Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema Jist v upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru J>0]SE"DECJSK.I VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/11! Telefon št. 2050 iD 2906 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Ne ubijaj! t Mussolini je rešil Italijo. Obvaroval jo je pred komunistično revolucijo in zatrl komunizem. Napravil je v državi mir in red. Združil je italijanski narod, ki so ga prej razkrajale stranke, dvignil njegovo moralo, zatrl korupcijo, usmeril vse idra-v sile« naproti velikemu smotru: »Italija samo Italija«, dal mu je mogočno armado na suhem, v zraku in na morju, preskrbel mu jc »kotiček na solncu, do katerega ima med drugimi narodi pravico«. Zato živela fašistična revolucija! Njena pravica, da, njena dolžnost je, da sc hrani! To je odpev k pesmi, ki jo prepeva fašistični tisk že deset let, pesmi, ki zndoni iz uredništev italijanskega tiska mogočno posebno tedaj, ko brizgne vroča, resnična kri iz teles Italijanov, ki se borijo za svobodo. Bovonc in Sliardelolto sta se pridružila brezštevilnim žrtvam fašizma. To je pesem, ki jo za fašisti ponavlja tudi velik del inozemskega tiska, ker mu tako konvenira, medtem ko drugi del, ki hi moral izpregovoriti. navadno molči in se v takšnih trcmitk'h umije roke. Pusti meč, ila nc boš z meceni pokončan! Ni treba, da šo posebej poudarjamo, dn ostanemo zvesti katoliškemu nauku, ki obsoja atentate in na<'in politično borbo, kakor si .io zamišljajo razne anti-fasistične koncentracije. Toča odločna božja zapoved »Ne ubijaj!« mora veljati za obe fronti, za antila-iste kakor tudi za fašiste. Nihče nima pravico ubijati. Fašisti so pribreilli do vlade skczl mlake krvi, »z ognjem in mečem'', bi rekel g. Prancesco Giun- | ta, ki se ic te dni mudil na razvalinah Narodnega { doma v Trstu. Nitti, Giolitti in Facta, vse liberalne | vlade srt mirno gledale fašistično početje, njihove I kazenske ekspedicije, požiganja in limore, v uganili, da bodo fasl-ti zatrli soihlizem in konitiuisein in da bodo rol.c vlade osla'e čiste; na zadujc jc fašizem pometcl šo r liberalci. Podobno igro igra sedaj v Nemčiji g. Schleicher. Po prihodu fašistov na vlado se ic revolucija Tnesla v ustavo, uzakonilo se je nasilje, pravica je ostala samo fašistom. Kar od bližje opazujemo na Primorskem, to sc vrši približno v isti meri po vsej Italiji. Ječe se polnijo, malarične otoke kulo-nizirajo politični pregnanci, nasprotniki fašizma se potepajo po svetu — samo Slovencev iu Hrvatov je moralo v svet okoli 100.000! —- Na alpskih prelazih umiiajo matere z otroki in neveste, ki bi rutic do svojih, pregnanih iz domovine. Kdo bi mogel danes /.računali koliko ljudi je moralo v grob, koliko jih je prišlo ob zdravje radi fašizma, kolikšne moralno in materi,jalno dobrine jc uničil fašizem? Tako jo osrečil Mussolini s svojimi nauki in političoimi metodami llaliio. Hotel je italijanski narod »družiti, v resnici ga je razklal v dva tabora, ki ju loči neizmrmo sovraštvo. Rekli so, ila je uničil komunizem, ki ga že davno ni bilo ver, v resnici jo komunizem ustvaril. Še nikdar ni bila Italija tako komunistična, kakor je danes. Poslovanje izrednega fašističnega sodišča v Rimu ie najboljši dokaz za to. Dvignil je v italijanskem narodu moralo, seveda tisto, ki pravi: uniči svojega nasprotnika. Da bo imela Italija čimveč letal, topov in oklopnic, je uničil gospodarstvo italijanskega naroda. To so sadovi fašizma! Kadar obsojamo nasilje posameznika, posameznih skupin, antifašistov, nc pozabimo obsoditi tudi organizirano nasilje v rokah fašistične države. Ako nima Evropa več to sile, da bi obsodila nasilje, pa naj pride od koderkoli, po'em si jc že zapisala smrt; kajti nasilje rodi nasilje. Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo trajalo dalje. Višja temperatura. Morda krajevne nevihte. Krvave demonstracije po JVemčifi Hitlerjevci streljali na policijske avtomobile Berlin, 10. jun. tg. Radi ukinjenja prepovedi nošenja uniform je prišlo danes v nedeljo v raznih mestih do hudih spopadov, deloma krvavih. Politično najpomembnejše so bile demonstracije na-rodnosocialističnih napadalnih čet v Miinehenu, ki so bile naperjene proti bavarski vladi, katera je za svojo deželo še dalje prepovedala nošenje uniform, poleg tega pa ludi prepovedala vsake demonstracije. Kjub tej prepovedi pa so se danes v raznih delih mesta Mtinchena zbirali veliki oddelki uniformiranih narodno socialističnih napadalnih čet, ki so skušale prodreti v notranje mesto. Posamezne čete so Nle močne po več sto mož. Policijn v Munchenu je nastopila proti njim izredno energično in tako preprečila resnejše incidente. Kjerkoli so se pokazali uniformirani nar. socialisti posamezno ali v četah, jih je policija takoj prijela, naložila na tovorne avtomobile in jili odpeljala v policijsko predsedništvo. Vseh je bilo v Miinehenu aretiranih (iOO oseb. Hujše posledice so imele demonstracije uniformiranih narodnih socalistov in stahlhelmovcev v Kolnu. Ko je hotela policija njihove čete razkropili, je prišlo do hudih spopadov. Policija jc morala rabiti gumijevke, pa tudi streljali. Natodr.i socialisti so iz svoje »Rjave hiše streljali na policijski rvtomobil in metali na stražnike stole in druge predmete. Policija je morala zalo zasesti Rjavo hišo*, kjer jc aretirala več oseb. Do mnogih spopadov, posebno med narodnimi socialisti in komunisti, jc prišlo v raznih metih rensko-vvestfalskcga industrijskega okrožja. I am ic biln ranjenih 40 oseb, med njimi 5 hudo ranjenih. Tudi v Rerlinu jc prišlo ponoči od sobole na nedeljo do več spopadov med levimi in desnimi radi kali in je bil oveč oseb ranjenih. Krvav spopad jc bil danes v Mainzu, kjer so bile danes deželne volitve. Uniformirana četa narodnih socialistov ie korakala skozi staro mesto, ki jc po večini komunistično. V par minutah ie firišlo do pouličnega boja, v katerem je glavno de oval nož. Bilo jc 15 hudo ranjenih. Nov hancoshi predlog Pariz. 19 junija tg. Francoski vojni minister Pati! Boncour je danes dopoldne zopet odpotoval v Ženevo z novimi inslrukcijami. Herriot se bo vrnil v Ženevo šele zvečer. V Parizu napeto pričakujejo , rezultata napovedanih ženevskih razgovorov Paula i Boncourja z zastopniki Anglije, katerih važnost je Herriot v svoji včerajšnji izjavi, ki jo ,ie dni listom, tako poudarjal. Paul Boncour pa bo govoril ludi z ameriškim zastopnikom Gibsonom, Grandijem in dr. Benešein. Pariški listi navajajo kot vsebino teh razgovorov: Omejitev stanju vojsk iu znižanje vojaških proračunov. Kakor poroča Malin-, bo Paul Boncour v Ženevi predložil poseben načrt, kako hi sc spravila v tek razorožil vena konferenca. Po njegovem načrtu naj bi se predložili splošni ko- misiji vsi oni predmeti raznih vlad, o katerih je že prišlo do načelnega sporazuma. Ena izmed takih točk je znižanje vojaških proračunov. Ženeva. 19. junija. AA. John Simon je danes konferiral z ameriškim delegatom Gibsonom o problemu razorožitve. V poučenih krogih sodijo, da bodo ameriške Združene države na podlagi tega razgovora pristal" na sodelovanje pri restavraciji Evrope, če se evropske države sporazumejo za politično premirje. >Vashingtou, 19. jun. AA. Ameriške Združene države bi pristale na novo ureditev vojnih dolgov, če sklene lausannska konferenca revizijo mirovnih pogodb. SK Maribor: SK Concordia 6 ti (2 :J) Sijatna zmaga SK Maribora nad državnim prvakom Maribor, 19. junija Po dolgem času sc nam ic nudila prilika videti prominentno moštvo v Mariboru. Zal pa se publika ni odzvala v lakem števila, kakor bi ta tekma zaslužila. Nudil se nam je danes res prvovrsten šport- posebno s strani Maribora. Concordia ie nastopila v postavi Podhraški. Pavičič, Jugovac, Ka-vrič, Brezovič, Kreuzer, Marjan, Vukonič, Agič, Lolič in Fuhrmann. Concordia je predvedla lepo kombir.atorno igro, posebno v prvem polčasu. Žoga je precizno šla od moža do moža, samo pred goli se je preveč oklevalo, ali pa netočno streljalo. V drugem polčasu so gostje močno popustili pod hudim pritiskom Maribora. Ako se navaja, da je bila Concordia primorana nastopiti z nekaterimi rezervami, ne more to zmanjšati lepega uspeha Maribora, ker državni prvak mora imeti dovolj rezerve, katera se lahko vsak čas postavi v prvo mesto, ne da bi to vp'ivalo na probojnosl moštva. Maribor je nastopil v postavi Korel, Bertoncelj I, Szabo, Kokol, Konic, Kukanija, Žgur, Kirbiš, Bertoncelj II, Priveršek in Zemljič in ie igral, kakor že dolgo ne. Vsak mož je bil na mestu. V tehničnem po.liedu absolutno niso zaostajali za prominentnimi gosti, v odločnosti pa so jih daleko nadkriljevali. Ako omenimo nekoliko igralcev imenoma, s tem nočemo zapostaviti ostalih. Oba BerLonc'ja sta bila danes odlična in sta prekašala s.ima,!a sebe. Kirbiš, Konič, Priveršek, Kokol in Zemljič so bili v najboljši kondiciji. Kukanija, mož od mlacine, se ie dobro obnese! in opravil svojo nalogo odlično. Upamo, da bo moštvo tudi v bodoče za državno prvenstvo se borilo z isto požrtvovalnostjo in odločnostjo, kakor tokrat v pijaleljski tekmi, da bo zasedlo mesto, katero jim pTistoja po njihovem znanju. Prvih pet minut se vidi igralcem Maribora velika