kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 199 ZDRAVILIŠKA KOMISIJA NA BLEDU božo benedik Zdraviliška komisija na Bledu je odigrala v razvoju blejskega turizma pomembno vlogo. Ustanovili so jo leta 1886, kar je deset let pred podpisom zakona o zdraviliških komisijah. 1. avgusta 1897 je avstrijski cesar Franc Jožef v svoji poletni rezidenci v Bad Ischlu podpisal zakon, naj na Kranjskem za letovišča, zdravilišča in kopališča poslej skrbe zdraviliške komi- sije. V večini takih krajev so za turistični razvoj doslej že skrbela turistična društva, to pa je bilo na Bledu ustanovljeno šele leta 1894. Poslovanje zdravihških komisij je bilo opredeljeno z zdraviliškimi redi, po katerih so bile upravičene pobirati različne pristojbi- ne (npr. zdraviliške in godbene takse). O delu ZdraviUške komisije Bled je le malo napisa- nega, zato bom v nadaljevanju prikazal njene pristoj- nosti, naloge na propagandnem področju ter pri pri- reditvah na Bledu, njeni skrbi za izgled kraja, prido- bivanje premoženja (npr. parki) in nekatere ljudi, ki so jo vodili. O ustanovitvi Zdraviliške komisije Bled leta 1886 je malo znanega, čeprav so že v naslednjem letu 1887 vodili redno statistiko gostov, leta 1888 pa je tudi že izdajala svoj letoviški list z naslovom Cur- liste. Iz zapisnikov ZdraviUške komisije Bled je razvid- no, da so seje komisije vodili predsednik ali načelnik ali pa podnačelnik komisije. Komisija je imela dvoje- zični žig in pisemski papir z glavo, k vabilom za seje pa so redno prilagali dnevne rede sestankov. Ob pre- jemu vabil so vabljeni s podpisi potrjevali prejem va- bila, zapisnike sestankov pa so podpisovali vsi navzo- či na sejah. Zapisniki sej zdraviliške komisije so vse od leta 1903 dalje, razen v letih 1905 in 1906, pisani v slovenščini, čeprav so bili posamezni člani komisije pravi Nemci in skoraj gotovo niso bili vešči slovenšči- ne. Leta 1905 se je Zdravihška komisija Bled včlanila v Deželno zvezo za tujski promet, v katero je bilo vključeno tudi Društvo za pospeševanje tujskega pro- meta na Bledu. Komisijo so vabih tudi, naj se vključi v Društvo hotelirjev in Društvo zdraviliških naprav, vendar pa iz zapisnikov sej komisije ni razvidno, ali so se v združenji vključili. Poslovanje Zdraviliške komisije Bled je potekalo na osnovi zdraviliškega reda, ki so ga sprejeli 10. ju- nija 1899 in ga kasneje, kot je razvidno iz sejnih za- pisnikov komisije, večkrat spreminjali in dopolnjeva- li. Zdraviliški red je veljal za območja katastrskih občin Bled, Rečica in Želeče. Po 3. členu zdraviliške- ga reda so bili člani Zdraviliške komisije Bled vsako- kratni župan Bleda, dva zastopnika občinske uprave, zastopnik hotelirjev, dva zastopnika oddajalcev za- sebnih tujskih sob, gostilničar, okrožni zdravnik, dva zastopnika lastnikov počitniških vil ter še dva zastop- nika blejskih gostov. 9. člen zdraviliškega reda je do- ločal, da je moral vsak obiskovalec Bleda, ki je leto- val na Bledu nad 48 ur, med 1. majem in 30. septem- brom, plačati zdravihško pristojbino, kadar pa je bila , v letovišču tudi godba, pa še godbeno takso. Zdravih- ška taksa je znašala 30, godbena pristojbina pa 20 vi- narjev. Kdor je bival v letovišču več kot 6 tednov, je bil oproščen plačevanja teh pristojbin. Poznali so tu- di celoletne pristojbine, zdravihška je znašala 10, godbena pa 6 kron. V 10. členu so bile naštete oprostitve turističnih taks. Plačevanja letoviških in godbenih pristojbin so bih oproščeni zdravniki, ranocelniki, njihove žene, mladoletni sinovi in neporečene hčere, člani cesarsko- kraljeve vojske in mornarice. Plačevanja so bih opro- ščeni tudi otroci pod dvanajstim letom starosti, posli v spremstvu gospodarjev pa so bih oproščeni le plače- vanja godbene takse. Po določilih 11. člena so pri- stojbine pobirali