Huda bitka na vseh Svetni* kov dan na Dobrdolski pla- noti. Z italijanskega bojiščs 6. nov. Dobrdolska planota je pegin italijanske vojske. SfraSna borba, ki se bije na Dobrdolski planoti in pri Gorici, presega vse srditosti dosedanje svetovne Tojske. To trdimo vojaki, ki smo se ndeležili groznih borb v Baigiji pri zavzetju Antverpna, v Scbiji in na Rusfro-Poljskem, in to pravijo tudi višji častniki in vojni strakovnjaki. Naklep Laha ie bil, da mora priti na Vseh Svetnikov dan v Trst Zato so kakor poprej že več dni poskusili predreti našo bojno črto. Grozni so bili dnevi na tem bojišču. Mrzla burja z »rzlim Tedkim dežjem je razsajala že več «lni. Visoko gori nad nami je plaval italijanski letalec, poizvedujoč po naših postojankah. Metal je bombe, naši obrambni topovi so ga preganjali. Streli so se križali, enkrat z južne, enkrat s severne itrani, t*k». tle je kjt«iu vs* nebo prepre- že o z rdedmi meglirami ekaplozij. Puka pred naim, za na oi, nad narn:, na levi in na desni. Zemlja se trese, čl ,veku ziastaja sapa ia zdi se rao, da se svet podira, da se ^emlja odpira in požira vasa hribe in doline, reSie in morje. HujJega ognja menda v pekla ni, kakor je tu na Do.brdolski planoti zadnjih 14 • ni. Spominjam se na danescleio Vaoh Svetnikov dan, ko smo steli v hudi bitki. P-dlo je od ene stotnije več mož, med nj rai je padel tudi naš poročnik. Pri pogrebu so mu zapeli vojaki pesem: »Kje dorn je moj<? Ta pesein je vsakega pretresla. Tako danes iz ttaoierih grobov, ker počivajousod tujo grudo iunaki, ki so padli na raznih bojiščih kličejo: >Kje dom je moj< ? Marsikatera sestra svojemu brstu m žena svojemu moža bi danes rada položila na grob cvetIsčni ver.če , pa žalibog to ni mogoče. Vsak izraed ua*, ki stojimo Lu na boiiščj, se lahko vpraša; »Kje dom je rnoj?« Mnogoteri pade in nanjegovo rae to pride drugi in tretji, č; trti — brez konca ia krajtt. Rekel sein, da marsikateri pade. Da, res je! Dobrdolska planota j-; že marsikatero nilado živIjenje ?;gasnila, a Dcbrdolska planoia je za italijansko vojsko prava klavnica, najmani v desetkrat večji meri kakor za naše vojake. Joj, koliko jih je te dni padlo in jih še pada. In lam ležijo nc^okopani, taia ob nažih žrCnih ograjah. Naš ogenj vse pokonča in vrže na tla. Eden pade, pride drugi, ki hoče preko mrtveca, a Se on pade na krvavega brata. Pridrvi cela vrsta. StreJjanje \z naših strojnib pušk in naše pehote jim zastavi pot. To je prava ž«tev italijanskih vojakov. Pade pr«a, pade druga, tretja in četrta vrsta. Pade na tisoče mož in mladenič-iv. Ko vsi obnemorejo, se od- zadaj z«pet oglasijo topovi, ki naznanjajo, da oe borba moža z inožem koačuje. To je strašno! To jč slika, katere človeška roka ne mora popisati. Le srce vse to občuti, ki pa ne more povedati. * Mi se mnogokrat vprašamo, zakaj, zakaj toliko žrtev na oltar izdsjalstva. In vest nam nn to vprašanje odgovarja: Iz^ajica je hujši od ubijalca. Sedaj pa še izdajalstvb Italije maščuje in pokončuje silne množice cvetočih italijanskih mož in mladeničev. Izdajalec nima mirne vesti. Judež Iškarjot se je obesil in tako fklenil svoje grešn* življenje, z naglo smrtjo. Italijansko izdajalstvo pa pokončujeaio mi; in britko maščujema pravico. Lab nam je hotel poteptati in ukrasti naše lepe sloyenske pokrajine, našo sinjo Adrijo, Goriško in krško Istro. Kraška planota se trese, hrib in plan ječita pod jftklenimi udarci gorečih izstrelko?, grom udarja, morilno orožje žvenkeie, a naš vojak kljubuje usodi, kljubuje ognju ia odbija napade sovraž nika s tako silo, da ječi cela Italija pod udarc obrambe naše Dobirdolske planote. N^ša Dobrdolska planota bo pcgin LahDV, kakor so bili mogočni slovaški Karpati pogin ruske orjaške vojske Saj po grozni strašai nevihti navadno zasije ispo solnce, solnce miru in sreče, ki bo prineslo nam zmago in srečni svobodni razvitek na naši slovenski zemlji pod žezlom habsburške cesarske hiše. — P Horvat, topničar pri 30'5 cm možnarjih, doma od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji.