fssročisitia listu: Osto leto . . K u Pol leta . . četrt leta .
w
10*— 5*— 2'SO L—
Mesečno . .
*«ma|- A.vstrl?e j ==**
€elo leto . L K IS*—
Fe*ffl«ae éicvlllc® n 10 vinarjev. ::
STRAŽA
se rač«si|o po 12 vinarje? ®d Oređns petitvrste : pH večlaK^ah omaailih velik :::	psgusfc
ishaja v pea-deljak m petek popolisi
Rokopisi se ne vračajo.
Sorel&a
ki upravnišfvoz Maribor ulica S. =3 Telefon St. 113.
uredništvom se naore govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Položaj na severu in jugu nespremenjen.
V Karpatih ni bilo bojev. — V zahodni Galiciji Rusi brez uspeha napadali. — Ruski poizkus, prekoračiti Nido, se ponesrečil — Na severnem Rusko-Poljskem položaj nespremenjen. — Pri Trebinju ob črnogorski meji kratek artilerijski boj. — Rusi poročajo o velikih
zmagah proti Turkom.
Cast, komur čast.
Tz vseh vojskujočih se držav prihajajo glasovi, da armade občutijo pomanjkanje častnikov. Posebno Anglija in Rusija trpita izvanredno hudo na., tem nedostatku. Anglija ne ve, odkod bi vzela častnike za izobrazbo svojih rezervnih čet, Rusija isi pomaga s tem, da imenuje podčafetnike za častnike, kar, ne povzroča v Rusiji nobenih pomislekov, ker se tudi že v mirovnem Času del častništva na ta način sestavlja.
Pri nas v Avstriji se, hvala, Bogu, ne moremo pritoževati čez pomanjkanje častništva. Vse verzeli, ki nastanejo med aktivnimi častniki s smrtjo1, mnjenjem, boleznijo ali službeno uporabo izven bojišča, izpolnijo takoj naši mnogoštevilni rezervni Častniki. In izpolnijo jih izborno! Z nenavadnim notranjim zadovoljstvom je pozdravila vsa Avstrija cesarjevo povelje, v katerem tudi cesar imenuje zadržanje neaktivnih častnikov, kakor ga imenuje vse prebivalstvo, izborno. Povelje se glasi: „iVsled izbornega zadržanja neaktivnih č a s ti n i k o v v sedanji vojski odredim, da, se odlikujejo tisti neaktivni častniki, vojaški, mornariški in domobranski vojaški duhovniki in uradniki, M so bili dne 2. decembra, 1. 1908 že imenovani za častnike (uradnike) in se sedaj nahajajo v vojaški službi, z vojaškim jubilejnim križcem.“
Kakor nas veseli vsaka beseda iz ust .našega cesarja in njegovih vojaških dostojanstvenikov, s katero proslavljajo junaštvo in hrabrost našega moštva, tako nas veseli tudi pohvala, katera je izrečena na tako slovesen način našemu rezervnemu častništvu. Da je aktiven častnik hraber, junaški, izboren v svojem zadržanju, to je njegov poklic, za to je vzgojen, in od države vzdržan. Da pa je neaktiven častnik izboren, to pa ,ni samo njegova domoljubna dolžnost, ampak ob enem tudi izraz moralnih in družabnih vrlin, id krasijo vse sloje posameznih avstrijskih narodov. Z visoko pohvalo, ki so jo dobili rezervni častniki od .presvetlega cesarja, so počaščeni ob enem tudi vsi stanovi vsakega avstrijskega naroda, katerim je s tem izrečeno od najvišje strani, da so jim doae®-l.jubne dolžnosti isvete, da vidijo v njih svojih ideal.
Mstnjsto-rasko bojišče.
Maribor, 11. januarja.
Na severnem Rusko-Poljskem, kjer ima Hindenburg zbrano veliko število vojaštva, se Nemci nadčloveško trudijo, da bi prišli naprej in do Varšave. Zdi se, kakor da bi hoteli tukaj izzvati odločilen boj, čeprav še ne v najbližjem času.
Na južnem Rusko-Poljskem so dobili Rusi očividno ojačenja in se pripravljajo za napadalno prodiranje. Tudi strelivlai jim ne zmanjkuje več. Prvi poizkus, prekoračiti reko Nido, se je Rusom ponesrečil.
Tudi v zahodni Galiciji vse kaže na lo, da bodo Rusi začeli s krepkim napadanjem. Na vsak način hočejo razbremeniti one svoje čete, ki stoje pri Varšavi v tako slabem položaju.
v Karpatih je trenotno mir, vendar bodo Rusi brezdvomno zopet začeli krepkeje napadati, da bodo podpirali svoje prodiranje v zahodni Galiciji.
V	Beskidih Rusi poraženi.
Dunaj, 8. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:.
Splošen položaj je nespremenjen; daljših bojev ni.
V; Izhodnih Beskidih so naše čete odbile napad močnih ruskih čet na izhodni strani mesteca Czerem-ka. Naš protinapad je vrgel ruske čete daleč nazaj. Pri tem smo ujeli 400 Rusov in uplenili 3 strojne puške. (Beskidi so del Karpatov v izhodnem delu Ogrske. Komitat Zemplen je na primer v Beskidih.)
Ruske strojne puške na cerkvenem zvoniku.
Dunaj, 9. januarja.
V	zahodni .Galiciji, kjer si 'sovražnika stojitai v najbližji oddaljenosti drug proti drugemu, je bil včeraj sovražni ponočni napad pri Zakliczynu odbit.
Severno od reke Visle se boj naše in ruske artilerije nadaljuje.
Naši so včeraj neko cerkev na Rusko-Poljskem razstrelili, ker so imeli Rusi na cerkvenem stolpu razpostavljene strojne puške.
V	južni Bukovini in v Karpatih se vršijo manjše prasKe.
Bitka pri Varšavi.
Kodanj, 8. januarja.
Vojaški sotrudnik kodanjskega lista „Nya Dag-ligt“ piše o bitki pri Varšavi sledeče: cz ruskega vojaškega poročila je posneti, da Nemci glede težke artilerije in bomb nadkriljujejo Ruse. Ni tedaj prav nobenega povoda dvomiti o napredovanju Hindenburgo-vih napadov. Tudi oblasti v Varšavi in tamošnje prebivalstvo je istega mnenja. Le samo angleški vojni poročevalci v Petrogradu so glede Vojnega položaja, mnenja, da se gre le za bitke zadnjih straž, ki imajo namen, da krijejo umikanje ruske armade.