stanodajalci, ki so morali morebitno izgubo pri taksah kriti iz svojega žepa. Za nerednosti pri plačevanju so bile zagrožene kazni, ki jih je dolo- čala politična oblast, od kazni nabrani denar pa je bil namenjen za občinski ubožni sklad. Glede oprostitve plačevanja pristojbin za kategorije letoviščarjev, ki niso bile opredeljene v zdravihškem redu, je bila zdra- viliška komisija zelo stroga. Obravnavali so jih le po- redko, obravnavah pa so vsako prošnjo za oprostitev plačevanja taks posebej. Plačevanja pristojbin niso oprostih niti sorodnikov blejskega župnika, oproščen pa je bil gost, ki je lahko dokazal, da je za Bled oziro- ma letovišče napravil kaj koristnega. Sodeč po podat- kih je bilo prošenj za oprostitev plačevanja letoviških pristojbin kar veliko, pošiljale so jih celo tovarne, ki so na Bled pošiljale na oddih svoje delavce. Volitve članov Zdraviliške komisije Bled so bile vsaka tri leta, volilni upravičenci pa so bili vsi, ki so imeli po določilih zdraviliškega reda v komisiji svoje zastopnike. Po podatkih prvih zapisnikov Zdraviliške komisije Bled, ki so jo takrat imenovali tudi Cur Co- mite, je bil njen prvi predsednik grof Camillo Aichel- burg, lastnik hotela Luisenbad (današnji hotel Toph- ce), člani pa so bili: Johann Mailner kot župan, Franc Murnik, župnik Jožef Razboršek, Viktor Klinar in dr. Ferdinand Zeisler. Leta 1890 je bil za predsednika komisije izvoljen Emerich Mayer, za namestnika pa Johann Mailner, ki je bil hkrati tudi blagajnik. Izvo- ljeni so bih še: župan Jakob Peternel kot namestnik, župnik Jožef Razboršek, Anton Hudovernik, Franz Souvan, Gustav von Pongratz, Viktor Khnar, Gustav Valtrini ter dr. Emil Klimek kot zdravnik. Kot načel- nik komisije je bil izvoljen dr. Alfonz Mosche, po ne- potrjenih podatkih pa za krajši čas tudi dr. Emil Klimek. Leta 1903 je vodstvo komisije prevzel pomemben blejski turistični delavec Jakob Peternel, člani pa so bih: dr. Andrej Ferjančič, Emerich Mayer, dr. Emil Klimek, Anton Vovk, Ivan Pretnar, Otto Wölfling, Ferdinand Stare in Robert Wedl. Ta komisija, v kate- ri je zaslediti vse več domačinov, je delovala skoraj do začetka prve svetovne vojne. Ponovne volitve čla- 200 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 Jakob Peternel, blejski 7upan 1895—1906 in turistični delavec nov komisije so bile leta 1905, ko so kot zastopnika blejskih gostov izvolili Roberta Wedla in dr. Stevana pl. Miletiča, naslednje leto pa pnovno Roberta Wedla in Ferdinanda Stariča iz Ljubljane. Leta 1906 so kot člana izvolili dr. Ricarda Edra, zdravnika v Riklije- vem zavodu in domačina prof. dr. Josipa Plemlja. Vidi se, da so zastopnike blejskih gostov volih v ko- misijo skoraj vsako leto. Leta 1907 je blejski župan, in s tem član komisije, postal učitelj Franc Rus. Kot član in začasni predsed- nik oziroma načelnik komisije je bil izvoljen Leopold Stuchly, kot člana pa blejski trgovec Ivan Rus in ho- teher Miha Cerne. Kot zastopnika blejskih gostov sta tega leta postala člana komisije prof. Löffner iz Pra- ge in tovarnar Avgust Kari Hoffman z Dunaja. Leta 1908 so za predsednika komisije izvolili dotedanjega podpredsednika Leopolda Stuchlyja. Tega leta je umrl član dr. Emil Klimek in so na njegovo mesto imenovah novega okrožnega zdravnika dr. Janka Be- nedika st. Tega leta so kot zastopnika gostov izvoliU dr. Heinricha Lucmana in ritmojstra pl. Stefanellija, ki ga je kmalu zamenjal vitez Bernetich. Leta 1911 so kot zastopnika blejskih gostov ponov- no izvolih dr. Heinricha Luckmana, na novo pa inž. Ferdinanda Neudorferja, nakar vse do začetka prve svetovne vojne v zapisnikih Zdraviliške komisije Bled ni zaslediti novih članov komisije. Zaradi finančnih . težav so leta 1911 začeli razmišljati o spremembi zdra- viliškega reda. Predlagah so, naj člana komisije ime- nujeta tudi ministrstvo za javna dela in deželna vlada. Razmišljah so tudi o združitvi občine in zdraviliške komisije. Predlogi, da bi Bled postal zdraviliška občina, so se uzakonih 4. maja 1914, ko je cesar Franc Jožef pod pisal zakon o spremembi zakona iz leta 1897. Po no- vih predpisih so uzakonih Zdraviliško komisijo Bled, njene naloge in pristojnosti pa je prevzela Občina Bled, ki je odtlej pobirala zdraviliške in godbene pri- stojbine. Vendar pa jih je smela uporabljati izključ- no v zdraviliško-turistične namene. Tudi premoženje nekdanje zdraviliške komisije so morali na občini vo- diti ločeno od ostalega občinskega premoženja. Pri občinski upravi so za zdraviliške zadeve imenovali zdraviliški odsek. Veljalo pa je, da dokler deželne oblasti ne predpišejo načina imenovanja članov tega odseka, so kot člani odseka delovali dotedanji člani ukinjene Zdraviliške komisije Bled. Občina je za vse zdraviliško-turistične zadeve, ki jih je obravnavala, na seje vabila in se posvetovala z zastopniki zdravili- škega odseka. Zupana pa so bili dolžni vabiti na seje okrajnega oblastva in mu omogočati razpravo, kadar so govorili o zdraviliških problemih. Tudi občinski proračun so morah predložiti v vpogled okrajnim oblastvenim organom, ki so morali skrbeti, da so se sredstva, namenjena za zdraviliške zadeve, uporab- ljala v ta namen. V okviru Zdraviliške komisije Bled je na predlog člana Roberta Wedla sredi leta 1905 začel delovati za- bavni komite (Vergniigungs Comite). Člane zabavne- ga komiteja so imenovah 14. julija tega leta. njegov predsednik je postal Robert Wedl, člani pa Erich Mayer ml., baron Ladislav Pereira, Otto Stefanelh, Robert Orley, dr. Erich Mosche in Eugen Wedl. Prva naloga zabavnega komiteja je bila pripraviti proslavo cesarjevega rojstnega dne leta 1905. Glavni organiza- tor proslave je bil Erich Mayer, program pa je obse- gal mašo na otoku, svečano razsvetljavo, koncert, plesni venček itd. Ob omenjanju članov Zdravihške komisije Bled moramo ugotoviti, da je bila večina članov komisije domačinov, Slovencev. Slovenci so tako vodih najviš- je turistično telo v občini, čeprav so bih lastniki večjih blejskih lokalov tujci. Na sestanke zdravihške komisi- je so jih le redko vabih, vendar so se z njimi dogovar- jali o skupnih turističnih zadevah na Bledu. Zanimivo je, da med člani komisije ne zasledimo Riklija, pa tu- di na seje ga niso vabili, čeprav je Rikli tisti čas za tu- rizem na Bledu vehko pomenil. Vse to dokazuje, da so domačini na Bledu v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja o turizmu in njegovih zakonito- stih že vliko vedeli, saj so dobro skrbeli za izgled kra- ja in za zabavno življenje gostov, ki so se takrat na Bledu zadrževali tudi po več dni ali tednov. Člani zdraviliške komisije so si prizadevali tildi za povečanje premoženja komisije, ki naj bi kar najbolj koristilo razvoju turizma na Bledu. Odkupili so zdra- viHški dom s parkom, jezersko obalo, del Straže s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 201 i kamnolomom in del Dobre Gore. To je premoženje, ki je ležalo pretežno v katastrski občini Želeče, ma- njši del pa v katastrskih občinah Bled in Selo, merilo pa je 15 hektarov, 7 arov in 18 kvadratnih metrov. Najpomembnejši del lastnine komisije je bil zdravili- ški dom s parkom, za katerega nakup je Občina Bled na seji 19. septembra 1904 s tričetrtinsko večino zdra- vihški komisiji dala jamstvo za kredit v višini 62.455,67 kron. Zdiaviliški dom je bil skupaj s par- kom namenjen za zabavno življenje in je dajal glavni ; turistični utrip v kraju. Ob domu in v parku so se v popoldanskih urah zbirali blejski gostje, igrali pa so izbrali orkestri. Člani komisije so menili, da so z za- bavnim življenjem ob zdraviliškem domu in v parku