometnega in košarkarskega sodnika, tečaje prve pomoči in tečaj za vodiča Sutjeske. Vsemu temu pa bodo dodani še brigadirski večeri, srečanje bratstva in edinstva in mogočnost kreiranja lastnega programa radia »Sutjeska 73« ter organizacija raznih prireditev, kateri udeleženci bodo brigadirji ali brigada. Ker so naši brigadirji, kakor tudi brigadirji ostalih gumarskih podjetij, dobri mladinci, dobri delavci, poleg tega še športniki, pevci, muzikanti in igralci, smo prepričani, da bodo dosegli dobre rezultate. 25. maja so se srečali predstavniki brigadirjev gumarskih podjetij na sestanku v tovarni »Rekord« Rakovica, kjer so se pomenili o vseh podrobnostih organizacije brigade, izvolili vodstvo brigade. Zvečer istega dne pa so sc udeležili proslave v počastitev dneva mladosti in podelitvi štafete tov. Titu na stadionu JLA. O samem poteku in uspehih brigada gumarjev bomo poročali po povratku naših brigadirjev, pisali bomo o njihovih vtisih, uspehih in doživetjih. Čufar Milan KK-TTI Finančni rezultat.. . Marltilioironiti c 1 ctrflni izvoz vclopncvmatlkc, v primerja- nih, predvsem zunanjih dejavni-IVdUdlJlVtUlje . vi z istim obdobjem lani in to za kov, ki negativno vplivajo na po- vrednosti izvoza avtopnevmatike 93,6%, kar predstavlja v letošnji v I. kvartalu. Zelo se je povečal Izvozni strukturi 28,2 % vrednosti. Obratna sredstva Struktura Indeks na plan zaloge surovin in materiala 24,1 126,5 zaloge polizdelkov 5,5 138,8 zaloge izdelkov 18,2 122,9 terjatve do kupcev 44,0 89,9 zaloge trgovskega blaga 8,2 197,8 skupaj , 100,0 110,0 Fran Prislan je dobil 1951. leta odlikovanje Red dela III. stopnje, 1971. leta pa Red dela z zlatim vencem. Fran Prislan Tc dni praznuje šestdesetletnico tivljenja naš dolgoletni sodelavec Franc Prislan, dipl. ini. Njegova življenjska pot je že tri desetletja tesno in neprekinjeno povezana s Savo, z našim razvojem, s sodelavci, s katerimi je občutno prispeval k doseženim uspehom in ugledu podjetja. Kot pionir na področju tehnologije, je svoje znanje in izkušnje nesebično prenašal na mlajše sodelavce. Učil je številne mlade gumarje in druge, od katerih so mnogi postali priznani strokovnjaki. Njegovo ime je tesno povezano z izobraževanjem delavcev v Savi, prav v sam začetek. Poleg tehnološke abecede gumarstva je Fran Prislan mlade učil tudi delovnih navad, ki so pogoj za uspešno delo: natančnosti, doslednosti in sistematičnosti pri delu. Toda, to nas je učil s svojim delom, z Zgledi, zato tega ni bilo težko sprejemati in tako delati tudi v praksi. Ko slavljencu voščimo k jubileju, se mu zahvaljujemo tudi za vse njegovo dosedanje delo. Besede so premalo, da bi povedal hvaležnost, ki jo čuti kolektiv Save, ceni njegove vrednote. Voščimo mu z velikim spoštovanjem. Želimo, da bi bilo ustvarjalno delo Frana Pristana še naprej tako bogato in vzorno. Želimo mu še, da bi ob zdravju in zadovoljstvu svoje delo nadaljeval v krogu sddelavcev Save. Vlado Lah Vaja enot civilne zaščite v obratu III.-Vrhnika Čeprav smo v letu 1973 predvideli povečanje proizvodnje za 8,6 odstotka in ustrezno neto realizacijo za 20 %, obsega obratnih sredstev v primerjavi z letom 1972 nismo povečali, ker bi previsoko angažirana obratna sredstva ob sprejetih stabilizacijskih ukrepih lahko močno ogrožala normalno poslovanje podjetja, zlasti pa bi vplivala na predvidene investicije v letu 1973, ker zanje ne bi bilo mogoče zagotoviti potrebnih lastnih sredstev ali drugih virov. Kot je razvidno iz tabele, obratnih sredstev ni bilo mogoče zadržati v predvidenih okvirih. Koriščena obratna sredstva znatno odstopajo od planiranih vrednosti. Treba bo pod vzeti vse ukrepe, da se višina posameznih postavk obratnih sredstev približa predvidenim normativom. Poudarjamo, da smo za merilo prikazanih vrednosti zalog vzeli poprečno stanje zalog gotovih izdelkov v I. kvartalu. Zaloge izdelkov avtopnevmatike so izkazane v višini 12-dnevne proizvodnje in se sicer gibljejo v normalnih okvirih, vendar pa resno opozarjajo na problem skladiščnih prostorov. Prav zaradi pomanjkanja teh prostorov so predvsem izideki pnevmatike skladiščeni na prostem. Dinamika zaposlenih Dosledno moramo uresničiti naloge V I. četrtletju se je v podjetju zaposlilo 170 delavcev, od tega v TAP 58, v TTI 74 in v OSS 38 delavcev. Iz podatka, da je iz podjetja odšlo 118 delavcev (iz TAP 39, iz TTI 57 In OSS 22 delavcev), ugotavljamo, da je tudi letos v našem podjetju fluktuacija zaposlenih precej visoka. Na dan 31. marca je bilo v podjetju zaposleno 3.047 delavcev, od tega: — v TAP 653 oziroma 21,4 % — v TTI 1.453 oziroma 47,7 % — v OSS 941 oziroma 30,9 % kar zavaja v neupravičeno bojazen o prekomernih zalogah teh izdelkov. Problematika nabave V prvih mesecih 1973, zlasti pa v mesecu marcu, sta postala trg in s tem preskrba z osnovnimi surovinami in repromateriaiom na domačem trgu precej problematična. Proizvajalci ustavljajo proizvodnjo določenih repromateria-lov za gumarsko panogo (kemikalije, tekstil), ker ne morejo doseči višje cene in so zato nerentabilni. Vsa naša naročila so dobavljena v minimalnih količinah, tako da z njimi komaj zadovoljujemo tekoče potrebe proizvodnje. Preskrba z uvoženimi surovinami poteka sicer normalno, vendar se je potreben obseg finančnih sredstev zaradi devalvacije znatno povečal, kar povzroča precejšnje težave pri preskrbi finančnih sredstev. V II. polovici februarja in v marcu je bil ukinjen izvoz velo. korda iz Japonske, vsled česar je bila in je še ogrožena proizvodnja velopnevmatike, zanj pa ni mogoče najti takoj tuje zamenjave. Prav tako nastopajo težave pri dobavljanju polivinil-klorida, kjer zaradi konjunkture na področju proizvodnje izdelkov PVC dobava kasni tudi do 2 meseca. gospodarskega načrta Poslovni uspeh za razdobje januar—marec Celotni dohodek (brez interne realizacije) je bil dosežen v