Angleški poročevalci, ki se nahajajo' v Varšavi sami, so pa bolje poučeni. V ruski armadi, tako pišejo, vlada veliko pomanjkanje častnikov in izurjenega moštva. Po Številu še vedno nadkriljujejo avstrijsko-nemško armado. Da odpomorejo pomanjkanju častnikov, kar je že tudi ruski car priznal, so imenovali, kakor se poroča iz bolgarskih virov, 11.000 ruskih dijakov, ki so jih le za silo izvežbali v vojaških vedah, za praporščak*.
Obroč pred Varšavo.
Stockholm, 8. januarja.
Listu „Stockholmer Tagblatt“ se poroča s bojišča na Poljskem: Obroč nemške armade je že sklenjen blizu Varšave, tako da-morajo presenečeni Rusi radi naglega nemškega prodiranja z največjo naglico k Svoji armadi pri Varšavi pritegniti novih ojačenj, alko hočejo preprečiti padec Varšave, Ojačitev ruske bojne sile pri Varšavi pa je tem težavnejša, ker so Rusi zadnji Čas poslali močne oddelke na pomoč svojim četam v Karpatih. Ob enem pa je morala Rusija » ostati dokaj svojih evropskih čet na kavkaško bojišče, kjer so ruske postojanke vsled turškega prodiranja v nemali nevarnosti.
Važnost nemškega prodiranja proti Varšavi.
Kodanj, 8. januarja.
Po poročilih iz. Petrograda so Nemci južno od železniške proge, ki se nahaja med krajema Bolimov in Mindniewice. izdatno prodrli proti Wšavi. Napadalno prodiranje Nemcev na tej črti je najkrepkejše. Ne samo po dnevu, ampak tudi po noči se vrše boji.
Listu „Times“ se poroča iz Varšave, da ruski vojaški krogi vsled tega pripisujejo nemškemu prodiranju proti Varšavi tako veliko važnost, ker so mnenja, aa je usoda Varšave v neposredni zvezi z usodo Krakova. Ako bi se ne moglo prisiliti Nemcev u-
staviti prodiranje proti Varšavi, bi to na duševno razpoloženje avstrijske armade zelo uplivalo in potem bi ne bilo misliti na zavzetje Krakova.
Pred važnimi dogodki na Rusko-Poljskem.
London, 8. januarja
O bojih na Poljskem poroča iz Varšave londonski list „Daily Telegraph“ sledeče:
Položaj ob rekah Bzura in Rawka jni prav nič pojasnjen. Bilo bi prezgodaj, če bi se že sedaj hotelo računati z umikanjem nemških armad. Nasprotno, v tukajšnjih vojaških krogih so mnenja, da utegnejo v najkrajšem času napraviti nemške čete silen sunek na rusko obrambno črto. Glede točke, kjer bi se imelo vršiti novo nemško napadalno prodiranje, še dose-oaj ni nič znanega. To strokovnjaško mnenje utrjuje dejstvo, da so zbrali Nemci zadaj za bojno črto velikansko množino artilerije. Ne gre se namreč za lahko artilerijo, marveč za topove najtežjega kalibra. In trdi se celo, da so spravili Nemci proti reki Rawki večje število 42 cm, topov. Boje v smeri proti Socha-čevu se splošno smatra kot navidezne, ki imajo namen, prikriti napadalno prodiranje Nemcev na kakem drugem delu bojne črte.
Husi so svoj Božič mirno obhajali.
Iz avstrijskega časnikarskega stana se z dne 7. januarja poroča: Rusi so včeraj svoj božični večer lahko v miru obhajali, med tem, ko so naše Čete na sveto noč bile v srditih bojih z Rusi. Gosta megla je namreč včeraj preprečila napadanje ruskih postojank po avstrijskih četah. Posamezni streli, ki so se oddajali v svrho signalov in znamenj za alarm, so edini motili rusko božično veselje.
Ročne granate — najgroznejše orožje.
Geneva, 8. januarja.
List „Nowoje Wremja“ piše o bojih ob reki Bzuri sledeče : Borba ob reki Bzuri prekaša glede silovitosti še celo boje v Flandriji. Nasprotnika se borita za vsako pedi zemlje. Ponekod loči sprednje ruske strelske jarke od nemških le komaj kakih 30 metrov široka reka. Najvažnejše orožje v tej grozni borbi so ročne granate.
Uradno nemško poročilo z izhodnega bojišča.
Berolin, 8. januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča: Na izhodu je vladalo neugodno vreme. Na iz*hodno-pruski meji in v Severni Poljski ni bilo nobene spremembe. Ishodno od reke Rawke so napadi Nemcev napredovali. Ujetih je bilo 1600 Rusov in zaplenjenih 5 strojnih pušk. Na izhodnem bregu reke Piliće so se vršL li le artilerijski boji.
Äfstrpö-srteo bojišče.
Maribor, 11. januarja.
Na južnem bojišču se Še vedno vršijo priprave. Le v Hercegovini ob črnogorski meji se spopadajo naše in Črnogorske čete.
Brezuspešen črnogorski napad.
Dunaj, 8. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Na južnem bojišču s,e je sovražniku ponočni napad na naše prednje straže pri Antovcu popolnoma ponesrečil. (Antovac je malo hercegovinsko mesto, ju-žnoizhodno od Mostarja ob črnogorski meji.)
Ruska ladja se na Donavi potopila.
Budimpešta, 8. januarja.
List „Pesti Napio“ poroča: Ruski parnik, ki je vozil po Donavi vojne potrebščine za Srbijo, se je potopiì. Dele razbite ladje je prebivalstvo ob’ Donavi potegnilo na breg.
NemšMmosfco bojišče.
Maribor, 11. januarja.
Na belgijsko-francoskem bojišču se je zopet pričelo precej, živahno gibanje. V Gornji Alzaciji se vrše neprestani boji. Nemcem se je dne 8. januarja posrečilo zavzeti važno postojanko Steinbach. Francozi so morali zapustiti spodnje Vogeze. |V središču bojne-črte v Argonnih se vrše istotako neprestani boji-Nemci so dosegli tudi tukaj nekoliko uspehov. Boji v Flandriji so se zopet pričeli z novo srditostjo. Na celi bojni črti od morske obali do švicarske meje pa vladajo tako slabe vremenske razmere, da tačas ni misliti na večja podjetja, kajti ranjenci pravijo, da stoji voda v strelskih jarkih, v katere sta zakopani obe armadi, do 30 cm na visoko, tako da mora vojaštvo po cele dni stati do kolero'v vodi. Pri Chalonsu, na sredini bojne črte, zbirajo Francozi veliko množino vojaštva z očividnim namenom, pritisniti na nemško središče med Reimsom in Verdunom s tako silo, da bi se moralo umakniti na desni breg reke Aisne, kar bi zvezo med nemškim središčem in desnim krilom zelo ogroževalo. Po francoskih navedbah šteje francoska rezervna armada 500.000 mož, s katerimi namerava Joffre udajriti na ono točko, nemške bojne črte, ki se mu bo zdela, da je najslabeje zavarovana,'kar bi po njegovem mnenju odločilno in hitro spremenilo ves položaj. Sedež francoskega vojnega ministrstva se je zopet premestil iz Bordoja nazaj iv. Pariz.