nervoznost, potem pa se znajdejo in ostro napadajo. V 8. minuli ustreli Zemljič prvi gol za Maribor. Maribor je v premoči. Konič v 11. minuti zviša z lepim strelom na 2:0 za Maribor, Concordia ripostira, je v premoči, doseže po Loliču častni gol 2:1 za Maribor. Priveršek tik zastrelja. Maribor v premoči. Kirbiš zastrelja prosti strel. — Drugi polčas se prične z veliko premočjo Maribora. Žgur 1 zviša že v 5. minuti na 3:1 za Maribor. Delna premoč Maribora, ki neprenehoma ograža vrata nasprotnika. Hudi faul proti prodirajočemu Bertonclju pred kazenskim prostorom. V 22. minuti zviša Bertoncelj s prostim strelom na 4:1 za Maribor. Concordia zastrelja nekoliko zrelih šans. V 30. minuti doseže zopet Bertoncelj 5:1. V 36. minuti postavi Priveršek končni rezultat 6:1. Do konca odprta igra z lahko premočjo Maribora. Tekmo je sodil g. dr. Planinšek strogo in dobro. V predtekmi je premagala rezerva SK Maribor prvo moštvo SK Svobode z 2:0 (0:0). [ Mariborčanka zmagala v ten'su Maribor, 19. jun. Danes se je odigral v Mariboru semifinale teniškega državnega prvenstva dam. SK Maribor sta zopet uspešno zastopali gospa Dora Ravnikova in gospodična Breda Hribarjeva, dočim je drugi semifinalist cone A SK Zlatar poslal v boj dami gospo Šikatanc in gospo Mohr. Mariborski dami sta se tudi topot odločno borili. Priborili sta si vseh 5 točk in s tem dokazali, da jima gre v teniškem športu odlično mesto. Gospa Ravnikova ie s sigurno in taktično odlično igro premagala gospo Sikatanc s 6:2, 6:1 in gospo I Mohr ludi s 6:2, 6:1. Tudi gospodična Hribar- leva je odpravila z rnzantno igro ob? nasprotnici, Premagala ic gnspn šikatanc s 6 : 0, b ; 1 in gospo Mohr s h: 2, h : 3. Končno sta ga. Ravnikova in gdč. Hribarjeva v igri v dveli zmagali nad gospo Šikatanc in gospo Mohr s h ■ 3, 6:0. Maribor sc ic s lo zmago v razmerju 5 .0 kvalificiral v končne kolo cone A. Zagreb, lit. junija. / Današnja nogometna lek-ma med reprezentancama Zagreba in Belgrada se je odigrala ob velikem zanimanju publike. V prisotnosti okoli 5000 gledalcev se je igra končala z rezultatom 1:1 (0:0). Zagreli, 19. junija, ž. Tekma med Ferenevaroi l(ungario:Gradjanski, ki se je danes odigrala v Zagrebu je končala /. rezultatom 5:0 (5:0) v korist Madjarov. Gostje so lo zmago zaslužili. Potres v Mehiki Mchii-o. Iti. jun. A A. Na zapadli i obali Mebik* je bil včeraj silen potres, ki je najbolj prizadel mesto Manzanillo. Evharistični kongres v Ogulina Ogulin, 19. jun. ž. Današnji evharistični kongres je bil prav veličasten. V Ogulin so dospelo ogromne množice ljudi , posebno mnogo jih jo prišlo z jutranjim vlakom i/, Zagreba in iz Karlovea. Snoči ob 7 je prišel tudi nadškof dr. tJatier, ki ga jo pričakovala na kolodvoru velika množica ljudstva iu kjer sta ga pozdravila škof dr. Starče-vič iu mestni župan Milan Jančic. Oh 8 zvečer )ia je bila v hotelu Pran kopan evharistična prireditev kjer so v živih slikah prikazovali inistorij Evini-ristije. Ob 10 zvečer je bila podokniea nadškofu Bauerju in pri tej priliki je bilo izrečenih mnogo pozdravnih govorov. Ob 12 ponoči je bila v katedrali polnočniea, danes zjutraj pa je nadškof dr. Bauer obhajal okoli MX> šolskih otrok. Pel je zbor šolskih otrok staroslovensko mašo od Joosa. Ob 8 zjutraj je bila proslava 25-letnice dekliškega društva s posebno mašo. Ob 10 je bila svečana maša, katero je daroval krški škof dr. Sre-brnič, pridigo pa je imel škof Starčevič. Po maši je ilr. Srebrnič podelil Ijutlslvu papežev blagoslov. Sledilo je javno zborovanje, iz katerega so bile odposlane pozdravne brzojavke sv. očetu, Nj. Vel. kralju in papeškemu nunciju Pellegrinettiju, nakar je Karlovški pevski zbor odpel papeževo himno. Govoril je tudi škof Srebrnič o evharistič-nem kongresu in veri. Zvečer je bil banket v dvorani Frankopa i , kjer so se zbrali cerkveni dostojanstveniki in zastopniki ogulinskih društev in oblasti. J. Ribičič: Ljudomili stražnik Procesija Rešnjega Telesa Je blagodejno vplivala na gospoda stražnika. Stal je ob strani, pazil na red in opazoval vernike. Ganila ga je verna ponižnost in pobožnost, ki je sijala vsem iz oči in obrazov. Pa je sklenil, da se približa tudi on du-ševnosti teh ljudi, ki so le na zunaj odurni in nedisciplinirani. Sklenil je zatisniti, če Ireba, tu eno, tam celo obe očesi. Ko bo to storil, bo padel plot, lci je bil zrasel med njim in občinstvom. Ne bodo ga več prebadali srepi pogledi mimoidočih, spoznalo bo občinstvo, da ni tu zaradi sekature, temveč zaradi vsesplošnega varstva In ryda. Dosedaj se občinstvo ni zavedalo tega! Ce je vjel zločinca, se je vedno zavzemalo za zločinca in ne za oko postave, ki se trudi za občo korist v malem, za korist občinstva pa v velikem. »Temu mora biti i;onect« si je dejal ljudomilt stražnik. »Premostil bom prepad, ki zijn med mano in občinstvom. Ustvaril bom razmerje, kakršno vlada baje drugod. Na Angleškem na primer pomaga stražniku pri lovu za zločincem vsak, ki pride slučajno mimo! Stražnik in občinslvo se strnejo v eno in dirkajo kak ;r za stavo. Zakaj bt pri nas ne bilo mogoče to. kar je mogoče pri hladnih Angležih? Zamenjal bom strogost s prijaznostjo, da bo vsak koj na prvi pogled spoznal: Ta-le je naš prijatelj. Nič več ne bom uraden; kot človek bom govoril človeku! Namesto besede: Stran! — bom prav prijazno rekel Prsnim blagovolile se nekoliko umakniti. Tako, šo malo prosim; dovolj, hvala, dovolj! — Namesto ukaza: Legitimirajte se! — bom rabil stavek: Bodite tako prijazni, predstavite se mi. Namesto: V imenu zakona! — bom dejal: Ali bi me ne hoteli spremiti, gospod? Saj ni daleč. — In namesto, da mu položim roko na ramo, ga b"" •"•"«»' "«'1 nazduho kakor starega rcritato^ta - Tako je sklenil stražnik, ko je gledal, kako .se mu bližajo bandera, vojaška godba n. Ispo oblečeni križarji. ★ S pločnika je stopil mal fantek, da si bo,j" ogleda bandera iu narodne neše in vse 1 pote, ub-žarjene od pomladanskega solnca. Že ga je hotel stražnik strogo zapoditi nazaj na pločnik, ko se domisli svojega sklepa. Sskioni se tedaj prav Ijado milo k fantku, ga poboža po laseh in slalkt. vpraša: »Cegav pa si, fantek? Kje pa je mamica? Ali glej! Fantek se začne dreti na vse preiege. In med jokom jeclja: »Saj nisem nič naredil!« Kakor bi sprostil vodo na jezu, zašumi med občinstvom in na ubogega stražnika padajo z vseh strani očitki: »Še otroka ne puste! — To je pa že preveč! — Kaj, ali ste videli? — Cel šop las mu je izruval! — Pritožite se, gospa, lo ne gre, pa ne gre. Saj nam bodo še otroke pohabili!« Gospod stražnik ne ve kaj bi. V zadregi se umakne ljudski jezi na drugo stran ulice. Tam hoče debela liiatrona čez ulico. Po kretnjah in obsegu se ji pozna, da je zastavna bra-njevka. Stražnik ji z orokavičeno roko zastavi pot in de prijazno: »Milostljiva, oprostile, ali čez ulico sedaj ne morete. Zelo mi je žal, na pločnik morate spet stopiti. Prosim, milostljiva!« Matrona se zares umakne, ali le v toliko, da premeri stražnika od nog do glave: »Kaj, mene boste zmerjali z milostljivo? Iz mene, ki sem poštena meščanka, se boste norca brili? Vi, vi...« In ploha izbranih cvetk, utrganih na zelenjad-nem tre"- se ie usula na ljudomilost gospoda stražnika. Ta pa ni čakal konca plohe, pognal se je po ulici navzdol vedrit. Ustavil se je šele na vogalu. Tam se je zamislil: »Saj je res neumno, da sem ji rekel milostljiva. Po domače bi jo moral nagovoriti. Tako kakor se nagovarjajo stari znanci! Odslej bom pametnejši!« In se mu je koj ponudila prilika. Od nekod je pridirjala mlada kolesariea in hotela voziti kar ob procesiji. Ustavi jo gospod stražnik in tovari.ško jo potreplje po rami: »No, no, deklica, moja I Ob procesiji ne smeš voziti. Po ovinku boš morala! Pa saj si mlada in močna! Kam bi pa rada?« Mlada športnica zasika: »Slišite vil Kakšne manire so pa to? Od kdaj sva pa midva per du? Ce sem mlada ali stara, kaj vas to briga? Ni treba, da bi v vsako reč vtikali svojega nosu! Za vas nisem nobena deklica, zapomnite si to, vi neotesanec!« Občinstvo, skoro Iii bilo ploskalo mladi junaški športnici. Gospod stražnik je lih in ponižen čakal konca procesije in se je oddehnil, ko jo je ubiral po Tivoliju, kamor je moral po procesiji v službo. Žalosten je hodil po drevoredih in iskal vzroka sovražnosti občinstva. Pa ga preseneti lih otroški jok. Ob kostanjevem deblu je slonela deklica in jokala. »Kaj ti je, otrok?« vpraša stražnik in prime deklico za roko. In izve, da sc je bil otrok pripeljat z dežele v mesto in se izgubil maleri. Stražnik je otroka tolažil kakor je vedel iti znal. Obljubil je deklici, da jo popelje k materi, še prej pa v slaščičarno na slaščice. To jc pomagalo. Otrok se je pomiril in se zaupal gospodu stražniku. Podala sta si roke in krenila proti mestu. Gospod stražnik je bil ves ponosen, da je njegova ljudomilost zmagala. Doslej so se ga otroci bali in bežali pred njim. Danes pa je našel pot do otrokovega srca. Kako je lo lepo, če se mu kdo pro stovoljno pusti odpeljati. Kakor najboljša prijatelja sla prispela v mesto. Ljudomili stražnik jc stopil v slaščičarno in kupil svoji varovanki slaščic. Obe roki jc imel polni božjih dobrot. »Tako, sedaj pa pojdiva!