KRIŽNA GORA IN OKOLICA V ANTIKI MEHTILDA URLEB Notranjski muzej, Postojna Sestavek o b rav n av a tisti del n o tran jsk e pokrajine, k i je po naravnih lepotah že dolgo poznan. To je slikovita Loška dolina na jugozahodnem delu Slovenije z obrobnim gričevjem pod okriljem n otranjskega očaka Snežnika in jav o rn išk ih gozdov. To geografsko kot kulturnozgodovinsko pomembno področje je bilo obljudeno že v starejši železni dobi. Razen redkih najdb čas m lajše železne dobe še ni posebno dobro poznan.1 Nekoliko bolje pa po­ znamo obdobje antike, čeprav ne razpolagam o s posebno bogatim i podatki in najdbam i. To lahko pripisujem o okoliščini, da p rav v teh k rajih niso pogosto raziskovali poklicni arheologi in tu d i ne am aterji. Še pred prvo svetovno vojno je kopal J. Pečnik v Šm arati p ri S tarem trg u in našel rim ske grobove z napisnim i kam ni te r ostanke zidov.1 2 B ržkone pa je kopal tudi gom ile pod K rižno goro te r n a gradišču G radček, čeprav o tem ni poročil v lite ra tu ri. P ripovedovanja dom ačinov in načete gom ile govore o nasprotnem . E dina sistem atična raziskovanja so bila izkopavanja W. Schm i­ da p red zadnjo vojno na h rib u U laka.3 Sem lahko še prištejem o sondiranja B. S aria na N adleškem griču leta 1935.4 Po zadnji vojni pa je izkopaval N otranjski m uzej iz Postojne v Š m arati5 in na K rižni gori.6 Izrazita prehodnost tega ozem lja se kaže tu d i v legi rim skih cest, ki so vodile tod p rek in jih nav ajajo razni avtorji. Tu sem se oprla na n ačrte cest, k ak ršn e so podali A. P rem erstein, S. R u tar,7 W. Schm id8 in A. Puschi.9 M ed njihovim i n ačrti cestnih tra s ni bistvenih razlik. Stranska rim ska cesta ali cesta drugega reda, ki je povezovala dolino na eni strani z Emono, na d ru g i pa s Tergestom , poteka ob južnem robu U lake skozi S tari trg in Lož n ap rej na Bloško planoto. Tej trasi ni kaj oporekati, čeprav je pri topografskih pregledih nism o m ogli več ugotoviti. K lju b tem u pa bomo m orali p ri bodočih raziskovanjih posvetiti več pozornosti tu d i stari poti iz 1 Posam ezni predm eti z Ulake in latenska fibula izpod Šm araškega vrha. 2 J. Pečnik, Izvestja 14, 1904, 188. 3 W. Schmid, GMDS 18, 1937, 17 ss. 1 B. Saria, GMDS 18, 1937, 60; 20, 1939, 118 ss; isti Jugoslov. istor. časopis 1, 1935, 745. 5 M. U rleb, V arstvo spomenikov 7, 1958-59 (1960) 294. 6 M. Urleb, o. c. 7 A. P rem erstein, S. Rutar, Römische Strassen und Befestigungen. Wien (1899) 6 W. Schmid, 15. Ber. RGK 1923-24 (1925) karta. 9 A. Puschi, Archeografo Triest. 24, 1902, karta. Dan v Lož, na prevalu severno od U lake, k je r edinole lahko pričakujem o povezavo z u trd b o na K rižni gori. D ruga rim ska pot je potekala z U lake preko doline n a Babno polje-— P rezid in naprej p ro ti K olpi. Za to, da je cesta resnično potekala po dolini južno od U lake in S tareg a trga, ni opri­ jem ljivih in trd n ih dokazov. T udi A. Puschi jo sam o dom neva. Z aradi ozkega požiralnika pri Golobini, k je r ponikajo potok O brh te r višje erozij­ ske baze ozirom a gladine podzem eljskih voda, je bila dolina do nedavnega še velikokrat poplavljena. Tako je b ila cesta ob vsakem večjem nalivu pod vodo. Še slabše razm ere pa lahko dom nevam o za čas antike. N