Uradno nemško poročilo.
Berolin, 8. januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:	Trajne
deževje spreminja ozemlje v Flandriji vedno bolj v močvirje, tako da so vojna podvzetja zelo ovirana. Izhodno od Reimsa so dane» po noči poskusili Francozi iztrgati Nemcem prednji strelski jarek. V protinapadu, katerega so nemške čete takoj napravile, so bili Francozi vrženi nazaj v svoje postojanke in se izgubili 50 ujetnikov. V sredini in v izhodnem delu gorovja Argonnen so nemške čete zopet napredovale. Ponočni francoski napad na nemške postojanke pri kraju Buchenkopf, južno od mesta Diedolshausen (v Vogezih) je bil odbit. Ponovne francoske napad« »a, višino zahodno od Sennheima je nemška artilerija odbila. Nemci so ujeli 2 častnika in 100 mož. Za kraj Ober-Burnhaiupt, južno od Sennheima, se še bijejo ta Čas boji.
Uspešni prodiralni poskus.
Amsterdam, 8. januarja.
O	francosldh poskusih, prodreti v Gornji Alzaciji, piše list „Allgemeines Amsterdamer Handsla-blatt“ sledeče: Glavna točka, kjer bi mogli Francozi z uspehom prodreti, ni pri Mühlhausenu, amp afe v severni Franciji, skozi Luksemburško. Tam se nahaja točka, kjer more pasti odločitev, če prodrejo Nemci ali Francozi; zakaj obkoljevalno gibanje ob moi-siri obali ali v Gornji Alzaciji ne more biti nikoli tako odločilnega pomena, da bi bila ogrožena združitev, ali pa umikanje nemške armade.q
Francija odklanja japonsko pomoč.
Pariz, 8. januarja.
Pariški list „Journal des Debats“ se protivi zelo ostro zoper misel na japonsko pomoč ter izjavlja, da je nepotrebna, ioer morejo premagati zavezniM svoje sovražnike brez japonske pomoči. Jasno je, da bi se moralo drago plačati posredovanje Japonske. Najetje plačanih vojakov in plačane pomoči je imelo še vselej grozna razočaranja za posledico. Misel, da ui se morala japonska pomoč kupiti z odstopom Indo-Kitajskega, se mora kratkomalo odkloniti. V slučaju, če hi bile take žrtve potrebne, ni Francijh, za to tukaj, da bi jih morala doprinašati. Francija je doprinesla dosti žrtev in jih inora še dosti doprinašati, ne da bi morala žrtvovati celo preSmorsko državo. Vsi Francozi morajo to razumeti in se po tem ravnati. — Slično piše tudi list „Eclair“, ki povdarja, da se še mora računati s čustvi severoameriških Združenih držav in angleških prekmorskih naselbin, Ü do sedaj niso priznale enakopravnosti žoltega ljudskega plemena z belokožci. V slučaju, če bi poslala laponska svoje vojaštvo na evropska bojišča, bi se ne moglo zabraniti naseljevanje rumenokožcev v Kanadi, v Avstraliji in v Angleški Kolumbiji.
Dosedanje izgube Francozov.
Berolin, 7. januarja.
..Kreuzzeitung“ se poroča iz mesta Bruselj: V uradnih francoskih krogih se navaja, daj znašajo celokupne izgube Francozov oči dne 4. avgusta do dne
20.	decembra skoraj eden milijon mrtvih, ranjenih in ujetih, med temi 20.000 častnikov.
Ne itioriu.
Francosko vojno brodovje v Adriji -nima, opirališča.
Geneva, 8. januarja.
List „Journal de Geneve“ piše v nekem članku, Ha francosko brodovje radi tega ne doseže v Adriji
večjih uspehov, ker mu manjka kakega dobrega opirali šča. Poleg tega pa mora, ker se Crnagora udeležuje vojske, čuvati njeno obrežje in uplivati na obrežno prebivalstvo Crnegore, da ne izgubi vojskinega poguma. Francosko brodovje je torej iz teh vzrokov že ob pričetku vojske bilo prisiljeno, križariti v Adriji, a ji je bil obstanek tam zelo otežkočen, ker nx i-melo nobenega opirališča, kjer bi se lahko ladje popravljale, napolnjevale s premogom in drugimi potrebščinami.	, -
Želja Francozov in Angležev p» zavzetju Kotora je le prazen sen in je sedaj po večmesečnem kri-žarenju dobilo francosko-apglešlco brodovje utis, da je nemogoče se polastiti tè važne avstrijske postojanke. Zmagoviti odpor te trdnjave je Frapcoze in Anglež« zelo presenetil. Splošno je vladalo mnenje, da se Kotor radi Lovčena, odkoder se mesto in boka lahko napada, nq bo mogel držati. A obstreljevanje iz Lovčena se je izjalovilo in ni imelo dosedaj nobenega uspeha, tako da se je za zimski čas sploh moralo ustaviti. Ker Francozom primanjkuje opirališča za svoje ladje, je Mo fr-ancosto-angleško brodovje izpostavljeno vednim napadom avstrijsKih torpednih in podmorskih čolnov.
List opozarja na to na napad Čolna „U XII“ m pravi, čfa, je ta napad izzval posebno presenečenje. Število tega podmorskega čolna ’svedoči, da ima Avstrija že celo vrsto novih podmorskih čolnov. Dozdaj se niti vedelo ni, da so čolni št, 7 do 12 gotovi, ker se je reklo, da bodo isti še le 1. 1015 stopili v službo-
Vprašanje je, ali ne bo moral francoski admiral svojega načrta spremeniti in 'tsvoje brodovje odtegniti iz Adrije!
Tnrčija-Msp-Anglija-
Francija.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 8. januarja.
Turški glavni stan poroča: Turške čete, ki s« vojskujejo v perzijski pokrajini Azerbeidžar, so zar sedle mesto Kotor. Sovražnik je zapustil bližnjo ozemlje in se je umaknil v okolico mesto Salmos in Oboi. Med ruskimi žrtvami, ki so padle v bojih pri 'Mian-doabu (pri Urmia-jezeru), se nahaja tudi c »rje v pribočnik iu konzul v Saučbulaku, Aleksander.
Tisrški nasvet.