- je dejal stražnik in hotel odpeljali otroka na stražnico, da lam poizve za mater. Ali ni bil še daleč, ko zasliši za seboj nagle korake in ga ustavi zasopel glas: »Slavica, Slavica, dušica!« lil še preden se oba zavesta, se olrok že ziba v materinem naročju. »Ti moj ljubi otrok! Kako sem .se bala za te! Kod si hodila? — Po Tivoliju? Oh, ti porednica, ti! Pa kdo li jc kupil slaščic?« Ko mali izve, ji grozna suninja omreži srce: Kaj? Gospod stražnik da ti je kupil slaščic? — Pa v Tivoli te je peljal? Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo? Olrok moj govori! Kaj ti je hotel v Tivoliju? Zakaj li je kupil slaščic — govori — govori!« In je milo stresla otroka, da je zajokal. »Noče povedati, noče nesrečni moj otrok! vpije mali, da se kmalu nabere cela truma ljudi okoli vseh treh. Občinstvo kmalu spozna, za kaj gre in grozečo pritrjuje: »Preoblečen je! Zvodnik, ki sc je preoblekel, da lažje izvrši svoj posel!« Gospod stražnik gleda debelo in ne razume K sreči se prikaže od nekod njegov predstojnik, ki jamči za gospoda stražnika. Občinslvo sc razide, jezno, ker je ob senzacijo. Gospod stražnik pa je odšel no stražnico, legel na divan in sklenil, da bo odšle i občev al z občinstvom strogo po predpisilv Bajen zaklad pod morjem Pariz, IS. jun. Po poročilih iz, Brestu so potapljali italijansko ladje Artiglio po trudajiolnem delu vdrli v kabino potopljenega parnika Egypt-in prinesli na svetlo 15.000 papirnatih rujiij. S tem jo svetovna javnost zopet postala pozorna na zlati zaklad parnika Egypt-., o katerem se Je zdelo, da ie že povsem porabljen. Omenjenih 1!>. rupij je del ogromne vsote 250 milijonov rupij, katere je i h U ra t angleška emisijska banka namenila indijski vladi. V garancijo teh papirnatih rupij se nahaja v isli kabini potopljenega parnika zlata in -rebra v vrednosti 125 milijonov. To rupije same 3o ilants brez vsake vrednosti. .Pred de.-etiini leti ie planila v svet vesl. da se je v vodah med Francijo in Anglijo potopil parnik Egypt ■ ki je bil namenjen za prevoz zlata iz Anglije v Indijo. Ko je bil že na odprtem morju, ga je presenetila huda nevihta. \ temi se je zaletela vanj francoska ladjica La Seine«, kar je povzročilo potop. Egypt- je imel na krovu K ton zlata. Pri potopu jo izgubilo življenje SK! mornarjev. Razumljivo je, da so se vodilni angleški krogi takoj pobrigali za to. da se najde potopljeni parnik in da se po možnosti še reši kaj zlatega zaklada. Po dveh letih napornega iskanja, so vendarle ugotovili mesto, kjer leži potopljeni parnik. To mesto je približno 10 milj od rtiča Armen in sieer v severovzhodni smeri. Parnik je ležal 130 metrov pod morsko gladino, in sieer povsem v normalni legi, Po trudapolncm preiskovanju se jim je tudi posrečilo ugotoviti, kje leži kabina z zakladom. /lati zaklad, ki ga je angleška vlada zaupala ligvptii.. da ga popelje v Indijo, sestoji iz 5800 kilogramov čletega /lata v palicah po 4(1 kfs. ki so shranjene v 185 jeklenih zabojih. Poleg tega pa jc na krovu še 1229 palic srebra po 25 do 40 kilogramov in 80.000 livre-šterlingov v zlatih novcih. Dvigalna dela so se pričela lela 1927. Lotit se iili je italijanski potapljač Giunni z ribiško* ladjo Artiglio . 7. decembra i 930, so a uoiuoejo eksplozivne bombe porušili prvi most na Egyptu«. Pri tej priliki pa je vrglo šibko ribiško ladjico nn ostanke ladje »Florence , ki se je potopila med svetovno vojno z veliko množino razstreljiva na krovu. Nastala je eksplozija, pri kateri so Giunni in oba njegova pomagača izgubili življenje. Kmalu je prišla na liee mesta nadaljeval dvigalna dela druga ladja, ki so ji menda iz pijetele do njene prednice dali ime Artiglio II . Ta je izrabila za delo vsak dan, ko je bilo morje mirno, vendar ni dosegla hogvekaj uspehov. Računajo, da bi se bilo treba najmanj TOOkrat potopiti na dno, da bi se dvignil ves zlati zaklad z Kgvpla . Dvigalna dela izvršuje neka italijanska potapljaška družba, ki je stala že nekaj milijonov. Mariborska nedelja Nedeljske smeri iu potu - Med kopalci \ betnavskili ribnikih Tat 3 inaadaleuski cerkvi - Vozači brez izpita, svedrovci, sumljivi izletniki in drugo Ma ribor P), junija. Mesio |mkI Piramido je kakor izumrlo: vse je šlo. Nnjvnelfjši med o lit i jelniini planinci nu l.iseo. kjer je bilu .svetlina otvoritev iu blagoslovitev planinske koče: drugi semleitje po raznih planinskih, izletnik in zabaviščnih postojankah: množice k ,preizkusu na zelenem polju, ko so.se pomerili ( oncordijci i/ Zagreba in naši vrli Mariborti, o čemer poročamo v športnem delu: množice na otok. množice v unionsko <1 v orano, k ji i je imela vila mariborska Katoliška mladinn svojo jubilejno akademijo. Pri akademiji >o nastopili v m' društveni odseki, ki so se tako razveseljivo in lepo razvili v okviru katoliške mladine: godba ua lok. pev-ki odsek, dramatični odsek in godba nu pihala. Medvedovo ptM.Mii Mojim prijateljem j,, deklamirnl zaneseno in z. občutkom Radej. Nato je stopil nu oder p. Pavel iu v globoko zasnovanih besedah orisal delavnost inhidinske organi/atije od ustanovitve do danes. \ i šok prireditve je bilu spevoigra Srce in denar«, v kateri m> pokazali mladi igralci vse svoje stremljenje po izpopolnitvi. \ loge so imeli: gdč. Geršuk in Vake ter člani Ivudtj. kustner in Moliorič. Oh zaključku je občinstvo nugra- /epih je preninlo drobižu. ki je za tako veselo razpoloženje neobhodno pol roben. \ |>olitijskih bukvah je zabeleženo: 3 aretacije. .»0 prijav in H polotil. Med prijavami beleži kronika dve manjši tatvini, 4 ogrožanja osebne varnosti, neplačano vožnjo z. izvoštkom. kolesarjenje brez luči in samo eno razgrajanje. — Mod aretirnnei jo nn jzanimive jši Franček L. l mu bili ukradeni pri kopanju nn Teznti. In hitro sta bilu -kupuj. Frančeka -o pograbile trde pesti stražnika. Skoro na jok je š|(i revežu, ko je moral v zaporu slutiti novo obleko ter o-luli zaenkrat na trdili deskah v .samo spodnji obleki, dokler mu od doma ne prinesejo nekaj z.a obleči. — Nadalje beležijo policijske bukve tudi -e aretacijo možakarja, ki se je parkrot sumljivo slikal okrog Magdalenske cerkve in vsakokrat ie nekaj zmanjkalo. I nkrat oltarni prt. tlrugo-krat lonec s cvetlicami in včeraj zopet dv.i Sojxi lepili mz. 1'a jc iitznanta topol opazovala Olganistova žena, šfa je za njim in videla, kako Je .stopil v nek lokal. Hitro je bil obveščen dtražnik in že sla bila skupaj z Ivanom It., ki Je sicer tatvino rož priznal, zaenkrat pa taji. da bi bil izmaknil tudi prt. Pa mu bodo vest Jc omehčali. — Tudi v Ioni smo imeli v noči na nedeljo. \Tn Kralja Petra trgu je neznanec vlomil v skladišče trgovine s slaščicami Rado Tipla. S kimalo in žago jo vdrl vratu in odnesel za celega jurja raznovrstnih slaščic. Sladkosnede/ j>u je pustil na licu mesta |Mileg klnmfe in žage tudi odtise svojih dolgih prstov, tnko cla je zelo verjetno, da bo v kratkem imet opravka - policijo. Policija sc je začela zanimati tudi za moto-ciklistc, ki sc vozijo brez izpitu, katerega za- hteva zakon o l vozača močnejšega motornega kolesu. Ob Mibotah popoldne namreč švigne v«ak. ki ima iiuitor, ua testo iu tuk rut st taki črniihi najlažje izgube v množiti. Dvojico pa je vseeno zadela sini la, Dolfeta I). in Frančeka I-., so stražniki zasačili, da >e vozita, pa nimata za to pravite, ker se nista položila izpita. Dolle nima svojega motorju uiti prijavljenega iu brez. kontrolne številke. Dva mlada elektrotehniku sta si zvečer pri-v< stilu izlet s rjjukerjtni na Pobrežje iu od lam še v Radvaiije. Obn pa sla menda slaba računal ju. ker sni pri končnem obračunu, ko -tu plačevala ttlio. s strahom opazila, tla nc bo vet za lijakerja. Seveda pa izvoščku tega nista povedala, temveč pogumno sedla na voz ter možato zrfukazihi. da ju pelje nazaj v mesto. Meti potjo sta menda nameravala tiho drug za drugim izginiti z voza. Iu res se je enemu posrečilo priliuljeno skočiti z voizilu ter -e izgubiti v temo. ti la izvošček. ki je menda kaj takega slutil, je vseeno beg onnzil. Hitro je zagrabil drugega in nato stu jo kučirala proti stružnici. kjer s,, revežu preiskali žepe ler res našli še pur kovačev, katere so dali izvoščku ua račun. Ostanek pa je obljubil skesa ui izletnik, ob prvi priliki poravnati. V vi ti nezgod in nesreč je zabeleženo nekaj resnejših -lučajev, v katerih je moralo rešilno društvo posredovati ter ponesrečence orepeljuti v bolnišnico. Nu Te/.mi je dobil 5-j letni licudanček Slugu kurilen v glavo: zagnal m u ga je neki železničar s tako silo, rla je dečko imel čisto presekano meso. Surov ili so ga v bolnišnico. — Iz Zgor. Jukobovskega dola ie bil i prepeljana postslnitu Terezija Kraner. ki je tako nesrečno padla, da si je poškodovala desno roko v komolcu. — \ rntttnbuchovi ul. tS itn je zadela liiiila nezgoda soprogo železničarja. Iliklo Seukov o. Pri mi a žen ju ourkelov ie zdrsnila ter vsekala z roko po šipi. Steklo je slo v drobne ko-ce, na ostrini pu si je Senkovu prerezala odvodne žile. Ililro pozvani reševalti so ji nadeli zasilno obvezo ter jo nato z vozom prepeljali k zdravniku, ki je runo strokov njuško zavezal ter odstranil vso nevarnost. Policijska kronika beleži predvsem veliko tatvino zlatnine pri zasebnici