IZHAJA OB PONEDEUKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75* TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, SREDA, 14. JUNIJA t96l ST. 6« IZHAJA OD OKTOBRA IM7 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kam in koliko? Investicije so danes predmet živahnih razprav na številnih sejah in gospodarskih posvetih. Pri tem ugotavljamo, da investicijska politika naših gospodarskih organizacij odstopa od splošnih družbenih koristi predvsem v dveh smereh. Prav gotovo jc povsem točna ugotovitev, da zadnje čase planiramo preveč investicij; drugo, nič manj pomembnejše pa je dejstvo, da levji delež -vseh investicij namenimo za osnovna sredstva, medtem ko obratna prikrito puščamo vnemar. Investicije tako naraščajo, da se nujno morajo zniževati ostale oblike potrošnje. Pri zadolževanju pa se vedno manj kaže tudi družbena odgovornost vseh tistih, ki posojila iščejo. Pogosto prav ti menijo, da je poglavitno to, da sredstva dobe, kdo pa jih bo plačal je zanje že postranska stvar. Težnja po povečanih investicijah se kaže tudi v letošnjih občinskih družbenih planih, zato bo v času rebalansa le-teh treba temeljito poseči prav v investicijska poglavja. 2motno bi bilo mišljenje, da zaželene investicije -presegajo potrebe, vendar bi v mnogih primerih kazalo z investicijskim vlaganjem spričo pomanjkanja sredstev, počakati. V tako intenzivnem tempu investiranja, kakršnega naše gospodarstvo še ni doživelo, podjetja često investirajo v tiste obrate oziroma oddelke, kjer bi se delovna storilnost lahko dvignila še brez investicij. Poiskati bi bilo treba notranje rezerve, ker obstoječe zmogljivosti še vedno niso stoodstotno izkoriščene. Z drugimi besedami; denar vlagamo tja, kjer bi ga lahko ustvarjali. Vprašanje, ki terja široko obravnavo in trezen premislek je tudi razmerje med investicijami v obratna in osnovna sredstva. V gospodarstvu in celo v nekaterih politično teritorialnih enotah še vedno prevladuje mnenje, da je treba na kakršenkoli način zbrati sredstva ta gradnjo in opremo predvidenih objektov, obratna^ sredstva pa bo zagotovila pristojna ba-r,ka s krediti. Tudi dokumentacija za investicijska posojila v mnogih primerih je več ali manj pomanjkljiva, ker bi realno prikazovanje Potreb po obratnih sredstvih lahko oviralo planirano investicijo. Naša praksa pozna celo nekaj takih primerov, ko so K^f Pekarske organizacije v investicijskih zahtevkih navajale, da obratnih sredstev ne potrebujejo, ker jih bodo nadoknadile 7. boljšim izkoriščanjem zmogljivosti in s hitrejšim obračanjem sredstev. > Rešitev dokaj zapletenega in kočljivega položaja glede obratnih sredstev zahteva tudi določene ukrepe. Odslej bodo komunalne banke neposredno kreditirale gospodarstvo. Vendar je ta organizacijska sprememba le del ukrepov, ki pa v prehodni fazi torej v času prenaŠama pristojnosti na komunalne banke, še bolj otežkočajo zapleteni položaj. V glavnem pa so letošnji ukrepi glede obratnih sredstev mnogo bolj dosledni in strožji kakor lani. Zavedati pa se je treba, da kar čez noč ne bo mogoče izkoreniniti stare p-akse podjetij. Upoštevati moramo dejstvo, da nekatere primere pri investicijskih vlaganjih ni mogoče preusmeriti tako naglo že zato, ker jih še vedno ovirajo nekateri administrativni predpisi. Delitev dohodka jc možno danes obračunavati še po starih predpisih, jutri že po novih, medtem ko v investicijski politiki tako nagel preokret le ni mogoč. Pred pomembnimi konferencami občinskih odborov SZDL Za širše razumevanje NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA IN NEKATERIH NAJNOVEJŠIH SPREMEMB V GOSPODARSTVU V drugi polovici jdnija bodo v vseh občinah kranjskega okraja konference SZDL. Te konference bodo predvsem skušale čimbolj konkretno oceniti rast socialistične demokracije, razvoj komunalnega sistema in uveljavljanje novega načina delitve dohodka v gospodarskih organizacijah te? politično osvetliti nekatere najnovejše spremembe v gospodar-stvu. Z ozirom na obsežen dnevni rod in odgovornost za pravilno oceno vsega družbenega dogajanja v komuni, bodo te konference nedvomno Izredno pomembne. — dvom.no konkretno in kritično oceniti vse pojave ob uveljavljanju nove pa gospodarskega Bistev ma in širjenja družbenega samoupravljanja, toda ne samo z go-epodarske, marveč predvsem s politične plati. No konferencah bo treba presoditi, Zakaj se v nekaterih podjetjih ekonomske enote in s tom prenašanje pristojnosti na neposredne proizvajalce dobro uveljavlja, v drugih pa ne. Zakaj osebni dohodki naraščajo nesorazmerno hitreje kot delovna storilnost. Ker padajo plenumi v čas, ko je Zvezna ljudska skupščina sprejela nekatere spremembe gle-Osnovna naloga konferenc bo ne- do razpolaganja s sredstvi gospo- m -iimPHiiiiiiM*'1 Pripravljalni odbor za organizacijo 100 km pohoda Prešernove brigade, ki bo organiziran v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje, vabi vse borce bivše VII. SNOUB Franceta Prešerna na pohod. — Brigada bo krenila na pot 2. julija ob 7. uri iz Kranja preko Jamnika do Zgornjih Gorij ter se 4. julija udeležila okrajne proslave 20. obletnice ljudske vstaje na Poljanah nad Jesenicami. Štab brigade in komande bataljonov bodo sestavljali tovariši, ki so brigado vodili v času NOB. Udeležbo prijavite najkasneje do 25. junija občinskemu odboru ZROPJ aH občinskemu odboru ZB Kranj. Sporočite točen naslov, da bomo lahko pravočasno dostavili navodila za pohod! danskih organizacij, bodo morali delegati razčistiti stališča tudi do teh stvari. Predvsem bodo morali najti pametna merila za odnos med pretirano visokimi željami po investicijah in realnimi možnostmi. Konkretno bodo morali razpravljati o težavah, ki so jih v posameznih podjetjih povzročile preširoke investicije v osnovna sredstva ob zanemarjanju obratnih sredstev itd. Konference bodo morale prav tako odgovoriti, ali so vsi člani SZDL, neposredni proizvajalci, seznanjeni z novimi ukrepi v gospodarstvu, s pravicami in pristojnostmi vseh delovnih ljudi kot osnove za hitrejše uveljavljanje teh ukrepov. Važno vprašanje na konferencah bo tudi, kako se razvijajo sekcije v okviru organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, kakšno je delo sekcij, ali so sekcije dobile svoje mesto, ki jim po statutu pripada. Marsikje glede tega in glede splošne skrbi za delovnega človeka v okviru stanovanjske skupnosti in krajevnega odbora še niso prišli dalj od besed. Pri mnogih je še vedno* vkoreninjena miselnost, da je komuna občinski ljudski odbor in njegov administrativni aparat. — Zato je treba kritično oceniti, koliko organi družbenega upravljanja v komuni opravljajo svojo nalogo in kakšni problemi se pri tem pojavljajo. Da bodo konference lahko pokazale resnično stanje družbeno-političnih in gospodarskih odnosov v komuni, je treba povabit: nanje čim širši krog ljudi, ki bodo lahko smotrno sodelovali v razpravi in ki bodo tudi lahko prevzeli neposredno odgovornost za uresničevanje smernic, sprejetih na konferencah. Prav zaradi tega vsi občinski odbori SZDL v kranjskem okraju pripravljajo tc konference skupno z občinskimi sindikalnimi sveti. V pripravah za pohod na Poljane Kako bo s hrano in prenočišči VSAKA ENOTA BO IMELA SVOJO KUHINJO — PRENOČIŠČA V PARTIZANSKEM STILU Na posebnem sestanku v Kranju »o se pred dnevi pogovorili predsedniki vseh občinskih pripravljalnih odborov za organizacijo pohodov na Poljane. — Razpravljali so o prehrani in prenočiščih za udeležence teh pohodov. Zato so v razgovorih sodelovali tudi glavni intendanti vsake enote. Priprave za pohode so v občinah že v polnem teku. V nekaterih občinah so se odločili, da bodo za prehrano partizanske enote na pohodu organizirali posebno potujočo kuhinjo. V Tržiču imajo že pripravljen tovornjak z vso potrebno opremo in kotli. V nekaterih občinah organizirajo mesta za kuhanje ob poti, tako da bodo prenašali oziroma prevažali le del kuhinjskega pribora. Na Jesenicah pa so ugotovili, da bodo lahko dokaj ceneje in kvalitetne- je preskrbovali njihov Cankarjev bataljon naravnost z Jesenic. Za vse udeležence bodo namreč kuhali na Jesenicah in jim vsak obrok do vazal i na določeno mesto. Vsekakor, vsaka enota bo iimela svojo kuhinjo, za kar skrbijo posebne »-intendanture«, kot je to bilo organizirano v času partizanov. Podobno pripravljajo tudi prenočišča, ki naj bi bila v stilu partizanskega življenja. Največ bodo prenočevali po podih, senikih, delno pod šotori in slično. — Vsi organizatorji so že obiskali kraje, kjer se bodo njihove enote zadrževale, ustavljale in hranile, zlasti pa tam, kjer bodo prenočevale. Udeleženci pohoda Prešernove brigade, ki bo šla iz Kranja, naj bi prvo noč prenočevali delno v Kropi in delno na Jamniku. — Domačini na Jamniku pa so bili domala užaljeni, češ da oni lahko preskrbijo udoben počitek za 1000 udeležencev pohoda. Podobni primeri so tudi v drugih krajih. — Ljudje v znanih partizanskih krajih skušajo „pripravit^ vse tako, da bi se v njihovem kraju partizanska enota čimdlje zadržala in čimugodneje počutila — prav tako kot med narodnoosvobodilno vojno. -l. c. Ob 20-letmIci vstaje, pravzaprav za okrajno proslavo na Poljanah nad Jesenicami, bo pripravljalni odbor te dni izdal posebno brošuro. Razen nekaterih splošnih zapiskov iz zgodovine NOB, bo v brošuri izšla tudi Miha Klinarja »-Rdeča kantata«, ki jo Je že tudi uglasbil Radovan Gobec (en del te skladbe bo prvič Izvajan ob proslavi na Poljanah). V brošuri je kantato z ilustracijami opremil Jeseničan Jaka Torkar, eno izmed ilustracij danes objavljamo tudi rrti. - Ilustracija nosi naslov - VSTAJA Proslava v Kamniški Bistrici Krajevni praziiuTc v Kamniški Bistrici združen s proslavo 20-letmce vstaje so prebivalci res lepo proslavili. — Otvoritve nove dvorane v prosvetnem domu so se udeležili predsednik občine Kamnik tov. Franc Vidervol, nekateri drugi gostje, stari borci iz časov NOB in prebivalci vseh vasi. Ob improviziranem napadu partizanov so se spomnili 9. junija 1942. leta, ko so prvič napadli nemško postojanko v Stahovici. Zelo slovesna je bila tudi otvoritev razstave gospodarske dejavnosti. Rudnik Kaolina je prikazal proces pridobivanja tega dragocenega materiala za našo papirno industrijo, v slikah in grafikonih pa je nakazan razvoj rudnika in razgibano kulturno delo kolektiva. Podjetje »Silva« je razstavilo izdelke svojega lesno industrijskega Obrata in prikazalo delo v gozdu in gozdni drevesnici. Prav posebno pozornost so vzbudili gozdni prebivalci od ponosnega gamsa do najredkejše ptice. Razstavljeno je bilo tudi najlepše rogovje divjadi iz bistriških gozdov. V okviru Šolske zadruge in delavnice ročnih spretnosti pa so uspehe svojega dela prikazali pionirji iz stranjske šole. Na razstavi se je ves dan trlo obiskovalcev. .fnjronniHjji praktični preizkušnji. Ljudje vča- pritisk. Fant je bil delavec in g \sih proglašajo za nemoralno tisto, dekle študentka. {kar smo že davno \poznxli za Cinik bi dejal še prepričljivo: || '^moralno. Škarje morale so dvojne, nepotrebno izgubljanje časa. \Odpiramo jih tako, kakor so jih Toda ljubezen je že od nekdaj §§ '.odpirali naši stari očetje in pri skakala čez plotove, čeprav so ,o jI t tem večkrat zarežemo v krivico, takrat smatrali za nemoralno in §§ \ki se nam zdi v naši družbeni ji z vsemi mogočimi sredstvi za- §§ 'ureditvi povsem nevzdržna. vijali vratove. Danes bi fo morali g bodriti pa smo prezgodaj iznašli g merilo intelektualne neenakosti. § In da ne bo pripovedovanje || izvenelo preveč ljubezensko sen- I timentalno (operete namreč po- S vojni svet več nemara) bom kon- s g Povojni čas je radodarno delil Naj tudi tokrat ne Izostanejo čal brez filmskega konca. H politične in socialne pravice. Z dokazi. Dokazi in statistični po- Mesto in vsi, ki znajo govoriti, H zakonskimi predpisi imamo ure- da>tki so v sedanjosti skoraj ne- niso molčali. Študentka se je iz- izogiben pripomoček, če hočemo pridila. Nekateri so svetovali, kakšno misel razviti in zagovar- zmajevali z glavami, zaključek |§ jati, pa je bil vedno isti: študentka in || . .. delavec ne spadata skupaj. Življenje se pravzaprav sestoj . ^ ^ ^ £w . iz primerov. Primeri pa * vilni. Našteval ne bom Sodobna basen V Kropi Je najlepše urejen prodajni oddelek UKO, le ikoda, da ga je tak« težko najti. H jena številna področja. Delo je = dobilo posebno vrednost in nova- g jeni smo, da po zakonu več ne §§ delamo razločka med delom. H Toda zastareli nazori, odnosi med H ljudmi in stari običaji ne čitajo ff besedila