Iz Carigrada je, došlo dne 8. januarja sledeče uradno poročilo-: List „Tanin“ razmotri.va sedanji položaj na Balkanu, bolgarske in grške želj® in načr-t«, kakor tudi odnošaje med Srbijo in! Grčijo ter pride do zaključka, da bi bil najboljši pripomočel za u-reditev balkanskega vprašanja, iato bi s® Srbija ktt taka odpravila. Srbija je, namreč kriva vseh zmešnjav na Balkanu.
Zopetni poraz Basov v Perziji.
Carigrad, 8. januarja.
V	pokrajini Aserbeidžan se boreča turška armada je, Kakor pravi neurallno poročilo, po zajvzetju mesta Nidan-Duabi v okolici mesta Saucbulai, ki je že tudi zasedeno po Turkih, dosegla velik uspeh nad Rusi. Več stotin kozakov «o Turki pognali v Urmia-jezero. Turki so dobili v roke več ruskih topov in 8 strojnih pušk.
Mesto Nidajii-Duabi leži na izhodni strani velikega Urmia-jezera. Ta novejši poraz Rusov svedoči, da se Rusi res morajo umikati iz Perzije.
Poraz Turkov na Kavkazu.
Berolin, 9. januarja.
' Berolinski list „Politiken“ objavlja sledeča tri uradna } oročila ruskega generalnega štaba z dne 5. januarja:
V	trdovratnem boju so bili iTurki v soboto pri Ardaghanu popolnoma poraženi. Ruske čete so zasedle mesto Ardaghan in zasledujejo bežeče Turke.
Bitfea pri S ary ka mišu je bila ugodna za rusko armado. V nedeljo so ruske čete ob jutranjem svitu na,padle Ardaghan ih proti večeru so bili Turki po srditem boju pregnani iz okopov, pri Čemur so imeli težke izgube.
Včeraj zvečer so ruske čete popolnoma premagale Turke. Ruska armada je porazila Uva turška armadna zbora, od Katerih je bil eden, na čelu mu kopni poveljnik in trije divizijski poveljniki, ; popolnoma ujet. Nekatere manjše turške oddelke, katerim se je »osrečilo uteči, zasledujejo ruske čete.
Rusija snubi Italijo.
Milan, 8. januarja.
Petrograjski dopisnik lista „Corriere della Sera“ je imel pogovor z ruskim zunanjim ministrom Sar sonovim. Minister se je izrazil, da ima veliko spoštovanje do Italije, a da je pričakoval od nje živahnejše in odločnejše politike. Ita(lija ima svoje koristi iskati ob strani Rusije. Sovražniki Italije so tudi ruski sovražniki. Rusija je pričakovala, da bodo Italijani Valono zopet' zasedli, a zakaj se je poleg italijanske razobesila tudi albanska zastava? Albanija za nas ne obstaja več. Del javnega mnenja v Rusiji je prepričan, da je Italija popolnoma pod nemškim uplivom. Sasonov pa ima drugačno mnenje o Italiji in njeni diplomaciji; previsoko jo čisla, nego bi mogel verjeti,
da Italija ravna tato, kot ji Nemci svetujejo. S tem, da je Nemčija poslala Bülowa za poslanika v Rim, je pokazala, da bi rada omogočila,, kar je sedaj nemogoče. Sasonojv konečno zatrjuje, ila sta Nemčija in Avstrija med balkanske narode vedno sejala -prepir in sovraštvo.
Trosporazum In Vatikan.
Monatovo, 8. junija.
Monakovski list jMünchen-Augsburger Abendzeitung“ objavlja važen pogovor svojega rimskega poročevalca s sodelovalnem kardi n alani rž avnega tajnika Gaspari-ja. Pogovor vsebuje med drugim tudi sledeče: „Francosko prijateljstvo fcardinala-državne-ga tajnika obstoja le v časopisju, ki noče priznati, da cerkvena politika cesarja Viljema,, ki je bila nad vse modra, prinaša sedaj obilo sadu. Velika, nehvaležnost bi bila, če bi Vatikan sedaj ne bi hotel priznati dejstva, da se je cesar Viljem dosedaj strogo ogibal še vsakega proticerkvenega postopanja. © posebnim zadovoljstvom navdaja Vatikan, da je proticerkveni francoski vladni sistem dogospodaril in se odločil poslati odposlanca na pot V Canosso. Od francoske vlade se bo francoski narod vedno bolj odtujeval in za nas ni več nobenega dvoma, dal bo vihar pobral s površja one može, ki spravljajo francoski narod na brezverska 'kriva pota in so vojsko do skrajnosti zanetili. Vatikan bi storil zelo veliko neprevidnost, če bi pomagal iz zagate onim vladam, ki iso mu v mirnem č:a,su nasprotovale, sedaj v vojskinem Času pa klečeplazijo pred njim. Isto velja tudi o Rusiji in Angliji. Postali bi lažnjivci, če bi ne gojili najprisrčnej-še želje, da bi se Poljaki in drugi katoličani v Rusiji rešili iz duševnega jarma in trinoškega zatiranja ter bi se jim dale človečanske politične pravice.“
Katoličani v Italiji za nevtralnost.
Frankobrod, 8. januarja.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Rima:	Vodi-
telj Katoliškega gibanja ;v Italiji, grof della Torre, je govoril na shodu voditeljev katoliških organizacij. V svejem govoru je grof della Torre povdarjal, Ha mora Italija še tudi nadalje ohraniti svojo nevtralnost, katero se sme opustiti le tedaj, ato bi bila čast in dostojnost italijanske narodnosti V nevarnosti.
Vladarice naj posredujejo za mir.
Nizozemska kraljica Viljemina jej odposlala vlar daricam Nemčije, Anglije, Rusije in Belgije jednako se glaseča pisma, v katerih jih prosi, naj uplivajo na svoje soproge, da napravijo kmalu konec svetovni vojski in sklenejo mir, ki si ga toliko želi človeštvo.
Italijani kregajo Grke.
Rim, 8. januarja.
Pred Dračem se je pojavila grška bojna ladja. Ta vest je vzbudila v Rimu splošno ogorčenost. Listi pišejo, da Grčija nima pravice se vmešavati v albanske sadove. „Giornale d’Italia“ izj'avlja, da je bila Grčija z zaseden jem Severnega Epira itak dovolj edškodovana in da odslej nima v Albaniji ničesar več iskati.
Nabori v Rumuniji.