znatno pripomogli, da se gostje tudi v slabem vreme- nu niso dolgočasili. Ena osnovnih nalog je bila skrb za vzdrževanje zdraviliškega doma. Potrebno je bilo nakupiti notranjo opremo, zastekliti verande, urediti ograje in ledenico, načrtovali pa so še ureditev ribni- ka v parku, ki pa ga niso zgradili. Urejenost samega zdravihškega doma pa tudi okohškega parka je bila močno odvisna tudi od najemnikov zdraviliškega do- ma. Leta 1906 je dom prevzel v najem Kari Eschel, le- ta 1907 Alfred Majut, leta 1908 Robert Offner, od le- ta 1909 pa do leta 1914 pa Štefan Trnko. Z odkupom jezerske obale so poskrbeh za spreha- jalce, zlasti še, ker so bile do odkupa precejšnje po- vršine jezerske obale zaprte in ograjene. Sprehajanju gostov so bile namenjene tudi sprehajalne poti na Straži, od koder so lepi pogledi na Bled in okohco. Tudi kamnolom so odkupih zaradi sprehajalnih poti, hkrati pa so ga še izkoriščah in kontrohrali njegovo uporabo, ki so jo omejevali. Glavna in osnovna naloga zdraviliške komisije je bila skrb za razvoj turizma na Bledu. K temu je veliko pripomogla za tiste čase široka turistična propagan- Zdraviliški dom na Bledu da. Poleg prospektov Bleda, ki so jih tiskali tudi v 3.000 izvodih, so izdajali še Letoviški list, kar je bilo izrednega propagandnega pomena. Izhajal je v polet- ni sezoni, od junija do septembra, vsakih štirinajst dni. V listu so objavljali sezname blejskih hotelov in gostišč, sezname gostov, ki so letovah na Bledu, ne- kajkrat so objavili popise vseh zasebnikov, ki so od- dajali tujske sobe, domači obrtniki pa so reklamiraU svoje izdelke. Sprva so ga tiskali v Kranju, kasneje pa v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Zdraviliška komisi- ja je oglašala tudi v tujih turističnih revijah, med ka- terimi je bila najbolj poznana revija Reise und Bade- zeitung. Pripravljali so propagandno gradivo za šte- vilne priložnosti in obiske, kot npr. za skupino angle- ških novinarjev, ki je leta 1907 prišla obiskat Bled. Komisija je izdala vodnik po Bledu. Vsi gostilničar- ji so na pobudo komisije zbirah denar za izdelavo in nakup shk Bleda, ki so jih namenili za opremo želez- niških vagonov. Blejci so dobro opravili turistično propagandno nalogo in tudi leta 1903 na mednarodni razstavi turističnih krajev na Dunaju prejeli zlato me- daljo, katere motiv so natisnili v glavo papirja blej- skega županstva. Za to akcijo so porabili 150 kron. Za dobro počutje gostov so prirejali številne prire- ditve. Že leta 1892 so priredili prvi Cvethčni korzo, ki so ga potem nekajkrat ponovih. Velika skrb je bila namenjena godbi, ki je goste zabavala v paviljonu zdraviliškega doma, izmenoma pa še na Mlinem, pri hotelu Mallner (današnji hotel Park) in na grajskem kopališču. Ob sobotnih večerih so igrah v zdravih- škem domu. Sam razpored glasbenih nastopov je bil natančno dogovorjen. Za glasbene prireditve so izbi- rali le zelo kvahtetne izvajalce. Večinoma so nastopali godbeniki, ki so bili člani dunajske opere. Imeli so fiksno določene cene za orkester kot celoto (običajno za orkester z 12 glasbeniki) in še za vsakega godbeni- ka posebej. Leta 1908 je zdravihška komisija verjetno želela pridobiti slovenske glasbenike, za kar so zapro- sih filharmonijo v Ljubljani, vendar se ljubljanski glasbeniki niso odzvah blejskemu povabilu. Do leta 1913 je zato goste zabaval Franc Ronhiček, ki je bil prav tako z Dunaja, medtem ko je leta 1914 izgralo Društvo orkestrov iz Ljubljane. Godbeniki so na Ble- du nastopah od junija do avgusta, nekajkrat pa tudi do 15. septembra v letu. Pomembne sezonske prireditve, ki jih je organizi- rala zdravihška komisija, s bile tudi veslaške regate, nogometne tekme (npr. z ljubljanskimi nogometnimi klubi), loterije itd. Višek turističnih prireditev pa je bil vsako leto