zakonov. Življenje teče H mimo njih; pojave, ki so za uso- H do ljudi tako pomembi pa tehta- H mo s predvojnimi tehtnicami. H Gre namreč za preprosto skriv- H nos t, da predpisi in gesla o ena- I kosti meri ljudmi večkrat le pre- ■ več težko ujemajo korak v jn llil ta življenjski pojav lahko prou- M prvega », «» » » r_ ■ \. Š§ r * ali. Najbrž so ga ze. Imajo prav, g niti zadnjega, naštel kom samo ► .... y _________-:^\Lf:___ M L . i i ■ če zagovarjajo m znanstveno ma- » nekaj podatkov m približnu-) • • > • j ■ I L- >. t • Jc)° 7- glavami. « dejstev, ki so na vso presenečenje 'Toda* zakaj ne pHStimo> dđ 0 j resničnega izvora. . fgh w Je - Morala sta se nekje srečati. jih življenje tiče. Ljudje res ne I To je najbrž sploh prvi pogoj, bi smeli biti enaki samo na pa- m da si fant in dekle zmerita krvni pir ju. IIIUIHIMM0 \ 2 STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, dne 14. junija 1961 nitmimiiiiniiiini imnnra1 I Ljudje in dogodki Jeruzalemske sriče Mladina v NOB Današnji podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič jc 14. junija 1943 v imenu sekretariata Glavnega iniciativnega odbora Ljudske mladine Slovenije podpisal okrožnico, ki je bila poslana vsem mladinskim organizacijam v napotilo za tekmovanje v zbiranju zdravilnih zelišč. Mladinske organizacije so izvedle široko tekmovanje v nabiranju raznih čajev oziroma zelišč in gob za partizanske enote. Zbrana in posušena zelišča so mladinske organizacijo oddajale gospodarskim referentom oziroma komisijam pri krajevnih odborih OF ali pa. če teh organizacij ni bilo, najbližji partizanski eno!i. Tako je mladina podpirala NOB. Kranj v ospredju Zvezna ljudska skupščina je 16. junija 1955 sprejela zakon o komunalni ureditvi. S tem zakonom jc bila dana najširša osnova za uveljavljanje družbenega u-pravijanja v okviru komun oziroma občin, ki so dobile mnogo večje pristojnosti in tudi dolžnosti. Po zaslugi takratnega predsednika ObLO Kranj in zveznega poslanca Vinka Hafnerja je bila prav kranjska občina v tem razvoju dokaj v ospredju in med prvimi Izdelala statut take občine v okviru novega razvoja komunalnega sistema. Sporazum na Visu Dne 16. junija 1944. leta je prišlo na otoku Vis do sporazuma med NKOJ (Komite narodne osvoboditve Jugoslavije), ki ga je zastopal tovariš Tito in med staro jugoslovansko vlado, ki je bila v Londonu, katero je zastopal dr. Subašič. Po tem sporazumu je Subašič moral sestaviti novo vlado iz takih ljudi, ki niso sodelovali proti osvobodilnemu gibanju. Vlada je morala izdati deklaracijo, s katero jo priznala pridobitve Narodno osvobodilne vojske, obsodila izdajalce in okuoatorjevo pomagače fer priporočila jugoslovanskim narodom polno sožitje in enotnost. Prav tako je morala posredovati pri zaveznikih za pomoč Narodno osvobodilni vojski. Take obveznosti je prevzela jugoslovanska vlada po sporazumu 16. junija na Visu in morala s tem v popolnosti priznati novo izbojevano revolucionarno oblast v deželi. NKOJ pa je s sporazumom samo ugotovil, da v času vojne ne bo načenjal vprašanja notranje ureditve države. Plenum GO OF Slovenije V nekem neprizadetem zaporedju vrtijo ie mesece v sodni palači v Jeruzalemu najprctresljivejši dokumentarni film naše zgodovine. Ta sodni proces, skozi ust« številnih prič, izpričuje nesmisel naše civilizacije. Občasna pravniška nasprotja, matematično izračunan dokazni postopek, kakšna skrita filozofska misel in Eicbman-nova steklena celica, pač ne nadomestijo splošnega vtisa, da jc v dvorani skoraj tretjina sedežev praznih. Nekoliko več zanimanja do lastne zgodovine bi pričakovali od naroda, ki so mu nacistični zločinci v taboriščih v pepeli II 6 milijonov ljudi. Mar jc rana preteklosti na tej židovski kozi res tako boleča, da je v sodni palači nihče ne želi zopet odpirati? Sodni proces proti Eichmannu ima v pravnem, političnem in moralnem smislu toliko neobičajnih značilnosti, da je potrebno, če jih uvodoma spoznamo. Vse pravosodne posebnost so služile nemškim pravnim teorijam, ki so Jih v zadnjem času polni nemški časopisi, za Izhodišče pravnih razprav. Najbrž v vseh teh razpravah ne gre zato, da bi nemškemu narodu skušali odpreti oči. V številnih člankih namreč ni najti mišljenja, ki bi odgovornost za nacistične zločine, vsaj del krivde za zverstva in pokole milijonov ljudi, prisodil narodu, ki je z vzorno natančnostjo izpolnjeval gesla nacistične klike. Kajti ni mogoče preko dejstva, da je volja države In stranke Imela v nemškem narodu svoje zaledje. Nemška vojska nI bila sestavljena iz robotov in lutk, prav tako Industrija, tehnika in znanost. Razlogi obširnega pisanja v nemških revijah ob Eichmannovem procesu imajo določen političen namen. Najprej je tukaj sporno vprašanje pristojnosti. Nemško stališče, da Izraelsko sodišče ni stvarno pristojno, da sodi o Eichmannovih zločinih, ker takrat, ko Je Eichmann zagrešil te zločine, ta država pravno sploh še ni obstojala, Je samo pravna špekulacija, ki Ima izrazito politično hrbtenico. — Razen tega trdijo, da Jc Eichmann storil zločine sicer nad Zldi, toda v povsem drugi državi: nacistični Nemčiji. Prav tako pravijo, da Eichmann svojih pokolov nI napravil samo nad Zldl, ampak nad vsem človeštvom. Zločini, ki jih je zakrivil Eichmann, se ne tičejo samo Zidov, temveč vseh ljudi, ker so v pojem človeštva vključeni vsi narodi. Sodbo lahko Izreče samo sodišče, ki ga zastopa človeštvo Dne 15. junija 1941 ee je v Ljubljani sestal Vrhovni plenum Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Glavni zaključki tega plenuma, kot je sklepati po poročilu Slovenskega poročevalca, so dali splošno smer osvobodilnemu boju. Tako je bila omenjena pramca slovenskega naroda do samoodločbe, združitev celotnega slovenskega naroda vštevši Primorsko in Koroško, sloga in enotnost vseh narodov zasužnjene Jugoslavije in podobno. Iz analize o zdravstvenem stanju v kranjski občini Srce je nevarno NAJVEČ OBOLENJ NA DIHALIH — NAJVEČ SMRTNIH PRIMEROV ZARADI SRCA In ga sestavljajo vsi narodi. Podobnih pravnih ugovorov bi Iz nemškega tiska lahko našteli še nič koliko in za vsako takšno pravno trditev bi lahko zbrali številna pravna načela, ki bi na koncu pokazala, da bi bilo pri upoštevanju veljavnih pravnih načel sploh težko Eichmanna kaznovati, ker je prvič zelo sporno in težko odrediti, katero sodišče Je stvarno pristojno in drugič, sodišča, ki bi ga sestavljali rsl narodi — kratkomalo ni. Na drugI strani gre za kvalifikacijo Elchinannovega zločina. Nemci so odkrili, da izraelski kazenski zakonik ne pozna podobnega kaznivega dejanja, ki bi odgovarjal Elchmannovim zločinom. Pri Eichmannu gre za množičen pokol Zidov in to je več kakor običajen timAt ,v smislu kazenskih zakonov. NI potrebna posebna pravniška bistroumnost, da odkrijemo v teh razpravah preprosto Igro besed. Elch-mannovi zločini so gotovo nova oblika kaznivega dejanja, ki Je množi nacionalni kazenski zakoniki ne poznajo. Nobenega dvoma pa ni o tem, da je to lahko le težja oblika kaznivega dejanja kot navaden umor. Nekateri pravni izvedenci so šli celo tako daleč, da Imajo rasni zločin, ki ga je storil Eichmann, za manj težak kot navaden umor, ker ga je storil umor Iz nekega egoističnega motiva, zaradi osebne koristi, aH iz maščevana, po volji države. — Morilec stori brez individualnega odnosa do zloči-nja, ali sicer iz kakšnega drugega motiva. Eichmann in njegovi sostorilci pa so ubijali po naročilu države. To trditev ovrže že dejstvo, da volja države ločene od ljudi nI. Te nevzdržne pravne teze se je oprijela tudi obramba. Scrvatius se na procesu trudi, da dokaže, da Eichmann zločinov ni zakrivil samoiniciativno. Bil je suno% kolešček v nacističnem stroju nasilja, za katerega pa ne vedo, kdo jc njegov Inženir in kdo ga Je poganjal. Obtožba stoji na stališču, da je Eichmann kriv. Verjetno samo zato, da bi nasprotovala obrambi, ki trdi. da ni kriv. — Po dosedanjem poteku obravnave in številnih znakih lahko sodimo, da tožilec ln posebno še sodišče nI v prvi vrsti usmerjeno na obravnavanje dejanskega stanja zločina, temveč bolj na postranske manj važne okoliščine, aH je zločin napravljen zavestno In samoiniciativno. Kaže, da je sodišču subjektivni odnos do zločina važnejši kot zločin sam. Zdravstvena služba je pri nas že tako osposobljena, da lahko začenja s sistematičnim proučevanjem nekaterih vzrokov gibanja raznih obolenj in umrljivosti, kar doslej ni bilo mogoče. Zlasti to velja za kranjsko občino, kjer je 6 samostojnih zdravstvenih zavodov in še dve republiški ustanovi (Bolnišnica TBC na Golniku ter oddelek za očesno TBC na Jezerskem). Po zbranih podatkih je ugotovljeno, da se zadnja leta v tej občini močno dviguje število obolenj na dihalih. Od 3.491 teh primerov v 1955. letu, so že predlanskim (se pravi po štirih letih) zabeležili 6.083 podobnih obolenj, ki so povzročile izgubo 50.489 delovnih dni in tako po obsežnosti zav- zela prvo mesto z 29,9 odstotkov vseh bolezni med zavarovanim prebivalstvom. Prav podobno dviganje števila te hobolenj pa opažajo tudi pri ostalem prebivalstvu občine. Vendar pa te vrste bolezni niso tako nevarne. Zanimivo je, da je umrljivost za TBC s komaj 4.82 odstotki na zadnjem mestu, medtem ko je pred 20 leti bila glavna »smrtna kosa«. Na prvem mestu so danes srčna obolenja, ki se s 24.4 odstotki visoko dvigajo nad vse ostale povzročitelje smrti. Na drugem mestu pa so rakasta obolenja (10,6 %), zatem kap s 15 odstotki, nezgode z 8.3 odstotke, posledice starosti 7,4 odstotke in bolezni dihal e 7.7 odstotka celotne umrljivosti v občini. To so nekateri zaskrbljujoči pokazatelji in so osnova za delo Zavoda za zdravstveno varstvo in drugih ust«'..... KAKŠNI SO PRAVZAPRAV PREDPISI? Če nc bi bila sama priča temu dogodku, ki ga bom opisala, prav gotovo nc bi mogla verjeti, da se kaj takega lahko pripeti. Zgodil se je 29. maja pred Lekarno v Kamniku. ' Ura jc bila pol osmih, torej pol tire po času, ko lekarno zaprejo in je treba zdravila jemati pri dežurnem okencu. Ob tem času je prišlo mlado dekle in zelo vljudno zaprosilo za neka zdravila, češ da jc očetu zelo slabo in da ne bo mogel spati zaradi bolečin. (Će sem prav razumela, je želela neko pomirjevalno sredstvo). Pokazala je tudi ^ Ob 20. obletnici ljudske g « revolucije ^ ODKRITJE SPOMINSKE- § gv GA KAMNA V NEMILJAH g ^ NEMILJE - Organizacija S jj§ Zveze borcev Podblica—Jam- g P nlk-Ncmilje bo v nedeljo ^ j?5 2. julija, odkrila spominski BB K kamen dvema neznanima P borcema, ki sta padla v pr- ^ »?5 vi h dneh januarja 1944. leta &j Mi škatlico, v kakršni naj bi b;l.t zdravila. Prodajalka jo je še dokaj prijazno vprašala, če ima recept. »Ne, takoj bom plačala. Oče ni vedel, da ima tako malo zdravil." Tedaj pa se je stvar popolnoma spremenila. Prodajalka ji je odsekano odgovorila: »Ne dam!* »Ampak, oče*, jo je skušalo dekle omehčati. »Ne dam, sem rekla. Iz principa ne dam*, je še pribita in zaprla okence. Dekle je začudeno pogledalo, prav tako tudi jaz. Premišljevali sva, za kakšen neki prinejp gre tukaj, vendar tega nisva mogli ugotoviti. Neprijazne uslužbenke pa tudi nisva mogli vprašati, ker je bilo okno zaprto. Je bil temu kriv samo čas? Kaj ni dežurni zato tam, da izdaja nujno potrebna zdravila. Nikjer še ni bilo govora o tem, da ne sme izdajati tistih brez recepta. Kaj bi bilo, če bi tudi dežurni zdravniki tako odgovarjali bolniku, ki bi ne imel zdravstvene izkaznice ali ne bi bil socialno za PAKET Z DUNAJA — Pred dnevi so objavili vsebino memoranduma, ki ga je premier Hruščcv izročil predsedniku Kennedvjn na Dunaja. V memorandumu jc govora o nuklearnih poizkusih, razožoritvi in Nemčiji. Sovjetska zveza je voljna ustaviti vse poizkuse z atomskim orožjem. Prav tako so Rusi pripravljeni sprejeti zahodne predloge o kontroli nad atomskimi poizkusi, čc Zahod sprejme načelo popolne razorožitve. Glede Nemčije in Berlina pa pravijo, da je podpis nemške mirovne pogodbe neodložljiv. Najboljša rešitev za Berlin je, da spremenijo Zahodni Berlin v svobodno demih'tarizirano mesto, kajti okupacijski režim je po sovjetskem mnenju izgubil vsak smisel. RAZGOVORI V EVIANU NA MRTVI TOČKI — Primerjava stališč francoske in alžirske vlade na dveh zadnjih sestankih je odkrila globoka nesoglasja v nekaterih bistvenih vprašanjih. Alžirska delegacija bi bila voljna nekaj popustiti, toda samo na gospodarskem področju. Najbolj sporno je za sedaj vprašanje Sahare, ozemlja, na katerem bi prav tako morali uveljaviti pravico samoodločbe prebivalstva. Glede evropskega prebivalstva v Alžiriji so mnenja, da to ne pomeni nerešljivega problema, znaki pa kažejo, da je za Francijo zelo važno, da bi ohranila gospodarske in politične pozicije v Alžiriji. Nepričakovano, toda zelo ostro so načeli razgovore o francoskih oporiščih. Alžirska delegacija nasprotuje, da bi imela Francija na njenem ozemlju vojaška oporišča. Razlike v glediščih so se razširile tudi na usodo francoskega administrativnega in policijskega aparata in na način, kako bi izvedli referendum. REPUBLIKANCI V PROTIOFENZIVI — Prvaki republikanske stranke v Kongresu so pozvali vlado, naj stori »energične politične poteze« in naj »pokaže svojo moč«. Razgovori z Rusi so samo zapravljanje energije« — trdijo voditelji ameriške opozicijske stranke. Predlagali so, naj bi Kcnncdv določil skrajni rok za ženevske pogovore o nuklearnih poizkusih. Ta rok naj bi b'' največ tri mesece. Ce se v tem času ne bi sporazumeli, bi ZDA smatrale, da imajo proste roke glede izvajanja poizkusov. Kongresna večina pa je sprejela Kenncdvjcvc poglede, da so razgovori s Sovjetsko zvezo na različnih ravneh lahko koristni in da jc treba na take razgovore odslej gledati kot na sestavni del zunanje politike ZDA. V 2ENEVI SE VEDNO NI NAPREDKA — Po splošnem mnenju političnih opazovalcev osnovna nasprotja na ženevski konferenci o Laosu še vedno niso i/grajena. Veliko pričakujejo od sestanka voditeljev treh laoških političnih strank, ki se bodo predvidoma sestali v ZUrichu. Od sporazuma med temi voditelji zavisi napredek na konferenci. TAJNI SESTANEK V MILANU — V Milanu so bili tc dni pogovori med delegacijama lcopoldvilske vlade in Katangc. Razgovori so se nanašali na udeležbo Katange na zasedanju kongoškega parlamenta v Lcopoldvillu, ki ga jc sklical Kasavubu. NEREDI V JUŽNI TIROLSKI — Južnotirolski nacionalisti so pred dnevi pognali v zrak okrog 20 stebrov električnih daljnovodov v raznih krajih Južne Tirolske, predvsem v industrijski pokrajini okrog Bolzana. Materialna škoda še ni ugotovljena. Aretirali so deset sumljivih oseb. BILIVIJA V TEŽKI KRIZI — Zadnje vesn7 iz La Paza govore o veliki stavki rudarjev iz. rudnikov kositra in o »pohodu lačnih«, to je o tisočih delavcev, ki so se napotili proti prestolnici. Vlada je ukinila vse ustavne svoboščine. Aretirali so številne sindikalna delavce. V Boliviji jc veliko rudnih bogastev. Rudarji, ki delajo v zelo težkih okoliščinah ob bedni plači, so v zadnjem času že večkrat zahtevali zvišanje plač. Skope vesti, ki prihajajo iz te države, govore o zelo težkem notranjem položaju. Podnartčanom ta posnetek prav gotovo ni v ponos. Zato bi bil že zadnji čas, da bi se tamkajšnja kmetijska zadruga lotila ureditve svojega gospodarskega poslopja. Takšna neurejenost in zanemarjenost tudi ne M smela biti »soseda« preurejenega gostišča Podnart, ki je v zadnjem letu povsem spremenilo nekdanjo podobo varovan*. pod Mohorjem. Odkritje spo- p j[| minskega kamna bo ob 15. tfi uri popoldne, združeno « g D krajšim kulturnim sporedom, H kjer bodo nastopili reclta-5f| torji in pevski zbor iz Bes- |b $3 nice. Tej svečanosti bo pri- g? U so sivo val a tudi Prešernova S ^ brigada, ki bo prav tc dni tu ji} K« na pohodu proti Poljanam ^ jI nad Jesenicami, kjer bo ^ tft osrednja gorenjska proslava yj < j« v počastitev 20. obletnice ^ | g^,, P ljudske revolucije. 2. ^ IJ^nela razstava JLA JESENICE - V počastitev 20-let-nlce ljudske revolucije je Občinski odbor združenja rezervnih oficirjev ln podoficlrjev Jugoslavije organiziral razstavo razvoja jugoslovanske ljudske armade. Razstavo so v navzočnosti predstavnikov družbenih in političnih organizacij, bivših borcev In članov sdfuzenja rezervnih oficirjev odprli minuli četrtek zvečer v veliki dvorani Delavskega doma na Jesenicah. Razstavljene predmete so si ogledali mnogi obiskovalci, največ pa je bilo šolske mladine. Vsaka večja skupina si Je ogleduj a tri vojaške filme. >r ta i, ki, Zdi se mi, da )e tako^^. ravnanje vredno graje. Če se uslužbenka ravnala po vseh za ni h in pravilih (vendar v taks* pravila resno dvomim), je pozabila^ na tisto človečnost, ki jo ima več' ali manj vsak človek, nikakor ne bi smel biti brez nie tisti tako kot v prvem primeru, vsaj neposredno pomaga človeku. T. M., Kamnik Kako Je s predpisi, ki urejajol' izdajanje zdravil po obratovalnem r smo se pozanimali pri upravniku kranjske lekarne. Povedal nam je, da je dežurni farmacevt dolžan izdajati zdravila le na nujne recepte. Vendar je od njega samega odvisno, če želi prodati tudi zdravilo brez recepta in v nujnih primerih bi to tudi moral storiti. Seveda pa nekatera zdravila nI mogoče dobili brez recepta. V takih primerih se je treba najprej obrniti na dežurnega zdravnika. Iz lega torej lahko povzamemo, da bi tudi uslužbenka v kamniški) lekarni lahko Izdala zaželeno) zdravilo; če pa Je dekle zahtevalo) zdravilo, ki ga je mogoče dobili J le po predložitvi recepta, bi na;) vsak način to morala polasnlli.A KATERI KO BO BOLJŠI SKOFJA LOKA - Da bi kar najbolj poživel delo krajevnih odborov na svojem območju je občinski odbor SZDL Skofja Loka razpisal tekmovanje med posameznimi krajevnimi odbori. KO bodo tekmovali t tem, kdo bo pridobil največ novih članov SZDL in kdo bo razvil največjo aktivnost na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Najboljši krajevni odbori SZDL bodo nagrajeni in bodo imeli prednost pri dotacijah za ureditev in opremo klubskih prostorov SZDL. Kako se pripravljamo za Poljane Gorenjska v senci treh valov ZAKAJ JE NEMŠKI PRESELJEVALNI URAD NA BLEDU 31. JULIJA 1941 NEPRIČAKOVANO OBJAVIL SPOROČILO, DA NE BODO VEČ SELILI LJUDI Z GORENJSKE Cez dobrih 14 dni bodo že po vseh naših krajih pripravljeni na veliki množični pohod na Planino nad Jesenicami, kjer bo 4. julija osrednja okrajna proslava ob 20-letnlci ljudske revolucije. Na udeležbo se pripravljajo športniki, mladina, delovni kolektivi, zlasti pa organizacije Zveze borcev NOV, rezervni oficirji in druge. Ob tem pa se zlasti preživeli borci radi spominjajo nekdanjih dogodkov. Iz IV. zvezka »Gorenjska v borbi za svobodo«, ki ga je pravkar Izdal Muzej revolucije v Kranju, povzemamo del prispevka Miha Klinarja o splošnih dogodkih in razvoju osvobodilnega gibanja na Gorenjskem v tistem času, o preprečenih nemških načrtih, da bi »v treh valovih«, kot so to imenovali, izselili večino prebivalstva Gorenjske in tako Izpolniti osebno Hitlerjevo povelje: da jc treba to zemljo čimprej napraviti nemško, tako nemško kot je Gornja Štajerska. PRI MIZARJU NA BRDU Po zaključni konferenci CK I Njeno"ravnanje ji "vsekakor ne.KPS. ki je bila v Ljubljani prve Uaore deteti časti. junija 1941. leta, so sledila posvetovanja glavnih voditeljev vstaje v Sloveniji z delegati po- gorenjskih okrožij: Tomo Brejc za okrožje Kamnik, Jože Gregorčič za okrožje Jesenice ter Franc Vo-dopivec za okrožje Kranj, so se sestali v hiši nekega mizarja na Brdu pri Ljubljani. Na njihovo posvetovanje sta prišla tovariša Edvard Kardelj in Aleš Bebler. Po podrobnih pojasnilih BeTEretar-jev o stanju na terenu ter o razpoloženju prebivalstva, je tovariš Kardelj predlagal, kako naj potekajo priprave za oboroženi boj proti okupatorju na Gorenjskem. Aleš Bebler pa je govoril o pomenu in nalogah revolucionarnih komitejev, ki jih je treba takoj samoznih okrožij, in rsicer za vsa- organizirati, ko pokrajino posebej. Sekretarji l Na Jesenicah in v Kamniku je bil že organiziran revolucionarni vojni komite. Le v okrožju Kranj ga še ni bilo. Toda okrožni komi' te KPS je bil tudi tu delaven. Na svoji seji je sklenil, da pospeši zbiranje orožja in municije, sani' tetnega materiala, živeža in oblek« da pripravi bunkerje in drugo ?-a ilegalce, da bo pohitel z zbira' njem denarja za osvobodilno g'' banje itd. Deset dni po posveto' vanju je prišel v Kranj Tom° Brejc. Sestal se je s Francem Vo-dopivcem, ki je bil že priprav'1 predlog za sestavo Vojnega revolucionarnega komiteja (Franc V<3' dopivec, Franc Mrak, Franc Nar1' nik, Rudi Papež in Jože Jimef^)-Dne 22. junija 1941 se je ZS001'" to, kar je predvideval CK KPJ %e SREDA, dne 14. junija 1961 GOSPODARSTVO STRAN Po nedavnem odkopu neznanih trupel na Razstovki »SEDAJ SE DOBRO SPOMINJAM,« pravi komisar Druge čete Kranjčevega bataljona, tovariš Lovro Omahen-Orlov iz Zadvora. »PO VSEH ZBRANIH PODATKIH JE RAZVIDNO, DA TO NISO BILI NEMCI, MARVEČ PARTIZANI,« ugotavlja Martin Prešeren v Muzeju NOB v Kranju Proti tednom so gozdni delavci Nihče ni vedel, da bi bili kdaj-kopali cesto na Razstovki pri koli na tem mestu pokopani par-Rovtarici na Jelovici. Nenadoma tizani. Člani komisije in drugi so so pod krampi in lopatami opazili začeli spraševati in Iskati podatke, človeške zobe, zatem čeljust... !Po izjavi Mirka Ambrožica v Opustili eo delo na tem mestu Ccšnjici, bi to utegnila biti truola ter stvar prepustili pooblaščeni nemških vojakov, kajti tam, kot komisiji. on domneva, je v boju 12. ali IZ NAŠIH KRAJEV Pred mladinskimi lokalnimi delovnimi akcijami 400 brigadirjev v Loki SKOFJA LOKA - Občinski komite LMS v Skofji Loki je prav te dni sredi priprav, da bo sprejel preko 400 brigadirjev iz Pule, Zagreba in Murske Sobote, ki bodo v Skofji Loki dva meseca delali opeko za gradnjo športnih objektov ln nove šole na Trati. Brigadirji bodo stanovali v poslopju osnovne šole v Skofji Loki. Vsekakor je ta pobuda občinskega komiteja vredna pohvale in priznanja. Mladi glasbeniki Glasbena šola v Kamniku je za zaključek šolskega leta pripravila uspešen nastop gojencev, orkestra in baleta. Prireditev je bila v dvorani »Solidarnosti« in je bila skrbno pripravljena. , Počastivev krvodajalcev Občinski odbor RK v Kamniku je minulo nedeljo organiziral akademijo v počastitev krvodajalcev. Najpožrtvovalncjši krvodajalci so dobili nagrade. Podeljena je bila ena zlata in 20 srebrnih značk. Na akademiji je govoril predsednik občinskega odbora RK, dr. Kirn, program pa so izvajali pionirji. Za izdelovanje opeke bodo nabavili stroje in upajo, da bodo s pomočjo brigadirjev lahko izdelali več tisoč kosov opeke na dan. Za to lokalno delovno akcijo se je prijavilo tudi precej domačih mladincev ln mladink. V. R. Dober uspeh Na gimna/.ijj v Kamniku je bil ob koncu šolskega leta dosežen lep uspeh. Izdelalo je 89,6 odstotka učencev. Med 149 učenci zavoda jih jo bilo 11 odličnih, 24 prav dobrih, 73 dobrih in 24 zadostnih. Popravni izpit Ima 18 učencev, dva pa bosta razred ponavljala. Lokalno liudsko posojilo Ker v letošnjem družbenem planu ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za ureditev družbenih prostorov, ki jih predvsem po vaseh močno primanjkuje, bo občinski odbor SZDL v Tržiču v ta namen razpisal posojilo, s katerim bi zbrali približno 4 milijone dinarjev. S posojilom bi uredili predvsem prostore v Kovorju, Lešah, Lomu in Podljubelju. Vsi bodo pomagali SKOFJA LOKA - Priprave za gradnjo nove osemletke na Trali so končane. Sola bo stala približno 150 milijonov dinarjev in bo predvidoma zgrajena v 4 letih. Tamkajšnji prebivalci si zelo želijo, da bi bila šola čimprej zgrajena, zato so na pobudo ObO SZDL ustanovili odbor krajevnih organizacij SZDL za pospešeno gradnjo. Vsi prebivalci bodo pomagali pri gradnji. Na sestankih so sklenili, da bodo sami opravili vsa zemeljska dela, da bodo okoliški kmetje prispevali les in Modna revija Kranj — Konfekcijski in pletil-tski odsek Tehniške tekstilne šolo in Tovarna pletenin »Špik« pripravljata MODNO REVIJO, ki bo v četrtek, to jc jutri, 15. junija ob 20. uri v dvorani STTS na Prim-skovem. Z izdelki bo sodelovala večina slovenskih tekstilnih tovarn. 