Dunaj, 8. januarja-
Rumunsko poslaništvo pa Dunaju razglaša: Vsi moški, ki so bili pri naborih 1909 do 1915 proglar šeni za nesposobne, naj se od 17. do 26. januarja t„
1.	oglasijo k naboru pri nabornih komisijah svojega domačega kraja, kjer so bili vojaške službe oprošče-
ni.	V slučaju, da se kdo ne oglasi, se ga bode kar brez nabora proglasilo sposobnim in se ga uvrstilo v armado.
Zakaj to?
Dunaj, 8. januarja.
Iz Bukarešte se brzojavlja: Ob priliki rumun-skih božičnih praznikov so izročili učencem, , M so' odhajali na počitnice, pisma na stariše, v katerih se jih opozarja, naj svojih otrok ne pošljejo poprej na-sfajj v mesto, dokler ne dobe tozadevnega obvestila od šolskega ravnateljstva. Komisija je pregledala šole, ki bi se naj preustrojile v vojaške bolnišnice.
Komatije v Albaniji vedno večje.
Rim, 8. januarja.
Ko so odhajali na italijansko -vojno ladjo „Patrie“ pred Dračem podaniki raznih evropskih držav, nista hotela zapustiti mesto Drač avstrijski in bolgarski poslanik v Draču. Ker so mnenja, da je pozivaj admiral vojne ladje „Patrie“ vse evropske zastopnike, da se naj podajo na italijanske ladje, se veliko govori o tem, da se pozivu nista odzvala omenjena poslanika. Vzrok je baje ta, ker sta si svesta, da bodo ustaši ž njima lepo ravnali.
V italijansBi zbornici se je govorilo edino le o dogodkih v Albaniji. Admiral Dettolo je zastopal splošno naziranje, da se Italija naj ne vmešava v albanske homatije. Zadostuje, da je zasedla otok Sa-seno in mesto Valono, da varuje svoje interese. V ministrskem svetu je poročal Sonino o položaju sledeče: Italijanske vojne ladje so dobile samo povelje, da varujejo italijanske podanike. Italija nima nobenega povoda, da bi se postavila za varuhinjo EssaH-pa-še, ker se_ zdi, da Essad-paša dogodke v Albaniji le nretirava in ker dosedaj ni poročal o nobenih izgubah vkljub temu, da se je vršilo že več prask. Ce bi se razširjalo ustaško gibanje, bi Italija zasedla z artilerijo valonsko okolico, kar bi popolnoma zadostovalo. Končno je ministrski svet dal Salandri in So-nini popolnoma prosto rok», 'da postopata tako, kakor se bodo razvijali dogodki.
V mestih Tirani, Kavaji, Štjaku in v reč drugih manjših krajih je izbruhnila ustaja.
Grčija za vojsko pripravljena.
Berolin, 8. januarja.
„iTelegraphenunion“ javlja iz Aten: V seji gr-zbornice se je izjavil grški ministrski predsednik Venizelos, da je ukrenila Grčija vse potrebno za o-brambo države. Od danes naprej je Grčija v stanu,, da lahko v najkrajšem času na vseh točkah svoje države mobilizira vse svoje vojaštvo.
Raznoterosti.
izhaja v pondeljek in petek.
S
stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 R, za četrt leta K 2 50, za 1 mesec 1 K. Stpaža
radi svoje časuprimerne vsebine postaja vedno bolj ogledno glasilo slovenskega ljudstva. Stx>aža
vabi vse spodnještajerske in koroške Slovence v krog svojih naročnikov.
Straža
bi ne smela manjkati v nobeni premožnejši slovenski hiši.
Straža
se naj zahteva po vseh gostilnah, trafikah in trgovinah.
Za S tražo
naj agitira vsak zaveden Slovenec ! — Na delo za razširjenje Straže!
Kdor še ni obnovil naročnino za Stražo, naj to takoj stori!
Naslov za naročila:
Upravništvo »Straža« Maribor
Duhovniške vesti. Umrl je v celjski bolnišnici 'dna 6. januarja zlatomašnik in upokojeni župnik od
Sv. Jakoba v Galiciji, č. g. Iv, Ev. Košar. Rojen je bil dne 19. decembra 1854 v Št Juriju ob Ščavnici, v mašnika posvečen dne 9. junija 1859. Naj v miru počiva! — V Št. Lovrencu nad Mariborom je umrl dne 10. januarja č. g. Franc Slavič, vpo-kojeni župnik od Sv. Antona na Pohorju. Pogreb se vrši v sredo, dne 13. januarja, v St. Lovrencu. Rojen je bil dne 1. oktobra 1. 1848 pri Sv, Križu na Murskem polju, v mašnika pa posvečen dne 22. julija 1877,. Svetila mu večna luč!
Dr. Adam Hefter — škof krški. Cesar je imenoval profesorja na deželini višji realni gimnaziji v Mödlingu, dr. Adama Hefterja, za krškega knezoško-ia. Novoimenovani škof je bil rojen 1. 1871 v Wilde wartu na Bavarskem in je torej še-le 44 let star. Gimnazijske študije je izvršil na zavodu „Boromäum v Solnogradu., napravil 1. 1890 maturo z odliko, na kar je stopil v celovško bogoslovje, kjer je bi, 1. 1894 posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval 2 let pri Sv. Lenartu v Labodski dolini, nato je prišel za provizorja v Kellerberg, na kar se je podal na vseučilišče v Inomost, kjer je študiral modroslovje. Leta 1901 je bil promoviran za doktorja modroslovja in 1902 bil imenovan za profesorja na gimnaziji pri Sv. Pavlu v Lab. dolini. Leto pozneje je prišel na državno gimnazijo v Ried in naslednjega leta za profesorja na deželno višjo realno gimnazijo v Klosterneuburgu, kjer je služboval 10 let. Pred nekaterimi tedni je bil pa poklican za profesorja na deželno višjo realno gimnazijo v Mödling, sedaj je pa poklican na — krški škofovski sedež.
S.	K. S. Z. ima jutri, dne 12. t m., odborovo sejo ob 5. uri popoldne.
Slovenski klub štajerskega deželnega zbora je vložil ugovor proti nameravanemu zvišanju deželnih doklad.
Denunci! antstvo, ki je razvilo vse sile ob izbruhu vojske v naših obmejnih (in tudi nekaterih notranjih) krajih, se je zlasti razširilo na HrvaŠikern. Tako na primer pravi novi in edini strogo katoliški in narodni hrvaški dnevni! „Novine“, dia na Dunaj prihaja vsa« dan na Kilograme brezpredmetnih in neosnovanih denuncijantskih pisem, katerih večina je iz Hrvaškega.