višini 162,2 milijona dinarjev in je v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu višji in to predvsem zaradi večje količinske prodaje in nižjih prpdajnih popustov pri izvozu gotovih izdelkov. Porabljena sredstva, katera odštevamo od celotnega dohodka, da ugotovhno dohodek, so znatno višja kot v letu 1972. Zaradi števil- slovanje podjetja, oziroma na porast stroškov in s tem zmanjšanja poslovnega uspeha, smo v aprilu sprejeli rebalans gospodarskega načrta skupno z akcijskim programom, s katerim smo predvideli določene ukrepe za izboljšanje poslovnega uspeha. Dohodek, ki smo ga dosegli v prvem kvartalu, je manjši za 7,4 milijona din napram dohodku, doseženem v razdobju januar— marec 1972. Prav tako je doseženi dohodek izpod predvidene letne dinamike, kar kaže, da v prvem kvartalu še ni bilo učinkov akcijskega programa. To je deloma razumljivo, ker je bil rebalans gospodarskega načrta sprejet v aprilu 1.1. in bodo prvi rezultati razvidni šele iz polletnega prikaza poslovnega uspeha. Začasna razdelitev dohodka Dohodek se tekom leta razdeli na zakonske in pogodbe obveznosti, na osebne dohodke, ostanek pa predstavlja finančni rezultat, ki se ob koncu leta porazdeli na OD in sklade. — Pogodbene in zakonske obveznosti so skoraj za 50 % večje kot v preteklem letu, in to predvsem zaradi znatnega povečanja obresti za kredite (kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni). Druga pomembna postavka v tej grupi je stanovanjski prispevek. V letošnjem letu smo predvideli 22 milijonov din sredstev za stanovanjsko izgradnjo oziroma nakup stanovanj. Skoraj tri četrtine teh sredstev moramo pokrivati iz tekočega dohodka, kar analogno vpliva na povečanje zakonskih ob veznosti oziroma nižji finančni rezultat. — Osebni dohodki: poprečni neto mesečni osebni dohodki so v I. kvartalu na ravni lanskoletnih. Finančni rezultat, ki ga dobimo po odštetju pogodbenih In zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov od dohodka, za prvo tromesečje ni zadovoljiv in je izpod dinamike, predvidene v gospodarskem načrtu. Da bomo dosegli planirani ostanek dohodka za sklade, ki je osnova za nadaljevanje že začetih srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov ter da si zagotovimo ob koncu leta ustrezno delitev dohodka, moramo dosledno uresničiti naloge, ki smo jih sprejeli ob rebalansu gospodarskega načrta za to leto. Posebna pozornost velja pri tem nalogam za uskladitev prodajnih cen s pariteto uvoznih cen ter zahtevkom za znižanje carin pri uvozu surovin in opreme ter povračilu carine pri izvozu. V kolikor boste želeli podrobne podatke oziroma pojasnila v zvezi z gospodarjenjem, lahko dobite poslovno poročilo pri svojem vodji obračunske enote. Bašat Lojzka Vinko Perčič Kadrovski odbor OSS je dne 20. aprila 1973 obravnaval predlog za dodelitev enkratne socialne pomoči 14 socialno ogroženim članom kolektiva. Po tem predlogu, ki je bil tudi odobren, je 6 članov kolektiva dobilo po 500 din, 7 po 400 dinarjev, 1 300 dinarjev. Pred leti smo uvedli nagrajevanje za prizadevnost z razredi napredovanja. S tem je bila dana možnost vodstvu posameznih obračunskih enot, da nagradijo najbolj prizadevne delavce. Žal pa namen ni bil dosežen, saj nekaterim vodjem ta oblika nagrajevanja služi Splošni ljudski odpor zajema vse vrste obrambnih priprav, med temi pa je tudi pripravljenost enot civilne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tudi naš obrat konfekcije na Vrhniki ima svoj štab civilne zaščite in odbor splošno ljudskega odpora, štab in odbor v tem obratu, kjer so zaposlene skoraj samo žene in dekleta, pa ni samo na papirju. Je aktiven, tako da lahko služi za zgled. Pretekli teden so se dekleta in gasilci obrata pripravljali na skupno vajo enot civilne zaščite v obratu. Občinska skupščina Vrhnika je namreč v okviru priprav SLO preskusila, kako je pripravljena civilna zaščita v delovnih organizacijah in krajevni skupnosti na njenem področju. za nenormalno povečevanje (izravnavanje) zaslužka zaposlenim. Bolj poredko pa se zgodi, da bi nekomu tO' stimulacijo oziroma nagrado tudi odvzeli, če sc je medtem poslabšal in ne dosega več tistih rezultatov, zaradi katerih je bil razporejen v določen razred. A zgodi se. V zapisniku 14. redne seje kadrovskega odbora smo prebrali, da so prizadevne delavce v OE SES — energ. prerazporedili v višje razrede napredovanja, vsejn tistim, ki pa pri delu niso pokazali dovolj požrtvovalnosti, pa so razred napredovanja »priščipnili« In jih vrnili na tisto mesto, kamor sodijo. Tudi naše konfekcionerke so bile vključene v tej poizkusni obrambni reševalni akciji. Vaja delavk našega obrata III. je bila napad na objekt z rušenjem jugozapadnega dela objekta in požar v nadstropju objekta. Po zamisli vaje je bilo potrebno rešiti iz gorečega objekta iz ruševin poškodovanega delavca. Pri delu pa so se poškodovali trije reševalci. Natančno v roku 50 minut so bili zbrani vsi člani (članice) delovne 'skupnosti — obvezniki enot civilne zaščite. Čeprav imajo nekateri do delovnega mesta eno uro in več, ni manjkal nobeden. Točno ob 7. uri v soboto je sirena dala znak za reševalno gasilsko enoto in enoto prve pomoči. V akcijo reševanje, gašenje in odstranjevanje ruševin z obrata, ki je bil zavit v meglo dimne zavese, so šle pripravljene ekipe. Resnost in delovna reševalna zavzetost je odsevala z obrazov desetine gasilcev in 20 delavk, ki so v izredno kratkem času (30 minut) uspele lokalizirati požar, odstraniti ruševine in nuditi prvo pomoč ponesrečencem. Akcj,j so prisostvovali predstavniki zdravstvene službe in SO Vrhnika. O pripravah, izvedbi vaje in zavzetosti obveznikov civilne zaščite so dali odlično oceno. Sodelujoči delavci, ki so se vživeli v polvojaško vlogo delavca, ki rešuje svoje ljudi in premoženje skupnosti, s katerim upravlja, so izražali enotno, da bi takih priprav in preizkusov sposobnosti in pripravljenosti bilo potrebno več. Za dobro izvedeno delo zaslužita priznanje Rančov Pavla in Troha Mimi, ki sta vodili akcijo in potek vaje. Pohvalo pa zaslužijo tako požrtvovalni gasilci kakor tudi bolničarke, ki so z vso zavzetostjo in potrebno hitrostjo opravili vse postavljene naloge. Vinko Kepic Stanje 1.1.1973 Prišlo L—III. Odšlo L—III. Interni premiki i,—m. Stanje 31. 