22 manekenk bo prikazalo 78 modelov, katerih odkup bo možen takoj po reviji. Sami so uredil! igrišče Kamnik - Ob blokih na Zupančičevi cesti so pionirji sami počistili grmičevje in oklestili odvečno drevje, da so si fam lahko uredili majhno igrišče z gugalni-cami, peskovnikom in z drugimi igralnimi pripomočki. Njihovo veselje pri igranju je sedaj popolno, saj je združeno z zavestjo, da go svoje proste ure res pravilno izrabili. na majski konferenci v Zagrebu: Nemčija je napadla Sovjetsko zvezo. Partijske organizacije so v mnogih krajih že isti dan imele sestanke, na katerih so razpravljale o tem najnovejšem dogodku ter opozarjale komuniste, naj bodo pripravljeni in naj se umaknejo v ilegalo. Ta dogodek jc vse-takrat z razpoložljivimi oboroženimi silami na Gorenjskem popolnoma zaposleni s prvimi izselitvami slovenskega prebivalstva v Srbijo. Po načrtih, ki so bili deloma izdelani že pred začetkom vojne kakor prehitel priprave za vstajo, ki naj bi bila začela ob vdoru Nemcev čez mejo v Sovjetsko zvezo. Morali so pospešiti priprave. Zato so že ta dan šli v gozdove prvi partizani z Jesenic pa tudi.iz drugih krajev Gorenjske. Tri dni kasneje — 25. junija je odšla v ilegalo večja skupina članov KP iz Tržiča. Nemške aretacije komunistov pa so še pospešile odhod v ilegalo. Med že aretiranimi komunisti, ki jim ni uspelo, da bi se umaknili pred to nevarnostjo, Je bila na Jesenicah tudi nekdanja sekretarka jeseniškega okrožja, Marija 2umer - Po^očni- opravili prevoze, občinski komite LMS bo organiziral mladinsko delovno brigado, vsi tisti pa, ki ne bodo pomagali z delom aH materialom, bodo za šolo prispevali del svojega zaslužka. Napad z nožem Preteklo nedeljo je bila v Preddvoru gasilska veselica. Ko se je I. T. vračal z družbo z veselice, sta ga ob pol eni uri zjutraj napadla dva neznanca z nožem. Pri napadu sta T. T. neznanca večkrat zabodla z nožem v hrbet. Napadenega so takoj prepeljali v bolnišnico. S poizvedbami za storilcema šc nadaljujejo. 2. Sončno vreme na južnem Jadranu Dijaki' III. razreda Tehniške srednje šole na Jesenicah so ekskurzijo za ogled Železarne Sisak in posebnosti mesta Splita izkoristili tudi za trodnevni oddih na Jadranu. Iz Splita so se odpeljali s parni kom v prelepo Jelšo na Ilvaru, kjer ne poznajo dežja in hladnega vremena. Dijaki 60 se kopali v svojstvenem naravnem kopališču in si razen tega ogledali znamenitosti Jelše in okoliških krajev, ki razpolagajo s slikami Ticianove in Veronesove šole. Jelša na otoku Hvaru je zaradi blagega, podnebja in romantike več kot prikladna za šolske ekskurzije. kova. Aretirane komuniste z Jesenic so Nemci najprej odpeljali v Celovec, od tam pa v uničevalna taborišča. V noči med 29. in 30. julijem so gestapovci aretirali tudi osumljene komuniste v Skofji Loki. Odhodi prvih partizanov v gozdove so Nemce zaskrbeli. O tem priča ohranjeno Handlovo poročilo z dne 3. julija. Vendar so bili ter po planu, ki je bil sprejet v Celovcu in po dogovoru v Zagrebu naj bi vođino tukajšnjega prebivalstva izselili v »-treh valovih«, kot so oni to izseljevfinie imenovali. Prvi »val* je bil določen za začetek s prvim julijem. Začeli so na Jesenicah. Izseljenci so smeli vzeti s seboj le toliko, kolikor so mogli nesti. Vse drugo njihovo imetje pa je bilo zaplenjeno za ureditev nemštva na Gorenjskem. V naslednjih dneh so Nemci začeli izseljevati še v Kranju, Tržiču in v Skofji Loki kakor tudi na podeželju. Okolico Kranja je zajel ta »val« 5. julija 1941. Vse te ljudi so začasno zaprli v Škofove zavode v Sent Vidu nad Ljubljano, ki so jih spremenili v razseljeruško taborišče. 13. avgusta 1942 padlo precej Nemcev. Ta domneva pa ni bila samo njegova. Ko so se namreč takrat Nemci vračali s hajke na Jelovici, so do Rudnega pripeljali dva ujeta partizana. Tam pa so ju ustrelili. S tem je bila zabrisana sled, kaj se je bilo zgodilo na Jelovici. Po domnevah prebivalstva je bilo možno, da so se Nemci poslužili dveh ujetih partizanov za prekop svojih lastnih žrtev. Da pa bi stvar ostala skrita, so ta dva partizana ustrelili. Izkopavanje grobišča pa je ovrglo to ugibanje. Ob okostjih 60 našli številne predmete oziroma opremo (šotorska krila, deke, čevlji, nahrbtniki, porcije ter konzerve) iz opreme bivše jugoslovanske vojske. Nastalo je drugo prepričanje: pokopani niso Nemci marveč partizani. A kateri? Prvo potrdilo za to ugibanje je že v knjigi »Pohod II. grupe odredov na Štajersko«, kjer Mekinda opisuje prav ta kraj 12. avgusta 1942, in pravi: »Ob pol dvanajstih trčimo na kolono Nemcev, ki je prišla iz Visokega vrha. Vse okrog so bil" zagode, pot zaprta! Na juriš! Pade Lojze (sekretar). Lipe in Drago. Nemci hitro obkoljujejo in zavzemajo vso višine naokrog. Po cesti (verjetno iz Rudnega) prihajajo kamioni. Počasi se umikamo proli vrhovom. Le-te pa so že bili zasedli Nemci. Ob 23. url ponoči znova jurišamo. Spet odbiti! Čakamo zore. . .« Zadnje dni pa se je že javilo nekaj živih prič, ki znova potrjujejo domnevo, da so to pokopani borci Kranjčevega bataljona. Največ je povedal Lovro Omahev — Orlov iz Zadvora. »Sedaj se dobro spominjam tistega kraja,« pravi on. On je bil komisar Druge čete Kranjčevega bataljona. Spominia se, da so nesli na neki vrh. Borci so nenadoma opazili, da so prišli v zasedo. Začel se je boj. Nemci so stiskali obroč. Prvi je padel Lojze. Partizani so se zaman skušali prebiti. Ob 11. uri ponoči so znova juri-rTSali. Takrat je padel še Johan Berčan. Niso prodrli! Čakali so zore. Sele takrat so uspeli. »Zdesetkani smo se umikali nekam v smeri proti Radovljici,« pravi Orlov, ki kot, Ljubljančan nI dobro poznal teh krajev. Zagonetni obroč najdenega grobišča se torej odvija. »Po vseh že zbranih podatkih je razvidno, da to niso bili Nemci, marveč partizani,« ugotavlja Martin Preši r n v Muzeju NOB v Kranju. O štirih izkopanih okostjih so delno že znani tudi podatki. Omenjene so štiri žrtve, izmed katerih sta dve imeni popolni: Lojze Moškrič ter Johan Berčan. Kdo sta ostala dva: Lipe in Drago, to trenutno še ni znano. Domneva se, da so Nemci s pomočjo dveh ujetih partizanov, ki so jih potom ustrelili, sami pokopali padle partizane. Njihovo poročilo po^ tej hajki tudi omenja 6 padlih ter 8 ujetih. O ujetih ni nič znanega. K padlim pa so morda prištevali tudi ustreljena partizana v Rudnem. Odkril se je drobec dogodkov o bojih in junaštvu partizanov v jelovških gozdovih v času osvobodilne vojne. 1. c. G0SP0DHRSH8U6ST 2554 ladij v reškem pristanišču. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v reškem pristanišču pristalo 2354 ladij, od teh 504 tuje s skupno nosilnostjo 893.000 ton. Skupna tonaža vseh ladij, ki lijonov dinarjev, so v teh štirih mesecih pristale v reškem pristanišču, pa znaša 1.303.000 ton. Največja potniška ladja. Splitska ladjedelnica bo začela v kratkem graditi prekooceansko ladjo, ki bo največja, kar jih je bilo doslej zgrajenih v naši državi. Bo trikrat večja od naših potniških ladij »Jugoslavije«, »Jadrana« in »Jedinstva«, naročila pa jo je neka brazilska družba. Obmejni prehodi na Goriškem. V mesecu maju je prešlo mejo na Goriškem 72.392 jugoslovanskih in 26.161 i tali janskih lastnikov dovolilnic. V primerjavi z lanskim majem se je število prehodov italijanskih državljanov zmanjšalo za 4.000, jugoslovanskih pa za 400. obremenjenih v novomeškem okraju. Po njej se namreč vsak dan prepelje nad 2500 ton tovora. Po predračunu bi za modernizacijo te ceste potrebovali približno 15 mi- Povcča-na proizvodnja ▼ tovarni celuloze in papirja Videm—Krško. Dokaj napeti proizvodni plan v tovarni celuloze in papirja v Vidmu Je delovni kolektiv presegel v prvih štirih mesecih za 2,5 odstotkov. Plan je namreč predvideval 22.401 tono blagovno proizvodnjo, proizvedli pa so 23.003 tone izdelkov, kar je za 33 odstotkov več kakor v ustreznem lanskem obdobju. Razstava sadnih sokov in koncentratov. V Ljubljani bo od 26. avgusta do 3.' septembra letos v okviru Vil. mednarodnega vinskega sejma že druga razstava sadnih sokov in koncentratov. Na tej razstavi se bodo ponovno zbrali vsi jugoslovanski pro- Modernizacija ceste Krško izvajalci sadnih sokov in po- —Drnovo. Cesta Krško—Dr-novo, ki povezuje videmkr-ško občino z avtomobilsko cesto, je ena izmed najbolj kazali obiskovalcem tiste zdrave pijače, za katere se v zadnjem času navdušuje večje število ljudi. Stanovanie v petih mesecih Lične \veekend hišice in manjše j secu septembru letos. Gradnja teh lojene stnnovanVko hi"° 'f—",-industrijskega podjetja »Jelovica-«* s Trate pri Skofji Loki so dO'jro znane domala po vsej Jugoslaviji. Letos pa je omenjeno podjetje prvič poiskusilo še z izdelovanjem montažnih vrstnih hiš. Pred tremi tedni so začeli pripravljati temelje, predvidevajo pa, da bodo stanovanja vseljiva že v me- tanovanj je približno 15 odstotkov cenejša od klasične gradnje, seveda pa je najbolj razveseljivo to, da je stanovanje zgrajeno že v 5 mesecih. Štiri vrstne hiše, ki jih sedaj gradijo pri Skofji Loki, bodo veljale okoli 16 milijonov dinarjev. Cena jc še dokaj visoka, seveda bi bili stroški občutno nižji pri serijski Delovni kolektiv podjetja »FJan« v Begunjah bo kmalu spet dobil nove prostore izdelavi posameznih delov. Ptav tako bi zasebni graditelji lahko zmanjšali stroške s tem, da bi sami opravili nekatera pripravljalna dela. Sedaj je na primer samo izkop zemlje veljal 1,4 milijona. Vrstne hiše bodo imelo betoniran podstavek, zunanje steno bodo montažne, za vmesne stene pa bo služilo vgrajeno pohištvo. Za izolacijo bo v zunanjih stenah 12,5 cm debela plast salonita, kar je popolnoma enakovredno 60 cm debelemu zidu. Vsako stanovanje bo imelo kuhinjo, dnevno sobo, 2 spalnici, sanitarije, v kleti pa pralnico in garažo ter shrambo. M. S. Skrb za čimlepše dopuste Kamnik — V tovarni Titan so poskrbeli za to, da bodo člani delovnega kolektiva čim lepše prebili svoje dopuste. Imajo že svoj dom v Izoli, pripravili pa bodo se vrsto dvodnevnih izletov v razne kraje v Sloveniji. Vsak ddtevoc 60 bo udeležil enakega izleta/ Obiskali bodo Pohorje, Dolenjsko, Logarsko dolino in slovensko obalo. Cena posameznega izleta bo zelo nizka in primerna tako za vsakega člana delovnega kolektiva. T. M. Delo in problematika Vodne skupnosti za Gorenjsko s hudourniki Spričo potreb hi naglega razvoja gospodarskih dejavnosti se je na Gorenjskem več kakor deset let čutila potreba po ustanovitvi neke organizacije, ki bi skrbela za urejanje hudournikov in regulacijo rek. Vendar pa tega dalj časa kljub nujnosti ni nihče resno reševal. Težnja po ustanovitvi tovrstne organizacije je v povojnih letih dobila svoj odmev tudi na občinskih in okrajnih zasedanjih, kjer so odborniki zahtevali, da je treba začeti tudi z regulacijo vodotokov, z zaje/oranjem hudournikov in z gradnjo komunalnih naprav. Te zahteve so podprli tudi ostali prebivalci in pomladi leta 1958 je bil formiran pripravljalni odbor za ustanovitev vodnogospodarske organizacije, ki je na občnem zboru novembra istega leta dobila naziv Vodna skupnost Gorenjske. V letih 1959 in 1960 je Vodna skupnost Gorenjske v svojem programu predvidevala gradnjo 36 hudourniških objektov, od kate- Od tam so jih od 5. do 8. julija z vlaki prepeljali v Srbijo. NE BOMO VEC! V zvezi s tem izseljevanjem je Osvobodilna fronta organizirala posebne demonstracije na ljubljanski železniški postaji, ki so že pokazale množičnost osvobodilnega gibanja. Dne 13. julija se je začela vstaja v Srbiji in položaj za Nemce je postal nejasen. Zaradi tega so trenutno ustavili nasilno izseljevanje. Devet dni kasneje — 22. julija pa je počila prva partizanska puška tudi v Sloveniji. Nekaj dni za tem je Nemce presenetila vstaja v kamniškem območju. V njihov izselitveni načrt se je zarezala nova, nepredvidena razpoka. Policijske sile, namenjene za izseljevanje Slovencev, so bile nenadoma postavljene pred novo, še težjo nalogo: boj s partizani. Trudile so se, da bi »-pomirile« prebivalstvo in preprečile razširitev vstaje. Zato so začasno prenehali s preseljevanjem. Čutili so, da bi novo izseljevanje v tem trenutku lahko povzročilo splošen upor. Ta- rih je sedaj nad 20 že dograjenih. Pri dosedanjih hudourniških delih jo bilo prekopano nad 8.767 kubičnih metrov zemlje, vgraje- ko so bili Nemci prisiljeni, da so 31. julija 1941 objavili sporočilo, da ne bodo več selili. Nemški me,cljevalni urad na Bledu je takrat poslal v Berlin nov predlog, da bi namesto predvidenih 100.000 Slovencev zaenkrat preselili samo 20.000 in še te v zimskem času. Menili so namreč, da bi zima preprečila beg prebivalstva v gozdove. Tak zmanjšani in bolje pripravljen načrt so mislili, da bi lahko izvedli in hkrati tudi preprečili nevarnost vstaje. Toda vstaja se je širila. Po prvih akcijah v kamniškem področju so 6e začele akcije partizanov Okrog Jesenic, pod Storžičem in na Jelovici. V začetku avgusta je vso Gorenjsko zajel val partizanskega boja. Julijska vstaja je vsekakor prej-križala nemški izselitveni načrt in preprečila predvideno germanizacijo Gorenjske. To je tudi bil prvi in največji uspeh gorenjskega partizanstva. Brez tega boja bi okupatorji že v času vojne zbrisali slovenski narod iz zgodovine, kajti Hitlerjev načrt ni obsegal samo uničenja 2idov, marveč tudi vseh malih narodov v Evropi. nih 2.683 kubičnih metrov betona in 4.847 kubičnih metrov kamna. Največ teh objektov je bilo zgrajenih v zgornjesavski dolini, vendar pa so bila do sedaj po vsej Gorenjski sanirana le najbolj kritična mesta, kakor zavarovanje ceste preko Vršiča in objektov v Suhi ju, pri Savskih jamah nad Jesenicami, pri Krivem plazu pod Vitrancem, nadalje pri Suhi v Bohinju, pri Kropi in Lipanici, rta Mošeniku in Ljubelju ter na Jezerskem, Zalem logu in Zireh. V obdobju svojega obstoja je Vodna skupnost Gorenjske urejala in gradila tudi nekatere komunalne objekte in skrbela za preskrbo naselij z zdravo pitno vodo. V svojem programu je Vodna skupnost predvidevala gradnjo 30 objektov, od katerih jih je šest že dokončala, osemnajst jih gradi, medtem ko se ostala predvidena dela še niso pričela (stanje konec leta 1960). Mod najvažnejše gradnje, pri katerih je bilo položenih 61 kilometrov vodovodov, spada obnovitev in razširitev kranjskega vodovoda in postavitev rezervne črpalnice, pomembna pa je tudi obnovitev loškega in jeseniškega vodovoda ter novogradnja vodovoda Tržič-Kovor-Naklo. Na Gorenjskem se nahajajo najizrazitejši ind^lst^ijski centri, ki svoje odpadke odvajajo kar v reke in potoke?. Zato ugotavljamo žalostno dejstvo, da skoraj nimamo več čistih voda, ki nam razen Ostalih gospodarskih koristi lahko služijo tudi kot estetski okras naših krajev. Pristojni organi so gospodarske organizacije že- večkrat opozorili na nevarnost, ki lahko nastane zaradi onesnaženih voda. Podjetjem so bile izdane celo odločbe, 6 kateremi so bila ta zadolžena, da morajo čimprej zgraditi čistilne naprave. Vodna skupnost pa je pripravljena pomagati slehernemu podjetju pri projektiranju teh naprav. Razen že navedenih okvirnih del je Vodna skupnost GorenJLske sodelovala decembra 1959 leta pri zaustavljanju zemeljskega plazu nad republiško cesto v Tržiču, ki je grozil z zajezitvijo Bistrice, nakar bi bila poplavljena podjetja Peko, LIP, BPT in nekateri stanovanjski objekti. Takojšnji ukrepi so nevarnost preprečili, vendar je plaz kljub temu povzročil občutno škodo. Splošno je znan tudi problem sanacije blejskega jezera. Uprava za vodno gospodarstvo LRS je s sodelovanjem nekaterih univerzitetnih institutov izdelala načrt sanacije. Z začetnimi deli so že pričeli. Po pogodba bo sanacijo blejskega jezera finansiral Izvršni svet LRS s 50 procentno, Voana skupnost Gorenjske s 45 procentno in Občinski ljudski odbor Bled s 5 procetno udeležbo, (pogodba je bila sklenjena pred združitvijo občin) Ker je Gorenjska izrazito tu- / ristično področje, nam neurejeni hribovski potoki, hudourniška korita in plazišča nikakor ne morejo biti v ponos, razen tega pa stalno ogrožajo prometne komunikacije, naselja in uničujejo kmetijske površine. Predvsem bo potrebno še nadalje urejati hudournike v zgornjesavski dolini (Pišnica, Suhelj, Belca in Beli potok). Področje regulacije pa so nižinski tokovi rek. Tu bo potrebno vsaj ob naseljih in industrijskih objektih utrditi in zavarovati rečne bregove. Pri tem bomo riri-dobili nove površine, ki jih bomo lahko uporabili kot stavbni svet ali pa za pol jedel jstvo. Ta dela so nujno potrebna v vseh naseljih zgomjcvtnvske doline, na Jesenicah, v Kranju, ob Tržiški Bistrici ter v Skofji Loki in ob Selški ter Poljanski Sori. STRAN OBVEŠČEVALEC RREDA, dne 14. junija 1961 S PRODAM Prodam motor DKVV 175 ccm, letnik 1955. Ogled vsak dan popoldne m v nedeljo dopoldne. Vilfan, Zasavska 16, Orehek, Kranj 2395 Prodam lepo novo kuhinjsko pohištvo s pomivalno mizo. »►Pleskarstvo Cehovin«, Kranj — Prim-skovo 2372 Prodam kompletno krušno peč. Kobal, Pot na Jošta 18, Kranj 2403 Prodam skoraj nov Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 2404 Prodam moped »Pegassosport«. Sodnik Franc, Klane 15, Komenda 2405 Prodam 2 mopeda »Colibri« po zelo ugodni ceni in rollcr 125 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 2406 Ugodno prodam ročno stiskalnico »Knakar«. Naslov v oglasnem oddelku 2407 Prodam plemenskega vola. Ba-|ffj 2 2408 Prodam os nemške znamke za krožno žago (špindel) in skoraj novo konjsko vprego za voz za-pravljivček. Zg. Brniki 28 2409 Poceni prodam trofazno električno črpalko za hišni vodovod in oljno stikalo. Ogled v Elektrotehničnem podjetju na Jahačevem prehodu v Kranju 2410 Prodam kravo, ki bo čez 1 teden tretjič teletila. Berčič Štefanija, Srednje Bitnje 39, Zabnica 2411 Prodam skoraj nov gumi za-pravljivček (preg) na 3 sedeže. Naslov v oglasnom oddelku 2412 Prodam 6 tednov stare prašičke. Vopovlje 16. p. Cerklje 2113 Nujno prodam Fiat 600. Lampe, Sp. Brniki, Cerklje 2414 Prodam kravo 0 mesecev brejo, težko okoli 500 kg. Mavčiče 22, Smlednik 2415 Puch, avstrijski, črne barve., 250 ccm, dobro ohranjen, ugodno pro-dam. Mrak Franc, Cankarjeva 16, Kranj 2416 Ugodno prodam avlo Topolino. Informacije-: Cesta Staneta Žagarja 20, Kranj 2417 KUPIM Kupim enoslanovanjsko hišo, novejšo ali pa večsobno stanovanje- v Kranju. Ponudbe pošljite pod šifro »VaeljivO* z opisom objekta 2413 Kupim jarčke Lcghorn. Naslov V oglasnem oddelku pod »Piske« 2419 Kupim 4 do 6 let starega konja, težkega nad 500 kg. Konj mora biti zdrav in sposoben za vsako delo. Porenta, Stara Loka 70, Skofja Loka 2422 0 Išče 2426« Gostilna Lakner Kokrica hišno pomočnico Podpisani Nikolie Cedo iz Kranja, Kidričeva 11, preklicujem kot predsednik hišnega sveta te hiše žaljivi očitek, poskusa prevare, ki je bil objavljen v Glasu, 18. januarja 1961 o Furlan Ivanu, delavcu, Kidričeva 7, Kranj 2427 Našel sem glušnik (auspuh). Lastnik ga dobi v Hrastjah 26 2428 El Z. H. Jesenice \ VPRAŠANJE: Ali pridobi vdova , pravico do družinske pokojnine, ! če je mlajša od 45 let in ima , otroka mlajšega od 10 let? ODGOVOR: V skladu s 117. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, šte , vilka 51-57) pridobi vdova, mlaj-! ša od 45 let pravico do družinske Maturanti 8 A in 8B razreda iz J pokojnine, če ima mlajšega otro-leta 1956 praznujemo 5. obletnico}ka od 15 !ct starosti mature v petek, 16. junija, na Vi-f sokem pri Pavelnu Likozar. Odhodi utmAf \mt/ a t , ^ * _ ■ . .__.v . , 100n J VPRAŠANJE: Ah ste kot no- z avtobusom iz Kranja ob 10.20 uri4 a i-™ i- 4- a „.„nf sečnica, dolžna opravljati nadur- le-mesit, postaja vprašanje prezgodnje izčrpanosti mater ž o pravi' problem, s katerim se ukvarjajo Številni sociologi. Med velemestnimi materami je Vse preveč prezgodnje invalidnosti in živčne izčrpanosti. Zaradi cestnega hrupa nimajo miru ne ponoči ne podevi. Zivljejo v velemestu predvsem hrana, je zelo drago in jim zato primanjkuje denarja. Današnja stanovanja so premajhna in zato nimajo mirnega kotička, kjer bi se lahko odpočile. Primanjkuje Letos že 1C0.000 ton prometa v pristanišču Koper. Konec meseca maja j«1 pristanišče Koper doseglo že 100.000 ton prometa. Pre-teklo leto je bila ta količina dosežena šele v mesecu avgustu. — Vse to kaže na hiter razvoj tega našega mladega pristanišča. jim prijateljev, ker prijateljstev ne morejo gojiti, niti sprejemati gostov. Tudi druge zabave nimajo, ker so za branje knjige ne morejo zbrati, za drugo pa nimajo denarja. ^Darilo za mladoporočence 72 odstotkov mladoporočencev je na anketo neke francoske revije odgovorilo, da bi bili najbolj veseli, če bi dobili namesto daril denar, pa čeprav manjše vsote. Samo 20 odstotkov se jih je odločilo za »presenečenja«, to je za darila, ki so sedaj v navadi. 5 od-istotkov pa jih je izjavilo, da so pravočasno sestavili seznam svojih potreb in jih dali sorodnikom in prijateljem na vpogled, da so izbrali darilo, primerno za stopnjo svoje naklonjenosti in globino svojega žepa. Največje mesto na svetu Bolj prožno pa jc za njo privozil tako naglo, da so gume avtomobila kar zacvilile. Pri obdolžencu je preiskava ugotovila, da je bilo v krvi 2'06 %o reduktivnih snovi, kar pomeni, da je storilec použil veliko količino alkohola in bi v takem stanju, kakršen je bil, nc smel noben motorni vozač na pot. Na obravnavi j e obdolženec svoje ravnanje obžaloval in bil tudi pripravljen poravnati vso škodo. Kljub njegovemu obžalovanju in mladosti, pa je moralo sodišče upoštevati kot težko obremenilno dejstvo njegovo opitost, pa tudi okolnost, da so primeri take brezobzirnosti in skrajne ma-i lomarnosti na naših cestah še J vodno številni in žal velikokrat J tudi usodni. Tako usodna in ne- • popravljiva je bila tudi posledica njegovega ravnanja. Za ta kazniva dejanja, kakor ga je zakrivil J. F. določa kazenski zakonik v 4. odstavku 373. člena kazen strogega zapora, do osmih let. Sodišče pa mu je izreklo dve leti strogega zapora, odvzelo pa mu je tudi vozniško dovoljenje za dve leti. Morda je bilo komu, ki je prisostvoval obravnavi, žal mladega fanta, ne smemo pa pozabiti, da pijani vozači motornih vozil povzročajo na naših z dneva v dan prometnejših cestah vedno hujše nevarnosti in posledico in da kazenske mere nimajo samo namene poboljšati storilca, temveč tudi vplivati na družbeno disciplino državljanov. Alkoholizirani vozači sploh nc , Osnovni delovni čas pri nas je od 6. ure zjutraj do 14. ure. Uradi delajo od 7. ure do 14. ure. V zadnjem času se sicer v nekaterih ustanovah in podjetjih uveljavlja nekaj (nebistvenih) sprememb. Vendar bo verjetno preteklo še precej časa, preden sc bo pri nas uveljavil drugačen delov-nik. Zato bi bilo (že zdavnaj) prav* če bi se tudi ostale službe prilagodile temu delavniku, pisali smo že o kranjskih mlekarnah, ki so bile doslej odprte samo zjutraj — in bi bilo prav, da bi jih (vsaj nekatere) odpirali tudi popoldne. Vse več je tudi trgovin, ki so odprte preko opoldneva. Morda tudi ne bi bilo napak, čc bi nekateri uradi, ki imajo veliko opravka s strankami, veeGrat na teden poslovali do tretje ure, namesto samo do dveh. Zna biti, da bi bilo to celo boljše kot popoldansko delo ob sredah. Je pa nekaj kar pri sedanjem delavniku izrazito moti. To je organizacija lokalnega PTT prometa. Vse manjše pošte imajo namreč deljen delovnik, in sicer delajo do 12. ure in potem popoldne od 16. ali 17. ure dalje. Ta delavnik je zlasti neroden za tiste kraje, ki niso direktno vključeni v avtomatsko telefonsko omrežje. Po 12. uri namreč nihče nc more dobiti telefonske zveze s telefonskimi naročniki v teh krajih in obratno, čeprav traja delovnik gospodarskih organizacij v teh krajih do 14. ure. Res je, da je težko na teh manj«« ših poštah, kjer je po navadi zaposlen sam© po en uslužbenec, organizirati dežurno služb©. Toda morda bi se dalo to rešiti tako^ da bi se osnovni delovnik vsaj teh pošt prilagodil delavniku gospodarskih organizacij. Ce pa to ne, pa bi bile morda gospodarske organizacije v teh krajih (n. pr. Kropa) pripravljene z neko dodatno tarifo kriti stroške za nadurno delo poštnih uslužbencev? -i k Po naših trgovinah HIT Ze dolgo imam v spominu drobno zanimivost, ki sem jo zasledila v nekem ženskem časopisu. Ta trdi, da Amerikanke najraje uporabljajo konsorvirano hrano, ker je najhitreje pripravljena in tudi najcenejša. Naša živilska industrija je šo na začetku, zato je konserviranju hrane še zelo drago in le redkei gospodinje jo uporabljajo v večji meri. Sicer je pa tudi izbor še zelo majhen, čeprav skoraj ni tedna, ko ne bi ta ali oni živilski kombinat izdal novega proizvela. Posebno zaposlene žene se razveselijo vsake novosti, ki jim pri-naša prihranek na č:?jsu in popolnoma gotove ali pol pripravljene hrane na našem trgu še dolgo časa ne bo preveč. Tokrat si oglejmo, kaj lahko kupimo v naših trgovinah za hi- Ko govorimo o največjih mestih na svetu običajno naštevamo Now York, London in Tokio. Toda največji potencialni velikan mFd sve-, trQ in enos(avno pripravo aadi-c. tovn.mi mest, je najbrž Los An-J MogCK,0 bi najprcj cnion:la vse geles. To orjaško ljudsko naselje . vrstc pudingov, ki si najbolj pošte je danes okrog 5 milijonov pre-*- —= ■- ---^-- --- bivaleev, toda po prostranstvu je prav gotovo največje mesto na svetu. Njegovo najoddaljenejš^' predmestje je kakšnih 300 km od1 središča mesta. Vsako leto dobi' 1 ceni in pri nas tudi :.<• dok ij znani. Zavitek zmesi za puding stane le okoli 22 dinarjev, Sami pa moramo dodati le mleko in sladkor, Ce želimo boljšo pudingovo sladico, po kuhanju pudingovo maso Los Angcles 150 km novih cest.\naložimo v pravo kavo r.li isadni Los Angeles nima veliko nebotič nikov, temveč raste v širino. Na začetku stoletja je imelo mesto okrog 11 tisoč prebivalcev! V notranjosti mesta je okrog 1000 km avtoceste (petkrat več kakor v Franciji). Los Angcles ima nadalje 250 televizijskih družb. Danes jc prijetno, ker sem jaz pripravil zabavo in ga pijemo na moj račun!