* Občinskih volitev ne bo. C. kr. brzojavni ii poročevalci urad javlja z Dunaja dne 2. januarja: „Dolžnost aktivnega službovanja v vojni izključuje veTk del mošk;h volilnih upravičencev pri vol tvah v občinske zastope, da bi se za časa vojaškega službovanja mogli posluževati svoje volilne pravice. Ako bi odpadlo tako znatno število volilcev, bi to lahko v gotovih okolnostih uplivalo na volilni izid ter dalo tak uspeh, ki bi nikakor ne odgovarjal redni, sestavi vo-lilstva. Nadalje pa so tudi aktivno služeče vojaške o-sebe izvzete od pasivne volilhe pravice, da hi torei mnogo članov občinskih zastopov, ki so že delovali na polju občinske uprave, ne mogli biti iznova Izvoljeni v svoje prejšnje službe. Vzpričo tega stvarnega položaja je smatrala vlada za potrebno, da izda v soglasju z željami, izraženimi ponovno iz vseh vrst prebivalstva samega, pristojnim deželnim vladam primerne naredbe v namenu, da se odgode občinske volitve, ki bi se morda v bližnjem času morale vršiti po določb ali občinskih volilnih redov,
Peti zvezek „Svetovne vojske“ je ravnokar izšel in vsebuje tri krasne izvirne celostranske slike: Boj ,,-Zente“ in „Ulan a“ s francoskimi ladjami-,	Boj
med nemškimi in angleškimi ladjami v Severnem morju, Skrb za ranjence v vojski, Razun tega ima tudi umetniško prilogo s sledečimi slikami:	'Železniški
most, ki so ga Rusi pri umikanju razstrelili, avstrijski pionirji pa tekom dveh dni zopet popravili; Avstrijski top obstreljuje v utrjenih postojankah se nahajajoče Ruse pri Rzeszowu; Za boj pripravljene avstrijske bojne ladje; Ujeti ruski vojaki in špijoni čakajo na nekem polju v Galiciji, da bodo odpeljani. — Vsebina je sledeča: Anglija pred vojsko, Anglija in Rusija, Angleška, francoska in (ruska mornarica, Nemška in avstrijska mornarica, Nemčija in Avstrija, Anglija, Francija, Rusija in Japonska, Kako je rastla moč angleške mornarice. Morski strah, Podmorski podkopi (mine), V vzhodnem morju, Plenjenje ladij, V severnem morju, V Adriji, O nalogi nemške mornarice, Crtice, Skrb za ranjence v vojski. — Zemljevid Evrope, ki bo priložen enemu prihodnjih sešit-kov „Svetovne vojske“, je v delu, ne moremo pa še povedati, kateremu sešitku ga, bo mogoče priložiti, a gledali pa bomo na to, da ga naročniki čimpreje dobe. Zemljevid ne bo nudil samo najboljše orijentacije pri zasledovanju vojnih dogodkov, temveč bo služil tudi za drugačno, bodisi zasebno ali uradno porabo, kot stenski zemljevid. — Da se postavi za domovino na bojnih poljih padlim slovenskim voj ab jo m dostojen spomenik, se je založništvo .„Svetovne vojske“ odločilo posvetiti nekaj sešitkov j, Svetovne vojske“ tem junakom. Sedmi sešitek, ki izide dne 1. februarja, bo prinesel životopise mnogih slovenskih vojakov, ki so umrli na bojnih poljih. Životopisi bodo pisani zanimivo, sešitku bodo pa pridejane slike vojakov, katerih životopisi bodo v sešitku. Na ta način se bo zbrala spomenica o vseh slovenskih vojakih, kì so in ki bodo še padli v tej vojski. V enem nadaljnih sešitkov se bodo pa pričeli zbirati životopisi in potopisi junaških činov onih slovenskih vojakov, ki so in M bodo v tej vojski zbi njih junaštva odlikovani. — Za naročnika „Svetovne vojske“ se vsakdo ša vedno lahko prijavi, tudi če je že nekaj sešitSorr, posebej kupil in se mu bodo ti sešitki odšteli od naročnine, ki anai» za četrt leta (šest sešitkov) 3 K. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Imenovanja v vojaški službi. Za poročnike y rezervi so imenovani praporščaki: Franc Zdolšek, 2. bosansko- hercegovskega pešpolka; Viljem Jeuniker,
27.	pešpolka; josip Trtnik, 4. bosansko-hercegovske-ga peš; olka; dr. Viljem pl. Lušin, 2. bosansko-here. pešpolka; Vladimir Gorup pl. Slavinski, 12. ulans-kega polka. — Stotnikom v rezervi je imenovan nadporočnik Ernst Sirk, 32. topničarskega polka. — Za nadporočnike, v rezervi so imenovani ' oručniki v: rezervi: Ivan Lovrišak, 13. poljski havblSni polk; Ba-zilij Mikula, 21. topničarski polk; dr. fil. Herrn. Mi-kula, 1. topničarski polk; Maks Alič, gorska topnič. divizija; Teodor Gomilšek, 13. gorski topnič. polk; Adalbert Papež, 2. trdnjavski topničarski polk; dr. Matija Zorian, 4. trdnjavski topničarski polk; Lavo-slav Cvetnič, 4. trdnjavski topničarski bataljon; Josip Pirnat, 4. trdnjavski topničarski polk; Ivan Leskovšek, 4. trdnjavski topničarski polk. — Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročniki v rezervi: Franc Globočnik, 10. trenske divizije; Fran Suk, 2. trenske divizije; Evgen Čeligoj, 15. trenska divizija; Ferdinand Juvančič, 13. trenska divizija. — V neaktivni službi pri mornarici je imenovan za linijskjega > oročnika v rezervi fregatili poročnik v rezervi Pavel Mihelič ; za linijskega poročnika v mirovnem času fregatni poročnik v p. Alojzij Poljanec. — Za generalmajorja je imenovan oberst Emil Strapilič. — Za majorja je imenovan stotnik Josip Jereb, 4. 'dom.