g. Minki lstcničevi v Dvorakovi ulici 17. V njeno spalnico, ki je v podstrešju, se je včeraj opoldne splazil neznan vlomilec. Vrata v stanovanje je odprl z vetrihom, nato pa je iz omare pobral zlat prstan, dve zlati ženski vratni verižici z obeski, zlato broško, srebrno žensko uro, zlato zapestnico in tri vence koral z.a vrat. Gospa Isteničcva trpi okrog 3000 Din škode. Josip Tomšič, delavec pri tvrdki Stele-Pielick, jc prijavil, da mu je bilo snoči izpred nekega vinn-loča v Šiški ukradeno kolo znamke Puch«. Tat je izrabil samo nekaj minut, ko jc Tomšič bil odsoten. Ponoči je policija aretirala tri dekleta žalostnega poklicu. Ostra policijska kontrola preprečuje, da se tajna prostitucija v Ljubljani ne more preveč laepasti, toda lo velja samo za one ženske, ki jim policija sploh more do živega. Proti ženskam! ki sc znajo spretno izogibati policijski in vsaki drugi kontroli, pa je policija zaradi pomanjkljivih zakonskih določil brez moči. Aretiran je bil neki K. Č., že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Pred nekaj dnevi- je bil odpuščen iz kaznilnice. Bil je ves raztrgan in pomazan. Danes pa ga je detektiv videl na ulici — oblečenega v lepo, elegantno obleko. Ker ni mogoče, da bi si Č. v treh, štirih dneh zaslužil toliko, da bi si mogel s poštenim denarjem kupiti obleko, je nezaupljivi detektiv možakarja aretiral. Natančna preiskava bo še dognala, odkod ima komaj odpuščeni kaznjenec novo obleko. Policija sumi, da jo je Č. kje ukradel, ali pa si na nepošten način preskrbel sredstva zanjo. Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo Ivan Plntar se je preselil in ordlnlra Gosposvetsko cesta l-II od 10—11 in 3—5, v sredo 10—11 in 3-4 TELEFON 31—50 25 letnica trsiovske Prosvete Ljubljana, 19. jun. Danes je zaslužno društvo Prosveta Krnkovo-Truovo proslavilo 25-letnico svojega obstoja. Proslava se je vršila na zelo svečan način. Snoči je društvo priredilo na prostem predstavo Fiužgar-jeve drame Naša kri , ki je nenavadno dobro uspela. Veliki dvoriščni prostor prosvetnega doma v Karunovi ulici je bil poln občinstva, ki je jiod zvezd u ati m nebom z zanimanjem prisostvovulo predstavi. Domači igralci Prosvete so svoje vloge odlično rešili iu je ljudstvo z napetostjo sledilo predstavi. Občinstvo je bilo — kar je treba omeniti — ludi povsem disciplinirano, tako da je prireditev v vsakem, oziru uspehi, bolj kakor more kjerkoli Uspeti kakšna igra na prostem. Davi ob šeslih je bilu tiha sv. maša, ki jo je v župni cerkvi daroval župnik g. F. S. Finigar. imel je primeren nagovor o velikem pomenu ka-lolištva kot obče človeške misli in kot ustanove, ki edina more napraviti iz ljudi otroke božje — brate in sestre, ('lani Prosvete , možje, žene, fantje, dekleta, dečki in deklice so nato skupno pristopili k sv. obhajilu. Ob 10 dopoldne se je vršil v prosvetnem domu slavnostni občili zbor. Po predsednikovem jiozdravu vseh prisotnih je vikar g Hoslnile očrlal vso zgodovino in razvoj društva 25 let nazaj. Nato je pre-čital imena onih, ki so bili ob sedanjem jubileju proglašeni za faslue člane. So to nekdanji mladi ljudje, ki so čas svojega visokošolskega študija j>o-svetili tudi prosvetnemu delu v Trnovem, ki pa so' danes na odličnih mestih v domovini. Dr. Pe(jnn je kot eden prvih predsednikov društva povdarjal, da je društvo imelo po svoji ustanovitvi težko delo, danes pa je na širši in širo-kosrčnejši podlagi. Želel je društvu najlepši razvoj v bodoče, zakaj za velikim petkom pride velika nedelja. ■slavnostni občni zbor je pozdravil g. župnik Kinžgar, ki je med drugim izvajal: >Edino delo ; more dvigniti in zato čestitam Prosvetl, ki je dno delovala jiožrtvovalno. Hala še ui ne truda, ■r- stroškov, no jiotov, samo, da je bilo njeno delo v blagor ljudstva in v korist splošnosti. Važno za katoliško društvo je to, da trdno in neomajno vztrajamo v svojih načelih, nikdar pa ne sovražimo sočloveka, naj bo to kdorkoli.. Prosveta naj z delom dokazuje svoja načela, ne sme pa odbijati. Društvo naj mirno prenaša bridkosti, ki jih jiiV-življa in naj se vedno spominja pesnikovih besedi* Kuj me življenje, kuj! Če sem jeklo, bom pel.. .< • Zalo pa je treba vedeti, da čeprav so težave društva velike vendar čimbolj bo usoda kovala društvo, tem lepše bomo peli! Ob 11 se je vršil pred trnovsko cerkvijo pro-menadni koncert godbe Sloge . ki ga je |joslušalo zelo številno občinstvo. Popoldne ob 4 je bila akademija v Prosvetnem domu in sicer zopet pod milim nebom. Razen nekaterih pesmi, ki so bile na programu, je bila recitirana tudi Župančičeva Naša beseda . ki jo doživela buren, ogromen aplavz. Ti moški verzi so res vlivali vsem novega poguma v srca. Dekleta pa so plesala kolo, vsa v narodnih nošah, ob spremstvu harmonike. Točka je občinstvo zelo navdušila in so jo morala deklela ponavljati. Zatem so je ob svirunju godbe Sloge- razvila v popolnoma zasedenih prostorih prijetna zabava s srečo« lovom in prodajo cvetk. Vsa domača zabavn ja trajala do večernih ur. .Med udeleženci proslave smo ojiazili mnogo zastopnikov tovariških okoliških društev, ki so prišli pozdravit svoje bratsko društvo. Uspeh proslave 25-letnice prosvetnega društva v Trnovem jo bil nedvomno sijajen in želimo društvu, da se v teh smernicah iu z delom šc nadalje razvija v lepid bodočnost! Državno prvenstvo v lahki atletiki Primorje na tretjem, Ilirija na četrtem mestu V petek, soboto in nedeljo se je vršilo na igri- — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josei«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josei«-orenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana v nedeljo Ljubljana, 19. junija. Nedelja, s katero so bili vedno nezadovoljni Ljubljančani vendar enkrat zadovoljni. Ves dan krasno solnee — niti temni oblaki okoli poldneva, ki so grozili, da bodo skazili vse izlete — niti ti niso mogli pokvariti sijajnega razpoloženja Ljubljančanov. Dopoldne je dokazovalo, da se kriza še najmanj pozna na promenadi, kjer so ljubljanske dame in damice razkazovale, kakšna je nova moda in njihov lasten okus, popoldne pa je bilo vse mesto skoraj izumrlo. Tja gori do Škofje Loke in navzdol ob Savi se je poznal in sicer temeljito, strah mestnih ljudi, da bi prebili katerokoli lepo nedeljsko popoldne med vročimi mestnimi zidovi. Skoraj velik kriminalen Škandal bi se kmalu lazvil iz nedolžnega slučaja, ki se je pripetil dane:; dopoldne. Na važnem križišču dveh cest sredi mesta sta se srečali dve dami. Sovražili sta se že od poprej, ker druga drugo sumita, da ji ena drugi ponev erjata vzorce za toaleto. Danes opoldne pa j': staro sovraštvo dozorelo že tako daleč, da sta se obe srečali — in obe sta imeli na glavi do pi-čice enaka klobuka. Obema je bilo neprijetno, obe bi molčali in skrili svojo jezo, ako ne bi prav takrat prišla na isto križišče modistinja, ki je — obema damama napravila klobuka. Po istih vzorcih, to enakih okusih! K sreči pa so bili v družbi vseh treh dam, tudi v družbi modistke, gospodje, ki so skušali mirno poravnali vso zadevo in tudi prepričati stražnika, ki si je že notiral imenitne žaljivke, ki so si jih vse tri dame izrekle druga drugi. Zadeva je bila potem še ugodno poravnana, samo tega se dame nisd zmenile med seboj, katera bo odslej smela nosili klobuk »izvirne« oblike. V Ljubljano je dospelo danes nekaj ljudi iz južnih krajev, zlasti iz Šumadije. Po večini so sorodniki (malere, sestre, bratje) v Ljubljani službujočih vojakov, doma z juga. Prišli so jih obiskat le dni, ko pride tudi patrijarh srbske pravoslavne cerkve v Ljubljano. Vmes so matere, ki so prinesle svojim sinovom bogale koline, druge so zopet, ki so zmogle komaj za vožnjo sem in nazaj tei J« nekaj dinarčkov svojim sinovom. V svojih nošah pa so vzbudile v siccr izumrlem mestu precej pozornosti. šču Primorja tekmovanje za državno prvenstvo moštev in smo v Ljubljani zaključili. V drugih mestih je namreč bilo to že izvršeno 5. in 6. junija. Rezultati so bili znani in sedaj se je šlo za to, ali se bo ljubljanskima kluboma posrečilo odvzeti Zagrebu naslov najboljšega kluba v lahki atletiki. V ta namen sta oba ljubljanska kluba zbrala na startu vc-liko atletov, to pa zato. ker se nu tem tekmovanju 110 ocenjuje le najboljše, ampak vsakega, ki doseže od J. L. A. S. |iredpisnno najnižjo mero. Po časopisju napovedani atleti so res skoro polnoštevilno tekmovali in donašali točke svojim klubom, žal no toliko, da bi zmogli Zagreb. Priznati pa jo treba, da ju je spremljala tudi smola, bodisi Primorje, ker sta bili diskvalificirani šta-leti, ki se nista plasirali, da ni startal Korče, Ilirijo pu s tem, dn ji je manjkalo nekoliko vodilnih atletov. Tekmovanje samo je bilo zelo zanimivo, ker so favoriti obeh klubov tekmovali paralelno in je s tem dan ne samo kvantitativen ampak tudi kvalitativen pregled. Po še ne točno ugotovljenem končnem rezultatu ima Primorje b8."-t točk, Ilirija pu 41.901 s čemer jima je tretje in četrto mesto v kontnem plusinujo gotovo. Posamezne rezultate podajamo v naslednjem: 400 m. Minimum sekund. Tekmovalcev 25. Najboljši čas sta dosegla Zupančič Neli (Ilirija) in 'Petinja (Primorje) s 55. sek. : sledi Skok s 55 sek. •'/», minimum so še dosegli od Ilirije šifror, Zupančič. Ilu.bit in Lejka, od Primorja pa Krtvs, Kovatič Leo, Cabršek. Perovič, Žorgu F. in Furlaii. Skoki v višino s |>alico. Od pet tekmovalcev so dosegli minimum, ki znaša 270 cm štirje, in sicer Oroszv -'90 cm. Dečman 270 cm, oba od Ilirije ter Gasperič in Tomšič, oba 270 cm otl Primorja. Tek na 5000 m: Bila je to ena nujlouših točk tekmovanja, ker je v seli II tekmovalcev startalo obenem, tla dosežejo predpisanih 18 min. 20 sek. Dva stu odstopila, ostali so uspeli. Prvi je tekel skozi cilj K rev s (Primor je) s časom i6:301'», drugi Brutnn (Ilirija) 16:50, tretji Kovačit (Primorje) 16:58 '', minimum so dosegli še Slupničnr od Primorja ter Uirijana Senčar Polde, Špom, Majhcnič, Ostennan in Šenčur Leopold. Glede na slabe rezulitato v Zagrebu za bodoči tross-contry so dobri izgledi. Tek na 800 m: minimum 2:17. Tekmovalcev je bilo 15, od teh je doseglo 10 predpisani čas. Najboljši po času so: /orgn F. (Primorje) 2:03"/», Lejka (Ilirija) 2:0').. Krevs (Primorje) 2:I2'/;1. Minimumi imajo še Pritnorjani iKovačič L., Putnija iu Gabršck ter Ilirijani Silrer, llitti. llobič in Urntun. Skok v višino. Od 25 tekmovalcev je preskočilo minimum, ki znaša 150 cm I1) atletov in sicer /šampion< je priredil danes popoldne tekme, ki so bile zelo interesantne. Prisostvovala sta tudi dva vozača iz Budimpešte in 2 iz Sege-tlina. Prva dirka je bila tlirka športnih motornih koles, 250 ccm. Prvi jc prišel na cilj Urojig iz Zagreba 3,47, 2. Kesiar 3,58, 3. Žotar iz Segedina 4,12. — V drugi dirki za začetnike so nastopili samo domači. V tretji dirki je dosegel prvo mesio Urojič v času 3,30; 2. Zamičnilt 3,32; 3. Miller iz Osiieka v 3.50. Na slovenski Politika iztrebljanja zemlji za mejami Za potni list 10.000 lir. Skoro ni dneva, ko bi sodišča v Gorici, v Trstu :ili na Reki ne obsodila katerega begunca, ki je moral radi neznosnih političnih in gospodarskih razmer iskali kruha v inozemstvu in zbežali brez potnega lista. Nekateri nesrečneži se vrnejo domov, ko niso na^li po svetu dola in se sami prijavijo orožnikom. Drugi so zopet obsojeni v odsotnosti. Zaporna kazen ni spričo političnih razmer v Italiji še lako visoka, llujša je denarna. Te obscidbo imajo v prvi vrsti namen, da gospodarsko uničijo ubežnika. Zato se pa vršijo procesi tudi proti tistim, ki so zbežali in se več ne vrnejo, da udari inši-stična oblast njihove družine ali njihovo dedščinc, ki jih morda čaka po starših. Denarna kazen znaša najmanj 2000 lir, to je kazen, ki uniči vsakega kmeta. Splošno zgražanje po vsej deželi je vzbudila le dni obsodba, ki jo je izreklo sodišče proli Borisu Itajerju i/, šturij pri Ajdovščini, češ, ker je zbežal v Jugoslavijo iz političnih razlogov. Rajer je bil obsojen na dve leti ječe in 25.000 lir denarne kazni. Goriško sodišče je obsodilo ludi nekega Napoli-tanca Fr. Dol Uiaeo. ker je s ponarejenim listom prekoračil mejo pri Podbrdu, a so mu avstrijska oblastva v Solnogradu zaplenila ponarejene listine. V Inomostu se je sam javil italijanskemu konzulatu in se nalo vrnil v Italijo. Pred sodiščem je izjavil, da mu je ponarejeni polni list preskrbel njegov znanec De Vescovo, ki živi v Severni Ameriki, in to za lepo nagrado 10.000 lir. Denar so morali položili Giaccovi sorodniki pri neki new-yorški banki. Giacco je bil obsojen na šliri mesece ječe in 2Ponedeljski Slovenec že poročal. Ob-dolžitev, četudi malenkostna, je malo verjetna. Moža so odgnali brez kake resne preiskave in brez rednega postopanja. O sladka Dalmacija, kako si daleč! V sredo se je vršilo v Trslu zborovanje osrednjega vodstva društva bivših prostovoljcev, ki mu je prisostvoval tudi g. Giunta, kabinetni načelnik ministrskega predsedstva. Fašistični tajnik in prelekt sta povabila Giunto na sestanek v prefekturni palači. Seslanku je prisostvoval tudi predstavnik tržaških in tržiških ladjedelnic, nadalje predsednik deželne uprave. Gospodje so sc posvetovali o tržaški krizi, ki postaja čedalje bolj nevarna tudi za javni red. F,kscelenca Giunta je obljubil, da bo proučil težak položaj Trsta in o tem obvestil Mussolinija, ki ima Tržačane tako rad. V petek so se bojevniki odpeljali na Vrh sv. Mihaela pri Gorici, kjer se je vršilo odkritje obeliska v spomin prostovoljcem iz Julijske krajine in Dalmacije. Na stebru, ki je iz istrskega kamna, je vsekanih 65 imen prostovoljcev, ki so padli r.a soški fronti. Slovesni govor je imel znrni vodja italijanskih dobrovoljcev Coselschi. Dejal je, da mrtvi šc vedno korakajo. Fr, Rismondo bo postal »Vnebovzet Dalmacije, šel je naravnost v nebesa junakov, da bi nam za vedno posvetil upanje na njegovo sladko Dalmacijo.« Potem je g. Coselschi govoril o čednostih Italije, iz katere bo vzšla nova civilizacija vsemu svetu. »Jadransko morje ne bo postalo samo morje naže pravice, temveč tudi morje vseh narodov, ki so ob njem, ko bodo enkrat pridobili svobodo in se združili v konfederacijo. Gledali bodo v Rim, ki je vir prave harmonije in lepote svobodnih narodov. Ko se bo to zgodilo, bosta Trst In Benetke postala svetilnika, ki bosta izžarevala rimsko misel na novi Jadran in novi Balkan. < Slovesnosti jc prisostvovalo tudi več prefektov in generalov. G. Coselschi je očividno zasanjal o konfederaciji Balkana pod italijanskim prolektoratom, ali o narodih ob Jadranskem morju, nervfN, Šč bolje rečeno, pod fašistično gorjačo. Ko je govoril o narodih ob Jadranskem morju, je mislil na Dalmacijo, ki bi jo radi fašisti »osvobodili«, tako kakor so osvobodili 650.C00 Jugoslovanov, ki živijo zdaj v Italiji. Ko bi zasužnjevanje ne šlo zlepa, potem bi pričelo poslovati izredno sodišče in fašisti bi dajali Dalmatincem in Črnogorcem, na katere je tudi mislil g. Coselschi, svinčene injekcije svobode v hrbet. Slovani bi morali biti sploh srečni, da bi se dali streljali s kroglami, posvečenimi po dvatisoč-letni civilizaciji. Z vrha sv. Mihaela je g. Cosebchi bržkone ugledal Bazovico, ki je vsaj mi ne bomo nikdar pozabili, Drobne Preiskave Strela. V Podbrdu so se delavci Franc. Čufer, Anton Kikelj, Rudolf Kravanja med nevihto zatekli pod visoko drevo. V tistem hipu je udarila v drevo strela in težko ranila vse tri. Z avtomobilom Zelenega križa so jih prepeljali v goriško bolnišnico. Praznik po sili. Dne 2. junija je v idrijskem rudniku počivalo delo. Rudarji so morali proslavili 50 letnico Garibaldijeve smrti. V svojo veliko začudenje niso prejeli plače za ta dan. — V nedeljo 29. maja se je vršilo v Idriji na glavnem Irgu fašistično propagandno zborovanje. Govornik je prišel kar iz Rima. Udeležba za rudarje je bila obvezna. V Idriji so pokopali Frančiško Šinkovec. Po-kojnica je mati rudarskega direktorja v Zenici g. Ferdinanda Šinkovca. DAJ sladoled DAM Likvidacija. Novembra meseca 1. 1930 je bila likvidirana pekarija Kregelj v Idriji. Nedavno je bil v Gorici prodan za 30.000 lir inventar, ki ga je prevzel prvi upnik gostilničar Alojz Kobal. Drugih kupcev ni bilo. Ostali upniki — večinoma reveži — bodo plačali svoto podpisanih menic v znesku 25.000 lir. Zdravstveno stanje gosp. kateheta Osvalda v Idriji se je nekoliko zboljšalo. V petek je tržaški preteki obiskal Postojno in Kačjo vas. Ogledal si je osnovne šole. V rudniku boksita pri Puli je eksplodiralo strelivo. Josipa Biljuka je na mestu ubilo. Pozdravljamo! V zadnjem času se je češkoslovaški visk, ki je lako odločno nastopil pred leti za bazovske žrtve, pričel vedno bolj zanimati za usodo Jugoslovanov v Italiji. Tako je te dni Lid , glasilo češkoslovaške ljudske stranke, priobčil kratek članek o po-italijančevanju slovenskih krstnih iu rodbinskih imen. — Pozdravljamo pobudo bratskih češkoslovaških listov, ki kaže, da se je misel o slovanski vzajemnosti zopet pričela obujati. Vemo tudi, da se Rim Slovanov boji. Istrski kmet ob vse V prostorih tržaške Mestne posojilnico se je v petek vršilo važno posvetovanje predstavnikov istrskih denarnih zavodov in odposlancev beneških in veronskih bank, ki imajo vse istrsko gospodarstvo v rokah. Sprejeli so resolucijo, v kateri pro- sijo \lado, naj izvede konsolidacijo knielskih dolgov. Radi bančnih polomov (Banca di Sconto in Banca della Vcnezia Giulia) in radi padca cen kmetijskih pridelkov je Istra zašla v silno gospodarsko krizo. Denarni zavodi ne morejo več iztirjati svojih dolgov, iztirjevanje se sploh ne izplača, zato naj država priskoči na pomoč in s posebno premijo omogoči konsolidacijo agrarnih dolgov. Amaldo Mussolini straši Kakor nedavno v Zgouiku na Krasu, lako so lo dni v Renčah pri Gorici neznanci polomili drevesce, ki .so ga fašisti vsadili v spomin Arnaldu Mussoliliiju, ravnatelju Popolo d'ttnlia ; ta list je po usmrtitvi bazovskih junakov pisal o Slovanih, da so stenice. V Renčali so tudi razbili kame-nito ploščo posvečeno spominu Arnaldu Mussolinija. Naslednjega dne so orožniki aretirali 5 mladih fantov in jih odpeljali v Gorico. Fašisti se maščujejo tudi s tem, du kratkomalo odženejo vsakega, ki pride po kateremkoli opravilu na občino. Rudi teh dogodkov se je pričel med ljudstvom širiti glas, da Arnaldo Mussolini straši . Strašna nevihta Dne 30. maja je v Črnem Vrhu in bližnji okolici ter po gorah okrog Cola napravila toča ogromno škodo. Padala je debelejša kot orehi ter v kratkem času pobelila do 15 cm prizadeto ozemlje tako močno, da je še prihodnji dan obdržalo belo odejo, Uničeni so premnogi poljski pridelki in sploh vse sadje, kur jc življenjskega pomena za že itak obubožanega Gorjanca. — V noči od 26. na 27. maja pa ja treščilo v farno cerkev v Za-vratcu nad Idrijo. Strela ni bila vžigelna, pač pa je napravila v notranjosti cerkve občutno škodo. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stolelja so vporabljali »Franz-Josei«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josel<<-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih Irgovinah. Med Vatikanom m palačo ,Venezia1 V Trslu so napravili preiskavo v podružnici »Ženskega svetiu. Odnesli so neke poslovne knjige. PrelsKava je bila pred kratkim v Katoliški tiskarni v Gorici. Našli menda niso ilič zajem-ljiveg«. tudi pri č. g. Biidinu, kaplanu v Idriji je bila izvršena stroga hišna preiskava. Izvršil jo je komisar iz Gorice. G. Rudln je prišel v nemilost, ker Je pozval starše, naj pošljejo otroke k slovenskemu verouku v cerkvi. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Liubliana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Reka, junija. Razmerje med Vatikanom in lašistovsko vlado se je v zadnjem času precej skalilo. Predvsem se je to opazilo o priliki padovskih slavnosti za sedemsloletnico kanonizacije sv. Antona Čudodel-nika. V konkordatu iz 1. 1920 je bilo določeno, da last padovske bazilike sv. Antona preide na papeža. Izvršbi te določitve so je dolgo upirala mestna občina, katera si je lastila baziliko. V fa-šistovskem režimu ni nič težkega razlastiti kako občino, zato so bili v Vatikanu opravičeno nevolj-ni, da so je stvar toliko vlekla. Ko je slednjič vendar papež po svojem legatu baziliko sprejel v svojo last, je vlada napram legatu pokazala brezbrižnost, ki je žaljiva za sv. stolico. Vladna poslopja v Padovi niso izobesila niti državnih zastav za dan sedemstoletnice. Zasebnike, ki so poleg državne izobesi tudi papeško zastavo, je policija pozvala, naj papeško zastavo odstranijo. Vzroki za ohlajen jo prejšnjega prisrčnega razmerja so še drugi. Pomenljivo je zlasti dejstvo, da vlada po treh letih konkordata še ni likvidirala onih 750 milijonov lir, ki se jih je zavezala izplačati v gotovini. Med tem je znana reč, da finance sv. Stolice niso v ugodnem stanju. Ni čudo, če si je Vatikan hotel pomagati tako, da jc ni mogla biti fašizmu povšeč. Bero so iz njenega Iona upravičena bojazen, da fašistovske metode ne bodo obvarovale Evrope pred katastrofo. Evropa potrebuje česa boljšega. * _ Vatikanske kroge je tudi neprijetno dimila fašistična proslava G. Garibaldija, nespravljivega nasprotnika Cerkve in njene države. To je bil zopet incident, ki je trenutno skalil odnošaje med Vatikanom in palačo »Venezia-: — v njej stanuje Mussolini. — Toda ne ta ne tisti incident, ki jih našteva naš dopisnik, niso tako tehtni, da bi lahko dovedli do razdora med obema oblastima. Učiteljsko zborovanje v Ptuja Ptuj, 19. junija 1932. Včeraj so imeli učitelji za ptujski okraj svoje zborovanje v dvorani Narodnega doma, ki je bila nabito polna zborovalcev. Med drugim so nastopili Praprotnik ter učiteljica Gulinova, ki je tolmačila tezo vzgoje šolske mladine. Njen izborilo zasnovan govor In temeljilo poznanje miselnosti šolske mladine so zborovalci navdušeno odobravali. V nje skušal realizirati na trgu obveznice državnega po- "en. ^zaključnem stavku misel, da naj bo cilj naše .., ,...,. . . .. .... . , , , vzgosje vsoclovecaiiska in vses ovansku linse nost sojila, ki jih je ob isti priliki dobil za 1 milijardo nft%0J(llagi krf.an8ških prjncip0Vt zbudna I)ri gih protest in nepriznavanje. Za idejne sme imenske vrednosti. Ta velika ponudba je neugodno vplivala na tečaj državnih papirjev, kar je bilo spet vladi neljubo. Opazilo se jo tudi, da je zadnja okrožnica sv. očeta »Charitate Christi z dne 3. maja precej krepko poantirana. Eno mesto v nji je obrnjeno proti brezvestnemu nasilstvu vladajočih narodov nad šibkejšimi. Vsekakor v svoji celoti okrožnica mno- nepriznavanje. Za idejne smernice gdč. Gulinove se je zavzel učitelj .lurančič, vendar jo bila večina mnenja, da naj se beseda krščanski nadomesti z versko strpnostjo in etičnimi principi . Slovenska pesem na Koroškem V Dobcrli vasi na Koroškem S3 jc preteklo nedelji) vršila tekma najvažnejših koroških zborov. Nastopili so šcntlipški, skočijanski in kazaški zbor, libuški sekstet, nadalje zbori iz Sv. Petra na Vašinjah, Šmihela, Pliberka in Globasnice, rožan-ski zbor iz. Šentjanža in Sveč ter gorjanski zbor izpod Kotmare vasi. Nu dnevnem redu je bila slovenska koroška pesem. Nagrado krasen venec dobrlovaškili deklet — jc prejel brnski /.bor, Prireditev je v vsakem pogledu uspela in pokazala lepo napredovanje slovenskih zborov. Trud njihovih pevovodij ni bil zaman. Prireditev je olvoril g. Poljanec in pozdravil pevce ter občinstvo v imenu prosvetne centrale. V Mobličah je bil g. Jožef Habisch vstoličen za župnika. V Vovbrah se je ustrelil Morak Hans, dobro znan koroškim Slovencem. Pred loti je strahoval posebno duhovščino, dal jc zapreti več duhovni kov in drugih Slovencev in kratkomalo rekvirirati njihovo imetje. Nazadnje so celo Nemci slovenskega odpadnika pustili ua cedilu, tako da je zašel v hudo finančno slisko in |e iz obupa izvršil s, -moumor. PROP\DANJE ZADRUŽNIŠTVA. Gospodarska zadruga v Spodnji Idriji se nahaja od 1. junija v delni likvidaciji. Vse so namreč oddali v najem za 2 meseca. Če sc bo najemnik po tem roku zadovoljil z uspehom, bo plačal blago, sicer bi se takrat razprodalo. Podružnico v Kanomlii so /e pred par meseci zaprli. Zadruga izkazuje precejšnjo pasivo; do lega je privedlo največ nerazumevanje članov, ki so se navduševali z.a zadrugo samo teoretično, deloma pa tudi huda bremena, kriza in razne druge okolnosli. Podobni pojavi v zadružništvu sc kažejo tudi po ostalem Goriškem. Kriza gospodari! Jugoslovanski tisk doma in na tujem V 90 krajih izhaja v Jugoslaviji 976 listov in revij, lako da pride približno na vsakih 14.000 prebivalcev ena publikacija, ako pomislimo, da šteje Jugoslavija 14 milijonov ljudi. Stanovskih in tehničnih časopisov je 288, političnih publikacij 183, med temi 39 dnevnikov. Leposlovnih in zabavnih revij je 148, prosvetnih 103. Največ listov in revij iz.haja v sav.iki banovini (298), najmanj v vrbaski (6). Kot mesto je na prvem mestu Zagreb (251), potem Belgrad (128), nato Ljubljana (165), potem Novi Sad (47). Narodne manjšine imajo 79 publikacij, torej ludi zanje velja razmerje 1 list na 14.000 ljudi 915.000 Jugoslovanov v sor.cdnjih državuh ima samo 2 lista, in to obu v Avstriji; v Italiji je bil ves jugoslovanski tisk zatrt. Nu današnjem ozemlju Jugoslavije so imele sedanje narodne manjšine pred vojno samo 40 publikacij, medlem ko jih imajo danes 79. Pol milijona Ncni-ccv v Jugoslaviji ima 41 listov in revij, medlem ko ima 122.003 Hrvatov in Slovencev v Avstriji samo dva lista, 472.000 Madjarov ima v Jugoslaviji 32 časopisov, medtem ko nima 62.000 Jugoslovanov na Madjarskem in 140.000 Jugoslovanov na Grškem nobenega lista. V Združenih drŽavah ima 664 Jugoslovanov 56 listov, v Kanadi 11.000 enega, v Argentini 50.000 enega, medtem ko nimi 50X00 Jugoslovanov v Braziliji in Čilu nobenega lista. Slepega potnika so vrgli v morje Pretekle dni je odrinil iz. Alžira v smeri proli Nemčiji grški parnik Sappho . Komaj sc je parnik znašel na odprtem morju, so našli mornarji potnika, ki ni imel voznega listka. Bil jc to jugoslovanski državljan Gjorgie Manakovič. Peljali so ga h kapitanu, kateremu je Manakovič povedal, da je že dolgo brezposeln. Ker ni mogel v Alžiru dobiti nobenega dela, se je vtihotapi! na ladjo, da bi sc z njo pripeljal v kakšno drugo deželo, kjer bi morebiti našel delo. Kapitan se ie silno razjezil in ukazal mornarjem, naj vržejo Manako-viča v morje. Mornarji so povelje izvršili. K sreči je plul v bližini neki carinski parnik, ki jc Mana-kovičit prihitel na pomoč in ga potegnil iz vode. Manakoviča, ki je bil s svojimi močmi žc povsem pri kraju, so brž prepeljali v alžirsko bolnišnico. O nezaslišanem dogodku pa so brzojavno obvestili vsa pristaniška poveljstva v Franciji, ki imajo strog nalog, da takoj aretirajo kapitana in posadko parnika »Sappho«. Ch. Nodier: Janez Žbogar, zgodovinski roman, poslovenil Fr. Robar, založila »SIGMA« (Piazza Nicolo Tommaseo 29, Gorica), Charles Nodier je Slovencem že znan. V Ljubljano je prišel za časa francoske okupacije v začetku 1. 