« sok namočene kekse in cblož/mo s tolčeno ©mefano. Tov. Franck iz'Zagreba pa je pred kratkim začela izdelovati tudi pudingov pri-še.k, ki že vsebuje tudi mleko i:i sladkor in ga je' treba zakuhati le v vodo. Cena je 110 din. Veliko naših gospodinj je z navdušenjem sprejelo »Metka* marmornati kolač in »Metka« kakao-ve rezine. Cena zavitku jc okoli 170 din in ze vsebuje moko sladkor, pecilni prašek, kak p. o, potrebno pa je dodati še jajce, mleko in maše^obo. Prod kratkim so rviše trgovino £ dobile tudi Mix snežni kolač. Zavitek, ki stane 170 dinarjev, že vsebuje v.se potrebne sestavine, tako da za pripravo potrebujemo samo.še vodo. Gospodinje, ki se bojijo priprave torte, bodo rade segle po bi-skvitnih oblatih. Pripraviti morajo le še kremo, obla te namazati in torta je gotova. Vsi potrebni recepti so na sarnem ovitku. Razen tega seveda ne smemo pozabiti, da lahko kupimo v trgovini tudi najrazličnejše kekse in druge slaščice, ki so ros nekoliku dražji od tistih, ki jih pripravimo doma, vendar ne toliko, da bi se nam peka doma izplačala, V°~ isebno še, če imamo za gospodinjstvo odmerjenega malo časa. S. M. SREDA, dne 14. jturija 1961 KULTURNI RAZGLEDI STRAN GOSTOVANJE GLUHONEMIH V KRANJU KRANJ — Jutri zvečer bodo ljubitelji baleta v Kranju spet prišli na svoj račun. Kranjskemu občinstvu se bo ob 20. uri v Prešernovem gledališču predstavila z baletnimi, pantonimnimi in folklornimi točkami gluhonema mladina iz Ljubljane. To prireditev si kaže ogledati, saj je spored zelo kvaliteten in so izvajalci dosegli že lep uspeh tudi v tujini. Program bo vodil znani igralec iz filma' Kekec — Matija Bari. M. Gostovanje v Kamniku Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Vira pri Domžalah je naštudimlo dramo Mateja Bora »►Zvezde so večne.« S predstavo 60 gostovali v Kamniku in v Radomljah v okviru prireditev kulturnega tedna. Igro v režiji Hermana Breznika so Domžalčani lepo naštudirali. Zgleden primer Kamnik — Vodstvo Kino-doma Je zopet poskrbelo za majhno presenečenje. Vsi tisti, ki spoštujejo in znajo ceniti jugoslovanski film so lahko prišli ha svoj račun. V reden program so namreč vpletli kar štiri celovečerne jugoslovanske filme: Veter je ponehal ob zori, Dobri stari pianino, Vrata ostanejo odprta in Razpoka v raju. Da bi si te filme lahko vsakdo ogledal, je bila vstopnina enotna — 20 dinarjev. Predstave so bile ob" 17.15, tako da so imeli priložnost obiska tudi tisti dijaki, ki imajo pouk v popoldanskem Času. Festival jazz glasbe končan Sto skladb v desetih urah Na II. jugoslovanskem festivalu jazz glasbe so v nedeljo pozno v noč nekaj pred dvanajsio uro odzveneli zadnji zvoki, ki so štiri dolge večere polnili veliko dvorano Kazine na Bledu. Ne samo zvečer, po cele dneve od četrtka do nedelje so skupine nastopajočih preizkušale svojo pripravljenost /a odločilni večerni nastop. Samo v programskem delu festivala na koncertnih večerih je 26 izvajalnih skupin: velikih ansamblov ali triov, kvartetov oziroma septetov, izvajalo okrog 100 skladb ali melodij, in sicer v kakih desetih urah, če seštejemo čas vseh ŠtiriH* festivalskih koncertov. Ni naš namen, da bi podajali neko izčrpno strokovno analizo letošnjega festivala, to bodo meti* da opravili drugi. I>ahko pa zapišemo nekaj splošnih ugotovitev. Vsekakor II. festival v primerjavi Se dve reviji V LJUBLJANI ORKESTROV GLASBENIH ŠOL IN V NOVI GORICI GODB NA PIHALA Medtem ko je bila že prejšnjo nedeijo v Ljubljani revija orkestrov glasbenih šol, jo bila minulo nedeljo v Novi Gorici revija godb na pihala. Na prvi reviji jc nastopilo H orkestrov, med njimi tudi orkester kranjske Glasbene šole. Za njihov nastop lahko napišemo, da so se s svojim sporedom in njegovo izvedbo vsekakor uvrstili med najboljše tovrstne ansamble. Tako kot prva, tudi druga revija v Novi Gorici ni imela točko-vatnega in ocenjevalnega sistema. Godbe na pihala so na zaključni republiški reviji le pokazale, kolikšno stopnjo glasbenega interpretiranja in ustvarjanja smo dosegli na tem področju. Ugotovili so, da jc večina godb pokazala v primerjavi z lani velik napredek. To velja predvsem za godbe iz Trbovelj, Hrastnika, Raven, Velenja in Šoštanja, prav tako pa tudi za predstavnike z Gorenjske, in sicer iz Kranja in 1 Jesenic. Čeprav so se tokrat Kranjčani bolje izkazali, predvsem zaradi preciznosti v izvajanju in dokajšnji muzikalnosti, tudi perspektiva Jeseničanov obeta najbolje. Izkušnje, ki sta jih obe godbi odnesli z letošnje revije, jim bodo prav gotovo v veliko korist za prihodnje delo. n. n. s prvim pomeni velik napredek. Nastop petih velikih orkestrov je močno povzdignil kvaliteto ln zanimanje poslušalcev. S tam pa noc.mo trditi, da so ravno veliki ansambli prispevali največ h kvaliteti festivala; nasprotno: ravno nekatere manjše skupine izvajalcev so s svojo ubranostjo, fl-nesam', skladnostjo in rutino, poslušalce najbolj navdušili. Prav pri nekaterih skupinah te ymic je bilo moč ugotoviti njihovo visoko umetniško raven in izrazno moč, čeprav večina njihovih iskladb ni bila ubrana na zunanji učinek in trenutni blesk, ki poslušalca nekako spontano prisili k odobravanju. Letos po festivalu prisostvovali tudi nekateri ugledni tuji opazovalci, mod njimi je bil osrednja osebnost sloviti pianist črnskega jazz kvarteta John I,owV:, med teoretiki jazza pa Ernest Berend. Od tujih Izvajalcev sta navdušila oba nastopajoča ansambla, in sicer trio Anadea Tommasia iz Italije in trio Borislava Rakovica, v katerem sta bila dva člana gosta iz Zahodno Nemčije. Organizacija festivala io bila brezhibna, soj je spored potekal nemoteno po določenem načrtu. Tudi zvočna in razne druge tehnične naprave so letos zelo dobro delovale. K temu so seveda pripomogle dragocene dosedanje izkušnje, ki bodo prav tako dobrodošle tudi za pripravo III. festivala, jb Med kranjskimi godbeniki zabavne glasbe Vedro razpoloženje PRED PRVO REVIJO ZABAVNIH ORKESTROV V KOPRU Ni dolgo, ko smo pisali o uspehih kranjskih godbenikov, mladinskega zabavnega orkestra, pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda. Od okrajne revije zabavnih ansamblov, kjer je prav ta orkester dosegel zavidljiv uspeh, se doslej, razen na Jesenicah, občinstvu orkester še ni predstavil. Komorni zbor z Jesenic pod vodstvom Poldeta Ulagc med nastopom Sedaj mladi godbeniki marinvo vadijo za nastop na repubTT.ki reviji velikih in malih zabavnih orkestrov, ki bo v Kopru še ta mesec. Za republiško revijo v Kopru, kjer bo nastopilo 11 malih in 7 velikih orkestrov, so Kranjčani pripravili povsem nove priredbe zabavnih melodij, ki so vso težje, kot so jih igrali na okrajni reviji. VELIK USPEH KONCERTA OPERNIH MELODIJ NA JESENICA IN HRUŠICI Ze nekaj let zaključujejo na Jesenicah koncertne sezone s koncerti opernih melodij, ki jih vedno izvajajo orkester in solisti jeseniške Glasbene šole ter pevski zbor jeseniške Svobode. Tako je bilo tudi letos na koncertu, ki je bil že 1. junija. Pomnoženi simfonični orkester pod taktirko Rada Kleca se je pokazal enakovrednega stalnim simfoničnim orkestrom tudi iz večjih mest kot so Jesenice. Navdušili so vokalni solisti, posebnega priznanja pa je bil deležen tudi komorni zbor Svobode. K doseženemu uspehu jo pomagala tu izbira del C. W. Glucka, W. A. Mozarta, G. Verdija, G. Bi-zeta, C. Gounoda in drugih. Vse skladbe so bile skrbno naštudira-ne in tudi kvalitetno izvajane. Višek za poslušalce pa jo bil vsekakor duet Violete in Alfreda iz Verdijeve Traviate, ki sta ga zapela sopranistka Pavclca Klcčeva in tenorist Vlado Rotar. Močan vtis je zapustila tudi Gounodova baletna glasba iz Fausta. Uspeh letošnjega koncerta je tudi v tem, da je bila dvorana Cufarjevcga gledališča povsem zasedena. S tem Jeseničani niso dali priznanje le nastopajočim, tem- več so tudi pokazali, da imajo izredno zanimanje za kvalitetne glasbene prireditve. Nič manjše zanimanje za enak koncert je bilo tudi med poslušalci na Hrušici, kjer so Jeseničani gostovali v soboto, 10. junija. Za tamkajšnje domačine je bil doslej ta koncert vsekakor najkvalitetnejša glasbena prireditev. Prav pa bi bilo, da bi Jeseničani gostovali tudi še v nekaterih drugih okoliških krajih. Prepričani smo lahko, da bi jih povsod z veseljem sprejeli, saj imamo na Gorenjskem nasploh zelo malo možnosti obiskovati podobne kvalitetne prireditve. U. Razen tega sr že sed-ij pripravljajo na samostojni koncert zabavne glasbe, ki ga bodo priredili v času gorenjskega sejma, in sicer v dneh od 26. julija do 8. avgusta. Člani orkestra se trudijo, da bi pridobili za svoje nastope tudi nekaj pevcev in bi s tem 6VOJ program še bolj popestrili., V jeseni bo orkester prirejal koncerte tudi po kranjskih delovnih kolektivih. Omeniti moramo tudi, da so se odnosi med godbo na pihala, upravo DPD »Svobodo« in člani orkestra občutno poboljšali. Orkester bo v kratkem dobil nova enotna notna stojala. Prav tako pa bodo lahko uporabljali tudi nekatere instrumente godbe na pihala, dokler jim DPD »Svoboda« ne bo kupilo novih. M. Z. Akademija v Podlonku V odročnem hribovskem kraju, Podlonku nad Cošnjico, so v soboto zvečer v počastitev 20-letnice ljudske vstaje jugoslovanskih narodov člani DPD »Svoboda« Prim-skovo pripravili v tamkajšnji osnovni šoli akademijo. Nastopili so recitator j i in ženski pevski zbor pod vodstvom Julke Man-deljčeve. Omenjeni zbor, ki je povsod zelo prisrčno sprejet, ima namen obiskati še nekatere hribovske vasice. i i DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHV/ITZ2' Dnevnik taboriščnega zdravnika Dr. VVolff se začne pogovarjati z menoj. Seciranje, da ga zelo zanima. 2al doslej ni imel časa, da bi se udeležil seciranja v krematoriju. Zdaj pa, da se ukvarja z večjo znanstveno raziskavo. Zaradi tega me je tudi dal poklicati. Gre za naslednje: V taborišču se zelo pogosto pojavlja proliv. V 90°'o vseh primerov jc potek negativen — smrten. Klinično si jc dr. VVolff o bolezni in njenem poteku popolnoma na jasnem. Doslej je napravil nekaj tisoč preiskav in si napravil o njih natančne zapiske. Za njegovo delo pa je nujno potrebno, da se ne vrednotijo le klinične ugotovitve, temveč tudi obdukcijski izvidi. Na jasnem sem si! Tudi VVolff je »znanstveni raziskovalec«. »Raziskovalec« v dimu krematorija koncentracijskega taborišča. Tudi on bi se rad znanstveno okoristil s simptomi sto tiočev bolnih za diarejo, teh na 30 kilogramov shujšanih človeških razvalin. Obdukcije, kakor si jih zamišlja on, naj bi pripomogle pri tej bolezni. Kar je za dr. Mengeleja rasna ploditev, to je za VVolffa diareja. Dr. VVolff meni, da bi za svoje raziskave potreboval 150 obdukcij. Dr. Mcngelcju se zdi, da bi teh 150 obdukcij lahko opravil v treh tednih, če bi vsak dan seciral sedem trupel. Ugovarjam. Na noben način ne bi mogel opraviti dnevno več kot tri obdukcije, ker pričakujejo od mene temeljito, eksaklno delo. Zedinimo se, kakor sem predlagal. Kratko kimanjc z glavo in odpuščen sem. Nato obi-ščem svoje kolege v 12. bolniški baraki. Vse se veseli zdravil, ki sem jih prinesel, in cigaret. Njihovi obrazi so brez poguma in izčrpani. Strahoten spomin na likvidacijo taborišča čeških Judov je še popolnoma svež. Iz svojega položaja ne vidijo izhoda, zato so vsak dan bolj ubiti in potrti. Dobro vem, kako jim je pri srcu! Le da jaz nisem spoznal tega občutka počasi, temveč sem ga dojel v enem samem hipu — tedaj, ko so sc pred menoj odprla vrata krematorija. Vlivam jim pogum in jih bodrim, naj nikar ne obu-pavajo. Izčrpno jim slikam položaj na frontah in vojno situacijo sploh, ki je za nas vedno ugodnejša. Zadovoljen sem, da jim morem dati trohico tolažbe, dasiravno sam ne verjamem svojim besedam. S prisrčnim stiskom rok se poslovimo. V Auschvvitzu jc tudi pozdrav »na svidenje« izgubil svoj smisel. Nc upamo si ga več izgovoriti. Drugega za drugim mi dova/.ajo v secirno dvorano za grižo umrle bolnike dr. VVolffa. Pri trideseti obdukciji sem že iq sedaj lahko zberem rezultate svojega dosedanjega dela. V vseh primerih sem našel vnetje želodčne sluznice. Iz tega sledi krčenje žlez, ki izločajo prebavne sokove, predvsem solno kislino. Brez prebavnih sokov pa ni prebave, temveč nastane le vretje hrane. Drugi izvid mojih preiskav je ugotovitev, da je sluznica tenkega črevesa, katere stena jc skoro prosojna, vneta. In ko odprem žolčni mehur, najdem v njem namesto rumenozelenega žolča le nekako sluzavo tekočino, ki nikakor nc more pospeševati prebave. četrti izvid je vnetje sluznic tudi debelega črevesa, stene tega dela črevesa so docela uničene, tenke kot papir in se trgajo. Ves prebavni trakt je — da se izrazim kot laik — postal nekak odvodni kanal, ki v nekaj minutah odvede skozi telo iz želodca oddano hrano. To delo je zame sila monotono. Bakteriološke preiskave opravlja najbrž laboratorij v Rajskem, malem mestecu, oddaljenem kake tri kilometre od tu. Dela vodi moj sotrpin, svetovnoznani zdravnik dr. Mansfeld, nekoč profesor bakteriološke fakultete v Funfkirchnu. . Ravno sem legel na divan za opoldanski odmor, ko f se odpro vrata. Oberscharfuhrer Mussfeld potisne v sobo \ tri neznance v kaznjeniških oblačilih. Sporoči mi, da mi i jih pošilja »kolega« dr. Mengele. } DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormao 31 II Naslednje Jutro smo bili priče poroke v kam-pongu. Oboji — Kitajci in Indonezijci — so bili oblečeni pražnje; nihče ni delal, toda kakor hitro je sonce vz.šlo in so koče in drevesa okrog kamponga metala dolge ostre sence, sta nevesta in ženin s spremstvom prikoračila na odprt prostor sredi vasi. Tam sta bila dva bambusova stola z visokim naslonjalom, eden za nevesto, drugi za ženina. Dekle nI mogli imeti več kot štirinajst ali petnajst let, toda mlada nedrja so sc jI jedro črtala pod bogato poročno obleko. Skozi vse dopoldne in zgodnje popoldne je sedela tam molče, s sklonjeno glavo ln upirala pogled v tla. vtem ko je ženin na stolu poleg nje z vencem okoli vratu neprenehoma govoril in sprejemal darila od sovaščanov kot kralj ob slovesnem sprejemu. Sonce je doseglo zenit, potlej pa sc je počasi spuščalo za visoka drevesa. Zdaj so se vaščani brez hrupa zbrali okoli mladega para in ga tesno obkrožili. Don, Skinny, Roy in jaz smo jih napeto opazovali. Okoli slavnostnega prostora so zanetili ognje, da so prasketajoči plameni risali čudne begajoče sence po nestrpnih ljudeh. Tedaj je ženin vstal, se obrnil k molčeči deklici in jo nežno prijel, pa se nasmehnil in ji dvignil glavo, da sla se jima srečala pogleda. Nevesta mu jc vrnila nasmeh. Potlej je razgrnil svoj sarong in ga ovil okoli neveste, da so njegove bogate gube zakrile oba. Tako zakrita si je nevesta odpela svoj sarong (ki je zdrknil na tla) In po'dcj sta skupaj krenila proti kolibi, ki so jo bili pripravili zanju in jo bogato okrasili s šopki cvetja. Odhod poročnega para je bil znak za splošno veselje. Praznovanje in ples sta trajala pozno v noč in skupaj z vaščani smo tudi mi goltali močno Igano. sirupu podobno pijačo, dokler nam niso glave postale težke in se nas je lotil spanec. Ponoči jc pričelo pršeti iz svinčenega neba, toda ognji so še dalje močno svetili in vescljačenju nI bilo ne konca nc kraja. Ženin in nevesta sta bila prepuščena sama sebi; nihče Izmed na pol pijanih, divje razgretih vašeanov Ju nI vznemiril. Zarana drugega dne smo vstali in popili več posod vode, da bi si potolažili žejo zavoljo pijače, ki smo sc jc bili nalokali prejšnji večer. Vsi smo imeli mačka, Nang Sen pa. ki mu nI bilo videti, da ga jc veseljačenje prizadelo, nas jc obiskal hitro po zajtrku in rekel, da bi rad odpotoval kar je moč naglo. Poslovili smo se — o mladoporočencih še vedno ni bilo duha ne sluha — in se znova spravili na stari prostor v tovornjaku. Cez čas smo se spet dušili in znojili pod debelimi kavčukovimi zavitki, pa vdihavali smrad po petroleju ln parfumu, ki ga je bilo v kantah okrog nas vse polno. Sele zvečer smo se prvič ustavili. Nang Sen Je zmetal proč kavčuk in nas založil s sadjem ter posušenimi ribami, zavitimi v debele mesnate liste. Pri jedi nam je rekel, da bo treba potovati ponoči, ker bi utegnile biti v leh krajih japonske patrulje. Povedal jc tudi, da Japonci kaj neradi stražarljo ponoči. To no? je bilo nebo temno In brez zvezd. Nang Sen nas Je' ure in ure vozil. Zdaj smo drdrali po urejeni cesti, potlej pa spet poskakovali po džungelski poti, prepreženl z drevesnimi koreninami tako gosto kot lovke hobotnice. Tokrat smo ležal! na zvitkih kavčuka in čeprav smo poskakovali, kot da bi nas kdo premetaval po zimnici, nam je bilo udobneje in zlahka smo dihali. Nang Sen je gotovo dobro poznal pot, kajti obstal ni prej kot malo pred svitom, ko jc zavoztl s tovornjakom s poti v gosto podrast. Tla so nam pod nogami naglo završela, ko smo poskakali z avtomobila. Precej sem zapazil roje komarjev, ki so brenčali okoli nog. »Tukaj je doma malarija,-« nam je pojasnil Nang Sen. Stopil je proti nečemu, kar je bilo videti kot grm činčone — velik je bil kot rododendron — in utrgal z njega za pest temnili, leakeiaiočih se listov. »Nate, žvečite jih!« Je velel. »Kinin vsebujejo.-« Okus teh listov je bil neznansko trpek, toda Nang Sen nam Je priporočil, naj Jih žvečimo, dokler Je v njih še kaj soka. Muzal se je, ko je gledal naše spakovanje, potlej pa nam je ponudil poprov-ce, povite v listje; te smo žvečili toliko časa, dokler nt izginil trpek okus Iz ust. Preden smo polegli na senčni Jasi, porasli z bohotno travo, pod zavetjem nizko razvejanega grma, ki Je nudil zaščito pred pekočim soncem, ne pa tudi pred komarji, nam Je Nang Sen pokazal okrnelo palmo, katere podolgovati listi so štrleli okoli kot pahljača. Z nožem je zarezal v mehko mesnato deblo In ven se je pocedlla bledozelenkasta tekočina, ki Jo Je popil. ►»Poskusite,-« Je rekel. Vsi smo jo pili, v začetku sicer nekoliko oprezno. Tekočina jc bila rahlo kiselkasta, vendar ne zoprna. »Voda,-« je pojasnil Nang Sen. »Kjer rastejo palme, človeku nI treba umreti od žeje.« Prespali smo ves vroči dan ln potovali spet ponoči; drugega dne je bilo enako. Ob svitu tretjega dne smo se pripeljali v naseljeno pokrajino, minili zaselke domačlnsklh kolib in nekaj požganih hiš Evropejcev. Nang Sen je vozil počasneje in naposled pognal tovornjak na široko senčnato jaso tik ob cesti. Poskakali smo z vozila, on pa nas je odvod H čez gumijevo plantažo. Podoba Je bila, da natanko ve za vsak korak. Po pol ure hitre hoje nas je privedel v kampong in potlej v eno izmed kolib. Zapovcdal nam je, naj počakamo, smuknil v kolibo, pa se skoraj v hipu vrnil z majhno žensko, podobno ptiču, za katero Je dejal, da Je njegova sestra. Premerila nas Jc od nog do glave, potlej pa v mešanici malajščine in kitajščine jela preklinjati in jadikovati nad našo umazano zunanjostjo. Počutili smo sc kot kregani šolarčki. Od nekod jc prinesla čez nekaj časa nekaj kratkih srajc In močnih bombaževinastih hlač s kitajskimi vzorci. Nato nas je odločno porinila proti vodnemu koritu: — »Umijte se!« Je velela. »Pa hitro!-« »Jc mogoče kje dobiti britev ?* sem vprašal. Nang Sen jo je prinesel, a še. preden sem se utegnil briti, se je pojavila njegova sestra s škarjami in mi jela rezati brado, dokler mi ni ostalo na obrazu kakega pol palca dolgo strnišče. ki sem si ga potlej obril. Ostril so si porezali brade, o britju pa niso hoteli nič slišati. Dva dni smo počivali pri N?ng Senu In njegovi sestri, speli na žlmnlcah, vdihovali vonj odišav-Ijenlh sveč, ki so gorele pred malim Dudhom v kotu kolibe. Naslednji večer se jc prišel Nang Sen poslovit. Rekel je, naj sc ne vznemirjamo, ker bo njegova sestra poskrbela za nas, toda storiti moramo natanko to, kar nam bo velela, kajti zdaj smo že v okolici Palembanga in Japoncev tu naokoli kar mrgoli. Njegova sestra, katere ime je izgovarjal nekako tako kot »Row«, bo uredila, da sc bomo lahko spet odpravili na pot proti jugu, nam je zagotovil. Vsakemu jc toplo stisnil roko. Skušal sem se mu zahvaliti, pa ni hotel ničesar slišali; le široko sc je nasmehnil, da so se zableščali njegovi zlati zobje, se zasukal na petah in ne da bi nas pogledal, odločno odkorakal. Njegov odhod jc zbudil v nas čuden občutek osami 'onostl in bilo nam je pri srcu, ko da smo izgubili starega tovariša. Hoteli smo povprašali njegovo sestro o nJem, ko nam je okoli desetih ponoči prinesla nekaj vročegv v omaki, pa jc bila njena malajska govorica tako revna, da jc bil vsakršen pomenck malone nemogoč. Kako uro pred zoro nas je prebudila In nam velela, naj ji sledimo. Presenečeni nad zgodnjo nro — smo vstali, drhteč v meglenem mraku in komajda zbujeni korakali za to neznatno osebo skozi gu-mljevce; kmalu smo dospeli na razrito pot in hodili po njej. dokler nismo zavonjali vode. Prav tisti hip, ko je vzhajajoče sonce predrlo kopreno bledozlate meglice, smo uzrli reko. V senčnatem rokavu je bil skrit majhen čoln z nevelikim, pravokotnim jadrom; vkrcali smo se, pa ga potisnili od brega; ,Bow* je ukazala ostalim, naj ležejo, jaz pa sem jI pomagal veslati proti sredini reke. Hitro smo zdrseli mimo ovinka In skozi gosto meglo sem opazil obrise visokih poslopij, štrlečih nad nizkimi kolibami na bambusovih kolih. STRAN G LAS SREDA, dne 14. janlja 19R1 Med športniki na podeželju IN VOLJA ŠTIRI DRUŠTVA TVD PARTIZAN« s 360.000 DINARJI NA LETO Vedno pišemo o kranjskem Triglavu, o straži-ški Mladosti, o jeseniških športnikih, manj pa smo se doslej dotaknili problemov, s katerimi se športniki ukvarjajo na podeželju, tam, kjer pravzaprav nimajo nič in vse šele ustvarjajo. To pot smo bili v Trbojah, Vogljah, na Visokem in v Preddvoru. NISO IMELI NIČESAR V Trbojah so telesnovzgojno društvo »Partizan« ustanovili že v 1959. letu. Ob ustanovitvi niso imeli prav nič, niti naj skromnejšega travnika. Edino orodno telovadbo so gojili v prosvetnem domu. Skratka, kljub skromnim pogojem za delo niso popustili. — Vztrajali so, ker so videli, da je tudi šport na vasi potreben. Lani so si s prostovoljnim delom zgradili nogometno igrišče — letos pa že pripravljajo tudi atletsko stezo. Imajo nogometno moštvo, ki tekmuje v občinski nogometni ligi in je kandidat za najvišji naslov. Seveda pa ne zanemarjajo tudi drugih športnih panog, med njimi odbojko, namizni tenis, streljanje itd. V ostalih Športnih disciplinah še ne tekmujejo v konkurenci, pač pa prirejajo razna prijateljska srečanja z ekipami iz sosednjih vasi. Denarja za vse leto in za vso dejavnost so dobili komaj 80.000 din. Sedaj pa združujejo v društvu nad 80 aktivnih članov. NERAZUMEVANJE PRI DOMAČINIH V Vogljah deluje eno najmlajših društev »Partizan« v kranjskem okraju, saj so ga ustanovili komaj lani. Tu so športni delavci naleteli na precejšen odpor in nerazumevanje pri domačinih, zato gre vsa zasluga vodstvu društva, da je znalo obdržati vajeti v rokah in nadaljevati z delom. Vogljanske Športnike najbolj tare to, ker še nimajo lastnega nogometnega igrišča, sredstev pa komaj 80.000 dinarjev na leto in nekaj nad 100 članov v društvu. Nimajo niti najskromnejše telovadnice, ali prostora, da bi vadili v niem. Zato si bodo pomagali z letnim telovadiščem in prav sedaj čakajo, da bo rešena prošnja za zemljišče, kjer si bodo zgradili nogometno igrišče, igrišče za odbojko in rokomet. Seveda vse to bodo naredili s prostovoljnim de- | NAJMLAJŠE DRUŠTVO V Preddvoru imajo najmlajše društvo TVD »Partizan«, saj so ga ustanovili letaš marca. Ze pred leti so se v tem kraju zelo ukvar-jali s športom. Potem pa je bilo tu nekaj časa mrtvilo. Sedaj so se mladi zavzeli in postavili teles-novzgojno društvo spet na noge. Igralci nogometne ekipe so Kami prispevali denar, da bo si kupili opremo in čevlje. Precejšnje razumevanje pa je imela tudi osnovna organizacija Socialistične zveze, ki jc za začetek prav tako dala nekaj sredstev. Kot so nam povedali so imeli prav v nedeljo na sporedu odločilno srečanje za prvaka v kranjski občinski nogometni ligi, in sicer z moštvom iz Trboj. Tekma no. je končala neodločeo (4 : 4). Dosegli so tudi že uspehe. V nogometu so premagali mladince s G : 2, s prvo ekipo šenčurske Svobode pa so igrali neodločeno 1:1. Razen za nogomet pa se v Preddvoru navdušujejo tudi za rokomet, odbojko, atletiko in streljanje. V svoji sredini imajo pri strelcih zmagovalca tekmovanja za »Zlato puščico« na Gorenj- skem, Jožeta Lombarja. Sredstev pa imajo za vse leto na razpolago le 50.000 dinarjev in so jih od teh 25.000 dinarjev že dobili. Skoda je le, da nekatera podjetja v kranjski komuni niso izpolnila obljube, da bodo pomagala s skromnimi sredstvi športnikom v Preddvoru. Ob zaključku obiska se mi Vfii~ ljujejo misli, ki mi jih je povedal član UO TVD »Partizana« v Preddvoru, tovariš Roblek, da si bo marsikdo mislil, saj se jim ne izplača ukvarjati se s športom, toda ljudje na podeželju ne mislijo tako, še bolj vztrajno bodo nadaljevali delo, ker hočejo dokazati, da se da z najskromnejširni sredstvi, skoraj iz nič, tudi nekaj narediti. M. Zivkovič Končano občinsko nogometno tekmovanje kolu o PRVE TRI EKIPE SO BILE ZELO IZENAČENE Preteklo nedeljo je bilo končano prvenstveno tekmovanje tudi v kranjski občinski nogometni ligi, kjer nastopajo podeželska društva »Partizan«. Na sporedu sta bili še tekmi zadnjega kola med ekipama iz Preddvora in Trboj, odnosno Vogel j ter med ekipama iz Predoselj in šenčursko Svobodo II. Prva tekma se je končala neodločeno 4:4, v drugi pa so nogometaši iz Predoselj zanesljivo premagali Svobodo II s 3:0. Tako je ekipa Trboje - Voglje osvojila prvo mesto v tem tekmovanju, saj je v osmih tekmah zbrala 12 točk in je edina, ki je ostala neporažena. Za prvo mesto so se potegovali tudi nogometaši iz Preddvora in Predoselj. Moči teh treh so precej izenačene in je šele zadnje kolo odločilo vrstni red na lestvici, medtem ko so nogometaši z Visokega in Svobo- Motorne dirke v Komendi KAMNIK - Avto-moto društvo v Kamniku se z vso vnemo pri-lom. Atleti iz Vogelj bodo že le- j pravija na motorne dirke v Ko-tos nastopili na gorenjskem pr- mendi, in sicer 24. junija lotos, verstvii, nogometaši pa tekmuje- Prireditev bo predvsem propa-jo skupaj s Trbojami v občinski gandnega značaja in bo proga vo-ligi. Povedati moramo, da so v I dila po cestah v Komendi in oko-TVD »Partizanu« v Vogljah vklju- lici. Prireditelji pričakujejo preceni tudi športniki iz sosednje cejšnjo udeležbo tekmovalcev, vasi Voklo. I predvsem iz ljubljanskega okraja. de II znatno slabši in so zaostali kar za šest točk. Tekmovanje je organizirala Gorenjska nogometna podzveza z namenom, da bi razširila nogomet tudi na podeželje. To ji je delno tudi uspelo, nekatera društva pa se zaradi pomanjkanja denarja niso vključila v tekmovanje. Končna lestvica pa je naslednja: Trb.-Voglje Preddvor Predoslje Visoko Svoboda II 32:15 40:20 25:17 23:39 16:45 R. Pred VI. okrajnim zletom Zveze tabornikov Ki»nj Srečanje s kini ZLETA SE BO UDELEŽILO OKOLI 1000 TABORNIKOV KRANJ — Letos bodo taborniki kranjskega okraja priredili že svoj VI. tradicionalni taborniški zlet. Tokrat ga bodo organizirali od 29. junija do 5. julija na Poljanah nad Jesenicami. Zlet bo letos združen z veliko okrajno proslavo v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije, ki bo 4. julija, prav tako na Poljanah nad Jesenicami. Računajo, da se bo letos Zleta udeležilo okoli 800 tabornikov iz vsega okraja, in sicer bodo najštevilnejše zastopani Jeseničani z 250 taborniki, Radovljičani z 20~0 taborniki. Kranjčani z 200, Skof-jeločani s 100 in Tržičani s 50 taborniki. Računajo, da se bo ta številka še povečala na približno 1000 tabornikov. Razen Zleta tabornikov, bo v teh dneh na Poljanah nad Jesenicami tudi zbor mladih planincev iz kranjskega okraja, in sicer članov mladinskih sekcij pri gorenjskih planinskih društvih. Letos so si gorenjski taborniki zbrali zelo primeren kraj za svojo največjo okrajno prireditev. Tabor bo stal na prostoru, iz katerega bo moč vsak dan organizirati izlet v okolico, na kraje, kjer so potekale hude borbe gorenjskih partizanov. Razen tega bodo v času Zleta organizirali tudi okrajni taborniški mnogoboj za naslov okrajnega prvaka. Vsak dan bodo pripravili večere ob tabornem ognju, kjer bodo na sporedu tudi razne pevske in recitacijske točke ter pripovedovanja znanih borcev o dogodkih iz časov NOB. Posebej velja omeniti srečanje s koroškimi taborniki, ki bo 1. julija zve- čer ob tabornem ognju. Mladina s Koroške in prav tako gorenjska mladina, sta za ta večer pripravili skupen kulturni spored. Kot goste bodo na VI. okrajni zlet tabornikov povabili tudi tabornike iz sosednjih bratskih republik, še posebej pa iz Hrvatske, s katerimi imajo gorenjski taborniki v zadnjem času najpri-srčnejše stike. Prav tako letos pričakujejo, da se bodo Zleta udeležili tudi belgijski taborniki, in sicer člani socialistične mladine pod imenom »Rdeči sokol«. Zlet bodo izkoristili tudi za razne seminarje in predavanja pri vzgoji svojega vodstvenega kadra. Taborniki bodo prav tako pomagali pri urejevanju prireditvenega prostora na Poljanah nad Jesenicami za osrednjo gorenjsko proslavo v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije. Prav tako se bodo gorenjski taborniki priključili tudi vsem šestim gorenjskim odredom, ki bodo šli v dneh od 1. do t julija na partizanski pohod. Okoli 22 tabornikov z Gorenjske pa se bo udeležilo zvezne proslave v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije v Titovih UžicaJa. M.Z. Škofjeloški TVD Partizan vzgaja mladi rod NAD 300 AKTIVNIH ŠPORTNIKOV Skofja Loka, junija — V okviru TVD »Partizan« v Skofji Loki deluje preko 300, aktivnih športnikov v najrazličnejših športnih disciplinah, Vseh ' članov v društvu pa je preko 600. Njihova aktivnost je še posebno velika so-daj, ko so na sporedu najrazličnejša tekmovanja. Poglejmo nekoliko v njihovo telovadnico in na igrišče na Puštalu in videli bomo, da je tam vse polno mladine, ki se ukvarja z nogometom, košarko, ali s kakšno drugo športno panogo. Za nogometaše in ljubitelje nogometa se je že začel čas dopustov Košarka postaja v Skofji Loki vsako leto bolj priljubljena igra Se do nedavnega je bilo v Sk. Loki malo ljubiteljev košarke, še manj pa samih igralcev. V zadnjih dveh letih je za košarko zanimanje precej poraslo, prav tako se je število igralcev občutno povečalo, tako da imajo letos v Skofji Loki kar štiri košarkarske ekipe. Člani tekmujejo v I. slovenski ligi. mladinci, mladinke in pionirji pa v gorenjski podzvezni ligi. Prav gotovo so imeli največ uspehov doslej pionirji, saj 60 med gorenjskimi moštvi osvojili prvo mesto. Lahko ugotovimo, da je pri mladincih in pionirjih nekaj zelo kvalitetnih igralcev, ki bodo dostojno zamenjali igralce prvega moštva. Prav gotovo ima gimnazija in škofjeloška osnovna šola največ zaslug, da je košarka postala v Skofji Loki tako priljubljena, saj jo sistematično gojijo v vseh razredih. Mladinci izvrstni nogometaši Od treh nogometnih moštev, ki nastopajo na tekmovanjih, je imelo doslej največ uspehov mladinsko moštvo, ki je bilo lani na Gorenjskem najboljše. Upajo, da bodo tudi letos obdržali ta naslov. Na jesen nameravajo pomladiti starejše moštvo z mladimi igralci. Vsem nogometašem v Skofji Loki manjka strokovnega kadra. Prav gotovo bi lahko starejši nogometaši s svojimi izkušnjami nudili pomoč mlajšim. Toda na žalost se to doslej ni zgodilo. — Stalni spremljevalec, ali bolje rečeno »oče« škofjeloškega nogometa je tov. Andrej Balderman. Ce bi imeli loški nogometaši več takšnih požrtvovalnih mož, bi dosegli v gorenjski nogometni ligi precej več uspehov. Orodna telovadba je letos zaživela Starejši Ločani se še spomnijo, da ima orodna telovadba v Skofji Loki že dolgoletno tradicijo. Letos vse kaže, da se ta zvrst športa v Loki spet uveljavlja. Mladi telovadci (Pogačnik, Hude, Klemen-čič in nekaj starejših), so zbrali okoli sebe mlajše penspoktivne telovadce. Resno delo v zimskem času in sedaj, je že rodilo uspehe. Pionirska vrata je letos osvojila prehodni pokal Gorenjske, med posamezniki so bili trije ;z Škofje Loke najboljši v kranjskem okraju. Vse kaže, • da bomo čez nekaj let imeli tudi v Skofji Loki spet izvrstne telovadce. Atletika, odbojka, rokomet — na mrtvi točki Kraljica športov — atletika — v Skofji Loki še do danes ni zaživela, čeprav je precej mladih ljudi, ki kažejo za to športno disciplino veselje. Ovira je le v tem, da nimajo v društvu ljudi. Ju bi znali okoli sebe zbrati mlade, navdušene za atletiko. Isto velja za odbojko in rokomet. Tudi s splošno vadbo članov nj-so prišli nikamor naprej, prav zaradi pomanjkanja vodnikov. To še posebej občutijo najmlajši — dcibančki, ki sploh nimajo človeka, ki bi z njimi delal. Problemi, družabno življenje in ostalo Škofjeloški športniki in ostali precej pogrevajo sodobno urejeno telovadnico. Sedanja, ki jo nameravajo obnoviti, še vedno ne bo zadostila vsem, ki se ob večerih |'ej WMW dejavnost ■samo v zT--!om prostoru, v teto- preoej sredstev rabili za ureditev Športnega igrršea na Puštalu. Za športno in kulturno razvedrilo svojih članov so lani nabavili televizijski sprejemnik, ob katerem je skoraj vsak večer polno gledalcev. Tudi letos nameravajo organizirati taborjenje za svoje člane nekje ob morju. Vsekakor moramo povedati, da je športno življenje v Skofji Loki dokaj pestro, in to še posebej sedaj v poletnih mesecih. Z večjimi denarnimi sredstvi, bi TVD »Partizan« v Skofji Loki doseglo še večje uspehe, kot jih jc doslej. Prav bi bilo, da bi tudi podjetja v občini v prihodnje prispevala nekaj sredstev za razvoj telesne kulture ob sotočju obeh Sor. kjer nastaja vse večje gospodarsko ln kulturno središče v tem delu Gorenjske. Vladko Rozman Igrišča urejajo Danes dopoldne se bodo prosto-v: člani TVD »Partizan* - iz Stražišča pri Kranju spet zbrali na telovadiaču ob svojem domu. Približno 20 Članov je « prostovoljnim delom pričelo že minulo nedeljo in dokončalo vsa zemeljska dela, potrebna za gradnjo odbojkarskega igr::-a, za jami za skok v višino in daljino ter uredilo poseben prest or za pri ura ve. a katerimi bodo lahko tudi na prostem postavili telovadni* orodje- kazen zemeljskih del pa ko položili že tudi vso potrebno kanalizacijo. TVD »Partizan« iz Stracišča jc zberejo v njćj. V načrtu imajo gradnjo novega objekta, vendar za to nimajo denarja. Izdatkov za kritje sedanjih potreb imajo precej. Letos so nabavili raznih športnih rekvizitov za okoli pol milijona dinarjev. Prav tako bi RAZGIBANA DEJAVNOST NA VISOKEM Na Visokem je telesnovzgojna dejavnost precej razgibana. Dobro imajo urejeno telovadnico in zelo resno gojijo orodno telovadbo. — Razen tega imajo v tem kraju nogometno in atletsko ekipo, V nogometu tekmujejo v občinski ligi, v orodni telovadbi pa v gorenjski ligi. V zadnjem času so pripravili vse potrebno, da bodo začeli z gradnjo športnih igrišč na Visokem, in sicer na produ ob Kokri. Denar, ki ga bodo dobili za las, posekan na prostoru za igrišča, bodo porabili za športne rekvizite in ostalo opremo. Na leto dobijo 120.000 dinarjev, v društvu pa dela nad 100 aktivnih športnikov. tlltllllllllllllllMIlillltilllllllllllllllllM nnšRnzGOuoR Jeseni bo bolie? Na Primskovem pri Kranju ima lutkairstvo že dolgo tradicijo. Lutkarji so več let zapored razveseljevali mlade in stare ljubitelje lutkarskega gledališča, jim prirejali različne igrice in jih zabavali. Zal, pa je danes slika povsem drugačna. Lutke ležijo pozabljene in se zanje nihče več ne zmeni. Zakaj kar naenkrat takšno zatišje? O tem smo se pozanimali pri Julki Mandeljčevi, zvesti igralki lutkovnega gledališča, vse od njegove ustanovitve. Takole nam je mod drugim dejala: »Dokler smo domevaJi v spodnjem prostoru Zadružnega doma, nam je bilo kar lepo. Vanj smo postavili oderček in tu so se vrstile vaje iz dneva v dan in nato seveda tudi predstave, ki so bile vedno polne obiskovalcev. Zal pa so sc v ta prostor iz razumljivih vzrokov vselili strelci, ker namreč njihovi prejšnji prostori niso več ustrezali. Mnogi so nr.m obljubili, da bodo za nas dobili drug prostor, vendar je do danes ostalo samo pri obljubah. »Zanima me, koliko članov šteje vaša lutkovna sekcija, katere igrico sto nazadnje uprizarjali in kdaj?« »Imamo ročne in marionetne lutke, vseh skupaj okrog 30. Rečnih lutkarjev je bilo 8, marionetnih pa okrog 1j5. Imeli smo ns-^udiranih več igric, med zadnjimi »Janka In Metko«, »Sncguljčlco«, »Čarobni klobuk« in »Bahač«. S slednjo smo nastopili še v času letošnjega novoletnega praznovanja. Ves čas je vodili sekcijo prizadevni Ivan Clpe s Prlmskovega. Razen uprizarjanja igric na domačem odru, smo mnogo gostovali tudi po okoli "ki h krajih.« »Upam da kljub težkim pogojem niste povsem izgubili voljo do lutkarstva.« »Volje do dela smo imeli vedno na pretek, zato nam je ta še vedno ostala. Ccz poletje bomo kot navadao vse potrebno uredili, popravili in oblekli lutko, seveda v upanju, da bomo jeseni pod boljšimi poboji lahko redno pričeli z vajami. M. F. vadhici. Kljub temu, da je telovadnica prostorna in. lepo ure iona, pa jc poman'krnje 'Trišč vendarle oviralo uspešnejšo dejavnost, vsaj v poletnih mesecih; n. n. Pred republiškim odbojkarskim prvenstvom za mladinke Letos na Bledu Kranj - Odbor za odbojko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo Kranj in TVD »Partizan« Bled ce že nekaj časa pripravljala na izvedbo letošnjega republiškemu odbojkarskega prvenstva za mladinke, ki bo 21. in 25. junija ni Bledu. Gorenjsko bosta na tem prvenstvu zastopali dve ekipi, ki pa še nista znani, ker jih bodo verjetno sestavili iz vseh gorenjskih odbojkarskih mladinskih e-kip. Za republiškega prvaka se bo potegovala še vrsta drugih najboljših ekip iz vse Slovenije. v V 519