ošpolka. — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Jaroslav Koser, 17. pešpolka, prideljen generalnemu štabu; Karol Dolenc, 11. domobranskega pešpolka. — Nadporočnikom je imenovan poročnik Franc Prešern, 34. domobranskega pešpolka. — Poročnikom je imenovan praporščak Vitko Modic, 26. domobranskega pešpolka. — Za črnovojnišklega stotnika je imenovan čruovojniški nadporočnik Karol Tavčer; za čr-novojniške nadporočnike črnovojniški poročniki: dr. fil. Anton Dolar, Feliks Drobnjak, Stefan Figurič, Frane Gabrič, Oskar Jelenko, Anton Jeršinovic, dr. fil. Anton Kocijančič, Ignacij Kotnik, I. Marinič, dr. iur. Viktor Murnik, Mihael Nikolič, Josip Parma, L. Parma, Karol Podgornik, dr. iur. Arno Poglajen, I. Rupnik, Vladimir Senčar, dr. iur. Gvido Sernec, dr. fil. Milan Serko, Bruno Trohej, Franc Urbanc, uosip Urbanc, dr. iur. Konrad Vodušek, Karol Vučni!. — Za računskega stotnika je imenovan računski poročni« Franc Tomažič pri žrebčarni vi Graden. — V rezervi so imenovani: za nadporočnik© poročniki: dr. iur. Artur SkečU, 3. domobranskega pešpolka; dr. iur. Emil Stare, 27. domobranskega pešpolka; Ivan Maurič, 26. domobranskega pešpolla; Feliks Mosko-vič, 26. domobranskega pešpolka ; Milan Zemljič, 4. domobranskega pešpolka. — V evidenci so za nad-oročnile imenovani poročniki : Karol jKabatnik, đT. Rihard Vidic, Vladimir Janžekovič, Viktor Dolenc, Vencelj Slanec, dr. fil. Karol Knaflič, Avgust Ribič, Emil BlažinČiČ, Anton Zupan, Ivan Vrančič, dr. iur. Anton Mulej, Karol Klemenc, dr. iur. Josip Leskovar, Robert Ogris, Anton Lavrič, dr. Ivan Savnik, Anton Sablič, Rudolf Žvegel, Stanislav Jenčič, Fran Bradač, dr. fil. Maks Samec, Karol Tre ven, dr. iur. Hinko Meglič, Frano Bonač, dr. iur. Karol Vovk,
Anton Kajfež, dr. iur. Karol Hojnik, Ivan Škarja, Jurij Kolarič, Edvard Toman, Franc Žagar, dr. Ivan Lovrenčič in Leo Mencinger,
Skladateljica Carmen Sylva zapusti Bukarešto. Listi poročajo, da bo vdova po rajnem rumuns-kem kralju Karolu kmalu zapustila Bukarešto. Nastanila se bo slovita skladateljica Carmen Sylv'a za stalno v gradu Curtea del Aryes.
Liborij vitez Frank. Temu izbornemu častniku delajo ljudje, ki niso natančneje poučeni o vojnih dogodkih, v zadnjih dneh z nesmiselnimi govoricami ve-iiko krivico. V čast generalu Franku in sploh naši generaliteti je treba opomniti, da je general Frank na podvzetju Belgrada bil z nekaterimi četami dirigiran na severno bojišče, da torej za časa našega zadnjega umikanja iz Srbije ni bil več na južnem bojišču navzoč. General Frank je sam prosil za upokojitev in je bil pred kratkim sprejet od cesarja v avdijenci.
Božičnica ranjencem v St. Juriju ob južni žel. se je vršila dne 23. grudna. Požrtvovalnosti šentjurskih in celjskih Slovencev se je posrečilo, pripraviti nrav lep večer, ki vsem udeležencem ostane v nepozabnem spominu. Božično drevo je blestelo v čarobnem krasu v (veliki dvorani kmetijske šole; dame ravnatelj Belletova, dr. Benkovičeva! in dr. Karlovšeko-va so neumorno delovale dneve in tedne, da so ranjencem — približno 60 — priredile tako presenečenje. Vsa čast jim, posebno spretni roki gospe ravnatelj Belle. Večer je otvoril g. dr. Schwab, vodja tega doma za rekonvalescente, s krasnim nagovorom na že zbrano občinstvo in vojake; pozdravil je visokorod. g. namestniškega svetovalca barona Müller-Hörnstein z gospo soprogo, domačo duhovščino in učiteljstvo, poslanca dr. Benkoviča s soprogo, veleindustrijca g. Petra Majdič z obiteljo, obitelj K'arlovŠek in druge. Domači pevski zbor je zapel par božičnih pesmi, gdč. Ravnikar iz Ljubljane, slučajno navzoča umetnica na goslih, pa je podala z velikim odobravanjem par solo na goslih. Od gostov in ranjenih vojakov se je izgovorilo več lepih besed, ki so nam segale do srca. In slišalo se je „živijo“-idice na vladarja v vseh mogočih jezikih. Vojakom se jo razdelilo toplo obleko, tobak, jestvine itd.; zadovoljnost se jim je čitala z obraza. Splošno se je izražalo veselje nad izredno srečno uspelo prireditvijo. — Dne 25. grudna se je priredil podoben večer ranjence v Narodnem domu v Celju, kateregh, je počastil s svojo! navzočnostjo tudi ■. polkovnik z več častniki. Oba večera sta povzročila prav izdatne stroške, ki so se pokrili z zbirko, nabrano v Celju in St. Juriju, znašajočo krog 400 K. Tudi skupni odbor v Mariboru je v ta namen dovolil svoto 150* K. — Šentjursko božično drevo se bode po inicijativi g. ravnatelja Belleta vsadilo v spomin svetovne vojske, vsekako zelo lepa in srečna misel!
Važna odredba finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo je odredilo, da v vojake poklicanim, vojnim ujetnikom in ranjencem ni treba za, mesec januar predložiti davčni oblasti seznama o osebni dohodnini.
Izkaznice za znižano vozno beno na železnicah za obiskovanje bolnih ali ranjenih vojakov. Vla-dni brzojavni urad naznanja z dne 5. t. m.: Opozarja se, da smejo izdajati izkaznice, ki svojcem bolnih ali ranjenih vojakov zagotavljajo dovoljeno jznižano vožno ceno na progah: avstrijskih državnih železnic, železniške družbe Ustje na Labi—Toplice, buštjehr. železnice, železnic Dunaj—Aspang in Košiče—Oderberg, nižjeavstrijskih deželnih železnic in južne železnice — edinole politične okrajne in c. kr. policijske oblasti.
Slovenci v angleškem ujetništva. Angleži so zaprli v Egiptu vse avstrijske državljane moškega spola in jih spravili na otok ’Malto. Med njimi sta tudi dva slovenska frančiškana, p, Adolf Čatež in p. Evgen Stanet. Vseh avstrijskih in nemških ujetnikov je na otoku Malti 368. Angleži z njimi prav surovo ravnajo.
Objava. Vsled odloka o. kr. trgovinskega ministrstva št. '50.727 P ex 1914 z dne 29. decembra 1914, je začasno ustavljen promet s poštnimi zavitki za vojne ujetnike v azijski Rusiji.
Konj na svetu je 94,000.000, v Evropi sami pa
43,000.000. Nemčija jih ima 4,395.043, Avstro-Ogrska 3,976.597, Francija 3,179,720, Anglija 2,094.587, Rusija (evropska) 9,017.643, Argentinija 7,500.000 in Avstralija 2,000.000. Trojni sporazum jih ima 43,000.000, Nemčija in Avstro-Ogrska pa samo 8,000.000.