a k rasu se stalno niža erozijska baza, to se pravi g lad in a podzem eljskih voda. Razlike opa­ zimo že v n ekaj desetletjih. Zgovoren prim er za to je zg o rn ji izvir M alnov pri Planini, ki so pred 30 leti gn ali m line, danes pa se to zgodi le ob v i­ sokih vodah. T udi V alvasor poroča o večletnih n ep retrg an ih poplavah C erkniškega jezera,1 0 1 1 sedaj pa že ob k atastro faln ih poplavah jezero redno odteka. Z aradi tega lahko v an tik i predvidevam o na C erkniškem jezeru stalne poplave in s tem v zvezi tu d i v Loški dolini. V išinske razlike1 1 po­ žiralnikov v Loški dolini in bru h aln ik o v na C erkniškem jezeru so m ajhne, tako da voda C erkniškega jezera zajezi odtok Loškega polja. P roti tej dom nevi bi m orda govorila trasa rim ske ceste Emona— N eviodunum , ki je bila speljana tu d i čez K rakovski gozd. V endar im am o v tem prim eru moč­ v irn at predel, k i je približno stalno enako zam očvirjen svet z visoko pod­ talnico, k ar je bistvena razlika. Z ato dom nevam , da se je m orala rim ska pot za Babno polje— Prezid odcepiti od glavne rim ske ceste, k i povezuje Loško dolino na eni stran i s Trstom , n a d ru g i pa z Ljubljano, že p ri Danah, k jer se spusti s pobočja Javornikov. Od tod pa je krenila še po neraziskanem področju ob jugovzhodnem robu doline mimo Šm arate, k je r je nad vasjo utrjen o gradišče z nasipi,1 2 1 3 te r n ap rej mimo neposredne bližine cerkvice sv. M arjete; tam smo odkopali številne zidove večih stavb, k i so pripadali večji rim ski postojanki. Od tu n ap rej pa poteka cesta po trasi, ki je skupna starim načrtom proti B abnem u p olju—Prezidu. A N T I Č N E N A J D B E I N N A J D B I Š C A 1S N ajdbe izpred vojne obsegajo rim ske novce, ki so jih našli posam ez­ niki n a U laki in v bližnji okolici, p ri Starem trg u te r K oči vasi in zajem ajo čas od 1. stol. do 5. stol. D alje obsegajo redke fragm ente napisnih kamnov iz Loža in Podcerkve te r tri nagrobnike iz Š m arate iz 1. ozirom a začetka 2. stol. Poleg skrom nega num izm atičnega in epigrafskega gradiva pa poznam o tod še naselja in utrdbe. Najbolj poznana antična naselbina v Loški dolini je bila U laka na istoim enskem griču nad S tarim trgom , k je r je leta 1936 izkopaval W. Schm id.1 4 O dkopal je ostanke dveh hiš in kovačnic s številnim i lončenim i in kovinskim i predm eti. Po novcih in zgodnji sigilati 1 0 J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums K rain (1689) 4. Bd. 685 ss. 1 1 V išinska razlika med požiralnikom pri Golobini (564.712) in bruhalnikom pri Obrhu na Cerkniškem jezeru (542.616) je 22.096 ali preračunano v padec ca. 10 % o. 1 2 Dnevnik Arheološke topografije NMPo leta 1964. 1 3 L iteratu ra je pri seznamu najdišč. 1 4 W. Schmid, o. c. domneva, da je bila naselbina na U laki ustanovljena že v A vgustovi dobi takoj po zavzetju japodskih p o k rajin 1. 35 p. n. š., tra ja la pa je do konca 4. stol., k ar izpričujejo novci K onstancija IL, V alensa in G ratiana. Sredi 2. stol. je del naselbine propadel; to sp rav lja v zvezo s kugo in lakoto, ki so jo prinesli vojaki z um ikom po zm agi na Vzhodu pod L ucijem V erom 1 . 