3.1973 Poprečno zaposleni % flukt. TAP 639 58 39 — 5 653 652 23,92 TTI 1.441 74 57 -5 1.453 1.452 15,72 OSS 915 38 22 10 941 928 9,43 Skupaj 2.995 170 118 — 3.047 3.032 15,56 J nm jgwpw t • f Z'™"'.r> ---- ^ mar""" ~ f r m x*; r ' . *' Taborniki: nič nas ne sme presenetiti - Lika 73 Nadaljevanje iz prejšnje številke Napad na Otočac — 29. 4. 1973 Ura je nekaj minut čez dvajseto, na vrsti je še zadnji posvet med zahtevno nalogo. Ne vem, od kod je prišla ideja, da se en član diverzantske skupine, ki šteje 6 mož, maskira v cestnega delavca. Vsekakor ideja in pol. Konec koncev smo to varianto planirali že v Kranju. S sabo smo vzeli delavsko obleko, ki bo to noč služila namenu, kateremu ni bila najbrž nikoli namenjena. Diverzant Milan Čufar se je preoblekel v cestnega delavca. Nekje smo staknili star klobuk, ki bo, kdo ve, po kolikem času, spet našel svoje mesto na glavi in služil kot del maskirne obleke. Ura teče kot za stavo, odločimo se, da začnemo z našim napadom. Težke nahrbtnike pustimo v Švici, saj bi nas med akcijo samo ovirali in vzbujali pozornost. Naša oprema je sedaj skromna. S seboj nosimo šotorska krila, ki nam pozneje dobro služijo kot zaščita pred dežjem, žepne svetilke, kompas in nekaj propagandnih letakov. Brez nahrbtnikov in dodatne opreme se počutimo kot bi nam nekdo snel s hrbta težko breme. Zapuščamo bazo, obenem pa iščemo primeren kraj, kjer bi se Milan še dodatno maskiral. Najbolj primerno se nam zdi, da ga malo zamaskiramo z mahom s ceste, ki ga tu nismo pogrešali. Za to je Milan poskrbel sam, zavalil se je v kup drobnega peska in se pričel valjati po njem. Prava škoda, da nimam pri sebi fleša, da bi registriral ta prizor, ki je zgledal na prvi pogled zelo komičen, za nas diverzante pa natanko preštudiran del akcije, ki je pred nami. Pred odhodom se pojavi problem, kako spraviti Milana neopazno v šest kilometrov oddaljeni Otočac. Sklenili smo, da bomo to pot vsi prepešačili: Milan po cesti, nas pet pa po bližnjem gozdičku, ki ga obdaja močvirje. Krenili smo v akcijo. Kaj kmalu se znajdemo sredi močvirja, v katerem imajo žabe svoj znani koncert. Izgleda, da močvirja ni ne konca in ne kraja. Nebo nad nami je vse bolj temno, zagrinjajo ga temni Oblaki, kaj kmalu se bo vlil dež. Hkrati z našim prebijanjem skušamo slediti napredovanju Milana. V okoliščinah, v kakršnih smo, je to zelo težko, edina zveza med nami je glasen lajež psov, ki nam vsaj približno pove, kje se nahaja naš cestni delavec. Nam se ne mudi, a vseeno bi že radi prišli iz močvirja. Med tavanjem po blatu in med glasnim regljanjem žab, nas muči ena sama misel. Ali bo Milanu uspelo? Prebiti se mora mimo mestne straže in se vtihotapiti v štab, ki je verjetno močno zastražen. Če mu bo to uspelo, je polovica naloge uspešno opravljena. Po dveurnem tavanju po močvir. ju se nekako prebijemo iz tega neljubega objema. Prekoračiti hočemo cesto, to nam za trenutek prepreči cestna patrola. Po krat kem počitku se uspešno prebijemo čez cesto do bližnjega gozdička. Tu formiramo dve skupini. Kot prva gresta izvidnika Stefan Zupan in Brajiti Rajko, za njima v razmaku dvesto metrov pa sku- pina treh članov, ki jo sestavljajo Mileč Dane, Kajin Jože in jaz. Za zvezo med skupinama nam odlično služi VOKI-TOKI, ki mu še menda najbolj odgovarja ta pusta pokrajina. Ura je ena po polnoči. Nahajamo se nekje na polovici poti in upamo, .da se je Milan uspešno prebil v Otočac. Pred nami je najtežji del poti. Približati se moramo Otočcu in to neopazno. Izbrali smo najtežjo varianto. Čez ostre skale smo se počasi prebijali naprej. Priznam, da nam je ta pot delala veliko preglavic, večkrat se je zgodilo, da smo se povzpeli dva metra naprej, nato pa zdrsnili dobrih pet metrov nazaj. Pot nas vodi čez strme hudournike in ostro trnje. Ob treh zjutraj se nahajamo nad Otočcem. Kakih dvesto metrov pod nami se razprostira morje svetlikajočih se luči, ki jih motijo le glasni koraki mestne straže, ki budno spremlja vsak sumljiv šum. Del akcije, ki je pred nami, je najtežji, prebiti se moramo na primerno mesto, iz katerega bomo lahko nemoteno nadzorovali premike v mestu in njegovi okolici. Ob pol štirih se prebijemo skozi trnje in kamenje na kraj, ki nam nudi zavetišče pred morebitnim dežjem, hkrati pa nam daje priložnost, da si ogledamo vse najvažnejše telekomunikacije mesta, ki jih bomo kasneje provizorično minirali. Do uradnega začetka akcije je še slabe pol ure. V tem trenutku se Otočac zavije v temo. Organi teritorialne obrambe so zaradi varnostnih ukrepov izklopili električni tok. Do štirih smo še enkrat preverili plan napada in si med seboj razdelili naloge, ki jih ni tako malo. Zupan Štefan in jaz se bova poskušala prebiti m mesto, kjer bova morala minirati štab, pošto in most. Jože Kajin, Rajko Brajič in Dane Mileč ostanejo v zaklonišču, iz katerega bodo pozneje operirali in ščitili naju, ki bova poizkušala minirati most. Previdno se začneva plaziti proti glavni cesti, ki jo nadzirajo mestne patrole. V dobre pol ure se neopazno približajo do centra mesta. Do sedaj nama je teklo vse nasprotniku. Nama je dal vse potrebne podatke, kot so: število čet, sestavo štaba in najvažnejše podatke o moči in opremljenosti nasprotnikov. Da ne bi vzbujali pozornosti, smo se razšli. Milan je poiskal naše, ki so že pričeli z akcijo, midva pa nadaljujeva svoje delo. še predno se je pojavilo sonce, sva minirala tudi glavni