ob cesarjevem rojstnem dnevu. Prire- ditve so bile 18. in 19. avguta. Začele so se z mašo na otoku, sledila pa je velika blejska slavnostna razsvetl- java. Za to slovesnost so vabih pirotehnike iz Avstri- je. Poleg čolnov na jezeru so bile razsvetljene tudi vse obalne hiše, hoteli in gostišča. Ob tej priložnosti nista nikoli izostala svečani koncert in zabavni večer, obi- čajno pri Mallnerju, pozneje pa tudi v zdraviliškem domu. Vehko pozornost je zdravihška komisija namenila tudi lepemu izgledu Bleda. Skrbeli so za urejenost 202 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 sprehajalnih poti na Stražo, zlasti pa še v središču kraja, pa za pot na Dobro Goro in v kamnolom ter za cesto od Bobna do Ažmana. Član komisije dr. An- drej Ferjančič je skrbel zlasti za pot okoli jezera od Petrana do Zake. Na račun zdravihške komisije so hoteli urediti pot v Pokljuško luknjo, državna želez- nica pa naj bi popravila pot skozi Vintgar. Za red v parkih, zlati ob zdraviliškem domu, so nastavili uni- formirane čuvaje. Sicer pa je bil park v središču Bleda privaten in z ograjo zaprt za javnost. Pri urejanju javnih parkov so jim pomagali vrtnarji iz Ljubljane. Za petrolejsko razsvetljavo, ki je po sklepu komisi- je gorela tudi, kadar je sijala luna, je poskrbel član komisije Otto Wölfling. Za prižiganje petrolejk so zaposhli delavce, leta 1911 sta to delo opravljala Knafljič in Cvenkel. Seveda so razmišljali tudi o elek- trifikaciji Bleda. Leta 1905 so pri firmi Simens-Schu- kert naročili projekt, ki naj bi pokazal, kako opraviti elektrifikacijo Bleda. Zdravihška komisija je podprla tudi predlog Trgovske zbornice iz Ljubljane za nape- ljavo telefona. Sicer pa Blejci niso bili zadovoljni s te- danjo pošto, prizadevali so si za ureditev poštne po- staje na novem kolodvoru Bled-Jezero. Zdraviliška komisija je poskrbela tudi, da so določili tarife za iz- voščke in čolnarje. Dejavnost zdraviliške komisije so plačevali z lastnimi dohodki, ki sta jih tvorila zdraviliška in godbena tak- sa oziroma pristojbina, v manjši meri pa tudi dohod- ki od tombol in cvetličnih dnevov, ki jih je organizi- rala, ter od najemnine za zdraviliški dom in kamno- lom ter s prodajo peska iz kamnoloma. Leta 1887 je imela komisija 1.450,50 florintov dohodka in 694,25 florintov izdatkov. Večji izdatki so bih za urejanje cest in poti, za protiprašno škropljenje cest poleti ter za plače cestarjev in vrtnarjev. Leta 1888 so poslovno leto zaključhh s 1.850 florinti dohodka. Odslej je naj- večji izdatek predstavljalo plačevanje godbe. To leto so plačali za godbo 1.000 florintov, 270 florintov so namenih za protiprašno poletno škropljenje cest, 170 florintov so porabih za vzdrževanje šestdesetih klopi, 150 florintov pa so potrošili za propagando, ostalo pa še za nekatere manjše izdatke. Leta 1891 je komisija prvič poslovala s primanjk- ljajem, ki je znašal 142,65 florintov. Poleg stroška za godbo, ki je bil največji, so denar porabih tudi za tis- kovine, izdajo letoviškega lista in osebne izdatke. Že v naslednjem letu je bilo finančno poslovanje komisi- je ponovno pozitivno. Običajno so se dohodki pokri- vali z izdatki, kadar je prišlo do primanjkljaja, kot tudi leta 1913, ko je bilo dohodkov za 15.530 kron, izdatkov pa za 18.247 kron, je razhko pokrila občina iz svojega proračuna. Zdraviliška komisija je vodila tudi letno statistično gibanje blejskih gostov. Statistične podatke so morali pošiljati tudi na Okrajno glavarstvo v Radovljici. Le- ta 1896 navaja statistično poročilo, zapisano v zapis- nikih ene sej zdraviliške komisije, da je tega leta na Bledu letovalo 1.615 gostov, od tega 769 moških in 846 žensk. 