166 in ki je začasno uničila cvetočo obrt n a Ulaki. Im enuje jo oppidum ignobile — podeželski trg z zanim ivim na pol m estnim tlorisom , k je r je bila raz­ vita obrt. K u ltu ra kaže v n ek aterih p redm etih še vpliv prazgodovinske dobe — lonci laten sk ih oblik in okrasje. Poleg njih pa se širi italsk a lončarska roba, k atere uvoz veže s posadko na N adleškem griču in k i naj določa s tem posredno čas obstoja taborišča. N adleški grič1 5 1 6 je južno od U lake v njeni neposredni bližini. Tu je B. S aria ugotovil zgodnjerim ski kohortni kaštel — cohors quingenaria — v velikosti 159 X 127 m v površina ca. 2 ha z vhodom n a severni stra n i v obliki t. i. ključnice — claviculae širine 8,5 m. P ostavlja ga v čas p rv e rim ske okupacije p ri nas. P ro ti njegovi dom nevi, da je k obram bnem u sistem u P raetentura Italiae et A lp iu m od B ren n erj a do K v arn era pod M arkom A vre- lom leta 168 p rip ad ala u trd b a s ključnico na N adleškem griču, A. D egrassi1 8 pravilno oporeka, da ta k ra t to ni im elo nobenega smisla. U. K ah rsteđ t1 7 pripisuje u trd b e s ključnicam i N eronovem u in V espazijanovem u času, danes A N Ris. 1. Šm arata. Tloris rim ske stavbe in srednjeveške cerkve Dis. 1. Šm arata. P ian ta della costruzione rom ane e della chiesa medievale 1 5 B. Saria, o. c. 1 6 A. Degrassi, Il confine nord-orientale dell Italia rom ana. Diss. Bernenses I, 6, 1954, 120. 1 7 U. K ahrsteđt, Zwei Erdlager in Jugoslavien. Vjesnik Hrv. arh. druš. 18—21, 1937-40 (1940) 183 ss. pa je rab a ključnic izpričana do srede 2. stol. V sekakor pa arheološki podatki tu ne nudijo elem entov za zanesljivo datacijo. Dve u trje n i selišči, ki po vsej verjetnosti pripadata antični dobi, sta na G radčku te r p ri sv. A ndreju v vzhodnem delu doline. Po zadnji vojni smo izkopali več sond v Šm arati, k je r je Pečnik kopal rim ske grobove in našel tudi tr i nagrobnike z napisi te r ostanke zidov, o k aterih pa n i kaj izčrpnega poročal. Poleg številnih ostankov zidov, ki jih ni bilo mogoče povezati v zaključene objekte, smo tu odkopali tem elje dveh stavb. P rv a je velika 16,4 X 13,6 m brez vm esnih zidov in ima zelo redke fragm ente rim ske keram ike. Tem elji druge stavbe, velike 21 X 12,4 m pa obdajajo današnjo cerkvico sv. M arjete (risba 1). T rije prečni zidovi, ki stavbo delijo, pa segajo pod tem elje cerkvice. Zidovi stavbe na vzhodni stran i niso zaključeni, končajo se le, ker so bili uničeni najbrž prav pri grad n ji cerkve. Ob prečnih zidovih smo dobili še ostanke oglenine, ki kažejo, da je stavbo uničil požar. D ruge ostaline so bolj redke. N ajveč je fragm entov lončenih posod: grobe keram ike te r ostanki am for in vrčev iz rdečkaste boljše gline, m anjkajo pa kovinski predm eti, razen redkih žebljev in žlindre. Tudi ostanki stekla so zelo skrom ni. Upoštevajoč veliko število zidov, ki se razprostirajo od cerkvice p ro ti gradu Snežnik, lahko trdim o, da imamo tu opraviti z naselbino, ki ji zaen k rat še ne vemo im ena in tu d i ne pravega obsega. Če pa bo potrjena hipoteza o poteku rim ske ceste tod skozi, lahko trdim o, da ji je pripadalo v času antike od konca 1. stol. ozirom a začetka 2. stol. pom em bno mesto v tem delu doline. N a K rižni gori, ki je n a severnem robu Loške doline in im a že po naravi izrazito dom inanten položaj, so