štab, raztresla vse propagandne letake in se vrnila v naše zaklonišče nad mestom. Za naju je ostala samo ena naloga: morava fotografirati glavni štab in nekaj važnejših objektov, po možnosti tudi vodstvo štaba. Ob prvih sončnih žarkih sva se kot po maslu. Pred nama je pošta, vsi prihodi do nje so zastraženi. Rutinersko se izogneva patrulji in se prikradeva do vhodnih vrat. Tu postaviva eksploziv in raztreseva nekaj propagandnih letakov. Ura je pol šestih. Na veliko presenečenje se pred nama pojavi Milan, kot bi iz zemlje zrasel. Prav vse naloge je uspešno izpeljal, prebil se je v mesto, vtihotapil v štab in v njem prebil celo noč. Tako je zbral vse dragocene podatke o odpravila drugič v mesto. Sedaj je bila pot težja. Po cestah krožijo patrole, delo jim omogoča tudi najina sumljiva oprema. Prebijanje do štaba nama je delalo več preglavic kot prejšnje vse operacije, ki sva jih že opravila. Nekako sva se prebila pred štab, ga fotografirala in zbrala še nekaj podatkov, ki so nam manjkali. Na nesrečo so naju pri povratku v zaklonišče že precej izčrpana ujeli. Za naju je bila akcija končana. Med tem časom so preostali člani skupine uspešno operirali na področju mesta, zajeli nekaj nasprotnikov in se vrnili v našo bazo v vas Švico. Skupina teritorialcev, ki so jo sestavljali Maček Ivo, Derling Joža, Vidmar Bojan, Cemaz Jože, Vidmar Ciril in Horvat Gusti, je med akcijo predstavljajo delegacijo iz SR Slovenije. Tudi oni so naleteli na gostoljubnost domačinov, ki je bila kot sem že omenil na zavidljivi ravni. Otočac, 30. 4. 1973 V počastitev 30-letnice ZAVNOH in praznika dela, 1. maja, je na trgu pred pošto veliko zborovanje vseh udeležencev akcije »Lika 73«. Ker je ravno ta dan prispela v Otočac tudi zvezna štafeta in pred nami je bil 1. maj, praznik delovnih ljudi vsega sveta, se je svečanost odvijala v toplem vzdušju. Vrstili so se pozdravni govori, polni spominov na dogodke pred 30. leti. Z zborovanja je bilo poslano tudi pozdravno pismo tovarišu Titu z najtoplejšimi željami ob njegovem rojstnem dnevu. S tem zborovanjem je bil tudi uradni zaključek akcije »Lika 73«, ki je bila uspešna prav v vseh pogledih. Med akcijo so bila sklenjena mnoga prijateljstva, ki bodo ostala vsem v spominu na Liko in njene prijazne domačije. 1. maj 1973 — potovanje v poštnem vagonu Z avtobusi smo se vrnili v Ličke Vrhovine. Tu nas je čakal posebni vlak, s katerim smo potovali do Zagreba. Vožnja je minevala v veselem vzdušju, pesem se je razlegala iz vagona v vagon. Vrstile so Skupina tabornikov pred svojo opazovalnico se šale na račun vsakega posameznika, obujanje spominov z akcije je večkrat zvabilo na usta topel smeh, tako da smo se kar kmalu znašli v Zagrebu. Na železniški postaji smo se s pesmijo in prijateljskimi stiski rok [poslovili od prijateljev — tabornikov iz Zagreba, Vinkovcev, Velike gorice, pesem je donela po postaji, vmes so se vrstili znani pozdravi z d r a v« . Zdravo je odmevalo prav tja do Markovega trga. čez pol ure smo našli vlak za Ljublajno, bil je že nabito poln. Razmišljali smo že, da bi šli na avtobusno postajo in odpotovali z avtobusom. Z iskrico upanja, da bomo nekje dobili vsaj toliko prostora, da odložimo težko opremo, smo hodili od vagona do vagona. Tako nas je srečal prijazen možakar, železničar, po rodu Dolenjec in nam ponudil mesto v poštnem vagonu. To ponudbo smo z veseljem sprejeli. Vkrcali smo se z nasmehom na ustih in v šali vprašali, na kateri pošti nas bodo zložili. Še preden smo krenili iz Zagreba, opozorimo, da v vagonu nismo sami, družbo nam delajo zaboji, iz katerih se razlega žabja pesem. Rega, rega, rega .... se razlega, vmes pa naša pesem, ki doni iz srca, vsi skupaj imamo en ritem, ki se prijetno ujema z ritmom bobnečih koles drvečega vlaka. V Ljubljani smo se poslovili od naše žabje družbe, do Kranja smo pripravili vse stvari za izstop. Razpoloženi izstopamo iz poštnega vagona, se poslovimo in razidemo. Zahvaljujemo se vsem organizacijam tovarne, ki so nam nudile pomoč pri nabavi opreme in sredstev, potrebnih za sodelovanje na akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. To naj bo geslo nas vseh, ne samo peščice, ki je sodelovala v tej akciji. Samo združenj v homogeno celoto bomo močni in kos vsem oviram. Nič nas ne sme presenetiti, res nas ne bo, če bomo enotni in složni. S taborniškim pozdravom: Z naravo k novemu človeku! Vitez Franc Razpis Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in 3. člena pravilnika o podeljevanju študijskih posojil RAZPISUJE za šolsko leto 1973/74 1. 49 ŠTIPENDIJ, od tega na Filozofski fakulteti za študij psihologije in pedagogike 1 štipendijo, na Filozofski fakulteti za študij zgodovine in geografije 1 štipendijo, na Visoki šoli za telesno kulturo — 2 štipendiji (prednost imajo ženske), na Akademiji za likovno umetnost ali Pedagoški akademiji za študij likovne vzgoje 1 štipendijo, na Pedagoški akademij] za študij na oddelku za razredni pouk 17 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine in knjižničarstva 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij biologije in kemije 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij matematike in fizike 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij angleščine in nemščine 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehničnega pouka in fizike ali samo tehničnega pouka 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe 2 štipendiji, na Vzgojiteljski šoli 16 štipendij. 2. 40 BREZOBRESTNIH ŠTUDIJSKIH POSOJIL za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visokošolce (do 500 din mesečno) z odpis] in dolgoročnim vračanjem. Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspeha do 100 °/o, prav dobrega uspeha do 80 %, dobrega uspeha do 50 % in zadostnega uspeha do 20 % prejetega posojila. Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti izpolnjena na obrazcu (obr. 1,65 in obr. 1,66 — Drž. zal. Slov.), priložiti pa ji je treba: — lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, — potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, — potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolcj predložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — mnenje šole, — mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbeno-politične organizacije. Potrdila o osebnem dohodku in nadomestilih morajo biti izpolnjena s podatki za prvih pet mesecev leta 1973. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 900 din in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s poprečno oceno 2,6 oziroma 6,6. Pri podelitvi štipendije imajo pri enakem izpolnjevanju pogojev prednost otroci udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja ter prosilci s slabšimi socialnimi pogoji. Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oziroma oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost, Komisija za štipendije in posojila, najkasneje do 20. junija 1973. Prošenj, vloženih po tem roku, komisija ne bo obravnavala. Vsa podrobnejša pojasnila daje referent za vzgojo in izobraževanje pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in Mružbcne službe, soba št. 158/1, telefon 22-621, interna 265. Tega niste vedeli — da so odbori za spremljanje sistema delitve OD vseh treh TOZD soglasno potrdili predlog KS — IC o višini nagrad praktikantom, ki se bodo letos zaposlili pri nas med enomesečno počitniško prakso. Dijaki srednjih šol bodo prejeli glede na prizadevnost od 550,00 do 650,00 din, študentje I. in II. letnika fakultete od 650.00 — 800,00 din, študentje III. in IV. letnika fakultete pa od 800.00 — 1.000,00 din. Dijaki in dijakinje ekonomske srednje šole, ki bodo po učnem programu opravljali 3 tedensko prakso v našem podjetju, bodo prejeli nagrado v višini 350 din. Praktikantom bodo povrnjeni tudi stroški prevoza na delo nad 40,00 din. Sava pokrovitelj. .. Za vas jc to precejšnje delo? Gros: Kot v drugih tekmova- Povšič Jože Nadaljevanje s 1. str. Po tem, če lahko rečem, urad- _ _ _ . , „ nem delu, so imeli gostjo majhno n^ '' pa na^. bodo ka|frf®a ko zakusko, jaz pa sem izrabil prilož. značaJa ~ brez temeljitih prednost in napravil šest kraj-ših razgovorov. NAS RAZGOVOR Povšlč Jože — član republiškega odbora društva matematikov, fizikov in astronomov in vodja biografske sekcije, Klanjšek Karel — član občinske komisije za matematična tekmovanja, Gros Ivanka —• predsednica občinske komisije za matematična tekmovanja. ‘ Tov. Povšič, veseli nas, da ste se tudi vi udeležili te slovesnosti. Tov. Povšič: Na matematično tekmovanje in podelitev Vegovih priznanj so me povabili zato, da učenec seznanim z Vegom, po katerem se ta priznanja imenujejo. Odločil sem se, da jih peljem v Zagorico, rojstni kraj prvega slovenskega matematika Jurija Vege, da jim razkažem razstavo in opišem delo ter ustvarjanje tega matematika. To pobudo sem dal že več skupinam matematikov. Pred nedavnim sem izdelal tudi biografijo Jurija Vege. Ali ste vedeli, da je Sava pokro- hodnih priprav ne gre. V krožkih vitelj občinskega tekmovanja? mladih matematikov po posamez- Povšlč: Tov. direktor, Beravs, nih osnovnih šolah smo vzbujali mi je osebno sporočil in me pova- veselje in željo po znanju matema-bil na to slovesnost. tike. Tovarišica Ivanka Gros, kako se Klanjšek: Uspeh Jo v veliki meje začelo sodelovanje med vami in ^ odvisen od vodij teh krožkov in 5av0) posluha oz. razumevanja šole. So ta tekmovanja odvisna tudi od TIS oz. zanimanja drugih? Gros: Za matematične krožke in organizacijo tekmovanj skrbi Temeljna izobraževalna skupnost, ki jc izdelala tudi pravila tekmovanja, daje pa nam tudi finančno pomoč. Kaj pomeni za vas tako tekmovanje, saj je poleg prizadevanj učencev največ dela na profesorjih?' Gros: Uspeh je odvisen od dobre volje tistih, ki tekmovanje pripravljalo in organizirajo. Vsa naša nagrada je v tem, da učenci napredujejo. Največja nagrada in priznanje za profesorje pa je, če njihovi učenci na tekmovanju uspejo. Ste na tem tekmovanju občutili kakšno razliko v zmožnostih učencev podeželskih šol napram mestnim? Primer: Preddvor — Kranj. Klanjšek: Razlike v intelektualnih sposobnostih naših in mestnih učencev ni. Prednostna oz številčna razlika nastane le zaradi večjega števila učencev šol v večjih naseljih — mestih. V šoli z velikim številom učencev je lažje dobiti kandidata kot v manjši šoli. Ker pa na majhna število otrok pride tudj manjši % kandidatov, je toliko težje delo z učenci, saj nimajo moralne podpore med učenci. Zato bi želeli, da bi v ta tekmovanja vključili večje število učencev teh šol, četudi z manjšim faktorjem uspeha. Tudi učni pogoji naše šole so precej slabši kot drugod, ker imamo mešano šolo, v katero pa so vključeni tudi učenci Vzgojnega zavoda, za katere so določeni nižji kriteriji uspeha. Na Gros Ivanka Tovarna Sava je ponudila pokroviteljstvo in naj bo zgled ostalim podjetjem. Sava se zaveda, da imamo v teh učencih največji kapital in od teh lahko pričakujemo, da bodo postali nekoč sposobni delavci in ustvarjalci našega skupnega ustvarjanja. Sava je letos že tretjič pokrovitelj tega tekmovanja. Pri tem tekmovanju ne gre za nikakršen ugled profesorjev, ampak za priznanje njihovemu delu. Uspeh mladega človeka je za nas največja nagrada. manjši uspeh nekaterih delavskih in kmečkih otrok pa slabo vpliva tudi nezainteresiranost staršev, ki otrokom ne dajejo dovolj spodbud za učenje. Seveda sem na kratek pomenek povabil tri najboljše, tri, ki so med 115 najbolje rešili naloge tekmovanja. To so: Jalovec Stane — osnovna šola Predoslje — 1. mesto v tekmovanju učencev 6. razredov osnovnih šol Drljača Saša — osnovna šola Lucijan Seljak Kranj — 1. mesto v