258 letoviščarjev je prišlo s Kranjske, 205 z Madžarske, 8 iz Bosne, 172 iz Nemčije, 25 iz Francije, 18 iz Italije, prav toliko iz Rusije, 32 je bilo Angležev, 4 so prišh iz Združenih držav Amerike. Ostali gostje pa so bili še iz ostalih držav. Istega leta je manj kot tri dni na Bledu bivalo 638 gostov, od 7 do 14 dni 106 le- toviščarjev, do 3 tedne 63, od 3 do 4 tedne 115, od 4 do 5 tednov 92, od 5 do 6 tednov 112 in preko 6 tednov 372 letoviščarjev. Za primerjavo navajam še turistično statistično po- ročilo za leto 1909. V sezoni, ki je trajala od 1. maja do 30. septembra je na Bledu letovalo 6.163 gostov. Za ilustracijo navajam, daje s Kranjske prišlo 268 tu- ristov, z Dunaja 842, Madžarske 213, iz Nemčije 315, ostali letoviščarji pa so prišli še iz številnih drugih držav, kot npr. Italije, Belgije, Anglije, Rusije, Fran- cije, Romunije, Združenih držav Amerike, nekaj pa tudi iz azijskih in afriških držav ter Avstralije. Od 2 do 3 dni je bivalo 2.927 letoviščarjev, od 4 do 14 dni 1.813 gostov, od 14 do 4 tednov 383 in nad 4 tedne 219 gostov. Ta čas je Bled razpolagal z 2.584 turističnimi po- steljami, od tega so jih imela turistična podjetja, ki so poslovala skozi vse leto 609, sezonsko pa še dodatnih 86, medtem ko so bile ostale tujsko-prometne poste- lje v privatnih rokah. Po podatkih, zabeleženih v za- pisnikih sej zdraviliške komisije, je bilo leta 1909 na Bledu za turizem namenjenih 37 enovprežnih in 10 dvovprežnih voz, nobenega avtomobila in 83 čolnov. Pred prvo svetovno vojno je turistična dejavnost na Bledu skoraj zamrla. Po končani vojni pa se je do- kaj hitro začela akcija za ponovno oživitev tujsko- ; prometne dejavnosti, le da jo je sedaj vodilo že leta i 1894 ustanovljeno Društvo za povzdigo tujskega pro- \ meta Bled. Najbolj delovna člana v društvu sta bila \ hotelir Ivan Kenda in lekarnar Hugo Roblek, ki je i med drugim skrbel tudi za zapuščeno Riklijevo pre- | moženje. Poglavitna skrb društva je bila namenjena obnovi poškodovanih in nekaterih zastarelih turistič- nih objektov ter njihove opreme. Zdraviliški odsek pri občinski upravi, ki je po uki- nitvi zdraviliške komisije leta 1914 prevzel njene nalo- ge, je oživel šele aprila 1921, potem ko je, kot je zapi- '¦ sal dr. Andrej Ferjančič, blejsko prometno društvo ' oziroma društvo za pospeševanje tujskega prometa ^ Bled, 1. marca 1920 predalo svoje posle občini. 4. aprila 1921 je namreč Deželna vlada za Slovenijo podpisala nov zdraviliški red za Občino Bled. Imeno- vali so volilno komisijo, ki je izvedla volitve v zdravi- liški odsek in so ga volih po istih načelih, kakor so vsa leta njenega obstoja volili zdravihško komisijo. Prvi zdraviliški odsek je vodil Leopold Stuchly, kot ; člani pa so sodelovali še župan Franc Rus, lastnik ho- ; tela Petran Miha Cerne, okrožni zdravnik dr. Janko \ Benedik, inž. Dušan Sernec, Ivan Zrimec in dr. An- i ton Ferjančič, ki gaje po njegovem odstopu zamenjal i Anton Vovk. Naslednje leto je vodstvo odseka prev- j zel trgovec Ivan Rus, za njim pa Ciril Majcen. Po od- j selitvi Cirila Majcna z Bleda je leta 1925 mesto pred- j sednika prevzel dr. Jože De Gleria. Sodelovali pa so j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 203! Še Ivan Kenda, Leopold Stuchly, Janko Žirovnik, Ivan Mayer, Anton Vovk in zastoponik tedanje družbe za igralnice Modri. Tajnik je bil Dragutin Ilovar. Že leta 1924 je predsednik odseka Ciril Majcen predlagal, da bi ponovno ustanovili zdraviliško komi- sijo in s tem turistično dejavnost ločili od upravne. Kdaj je ponovno prišlo do ustanovitve zdravihške ko- misije in s tem ukinitve zdraviliškega odseka pri ob- činski upravi ni jasno razvidno, vsekakor pa v letih 1924 ali 1925. Zmeda je tem večja, ker v zapisnikih pogosto mešajo besedi odsek in komisija. Nove volitve članov v zdraviliško komisijo so opra- vih leta 1929. Vodil jo je takratni župan dr. Jože De Gleria, člani pa so bili: Ivan Mayer in