izkopavanja leta 1961 in 1962 odkrila poleg ostankov prazgodovinskega gradišča še obzidje antične u trd b e ter druge predm ete rim skega izvora. A ntična utrd b a obsega ca. 213 m te r zajem a neravno planoto samega vrha, k je r je danes cerkev iz 17. stol. Obzidje je ohranjeno v dolžini 135 m, preostali del pa so uničili najbrž, ko so zidali cerkev. Odkop danes že zaraslega nasipa na vzhodni in severni strani cerkve je pokazal, da sta obzidje tu dva vzporedna zidova, široka do 1 m, med njim a je bilo 20—30 cm praznega vm esnega prostora (risba 2). Na m estu, k jer je obzidje delalo lahen lok, sta bila zidova povezana s prečnim zidom, ki naj bi ga še bolj u trd il, ker, ko so gradili obzidje, niso delali vogalov ozirom a kotov. Na zahodni stran i cerkve pa je obzidje samo enojno, zid pa je znatno širši, do 1,80 m. Odkopano obzidje je ohranjeno v višini 20 cm do največ 75 cm. Način zidave, vezava z m alto, zidanje k ar na ilovico ali na živo skalo, grobo obdelani kosi apnenca, ki je v bližini, pa je podoben, kot ga poznam o pri zidavi antičnih zapornih zidov v Z aplani, Lanišah itd. N a zahodni stani cerkve so bili ob obzidju še zidovi neke stavbe, velike 6 X 5 m in k atere južna stena je bilo obzidje samo. M orda gre tu za obram bni stolp, kakršne poznam o v M alencah in V ranju. Severno od te stavbe je potekal iz obzidja p ro ti vzhodu še en zid, ki pa je po 5 m uničen. V zidove stavb so bili vkopani srednjeveški skeleti, k ar nam je tudi dokaz, da je stavba iz istega časa kot obzidje. Poleg ostankov arh itek tu re je bila v izkopanih sondah še obilica k era­ m ičnih ostalin. Le-te so bile pom ešane s prazgodovinskim i predm eti, ker je bila stra tig ra fija uničena pri zidavi cerkve in srednjeveških pokopih. K e­ ram ično gradivo lahko razdelim o v dve skupini. P rv a obsega grobo domačo keram iko iz sivo, črno, rjavo ali rdečkasto žgane ilovice, močno pomešane s peskom. N ajveč je fragm entov zgornjih delov loncev (celih posod oziroma profilov ni bilo), ki so im eli nizke vratove z izvihanim i robovi. Preostali fragm enti kažejo na to, da so b ili trebušasto ovalnih oblik. O krašeni so bili z vrezi m etlice, z valovnico, ki je v rezana enojno, ali pa z m etlico v širšem pasu te r redkeje z vbodi topega predm eta. Taki lonci so zaradi prazgodovin­ ske trad icije v obliki in okrasu d a tira n i v 1. in 2. stol. in so dokaz keltske dediščine.1 8 Z bolj ali m anj odstopajočim i oblikam i se pojavljajo skozi vso antiko.1 9 V sklop grobo izdelane keram ike sodijo še skodele polkrožnih oblik z ravnim , včasih poudarjenim dnom in rahlo navznoter uvihanim ali pa ravno odrezanim robom. D elom a so okrašene z vrezi m etlice in valov­ nico (T. 2: 1, 6). Podobni prim eri so znani iz m lajših em onskih plasti,2 0 ki so iz časa M aksim ina T raksa in dalje. H grobim izdelkom sodijo tudi pokrovi posod s širšim i in ožjimi ploščatim i d ržaji starejšega in m lajšega izvora2 1 (T. 2: 4). D rugo skupino sestavljajo fragm enti raznih v rčev ,' vrčkov, amfor, loncev in krožnikov iz prečiščene te r svetlo rdeče in svetlo rum eno žgane gline, ki jih zarad i slabe ohranjenosti in posebnosti domače lokalne izdelave ni mogoče n atančneje opredeliti. T u so zastopani fragm enti krožnikov in skodel v im itaciji terre sigillate in te rre sigillate chiare. M ed njim i je tudi skodelica tip a D rag 24 (T. 1: 4). P rim e r terre sigillate chiare, ki jo je moč datirati, je fragm ent krožnika s koncentričnim i krožci in sodi v K onstan­ tinov čas2 2 (T. 1: 5). Vse keram ično gradivo razen im itacij terre sigillate in te rre sigillate chiare kaže po oblikah in m aterialu izrazit značaj domače lokalne izdelave. Z aradi slabo ohranjenega gradiva te r uničene stratig rafije pa nam ne m ore biti edino m erilo za določanje časovnega okvira naselbine. To nam ne do­ voljuje dejstvo, da je provincialna rim ska keram ika lokalnih centrov sosed­ njih področij še vse prem alo poznana in je ne m oremo proučevati v sklopu povezave z njim i. M ed obilico keram ičnega gradiva je bilo izredno m alo predm etov iz stekla. Tu naj om enim le fragm ent jantarjevo rjav e b arv e rebraste skode­ lice — R ippenschale — z belim i progam i. Takih skodelic poznam o v Sloveniji več in se postavljajo v klavdijsko dobo2 3 (T. 1: 3). Tudi kovinski predm eti so bili zelo redki. Pom em bnejši sta le kolen­ časta fibula z okroglim gum bom iz 3. stol.2 4 (T. 1: 2) te r sam ostrelna fibula s čebulasto glavico iz 3. do 4. stol.2 5 (T. 1: 1). 1 9 E. Bonis, Die kaiserzeitliche K eram ik von Pannonien. Diss. Pann. Il, 2, 1942, T. 1 ; A. Schörgendorfer, Die röm erzeitliche K eram ik der Ostalpenländer (1942) 112—113. 1 0 I. M ikl-Curk, CZN 1, 1965, 75 ss.; A. Schörgendorfer, o. c. 107. 2 0 L. Plesničar-G ec, AV 17, 1966 (1967) 460. 2 1 E. Bonis, o. c. T. 2: 9; A. Schörgendorfer, o. c. 148—150, 167. 2 2 N. Lam boglia, Gli scavi di A lbintim ilium e la chronologia della ceramica rom ana I, 1938—1940. Collezione di m onografie preistoriche ed archeologice 2 (1950) 29—30, 145. 2 3 W. Pfeffer, T. E. Haevernick, Z arten Rippenschalen. Saalburg Jahrbuch 17, 1958, 79 ss. (Drnovo, Ljubljana, B ela cerkev). 2 4 E. P atek, V erbreitung und H erkunft der römischen Fibeltypen in Panonien. Diss. Pann. II, 19, 1942, 149, T. 27: 8. 2 5 E. Patek, o. c. 137, T. 23: 1. P rv i začetki naselbine ozirom a u trd b e na K rižni gori segajo po nave­ denih n ajd b ah že n a začetek 2. stol. ali pa celo še v konec 1. stol. in je naselbina tra ja la tja v 4. stol. Iz teg a sledi, da je b ila naselbina na K rižni gori o bljudena v glavnem skozi vso antiko. Čas njen eg a obstoja pa se po g radivu sklada tud i z naselbino n a U laki.2 6 Po Schm idovem m nenju U laka n i bila u trje n a , verjetno pa je m islil p ri tem le n a an tičn i del naselja, velikih nasipov, ki pripadajo prazgodovinskem u gradišču p a najbrž ni upošteval. K rižna gora pa je bila v n asp ro tju z U lako predvsem utrdba, ker v obm očju obzidja tu d i ni bilo p ro sto ra za večjo naselbino z razvito obrtjo, k ak o r je to bila Ulaka. Vse to pa nam izpričuje, čeprav sta zaenkrat znani le dve nekoliko raziskani naselbini na U laki in K rižni gori, da je bilo to izrazito prehodno področje Loške doline naseljeno v glavnem skozi vso antiko. Seznam antičnih najdb in najdišč a) U trdbe, kašteli, grobovi in drobne najdbe 1. Gradček, n a vrhu je bila utrjena naselbina. Lit.: D nevnik arheološke to­ pografije NMPo, 1964. 