V samostanu
toji na holmu samostan, Z vrtovi krog ia krog obd&n, Redovnikoin je dom mirda. Tik samostana eerkviea Stoji lepo sezidana. Na hriba rob postavljena. Oltarje? krasoti jo pet, Pred Djimi vže nad petsto let Pobožno moli zbor uii^t. Na koru poje dan na dan, Odkar stoji ta samostan, Zmir iste pesni zbor glasan.
Pristopi spet pred žrtvenik V ornatu mašnem svečenik. Resnie neboških nčenik. Zapoje milo pater inlad, Mej vsemi ta najmlajši brat, Veselja poln in sladkili nad. Na kom zsidej bratov zb8r Opeva kot s sijonskih gor Jodini svoj nebeški vzor: ,,V sainoti le stannje mir. Sam6ta ,je veselja vir, Tu najde se v nebesa tir!"' — Mladeni? v cerkvi zad slonf, Pretokle preinišljuje dni, Neznane dni bodofinosti. Sorraštvo, laž, napuh, poboj, Nezadovoljnost, nepokoj, To stiska vcs zeioljanov roj.
In tu v sainfiti ljubljeni Vso sreeo in pokoj dobi, Ked6r si najti je želi! Dahovniku, ki na oltar Položil je najlepši dar, Z obličja seva sreče žar. In mlad je še, pa je vesel, Da sainostan ga je objel Mej štiri stene tesnih cel. — Zamišljen vra8a se dom6v. MladeniS ves prerojen, nov, Ustopi pod domači krov. Tn drugi dan poslušat gre Spet čudotvorne glase te, Ki so pretresli mu srcž. Še gl6blje v misli iitopljen, Kakor bi sanjal težek sLn Prestopi prostor štirili sten. — Tako je liodil dan na dan Mladenič v corkev, v saniostan Poslnšnt lirainv zbor glasan.
In zopet bratov zbor je pel, Pred žrtvenikoat pa vesel Eedovni habit na-se vzel Mladenič, ki je brez sadii Iskal pokoja in mini, Naposled pa ga našel tiS:
V  samfiti tihi, ljiibljeni,
V  priprosti nizki celici, Kjer zadovoljnost zinir živi.
P. V. B