Ivan Troha od blejskih hotelirjev, Adolf Štrakel kot predstavnik go- stilničarjev, dr. Zvonko Janežič in Alojzij Papier pa sta bila predstavnika lastnikov vil. Od leta 1930 dalje niso več volih zdravihške komisije, ampak jo je na predlog Občine Bled imenovala banovinska uprava. Za predsednika komisije je ban imenoval Antona Vovka, člani pa so postali: Ivan Kenda, Jula Molnar, Ivan Mayer, Joža Vrhunec, dr. Zvonko Janežič, Slavko Repe, Rupert Krainer, Fran Špiller-Muys in dr. Albin Češarek. Naknadno je bil imenovan še Jurij Verovšek kot zastopnik lastnikov počitniških vil. V tem času so pri zdraviliški komisiji nastavili tudi redno zaposlenega uslužbenca. Sprva je to delo opravljal inž. Ulrich, od leta 1931 do 1941 pa je turi- stično delo na Bledu koordiniral Renne Lettis. To je bil zelo razgledan in izobražen človek, po rodu z Re- ke. Po končanem študiju v Zagrebu in na Dunaju je pred prvo svetovno vojno prevzel tajniške posle zdra- vihškega odbora v Opatiji. Po končani vojni je leta 1923 iz Italije pribežal v Jugoslavijo in bil od leta 1929 v Dubrovniku ravnatelj Zveze za turistični promet s tujci in upravitelj mestne direkcije Putnik, od koder je čez dve leti prišel na Bled. Za blejski turizem je bil še posebno dobrodošel, saj je govoril štiri svetovne jezike. Vso turistično korespondenco na Bledu je vo- dil kar sam, primerne pisarniške prostore pa si je ure- dil v zdraviliškem domu. Zlasti so pomembna njego- va prizadevanja za propagiranje Bleda v tujini. Delno mu je pomagal, zlasti pri pobiranju zdraviliške in godbene takse, tudi Alojz Štempihar, kasneje pa Vi- da Kokalj in Rezka Rus. Leta 1936 je banska uprava imenovala novo vodst- vo in članstvo zdraviliške komisije, ki je v tem sestavu poslovala do konca leta 1941. Za predsednika je bil imenovan Anton Vovk, člani pa so bih: dr. Janko Be- nedik kot župan, dr. Albin Češarek, Miha Cerne, Franc Kežar, Ivan Rus, inž. Dušan Sernec, Franc Za- bret, Franc Zupan, Tila Vovk. Naknadno so bili ime- novani še Jože Burja kot zastopnik vasi Rečica ter Franc Balanč in pozneje Fran Trefalt. Proti koncu tridesetih let je banska uprava zaradi zastarelosti predlagala nov zdravihški red za Bled. Na seji komisi- je so ga obravnavah šele 3. februarja 1941, nakar so osnutek novega zdraviliškega reda predložili v potrdi- tev banski upravi, ki pa ga zaradi bližajoče druge sve- tovne vojne ni potrdila. To je bila hkrati tudi zadnja \ seja zdraviliške komisije, na kateri so še uspeli spreje- ', ti finančni načrt za leto 1941. S to sejo je delo doslej • zelo uspešne Zdraviliške komisije Bled praktično končano. Med drugo svetovno vojno je sicer okupacijski žu- pan Franz Paar, ki se je kot župan smatral za pred- i sednika naslednice zdraviliške komisije, skupaj z deželnim svetnikom dr. Hintereggerjem poskušal tu- ristično dejavnost Bleda oživeti, kar pa je preprečila vojna. Po končani drugi svetovni vojni je zamisel o zdra- viliški komisiji zamrla, zlasti zato, ker so bile za ; poživitev in razvoj turizma mišljene drugačne organi- i zacijske obhke dela. ! Tudi zdraviliški odsek in kasneje ponovno komisi- i ja, ki sta delovala po prvi svetovni vojni, sta opravlja- i la podobne naloge, kot jih je zdraviliška komisija opravljala pred vojno. Še vedno je bila ena glavnih skrbi ureditev kraja, zato so tudi nabavili poseben škropilni avto za protiprašno škropljenje cest. Še po- sebno pozornost so namenili središču kraja — »šeta- lišču« — kot so ga takrat imenovali. Domislili so si že tudi slavnostno razsvetljavo gradu in otoka. Veliko pozornosti je zdraviliška komisija namenja- : la turistični propagandi. Izdajali so prospekte v petih jezikih, tiskali so propagandne plakate, svoje oglase so oglašali v tujih časopisih in revijah. Rudolf Badju- ra je izdelal zelo kvaliteten vodič, Franc