2. K rižna gora, n a vrhu obzidje: u trd b e te r zidovi stavb in številne drobne najdbe. Lit.: M. Urleb, Varstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 146. 3. N adleški grič, n a vrhu odkrili rim ski kaštel. Lit.: B. Saria, GMDS 18, 1937 60 in 20, 1939, 118 ss; isti v Jugoslov. istor. časopisu 1, 1935, 745; KLDB 1937, 396. 4. Podcerkev, južno in severno od tod našli rim ske grobove. Lit.: Žmavc, zv. 10, 3. 5. Sm araški vrh, gradišče, verjetno tudi antična utrdba. Lit. : Dnevnik arheol. topografije NMPo, 1964. 6. Snežnik — grad, postavljen je n a tem eljih rim skih stavb. Lit.: Žmavc, Bela k rajin a in N otranjska. 16; Žmavc, zv. 10, 6. 7. S tari trg, po okoliških njivah dobili razne predm ete iz antičnega časa. Lit.: Illyrisches B latt, 1832, N. 8, 31; MMVK 2, 1889; AKK/M 1846. 8. Sv. A ndrej p ri vasi G ornje Poljane, okoli cerkve bila verjetno antična utrdba. Lit.: D nevnik arheološke topografije NMPo, 1964. 9. Šm arata, južno od cerkve sv. M arjete v Š m arati je P ečnik izkopaval rim ske grobove in zidove. L. 1957 pa je tu izkopal tem elje več rim skih stavb NMPo. L it.: J. Pečnik, Izvestja 14, 1904, 188; KLDB 1937, 406; M. Urleb, Varstvo spomenikov 7, 1958-59 (1960) 294. 10. N a hrib u U laka je bila večja rim ska naselbina, kjer so večkrat našli predm ete iz antične dobe. L. 1938 je tu izkopaval W. Schmid. Lit.: Illyrisches B latt 1832, N. 37, 145; A. M üllner, MZK 4, 1878, LX IIIV I; J. Pečnik, Izvestja 4, 1894, 10 ; A. P rem erstein, S. R utar, Röm ische Strassen (1899) 7 ; A. M üllner, Ge­ schichte des Eisens (1909) 52, 54; A. M üllner, A. Puschi, Archeografo Triest. 24, 1902, 26; W. Schmid, GMDS 18, 1937, 17 ss; W. Schmid, K ronika 5, 1938, 57. b) N ajdišča rim skih novcev 11. Koča vas pri Viševku, od tu je dobil novce N arodni m uzej v Ljubljani. Lit.: NM, D nevnik akcesij 13.—27. 5. 1943. 12. Stari trg, po njivah okoli S tarega trg a našli rim ske novce. Lit.: Illyrisches B latt 1830, N. 8, 31. 13. Ulaka, tu so našli rim ske novce, datirane od 1. do 5. stoletja. Lit.: A. M üllner, MZK 4, 1878, LX XX V III; P. Radies, AKK (1862) 3, 8; A tti e memorie 17, 1901, 394; Illyrisches B latt 1844, N. 32, 132. c) N ajdišča napisnih kam nov 14. Lož, našli kam en z napisom (točno najdišče neznano). Lit.: A. Muchar, Norikum 1 (1825) 418. a e W. Schmid, o. c. i rim ska cesta, po dosedanjem m nenju — strad a rom. see. opinione regnante „ m... dom nevna rim ska cesta — strada rom ana ipotetica O u trje n a postojanka — località fortificata ■ stavba — costruzione ® napisni kam ni — pietre con iscrizioni ^ najd b a novcev — reperti di m onete • posam ezne najdbe — reperti singoli ' grobovi — tombe K arta antičnih najdb in cest v Loški dolini C arta di ritrovam enti e delle strade antiche nella valle di Lož 1 5 15. Podcerkev, v cerkvi sv. M artina bil vzidan napisni kam en, danes ga ni več; ohranjena pa sta še dva profilirana kamna, vzidana v južnem (zunanjem) vogalu zvonika. Lit.: A. Milliner, MZK 4, 1878, 88; J. Pečnik, Višnja gora in Lož, 51; Dnevnik arheološke topografije NMPo, 1964; CIL III 3782—3783. Napisni ka­ m en CIL III 3782—3783, izvira iz Podcerkve in ne Starega trga. (A. Prem erstein, S. Rutar, Röm ische Strassen und Befestigungen [1899] 7). 