1813. Imenovan je bil za knjižničarja v Ljubljani. Poleg tega je urejeval »Telegraphe of-ficiel«, službeni vestnik francoske vlade v Iliriji. Takoj po svojem prihodu se je začel zanimati za razmere v deželi. Posebno so ga zanimali roparji, ki jih je bilo tiste čase na Kranjskem in v Istri obilo. Imel je tudi uradno opraviti s kranjskimi rokovnjači, ker je moral v listu objavljati važnejše obsodbe o razbojniških pravdah. Pobudo za povest o Janezu Žbogarju mu je dalo poročilo o obsodbi petili razbojnikov, ki jo je prinesel »Telegraphe officiel« 20. januarja 1913. Med obsojenci sta bila dva Žbogarja. Nodier se je po osmih mesecih preselil v Trst, ker so morali avgusta 1813 Francozi bežali iz Ljubljane. V Trstu se je seznanil s tržaško okolico. Zalo ni čudno, da je Nodier posadil razbojniško četo, lei jo popisuje v Svoji knjigi v devinski grad. Za poglavarja ji je dal človeka, ki je živel dvojno življenje; nastopal je namreč kot roparski glavar in kot bogat in skrivnosten tujec v Benetkah, kjer si je pridobil naklonjenost priprostega ljudstva. Na tem dvojnem življenju je zgrajen zaplelek povesti, Zelo lepo je orisano v povesti usodno razmerje med Žbogarjem in Antonijo, ki se je vanj zaljubila. Bolj kakor sc Antonija protivi Žbogarju, bolj jo privlačuje l.on-tliario. Ko končno spozna, da je to ena in ista oseba, ji poči srce. R. Badiura: Izleti po Karavankah — s preglednim zemljevidom 1 : 300.000. — Samozaložba, Ljubljana. Stane 10 Din. Pisatelj popisuje 63 izletov na ozemlju ined Šmohorjem iu Slovenjgradcem ter Celovcem in Tržičem. Knjigi je priložen zemljevid, ki kaže avtobusne proge, ceste, poti in važnejše steze. Knjigo bodo gotovo pozdravili ne samo naši planinci, temveč splnh vse naše rnzuni-ništvo, ki se zanima za našo zemljo in tudi — za svoje zdravje. Louis A d a nič: Bogataši - begunci V nasledil ji črtici nam je g. Louis Adamič posredno orisal žalostne moralne iu gmotne razmere v Ameriki. Ljudje so zbegani, imoviti Amerikama so se sami zbali sedanje Amerike in zbežali v 10 v -ropo. Nekaj takih je gospod Adamič srečal m. svoji poti v domovino. — (Prevajalec.) Tretjega ali četrtega dne, ko smo zapustili Nevv York (na ladji sredozemske linije), se mi je zazdelo, da morda večina ameriških potnikov na krovu C in višje, potuje v Evropo, da se izogne krizi ali splošno življenju v Ameriki. Navajam nekaj primerov: Mr, M..., tovarnar iz srednje velikega mesta v Ohioju je bil prvi, ki je začel pogovor z. menoj. Skoraj 60 let je bil slar, precej dobro ohranjen, tipičen roturij v pogledih in govoru. Nosil je zlal rotarski znak na zlati verižici; na ovratniku suknjiča je imel Elk-iglo (lajna družba v Ameriki) in prostozidarski prstan nu roki. Pred nekaj leti bi ga smatrali za »imovitega meščana . Skoraj prve njegove besede, ki jih je naslovil name, so bile: »Moj sin (Iu je oni. ki sedi tam na stolu drugega krova) moj sin in jaz. sva se naveličala krize — utrujena sva od vseh teh govoric, od telefonskih odgovorov ljudem, ki potrebujejo najine pomoči, a katerim midva nisva mogla pomagati, od pogleda na bogate prijatelje, ki so obubožali, od čuta, kako se naše lastne denarnice krčijo, ob pogledu na vse to — in tako sva se odločila, da greva na kratke počitnice kar sedaj v maju in napraviva daljše potovanje na lepi, udobni ladji po Sredozemskem morju ter pozabiva vse o trgovini in sitnosti za nekaj časa, namesto, da bi čakala običajnega počitniškega časa poleti. Gotovo poznale ono pesem: Spravi vse svoje skrbi v svojo potno torbo«? No, gospod, moj sin in jaz sva spravila svoje skrbi v staro potno torbo in« — nasmehnil se je — »pustila sva svojo potno torbo v Ohioju pri mojem svaku (moja žena je umrla pred deset leti) in ga postavila v nadzorstvo tovarne in uprave. Saj itak ni nič kupčije.": Mr. M... mi je pripovedoval, da jo bilo v dobrih časih v tovarni zaposlenih 230 in celo 260 ljudi, sedaj jih je le še 37 na delu. Stari možakar je seveda menil, da je s tem, ko je pustil svojo staro potno torbo skrbi v Ohioju, storil najbolj bistroumno potezo. To je pripovedoval še drugim potnikom na ladji. Vprašal sem ga. kaj on misli, da bi bil zadnji odgovor na sedanji položaj v Združenih državah. »To me prav malo skrbi,« je odgovoril. »Imeli smo ie krize poprej. Spominjam se dveh. Krize pridejo in gredo. Gospodarsko kolo, saj veste. Ta kriza je 1 prišla in bo prešla — tako gotovo kot po dnevu ' prihaja noč. Dežela je zdrava v svojem osrčju, | trdna kot zvon... Zaupanje moramo imeti vase, v svojo domovino. Naše tradicije in naše ustanove sa krepke.« Mr. M... ni vedel, kam bosta šla s sinom, ko se ukrcata v Trstu. Imela sla svoj avtomobil pri sebi. Bržkone sc bosta peljala okoli zu tri ali štiri mesece ter si ogledovala i staro Evropo.. Morebiti se bosta ustavila na Dunaju za nekaj časa, zakaj slišala sta. da mnogo ljudi tamkaj govori angleško. Nameravala sta se vrniti v Združene države proli jeseni. Dotlej se bodo razmere doma zboljšale. Mr. M—ov sin je bil točna očetova podoba; oče ga je predstavil kot >moj sin«, čeprav sla zgledala enake starosti; sin se je zdel celo nekoliko bolj siv kakor stari mož. Nosil je obleko islega kroja. Na zlali verižici je visel zlat Kivvanis-znak (tajna družba v Ameriki); na ovratniku suknjiča je bila Elk-igla; okrog prsta ie imel prostozidarski prstan. Ni tako rad govoril kakor njegov oče, morda iz spoštovanja do njega. Zastavil sem nm nekaj vprašanj. :>Vse kar potrebujemo,': je odgovoril, je zaupanje vase in v našo domovino. Dežela je zdrava v osrčju. Trdna kakor zvon...« Mr. F... je bil postaven, lep mlad mož 35 let ali manj. toda že siv. l!il je eden največjih zemljiških prckupovalcev v Nevv Vorku. ki je podedoval trgovino po svojem nemško-židovskem očelu pred nekaj leti. Najprej sva govorila o hrani na ladji, o krajih v Nevv Yorku in drugod, kjer se dobi dobra pečenka, dober rak in dober vrč piva. Pripovedovala sva si nekaj smešnih zgodbic. .lasno je bilo. da je hotel govoriti samo o takih stvareh. Izražal se je jedrnato in živahno v lepi angleščini. Videti je bil več nego navaden trgovec. Napravil sem opombo glede umora francoskega predsednika, kar je radio pravkar naznanil. Molčal je. nato je rekel: »Ta zadnja zgodbica, ki ste mi jo povedali, me spominja na ... • Rekel sem nekaj o Lindberghovem slučaju ter omenil, da novice na ladji poročajo o znižanju vrednot na new-yorški borzi. Zopet je umolknil. Ker sem pa bil radoveden, sem vztrajal pri svojih opombah glede socialno gospodarskega položaja. Nervozno se je nakremžil ter dejal: »Oprostite mi, toda ko sem zapustil Nevv York sem sklenil, da nikakor nočem slišati ali povedati besede o krizi ter tako zvanem - položaju« ali karkoli bi bilo v zvezi s tem. Dosti sem imel tega že dve leti! Sedaj naravnost bežim pred tem.« Nenadoma je bilo zapaziti sled histerije ali obupa v njegovem glasu. »To je zelo zanimivo,«: sem dejal. .Še drugi slični ljudje so tu na isti ladji z Vami.« Mr. F... je utihnil za trenotek. Prižgal je cigareto, nekajkrat potegnil, in mi nalo podal kratek oris svojega mnenja o »položaju . ki se mi je zdel »zdrav in popoln«. »Vse je v strašni zmešnjavi,« in pred našimi lastnimi očmi se vse poslabša. Zahteva se drastično, junaško in narodno dejanje, če hočemo ustaviti lok propada, četudi bi kdo bil za nekaj časa s tem dejanjem ranjen — ne pa lake stvari, ki so se dogajale v VVashingtonu in Nevv Vorku ter drugje v Združ. državah tekom zadnjih dveh let — neumni, bojazljivi ukrepi bančnih udruženj, s katerimi hočejo preprečiti bančne polome ali kakor la družba za vpostavitev denarnega gospodarstva!... Lansko zimo sem izdelal načrt, ki bi pobijal krizo, da si ne bi pila svojo lastno •kri. predložil sem izvlečke šestim strokovnjaškim gospodarstvenikom, izmed kalerih sta dva vsemu narodu znana. Odobrila sta ga z nekaj manjšimi pripombami. To je bil radikalen načrt, kakor bi ga nekateri imenovali. Zelo sem želel izdati milijon dolarjev ali več, da bi se natisnil na celotno stran v vseh vodečih listih v deželi. Govoril sem o tem z nekim svojim prijateljem. Pomenkovala sva se mesec dni. Nato sva uvidela, da bi bilo vse brezuspešno. Jaz sem žid. Imam židovsko ime. Dežela bi imela predsodek glede lega. sva mislila, zlasti lako zvani voditelji v Beli hiši. v Kongresu in v trgovskem svetu. Mislila sva na objavo tega razglasa pod skritim imenom, a tedaj nama je prišlo na misel, da bi zvedeli kdaj za moje ime ua la ali oni način — in učinek bi bil isli. Nekaj drugega bi bilo, če bi imel anglosaksonsko ime. Du sem se rodil v Ameriki in da imam brazgotine od šrapne-lov iz. leta 1918. ne spremeni nič na dejstvu. Jaz sem žid, boljševik. radikalec, četudi imam toliko denarja, da ne vem kako bi gn uporabil. Menim, da če me kilo imenuje boljševika, ne bi bil daleč od resnice. Presnelo malo me skrbi, kaj bo s kapitalističnim sislemom. Moja edina skrb je Amerika. Toda ker nisem anglosaksonski Američan, se moram držati v ozadju in upali, da bo Bog kmalu poslal anglosaksonskega Američana, ki bo vreden imena ,voditelj'.« Prižgal jc drugo cigareto in nadaljeval: »Kakor oba veva. se stvari slabšajo iz dneva v dan in konca še ni nikjer videti. Zadnje noči nisem mogel spati. Tuhtal sem o tej prekleti zmešnjavi. Nesmisel v dnevnikih me je zjutraj razvnemal. Hoover. Schwab, Mills. Young. Juliu Klein — vsi ti možakarji, ki govoričijo, a nič ne store glede položaja, ki so nezmožni, da bi kaj storili glede tega!... Naposled je moja mali. katero zelo ljubim, udarila z nogo ob tla in rekla, da ne smem nič več misliti o vsem tem ter da moram obračati svojo pozornost na drugo reči. Moja trgovina (kolikor je je še ostalo) se sama oskrbuje in tako je mati pripravila prostor na ladji in tu sva zdaj na potu po Sredozemskem morju ■.. Toda vse to Vas nič ne briga in nočem — ne smem — govoriti o lem in oprostile, prosim, — obžalujem. Želim Vam dobro srečo!; Odslej naprej se me je na vožnji izogiba) Vprav preden smo se izkrcali v Trstu, sva se srečala na krovu. Stisnil mi je roko in molčal. * Mrs. VV ... je bila srednje starosti, napol histerična ženska iz Clevelanda. Bila je vdova. Odkrito je priznala, cla gre v Evropo, da si štedi denar. Doma so bile zahteve glede njenega imetja vsak dan večje. Dejala je, da ji njen značaj ne dovoli, da bi odbila kako prošnjo. Zapustila je Ameriko, da se lako sama sebe brani. Upala je, da se bodo razmere do tistega časa. ko sc bo vrnila, zboljšale. Vprašala me je. kaj jaz mislim glede tega. Deja1 sem ji, da mislim, da ne bo kmalu bolje. »Moj Bog!- je rekla, kam bomo še prišli?« ★ Proli koncu potovanja sem prišel v pogovor z Mr. J.....nladini možem, ki je obiskoval Yalski zavod in bil borzni agent v Nevv Yorku. Star je bil 29 let, kot mi je povedal, a zgledal je kakor bi jih imel že 39. Skrajno nervozen je bil. Ustnice so se razgibale v negotov nasmeh. Življenje v Nevv Yorku je blazno,« jc začel, ue da bi lo imelo zveze s kako stvarjo. »Ce si trgovec, si skorajda prisiljen, da si pridobiš več trgovskih ter osebnih prijateljev, ln potem še družabno življenje. Vražje ure preživljaš, dokler moraš v njem vztrajali. Nobeno noč nisi doma. Poje-(|ilie _ gledališča — večerje o polnoči — nočni klubi. Poleg lega še ženske; drugega opravila nimajo, nego da letajo okrog in kol olikan mož se jih ne morem otresti. Potem so še sobolni počitki, ki trajajo od petka do ponedeljka, ali še celo do torka. Denar moraš zapravljati, in če ga zapravljaš v Nevv Vorku. tedaj ga moraš kar razsipati. Če pa sa hočeš razsipati, ga moraš tudi dosti imeti — le na ta način moreš biti srečen v Nevv Yorku, ali kakor pravijo biti srečen. Imeti pa mnogo denarja, se pravi, da moraš dirjati okoli kot norec — blazno letati okoli, dobiti nove zveze, skleniti še več prijateljstev in tako dalje, dokler ne veš, ali odhajaš ali prihajaš. Ce se tedaj že približaš tretjemu križu starosti, kakor jaz, si onemogel. Za zlodeja lepe čase preživljaš, dokler vse to traja — potem pa — fin is. konec!« Rekel mi je. da potuje čisto sam, da se tako otrese vsega. Ni vedel, kako dolgo bo oslal v Evropi; morda Sest mesecev, morda še dlje. »Kaj vraga!« Morski zrak in zdravje Ugledni nemški zdravnik prof. dr. Kohier piše » tem v nekem nemškem listu: Živahno preseljevanje ljudskih mr.ožic k morju v poletnih časih ima svoj notranji vzrok v dobrodelnem učinku, ki ga blaga morska klima nudi zdravstvenemu stanju ljudi, katere velikomestni zrak in razburljivo vsakodnevno življenje utrudi do skrajnosti. Vendar ni morje zveličavno za vsakogar. Kdor rad mnogo potuje in ljubi menjavanje, se bo gotovo rajše odločil za počitnice v kakšnem kotičku pod veličastnimi planinami. Morje je zlasti priljubljeno tistim, ki potrebujejo miru in počitka. V neskončnost segajoča gladina morja se v srcu takega človeka ugodno prepleta z večnostno mislijo in blagodejno vpliva na njegov mir. Velik zdravilni pomen morske klime leži predvsem v čistosti zraka. To pride zlasti do izraza tedaj, če veje od morja sem sapa: pa tudi celinski veter ugodnejše vpliva kakor v notranjosti. Kar se tiče sestavin zraka, ni med morskim in celinskim zrakom bistvenih razlik. Predvsem jc morski zrak precej vlažnejši od celinskega. Glede dušika in kisika pa med njima ni razlike. Le ogljikove kisline vsebuje morski zrak znatno manj kakor celinski. Glede izrednih sestavin zraka ie treba pripomniti, da vsebuje morski zrak precej ozona, ki se ob priliki neviht v veliki meri tvori nad morjem. Razen tega vsebuje morski zrak tudi kuhinjsko sol, jod itd. Predvsem pa je morski zrak prost kemičnih primesi, katerih je celinski zrak prenasičen. Velikega pomena je tudi morski pesek. Dr. Kohier izvaja iz vsega tega, da je bivanje ob morju zlasti priporočali onim, ki si hočejo zdraviti živčevje in pa kožo. V prvi vrsti je ugodna morska klima za nervozne ljudi in one, ki bo-lujejo na dihalnih organih. Dalje je ugodna morska kfima za one slabotne ljudi in zlasti otroke, ki nimajo teka, ker zelo povečuje apetit. Renkonvale-scentje, ki so imeli opravka z gripo, se bodo naj- | bolje počutili ob morju. Jetičnikom pa ni priporočati morske klime in tudi oni, ki bolehajo na srčnih boleznih, ne bodo imeli prav nobene koristi od bivanja na rivijeri. Sploh je vsem bolnikom priporočati, naj se brez zdravnikovega nasveta raje ne podajajo na morje, ker potrebuje odporna sila njihovih teles spričo močno učinku jočih draženj morske klime temeljite poprejšnje | preiskave, cla se zabrani morebitna škoda, ki bi jo ! bolniku povzročila morska klima. Hotiywood se izpreminja v trdnjavo Žalostna usoda Lindberghovega otroka je povzročila po vsej širni Ameriki silno razburjenje in utemeljeno bojazen pred sličnimi dogodki. V zadnjih tednih je prišlo do drugih iakšnih ugrab-: ljenj, ki so postala že prava nadloga, in danes ni v Ameriki bogategu očeta in matere, ki bi se ne bala za svoje otroke. Tudi v Ilollvvvoodu so številni junaki iu junakinje lilmskega platna v skrbeh za svoje otročiče, zlasti še radi grozilnih pisem. | ; ki jih .ie dobila slavna igralka Marlene Dietrich. j Posledica tega strahu je. da se llollvvvood počasi | izpreminja v trdnjavo. Ta trdnjava obstoji iz posameznih malih tilrdb. namreč stanovanjskih vil filmskih igralcev. Ključavničarji in drugi rokodelci imajo obilo posla, da utrdijo njih domove in jih tako zavarujejo pred presenečenjem. Marlene Dietrich je svojo hčerko, radi katere je dobila grozilno pismo, zaupala varstvu policije. Slavni igralec eovvbojskih vlog Tom Mix je v var-slvo svoje devetletne hčerke najel dva covvboja, o katerih zanesljivosti se je prepričal, ko je bil -p sam covvbov. Ta dva izmenoma stražita noč iu dati. Komik llarold Llovd se je zaupal varstvu dveh velikanskih danskih psov. ki sta izborno dresirano. F.nako so poskrbeli zu svojo varnost ludi drugi zvezdniki in zvezde. KAR JE RES - 3E RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav lako tudi KL1SE1E za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJU&UAN! Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 »Mornar Tihojnir Vcslovič na parniku «Pavla» naj takoj odi>otiije domov, ker mit je obolela tašča.-c Izsiljevanje s pomočjo goloba p ismonoše Iz Franklurta poročajo, da so v neki tamošnji ulici na vrtu našli goloba-pismonošo, ki je ime! okrog vratu obešen kos papirja. Na papirju je bilo napisano, da mora sprejemnik — bil je to konzul neke inozemske države — v najkrajšem času goloba izpustiti, seveda pa mu prej privezati na vsako nožico bankovec za tisoč mark. Policija je goloba izpustila in ga zasledovala z dvema letaloma. Tako se jc policiji posrečilo, da ie prijela izsiljevalca. Bil je to fc81etni možakar, ki je priznal izsiljevanje. Dejal je, da se je tega res izvirnega Širife »Slovenca«! Kaso (eSprenj, ajdovo moko vedno tveio oddaja na debelo veletrgovina A. VOLK, UUBLJAfM Resljeva ce»<» 24. Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 01 Šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 0) načina izsiljevanja poslužil radi tega, da bi prišel na lep in varen način do denarja. Obsodba v Lindbergovi aferi Pred newyorškim sodiščem se je te dni kon-čala razprava proti detektivu Meansu, bivšemu književniku, ki je bil obtožen, da je v zvezi z ugrabljenjem Lindbergovega otroka izvabil ženi bogatega založnika Mac Leana 100.000 dolarjev. Dejal ji je, cla je prišel na sled ugrabiteljem in da je že stopil z njimi v zvezo. Rabi le še 100.000 dolarjev, pa bo prinesel živo dete. Gospa Mac Lean bi rada postala junakinja v tej veliki senzaciji, pa je brez pomisleka izplačala goljufu ogromno vsoto, Mcans je denar lepo spravil sam. Obsojen je bil na 15 let ječe. Špeceriisho m holoni jalno blago, nmefna gnojilo, cement itd. itd. dobavlja Gospodarsha zveza v Ljubljani izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 ^egistrovana zadruga i neomejeno zavezo v tjutotiam obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, /.idani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi 7 neomejenim jamslvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašalo nad 180 miiitonov dinarjev EcSmi sionersfti saood brez Sn»ega kapitala |e Vzajemna zauaroualnica o Ljubljani, v tastnš palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. sprejema » zavarovanje: i. Proli požaru u) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vs? premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 1. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. J. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote dalje rent na in l judska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. BRZOJAVNI NASLOV G0SP0BANKA ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva IO) mr^Vrns Vloge nad podružnice: Bled, Novi sad, Kranj, šibenik. Kapital in rezerva nad Din 500,000.000'- Maribor. Kočevje, Celje, Sombor. Djakovo. Split. D|n 16,000 000'— Izvršuje vse bančne posle naikuiantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli ližlSCih v luzemstvu ln inozems vu