Jemc ml. pa je pripravil tri propagandne slike Bleda in okolice. Tudi prireditve so bile zelo različne in številne, vse od i namiznoteniških turnirjev, plavalnih tekem, vesla- ških, teniških in drugih tekmovanj na domačem in j mednarodnem nivoju. Organizirali so vrhunske ša- \ hovske prireditve, ki so slovele po visoki kvaliteti. Precej denarja so še vedno odštevali za godbo, ki je igrala v zdraviliškem parku, saj so še vedno vabili ze- lo kvalitetne glasbene izvajalce. Za turistično afirma- cijo Bleda so znali dobro izkoristiti tudi številne državniške, gospodarske in kulturniške obiske. Vse pogostejši so postajali kongresi, ki so najčešče zase- dali v dvorani zdraviliškega doma. V zdraviliškem domu in pozneje v Pongračevi vili so uredili čitalnico, ki je gostom nudila kar 50 razhčnih domačih in tujih časopisov in revij in je bila zato vedno dobro obi- skana. Dohodke za kritje bogate dejavnosti je zdraviliška komisija pridobivala v glavnem na enak način kot pred prvo svetovno vojno, pomagala pa ji je tudi ob- činska blagajna. Še vedno so bili osnovni viri dohod- kov takse, ki so jih delih na sezonske in pred- ter po- sezonske. Zaradi njihovih višin so se nekajkrat za- \ pletli tudi z ministrstvom za industrijo v Beogradu. Podatki kažejo, da je višina proračuna zdraviliškega odseka, ki je bil od leta 1928 ločen od občinskega proračuna, zelo nihala, od 640.000 din leta 1934, pa do 883.000 din leta 1938. Kako velika so bila ta sredstva pove primerjava, da je občinski proračun za leto 1934 znašal 537.000 din, leta 1938 pa 1,152.900 din. Člani komisije so bili pri porabi svojih finančnih 204 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 sredstev zelo natančni, kontrolirala jih je tudi občin- ska uprava, ki je marsikatero komunalno delo prelo- žila kar na ramena zdraviliške komisije. Za turistični razvoj Bleda sta bila v obdobju med obema svetovnima vojnama pomembna zlasti dva do- godka. Leta 1927 je zdravihška komisija začela akci- jo, da bi Bled postal zdravilišče. Po takratnih predpi- ! sih so vsa zdravilišča uživala velike popuste za svoje goste pri železniških prevozih v take kraje. Ker ta čas Bled ni bil priznan kot zdravilišče, je utrpel precej škode, saj bi bilo lahko število domačih letoviščarjev precej večje. Za anahzo so pripravih deset htrov ter- malne vode iz hotela Toplice. Analizo, ki jo je opravil dr. A.F. Samec v Ljubljani, so poslali ministrstvu za ljudsko zdravje v Beograd. Po intervencijah vplivnih : slovenskih mož, tudi domačinov z Bleda, in zaradi | dejstva, da je bil Bled že pred petdesetimi leti progla- : šen za zdravilišče, je beograjsko ministrstvo Bledu \ priznalo status zdravilišča, zaradi česar se je v nas- j lednjih letih precej povečalo število domačih gostov. Drugi pomemben dogodek v razvoju blejskega tu- rizma pa je bil leta 1938 opravljen nakup celotnega i premoženja Gvida Pongratza. Obsegalo je vilo, park I in precejšen del jezerske obale v središču Bleda. Sta- lišče občine, ki jo je takrat vodil dr. Janko Benedik je bilo, da tega premoženja nikakor ne smejo izpustiti, zato so ga odkupili in dali v oskrbo zdravihški komi- siji. S tem je tudi sam center Bleda z vilo Zoro postal odprt za turizem, kar je bilo gotovo izrednega po- mena. Delovanje Zdravihške kom.isije Bled je bilo edin- stveno na Gorenjskem pa tudi v Sloveniji. Velika ak- tivnost te institucije je zasenčila dokaj živahno delo- vanje turističnih društev na Bledu in njegovi okolici v obodbju pred drugo svetovno vojno. OPOMBI Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Enota za Gorenjsko, Kranj: Občina Bled, št. fonda RAD-4, škatla 13, zapisniki zdravstvenega odbora, 1903—1931. — ZAL, Enota za Go- renjsko, Kranj: Zdraviliška komisija Bled, št. fonda RAD- 65, knjiga zapisnikov, škatla 1.