1 6 . Š m a r a t a , N a p i s n i k a m n i , k i j i h j e i z k o p a l P e č n i k t u , so d a n e s v z i d a n i v S n e ž n i š k e m g r a d u , v c e r k v i p a g a n i v e č . L i t . : C I I I S u p p l . 1 0 7 2 4 — 1 0 7 2 6 ; A . P r e m e r s t e i n , S . R u t a r , R ö m i s c h e S t r a s s e n (1 8 9 9 ) 6 ; J . P e č n i k , I z v e s t j a 1 4 , 1 9 0 4 , 8 8 ; V . H o f f i l l e r , B . S a r i a , A l J (1 9 3 8 ) 1 2 3 , 1 2 4 , 1 2 5 . Opis predmetov na tablah T. 1. 1. B ronasta sam ostrelna fibula s čebulasto glavico. M anjkata peresovina in glavica. D. 7,2 cm. Inv. št. 1476. 2. Poškodovana kolenčasta bronasta fibula z okroglo ploščico n a loku. D. 4 cm. Inv. št. 1278. 3. F ragm ent srednjega dela rebraste skodelice (Rippenschale) jantarjevo r ja ­ ve barve z belim i progam i. Vel. 4,5 X 3,2 cm. Inv. št. 1462. 4. F ragm ent zgornjega dela skodelice tip a Drag. 24 — im itacija rdečkaste terre sigillate. Vel. 4,5 X 3,5 cm. Inv. št. 1224. 5. F ragm ent krožnika s koncentričnim i krožci — te rra sigillata chiara. Vel. 9,3 X 5 cm. Inv. št. 1467. 6. Spodnji del skodelice — im itacija rdečkaste terre sigillate. O hranjena viš. 3,5 cm. Inv. št. 1413. 7. F ragm ent krožnika — im itacija te rre sigillate chiare. Vel. 4,3 X 2,5. Inv. št. 1315. 8. F ragm ent krožnika — im itacija te rre sigillate chiare. Vel. 3,8 X 3,1 cm. Inv. št. 1308. T. 2. 1. V fragm entih ohranjena skodela iz slabo prečiščene ilovice, svetlo rjavo žgane. N a zunanji steni so sledovi m etličastega ornam enta. Pr. u. 22 cm, v. 9,4. Inv. š t 1418. 2. F ragm ent krožnika iz fino prečiščene gline in svetlo rdeče barve, glazura je uničena. Vel. 7,5 X 6,4 cm. Inv. št. 1145. 3. F ragm ent plitve skodele iz slabo prečiščene in sivo črno žgane ilovice. Na površju so snopovi m etličastega vreza. Viš. 5,1 cm. Inv. št. 1298. 4. Poškodovan pokrov posode s širšim držajem iz slabo prečiščene sivo rjavo žgane ilovice. O hranjena viš. 4,8 cm Inv. št. 1274. 5. Zgornji del lončka iz slabo prečiščene in sivo žgane ilovice. Pr. u. 8 cm. Inv. št. 1301. 6. F ragm ent plitve skodele iz slabo prečiščene svetlo rjavo žgane ilovice. Na površju so sledovi ravnega in pokončnega m etličastega vreza. Viš. 9,7 cm. Inv. št. 1388. 7. F ragm ent zgornjega dela lonca z izvihanim robom iz slabo prečiščene svetlo rjavo žgane ilovice. Na površju so pasovi vodoravnega in poševnega m etli­ častega vreza te r kanelirana valovnica. Vel. 8,5 X 5,8 cm. Inv. št. 1301. 8. F ragm ent srednjega dela trebušastega lonca iz slabo prečiščene sivo črno žgane ilovice. N a površju so pasovi m etličastega vreza. Vel. 10,5 X 8,9 cm. Inv. št. 1264. 9. F ragm ent zgornjega dela lonca z izvihanim robom iz slabo prečiščene svetlo rjavo žgane ilovice. Pod robom je širša valovnica narejena z m etličastim predm etom . Vel. 6,5 X 6,2 cm. Inv. št. 1402. R I A S S U N T O I l monte Križna gora e dintorni nell’epoca romana Q u e s t o a r t i c o l o s i r e f e r i s c e a l l a L o š k a d o l i n a ( v a l l e d i L o ž ) c o l m o n t e K r i ž n a g o r a , n e l s u d - o v e s t d e l l a S l o v e n i a , p o c o c o n o s c i u t a p e r q u a n t o r i g u a r d a l ’e p o c a r o m a n a , p o i c h é s i a g l i a r c h e o l o g i d i p r o f e s s i