tekmovanju učencev 7. razredov osnovnih šol Babič Marjan — osnovna šola France Prešeren Kranj — 1. mesto v tekmovanju 8. razredov osnovnih šol Vsem trem sem postavljal enaka vprašanja in jih opozoril, da to ni tekmovanje, da ne gre za pravilne odgovore. Led je bil prebit — če je bilo v začetku morda malo zadrege — in v trenutku smo bili sredi prijetnega pogovora. Kako se počutite zdaj, ko ste dosegli 1. mesta v svojem razredu? Saša: Svojega uspeha sem vesela. Da sem dosegla prvo mesto, mi je že pred odhodom v Savo povedala tovarišica. Marjan: Vesel sem prvega mesta. Potihem sem ga tudi pričakoval. Vedel sem, da sem večino matematičnih nalog uspešno rešil in rekel sem, uspeh mora biti. Stane: O 1. mestu mi je povedala tovarišica. Verjetno se vaša prizadevnost in uspehi ne bodo končali le z zaključkom obvezne šole? Kakšni so vaši načrti? Klanjšek Karel Saša: To ni bilo moje prvo tek-Inovanje. Lani sem že tekmovala in dosegla 8 mesto. Po zaključku osnovne šole bom nadaljevala na gimnaziji, nato pa se bom posvetila kemiji. Marjan: šel bom na gimnazijo, Nato nameravam študirati ekonomijo. Stane: Pred mano sta še dva razreda šole. Želim, da bi bil dober, odličen učenec. Potem bo že Jalovec Stane — 6. razred, Drljača Saša — 7. razred, Babič Marjan — 8. razred v tekmovanju osnovnih šol v občin] šlo. Kdaj ste prvič slišali za Savo? Učenci so nam povedali, da Savo poznajo le prek reklamnih lepakov in nasploh reklam. Vedeli so povedati, da v Savi izdelujemo avtomobilska gume, pa tudi blazine. Pravijo, da mora biti to velika tovarna, saj je na tem prostoru kar 3000 ljudi. Zato si jo težko predstavljajo, a ni bilo možnosti, da bi jo videli. Na kakšen način so vam profesorji pomagali pri učenju? Saša: Imeli smo matematične krožke. Tisti, ki naj bi potem šli na občinsko tekmovanje, pa še trikrat po pol ure. Pred samim tekmovanjem pa smo imeli enourni pregled matematike. Kakšne uspehe dosegate v ostalih predmetih? Stane: Tudi drugod ml gre, nimam nobene trojke. Saša: Vse, razen petja in telovadbe, mi gre odlično. Marjan: Vsi predmeti mi gredo tako dobro Jtot matematika. Kako in koliko pa se učite za tako dobre uspehe? Saša: Za zahtevne predmete, kjer je potreben študij, porabim včasih do eno uro, kljub temu učno snov obvladam, zato imam še dosti časa za razgovore s prijateljicami. Prav gladko obvladanje snovi nekateri učenci napačno razumejo, saj mislijo, da se gulim predmete na pamet. No, čas nas je priganjal. Sklenili smo naš razgovor. Sprejema, ki smo Jim ga priredili, so bili otroci zelo veseli. Vsem tem mladim ljudem tak sprejem in odnos veliko pomeni, saj bodo vtise ponesli s seboj v življenje. Ob slovesu so izrazili željo, da bi si nekoč ogledali tovarno, radi pa bi k temu ogledu povabili tudi sovrstnike iz tekmovanj na osnovnih šolah. Vsem profesorjem, mentorjem in učencem iskrene čestitke kolektiva Sava, vsem v Savi, ki so pri tem sodelovali, pa tudi pohvala. J. S. Postopek za reševanje predlogov in O tem so se 15. maja pogovarjali predsednik] svetov OE, predsedniki DS TOZD in sekretarji TOZD. Soglasno so sprejeli Postopek In odgovornost delav. cev za reševanje predlogov In zahtev DESK. zahtev DESK tem so delavski sveti poudarili, da se že dalj časa kaže potreba po povečanju odgovornosti za upoštevanje samoupravnih postopkov. Da bi povečali to odgovornost, je v naše samoupravne predpise vgrajeno poglavje o odgovornosti, POSTOPEK IN ODGOVORNOST delavcev in samoupravnih organov za reševanje postavljenih predlogov, zahtev in vprašanj delovnih skupin (60. člen samoupravnega sporazuma in poglavje C-III statutarnega predpisa o organizaciji samoupravljanja v TOZD) v Pošlje zapisnik s - predlogi, - mnenji, - zahtevami, - vprašanji. SVET 0 E Rešuje sam, ostalo po-.šlje tajni-š tvu TOZD za: DELAVEC (enota, slu*. Ga, oddelek) 4' SAMOUPRAVNI LEGAN Pošlje rešitev ali pojasnilo• v 15. dneh, glede OD 24 • urah, Sprejme 'rešitev ali pojasnilo 1. seji, glede v 24. OD urah. V tajništvo tozdi Zbira in pošilja odgovore SVET OE j Obvesti Ni zadovoljna z rešitvijo ali pojasnilom, zahteva odločitev DS in posredovanje DPO: 1 DS TOZD V v SIND. PCVER ORGANI DPO Ne more sprejp ti ustrezne odločitve in preda zadevo DS PODJETJA Ne more sprejeti dokončne odloči tve, v roku 7. dni zahteva reševa- \frnJe ^ skupščina oocine posreduje v TOZD; posredu- — jejo v podjetju; posredujejo v občini, republiki fed- Delavska, sve ta in DPO seznanijo DESK o svoji zahtevi in posredovanju ci ji. občine. DPO republike, federacije DESKI Delavski svet podjetja in TOZD so sprejeli v zvezi s Titovim pismom tudi sklep, da je treba povečati odgovornost predlagateljev, predsednikov samoupravnih organov, individualnih izvršilnih organov in Izvršiteljev glede spoštovanja samoupravnih postopkov v zvezi z odločanjem in Izvrševanjem samoupravnih sklepov. Pri po katerem se bodo morali vsi ravnati. Zaradi enotnega obravnavanja odgovornosti In vodenja samoupravnih postopkov v vseh TOZD in podjetju se je pokazala potreba, da se glede določenih vprašanj skupaj dogovarjamo In določimo za vse enak sistem dela. PREBERI TUDI TI ! Izboljšati informiranje V različnih razpravah in na različnih nivojih v Savi je bila že velikokrat izrečena ta zahteva. Ne zato, ker ne bi hoteli, ker ne bi imeli posluha za pripombe, ampak zato, ker se je obseg informacij povečal — od reorganizacije podjetja — za skoraj polovico, se javna razprava o izboljšanju informiranja pričenja šele sedaj. Za razpravo je pripravljen predlog kje in kako informiranje spremeniti zato, da bo še boljše, učinkovitejše, predvsem pa informacije približati slehernemu delavcu Save. Vabimo vas, da v razpravah aktivno sodelujete, dajete konkretne predloge — ne samo »informiranje je treba spremeniti« — ker to že vemo. Informacije bodo zanimive za vse le tedaj, če boste pri tem sodelovali tudj