0 s p i s j i. (Konec.) Ako je učitelj dosedaj po ti versti svoje učence napeljeval posneraati dobre zglede in oblike, ter tako položil spisju dober temelj, velja od sedaj naprej pokazati, ali je učitelj pri tem prav in pravilno postopal. Vsaj je sploh znano, da je spisje žetev dosedanje setve. Tudi tukaj more učitelj snov za spise iz berilnih vaj in splošnega nauka jemati. Ako se ona posnema in jemlje iz berilnih vaj, je dobro, dotično ber. vajo z učenci večkrat prav prebrati, in potem jo precej na pamet zapisati. Namesto branja, more se tudi le pripovedovati. — Sploh podaja ^berilo" tudi na tej stopinji učitelju obilno prilike za premembo spisov v tem, da mnogoverstne stavke spreminjajo; da vezano besedo v prosto prestavljajo; da popisujejo reči v podobi pisma; da prestavljajo berilno vajo iz pogovorne oblike v pripovedovalno; pripovedovalno v pogovorno; da zapisujejo pomen prilike; da narejajo prilike na podlagi primerjevanja dveb berilnih vaj, ali da združujejo dve ali več vaj i. t. d. Vendar naj se pa vsi taki in enaki spisi ne spisujejo vsi po enem kopitu, ampak učencem naj se daje prosta volja, da sestavljajo stavke i. t. d. Tako naj n. pr. 21. ber. vajo BDrago zeljice" prestavijo iz pogovorne oblike v pripovedovalno, ali naj jo predelajo tako, da rečejo namesto ndve dekli", dva učenca I. in I. sta šla skupaj iz šole domu, oba sta imela enako težki nalogi izdelati, i. t. d. Ali drugikrat naj rečejo ndva bolnika". I. pravi, da mu angelj donaša tolažbo i. t. d. — 120. ber. vaja jekaj primerna, da se prestavi v dvogovor; 121. v obliki pisma i. t. d. Učitelj naj pa učence napeljuje, da na tej stopinji izdelujejo take in enake naloge bolj sami, brez posebne njegove pomoči. — Naj več gradiva za spisovanje spisov nahaja pa učitelj v realnem poduku. Zato naj učenci na tej stopinji pri drugi priliki zapisujejo vse, kar je učitelj pervikrat iz te ali une stroke na pr. iz Bzemljepisja" pripovedoval, ali kar jepri prirodopisnem nauku popisoval, pri naravoslovju razvijal, ali pri zgodovini predstavljal. Na ta način učenci vse nekako lepo ponavljajo, ter imajo najlepšo priliko, da pokažejo, kako so stvar razumeli in koliko in kako si to in uno zapomnili. Pa tudi učitelju so potem taki spisni zvezki — zercalo njegove delavnosti. Se ve, da se ne more in ne sme od učencev na tej stopinji zahtevati tako, da bi že izgledne sestavke izdelovali, vendar nekaj pa že lahko store, ako so si učitelj in učenci za to dostojno prizadevali. Kjer le preveč manjka spisom učencev, je to znamenje, da je bilo pomanjkljivo tudi podučevanje, kjer je pa to pomanjkljivo, tam manjka — učitelja! Kdor se s tem hoče izgovoriti, da so njegovi učenci za take in enake spise še premladi, podpiše si sam ubožni list. — Spisovanje gospodarskib listov naj se takim vajam vverstuje, vendar prenagliti se ali zakasniti v tem, bi ne bilo na pravem mestu. Nevednost in nerodnost nekterih že odrastlih je dostikrat le šola zakrivila! G.< ¦