o n e c h e i d i l e t t a n t i r a r a m e n t e e s p l o ­ r a r o n o q u e s t a r e g i o n e . J . P e č n i k h a s c a v a t o a Š m a r a t a a l l a f i n e d e l 1 9° s e c o l o sepolcri rom ani, m uniti di lapidi con iscrizioni, riferentisi alla fine del 1° secolo rispettivam ente all’inizio del 2° secolo, nonché m ura romane. Solo gli scavi di W. Schmid sul m onte Ulaka, presso S tari trg, eseguiti nel 1936, furono sistematici. Egli scoperse ruderi di due case e di una fucina, con num erosi oggetti di cera­ mica e di m etallo. Dalle m onete e dai sigillati si presum e che habitato- esisteva già all’epoca di Augusto e che durò fino alla fine del 4° secolo. W. Schmid gli diede il nom e di oppidum ignobile — borgata di cam pagna con una pianta quassi cittadina. Possiamo aggiungere i sondaggi di B. Saria, sulla collina N ad­ lesk! grič nel 1935, che hanno scoperto un castello rom ano — cohors quingenaria — coll’en trata sul lato settentrionale sotto forma di clavicula. A ll’epoca romana appartengono pure gli abitati fortificati sulla collina G radček e Sveti Andrej. Inoltre conosciamo ancora singoli oggetti m inuti (monete, lapidi con iscrizioni), tro v ati per caso in questa regione. Qui passava anche la strada rom ana di secondo ordine che, partendo da Tergeste, attraversava i m onti Javorniki, la Loška dolina accanto alla collina Ulaka e la pianura di Bloke, e raggiungeva Emona. Una strada laterale congiungeva la Loška dolina con Prezid e col fium e Kolpa. Il N otranjski muzej (Museo della Carniolia interiore) di Postojna ha eseguito degli scavi in questa regione. Le fondam enta di due costruzioni più grandi ed alcune m ura (queste ultim e però non perm ettano una classificazione) furono sco­ perte a Š m arata nel 1957. La chiesa di Santa M argherita fu costruita nel medioevo sulle fondam enta di uno dei due stabili. A ltri residui culturali erano scarsi. Gli scavi sul monte K rižna gora, eseguiti negli anni 1961 e 1962 hanno scoperto sulla cima accanto al castelliere preistorico le m ura di cinta di una fortificazione rom ana, doppie sui lati settentrionale e orientale, e le fondam enta di un posto di guardia. La ceram ica com prende ceram ica rozza di fattura locale (vasi, scodelle, coperchi) e cocci di anfore, brocche, scodelle e piatti, fabbricati con argilla migliore, chiaro rossa e gialla (imitazioni di te rra sigillata e di terra sigillata chiara), provenienti dal 2° rispettivam ente 4° secolo. F ra gli scarsi oggetì di metallo hanno maggiore im portanza due fibule del 3° e 4° secolo. Un fram m ento di una scodella scannellata (Rippenschale) dell’era di Claudio è im portante per la determ inazione dell’epoca. I prim i inizii dell’abitato, rispettivam ente delle fortificazioni, sul monte K rižna gora, risalgono al principio del 2° secolo o perfino alla fine del 1° secolo. L’ abitato persisteva ancora nel 4° secolo. Il m ateriale della K rižna gora risale allo stesso periodo della collina Ulaka. Tutto questo prova, sebbene conosciamo soltanto le poche località su surriferi, che la regione della Loška dolina, spiccata- m ente di transito, fu popolata durante tu tta l’epoca romana. T. 1 K rižna gora. 1—9 glina — argilla. 1 — 1/4, 2—9 — 1/2