vi. Šest predlogov delovnim skupinam V mesecu maju so delovne skupine dobile v razpravo in odločanje šest predlogov: — povečanje zneskov za razkladanje vagonov v prostih sobotah; — dopolnitev pravilnika o delitvi OD za strokovno izpopolnjevanje v tujini; — predlog za povečanje minimalnega OD; — spremembe višine honorarjev za glasilo Sava; — drugačen način izplačevanja OD ter — nakup skladišča v Zagrebu. Delovne skupine so o predlogih končale razprave do konca maja, v enj naslednjih številk glasila pa bomo objavili njihove sklepe in pripombe. Od rekreacije do tekmovalnih uspehov K pisanju tega članka me je spodbudilo edino doseženo prvo mesto Savčanov na peteroboju gu-marjev, železarjev, kovinarjev in steklarjev v Hrastniku. Letos smo prvič odvzeli primat železarni Jesenice z vso njihovo tradicijo v odbojki. Preberite, kakšno obliko rekreacije si je izbrala skupina Savčanov, ki ima tudi lahko tekmovalne uspehe. Začelo se je lansko leto zgodaj v jeseni. Odbojka, kj je bila pred leti druga, če ne prva, na kranjskih sindikalnih igrah, je nazadovala. Zadnje dve leti smo na teh igrah izpadli že v prvih kolih. Prvi, ki je opazil, da ne gre več tako naprej, če se zberemo enkrat letno na teh igrah in, da obstoja zanimanje med našimi delavci za to zvrst športa, je bil tov. Grozelj Silvo. Prepričan sem, da ima največ zaslug za sedanji uspeh in vso osemmesečno rekreacijo. Tov. Grozelj, ki takrat še ni bil vodja sekcije za odbojko, se je pogovo- ekipa dobi pokal v trajno last, če je zmagovalec 3 krat zapovrstjo ali 5 krat v presledkih. Da ne bj ovirali rekreacije, so bila tekmovanja vsako drugo soboto. Skupnj rezultat turnirjev, ki se je začel lansko jesen in končal pred mesecem, je: 1. TAP 5 krat zmagovalec turnirja, 2. TTI 4 krat zmagovalec turnirja, 3. OSS 2 krat zmagovalec turnirja. Zanimivosti tega turnirskega tekmovanja so bile naslednje: — na prvem turnirju je bila izenačenost največja, saj smo zmagovalca dobil; komaj po doseženih »pikah«. Rezultat in vrsitnj red je bil naslednji: TAP : TTI 1:2 TTI : OSS 1:2 TAP : OSS 2:1 Razmestitev le zaradi razlike v doseženih »pikah«. — da sta po mnenju nekaterih ekipi TAP in TTI boljši od skupne reprezentance Save; — da prva ekipa SAVE, ki se je pripravljala za Hrastnik, ni mogla premagati druge ekipe. — da sta se prva in druga ekipa Save srečali z garnizonom Kranj in obe izgubili. Rezultat vsega tega je bilo prvo mesto v Hrastniku in prvi poraz železarne Jesenice v tej konkurenci. Vrstni red je bil sledeči: točke 1. Sava 4 2. Železarna 3 3. Feralit 2 4. Steklarna 1 5. Litostroj 0 Tekmovanja v Hrastniku Za ekipo Save so igrali: Grozelj S., ing. Mohor J., ing. Lah L., Ger-baj M., Zorec M., ing. Štirn A., Zrinski S., ing. Gorenje J., Požek J., Horvat A. in Vidmar S. Razmišljamo, da bi se vključili v redno tekmovanje. Najprej v občinsko ligo Radovljice, ker podobne lige v Kranju ni. Zato se bomo odločili le tedaj, če ne bo s tem prizadeta rekreacija, ki nam je osnovna vodilo. Omenil bi še to, da so razumljivi slabi rezultati na gumijadah, kjer je mnogo nepravilnosti, nerazumljiva oziroma zaskrbljujoča pa je naša uvrstitev v Hrastniku, ki je po 5 letih tega tekmovanja naj slabša. Upam, da bodo športniki iz našega kolektiva prebrodili krizo, s strokovno in tehnično pomočjo tov. Modica in z vsestransko rekreacijo prišli do večjih tekmovalnih uspehov. Stefan Zrinski ZAHVALA Bodo tudi druge športne zvrsti zaživele tako kot je odbojka? Upajmo, saj smo zaposlili strokovnjaka, ki naj bi se poklicno ukvarjal z rekreacijo delavcev. Za nagel vzpon in množičnost pri odbojki pa gre zahvala Silvu Grozlu, ki je za odbojko žrtvoval precej časa. Pa takih je na srečo še med nami. ril z vsemi bivšimi igralci in simpatizerji, pripravil Informator in rezerviral telovadnico v OŠ France Prešeren. Odziv je bil velik. Vsako soboto se nas je zbralo od 18 do 25 Savčanov. Z vztrajnostjo in razumevanjem je bil uspeh velik. Rekreacija je združevala delavce vseh poklicev, od tistih, k; delajo v pisarnah pa do tistih, ki so osem ur za strojem, od delavca, tehnika, inženirja pa do doktorja. Po treningih je bil obvezen polurni pomenek ob steklenici piva v posebni sobi gostilne Lovec. Na enem teh pomenkov, kjer smo tudi izvolili novega vodjo sekcije, se je pojavilo mnenje, da mora imeti rekreacija tekmovalni duh. Tako se je začel troboj med tovarno avtopnevmatika, tovarno tehničnih izdelkov in organizacijo skupnih služb. Kupili smo pokal, sprejeli propozjcije, po katerih Vrstn; red: točke seti 1. TTI 2 3:3 2. TAP 2 3:3 3. OSS 2 3:3 — skupni zmagovalec se je dobil šele takrat, ko sta imeli ekipi TAP in TTI že po 4 zmage; — da je ekipa TTI, ki je prvič osvojila pokal, začela svoj finiš šele takrat, ko je TAP potreboval le eno zmago, izenačila na 4:4 in v odločilni tekmi izgubila; — da je ekipa OSS bila prva blizu tega, da dob; pokal v trajno last, saj je zmagala 2 krat zapored, tretjič pa ji je zmanjkalo moči; — da je pri ekipi OSS tekmovalo 30 igralcev, torej vedno z novimi igralci; — da je ekipa TTI v času turnirjev izgubila 2 standardna igralca, ki sta bila premeščena na delovno mesto v skupne službe; 11 milijonov pomoči Prav gotovo mnogi med vami še ne vedo, da imamo v Savi odlično organizirano sindikalno dejavnost, ki je že marsikomu pomagala iz zadrege: samopomoč. Nekako 1200 Savčanov vsak mesec vplača v sklad samopomoči 10,00 din, del sredstev je dal sindikat, del pa podjetje tako, da je zdaj vsega denarja približno 60 starih milijonov. Vsak mesec se obrne približno enajst milijonov S din, ki jih dobijo delavci. Stanko Rotar, ki že drugo mandatno obdobje vodi to dejavnost, mi je dejal, da razmišljajo o tem, da bi sedanjo vsoto, ki jo lahko dobimo (2000 din) povečali. To bo možno le na dva načina: povečanje števila članov samopomoči ali ali povečanje mesečnega prispevka na posameznika na 15,00 din. V bližnji prihodnosti bo o tem izšel informator in vabimo vas. da v odgovorih poveste svoja mnenja in predloge ter vplivate na sodelavce, da se vpišejo med člane. Pa še res je! Delavski svet podjetja je na svoji 7. redni seji, ki je bila 25. aprila 1973 med drugim razpravljal o dodelitvi posojil za individualno no gradnjo. Po razpravi je spre-je sklep, ki naj ga KS naslovi na skupščino občine Kranj. »Blokovna gradnja na Planini zaostaja za petletnim programom stanovanjske izgradnje v občini, zato se število nerešenih stanovanjskih problomev veča. člani DS so mnenja, da ni na mestu administrativno zavirati individualno gradnjo, če gradbena operativa ni sposobna zagotoviti planirano -število stanovanj.« Sodelavkam in sodelavcem službe Informacijskih sistemov ter Košič Andreju, Rotar Stanetu in Tomplak Ivanu se za izraze sožalja, spremstvo na zadnji poti ter podarjeno cvetje ob smrti mojega očeta najtopleje zahvaljujem. Minka Bajuk ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem za izkazano pozornost ob prvem maju ob obisku na domu in za izročeni denar ter darilo. Mirko Bukovšek ZAHVALA Sodelavcem iz elektro delavnice se iskreno zahvaljujem za poročno darilo in čestitke. Nunar Janko ZAHVALA Predstavnikom sindikalne organizacije in tovarni Sava Kranj se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo pred prvomajskimi prazniki. Želim, da bi kmalu toliko okreval, da bi prišel med vas in se deloma oddolžil za vso pozornost v času moje bolezni; do takrat pa še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Prostor Franc ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi najinih otrok MOJCE in MARKA PETERNELJA sc iskreno zahvaljujeva vsem Sav-čanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njuni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva sindikalni organizaciji in sodelavcem za denarno pomoč. Vsem iskrena hvala! Hari Peternelj z ženo Mileno POZDRAV IZ HOLANDIJE Gasilcem in planincem Save! Pošiljam lepe pozdrave iz desetdnevnega potovanja s kompaso-vim avtobusom skozi sledeče države: Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Holandijo, Belgijo, Luksenburg, Fracijo, Švico in Italijo. Ogledali si bomo vsa najlepša mesta in zna. menitosti. Rotterdam pa je največje pristanišče na svetu. POŽARI MED POTOVANJEM Letos, 26 .aprila, sem se podal s kompasovim avtobusom na tako imenovano desetdnevno prvomajsko potovanje. Ogledali smo si sedem držav: Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Holandijo, Belgijo, Francijo, Švico in Italijo. Kot gasilca me je zanimalo tudi gasilstvo. Med potovanjem sem opazil tudi požare, prvega v bližini letališča v Frankfurtu, ko je gorel mlad nasad borovcev. Drugi požar smo opazili v Parizu, ko se je vnel metro (podzemska železnica). Na srečo ni bilo žrtev. V Rotterdamu smo videli veliko gasilsko vajo. Pri tej vaji smo bili posebno navdušeni nad spretnostjo: vsak gasilec je pograbil svoje orodje, ne da bi kaj pozabil, ker je bil zato pripravljen, in hitel na mesto požara. Po končam vaji, ki si jo je ogledalo veliko ljudi, so mladinci pomagali pospravlajti gasilcem orodje. Po tem smo sklepali, da so gasilci zelo priljubljeni. Ivan Petrič Peteroboj Dne 13. 5. je bilo v Hrastniku že' VI. tradicionalno srečanje športnikov s-tkelarjev, železarjev, kovinarjev in gumarjev. Tokrat je bil organizator domačin — steklarna Hrastnik, ki je tekmovanje zelo dobro orinVavila in tudi za samo izvedbo ji moramo samo čestitati. Moštva so prispela v Hrastnik v polni sestavi. Tekmovanje se je začelo ob 9. uri in končalo ob 16.30. Boji so bili zelo zanimivi, vse tekme so se končale v športnem duhu. Našo ekipo je zastopalo 60 Savčanov. Ekipe so tekmovale v rokometu, odbojki, kegljanju, strelsvu, šahu, v orientacijskem pohodu in namiznem tenisu. Naša ekipa ni dosegla tistega, kar smo od nje pričakovali. Ekipa ni bila uigrana in brez pravega strelca. Na koncu moram pripomniti, da doseženo četrto mesto naše ekipe ni tisto, kar smo pričakovali. Neuspeh naše ekipe pa lahko opravi- čimo s tem, da smo bili pravzaprav edina ekipa, ki je imela vsa potrdila, ki jih zahteva pravilnik peteroboja, namreč ta, da jo zastopajo samo člani kolektiva. Na sestanku tekmovalne komisije smo se zaradi tega po končanem tekmovanju pritožili in zahtevali, da se rezultati v šahu in rokometu razveljavijo, ekipe steklarne Hrastnik, Feralita Žalec in Litostroja Ljubljana pa diskvalificirajo. Ker naša pritožba ni uspela, smo sklenili, da na prihodnjih peterobojih ne bomo več sodelovali, če se pravilnika v prihodnje ne bo upoštevalo. E. M. Dopisuj v Savo O stanovanjih O predlogu posojil za individualno gradnjo, ki ga je pripravila tričlanska komisija, so razpravljali kadrovski odbori, DS TOZD in DS podjetja. Na vseh sejah je bil predlog soglasno sprejet, kar kaže, da je komisija svoje delo zelo dobro opravila in ji zato velja vsa pohvala. Zapis, iz katerega je razvidno, v kolikšni višini bodo posamezniki dobili posojilo, bo na vpogled na zidnem. J. J. Nova Unisova tovarna v Bosni Uniš odpira v Vitezu v Bosni novo tovarno, ki bo izdelovala kemikalije za potrebe gumarstva. Tovarna »Slobodan Princlp-Seljo«, ki bo ena izmed najmodernejših tovarn, bo avtomatizirana in bo zaposlovala okrog 40 delavcev. Letna proizvodnja bo znašala okrog 1500 ton sredstev za zaščito predčasnega staranja gum ter sredstev za .hitrejšo vulkanizacijo. Izdelki te tovarne bodo zadovoljevali 80 % vseh potreb jugoslovanskih gumarjev. Za izgradnjo tega obrata pa so porabili več kot 20 milijonov dinarjev. Opomba: Besedila v tej številki ni. so lektorirana. SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, teleon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji OP Gorenjski tisk Kranj. List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973).