Ujeti Rusi v mariborski okolici. „G. V.“ poroča, da namerava vojna uprava v Sterntalu (župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju) urediti taborišče za ruske ujetnike. V ta namen se bo postavilo večje število Barak za več tisoč Rusov.
„Zajci.“ Iz Pariza se poroča 'dne 5. januarja: Kakor Clemenceau v francoski zbornici, tako prijema tudi list „Gaulois“ tiste mlade Francoze, ki se skušajo odtegniti vojaški službi, posebno one „zajce“, ki se bojijo iti v bojno črto in se dado od vlade kar zaporedoma oprostiti težavne službe za domovino. Advokat Chenu izraža v listu „Gaulois“ mnenje, da bi se iz teh ljudi lahko sestavil cel armadni zbor. Clemenceau pa pravi, da je Chenu preskromen in da bi se dalo iz teh „zajcev“ sestaviti z lahkoto kar cela 2 armadna zbora. Predno se poklice Japonce s konca drugega sveta na pomoč, naj se pokaže tem lahkoživim Francozom pot do bojne črte. Ko se je sklepalo o splošni vojaški dolžnosti, se je rabilo toliko lepodo-nečih, a praznih besed. Sedaj je prišel trenotek, da se te besede tudi dejanski izvedejo.
Francoska armada in alkohol. Vinogradniki pokrajia Južno Francijo so podarili francoskim vojakom velikansko množino vina in sicer več stotisoč koktelitrov. Francoski vojni minister se naiiaja radi tega daru v veliki zadregi, ksr jo 'Vrhovni poveljnik Jolfre prepovedal uživanje alkoholnih pijač v; franee-ski armadi.
* Oče umrl, edini sin pa na bojišču. Na Plaču v svečinski župniji je nagle smrti umrl 751etni vele posestnik Franc Wressner. Rajni je bi'1 mož, ki v svoji hiši ni trpel protikatoliškega du,ha. „Slov. Gospo dar“ je bil v Wressnerjevi hiši star prijatelj. Wress nerjev edini sin Franc je v času, ko je ležal oče na mrtvaškem odru. bil odposlan iz Gorice, kjer je bil prideljen ernovojnikom, z večjim oddelkom na severno bojišče in mu še niti znano ni, da je oče že pokopan.
Vojska in pustni čas. Pruska vlada je z ozirom na resne čase prepovedala vse javne veselice, maškerade in pustne veselice v pustnem času. Prav pametna odredba !
Mogočen sultan. Novi egiptovski sultan Husein Kemal zna sicer govoriti arabski, turški in francoski, ne zna pa brati in pisati v nobenem jeziku. Plače ima na mesec 10.000 funtov.
Mir prerokujejo. Vsaka, velevlast, ki. je zdaj v vojni, ima prav gotovo več prorokov miru, ki prerokujejo, kdaj bo konec vojne. Pariški „Figaro“ trdi, da bo konec vojne dne 27. aprila 1915, ker je to pro-rokoval Italijan grof Ugo Baschieri, ki je že nekoč prav prorokoval — namreč potres v Santiagu. Tedaj je namreč zjutraj onega dne, ko je bil potres, že prorokoval, da. bo zvečer Santiago Samai razvalina. Smejali so se mu. Toda zvečer se je pokazalo, da je imel prav.
JStna zopet začenja kljuvati. Kakor poročajo listi, zamenja znani ognjenik Etna zopet bljuvati. Že ©d novembra sem so bila opaziti razna sumljiva znamenja. Sedaj pa so nastale ob starem žrelu nove odprtine, iz katerih se že vali gost dim, pomešan s plamenom. Tudi več zaporednih potresnih sunkov so čutili v (.'Siciliji in po bližnjih otokih.
Maribor. Umrl je g. Franc Muršec, krojaški mojster, po dolgi, mučni bolezni. Naj v miru počiva !
Zadnja porožila, d»šl® v pondeliek, 11. jan.
Najnovejši ruski napadi.
Dunaj, dne 12. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Splošen položaj se ni nič spremenil.
Južno od reke Visle so včeraj, dne 9, januarja, Rusi obstreljevali naše postojanke, toda brez vsakega uspeha. Obstreljevali so osobito od naših čet zasedeno višino severno-izhodno od Zakliczyna.
Severno od Visle se vrši na nekaterih mestih hud artieri j ski boj.
Poskus sovražnika, prekoračiti z manjšimi močmi reko Nido, se je izjalovil.
V Karpatih vlada mir.
Dva sovražna poizvedovalna oddelka v Bukovini, ki sta se drznila priti preveč blizu naši prednji bojni straži, so streli naše artilerije in strojnih pušk razpršili.
Na južnem bojišču kratek artilerijski boj pri nažih prednjih postojankah, ki stoje izhodno od Trebite j a notri do mej«.
Mimo Przemysla in Liova.
Berolin, dne 9. januarja.
O	položaju in razmerah v Przemyslu brzojavijo vojni poročevalec lista „Vossisehe Zeitung“: Mimo Przemysla in Lvova pošilja rusko armadno vodstvo nova ojačeni]a proti zasneženim karpatskim prelazom, da s tem izsili prehode čez Karpate na Ogrsko. Napad ruskih čet na Karpate ni zasnovan po ©notnem načrtu, temveč ruske čete se zaletijo sedaj v to, drugikrat zopet v drugo smer v Karpatih lin Beskidih. Glavne napade izvršujejo Rusi v komitatih Saros, Be-reg, Ung in Marmaroš. Domneva se pa, da bo Ruse pri napadih na naše postojanke v teh komitatih zadela sedaj ista usoda kakor pri vseh dosedanjih vpadih, ko so morali pobrati šila in kopita in zbežati pred avstrijskimi junaki.
Nemci 20 km pred Varšavo.
Rotterdam, dne 9. januarja,
List „Daily Mail“ poroča izi Petrograda: Nemci nadaljujejo z napadi na Varšavo. Prednje nemške straže so še samo 20 km oddaljene od. Varšave. Ruske oblasti so Varšavo zapustile. Kljub! nemškemu prodiranju se v Petrogradu presoja položaj zelo mirno.
Uradno nemško poročilo z izhodnega bojišča.
Berolin, 9. januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:	Položaj
na izhodu je vsted trajno slabega vremena nespremenjen.
Plen nemških čet z dne 7. januarja se je zvišal na 2000 ujetnikov in 7 strojnih pušk.
Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča.
Berolin, dne 9, januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
Megleno vreme, silni nalivi in grozno neurje
;e trajalo tudi včeraj. Reka Lys je izstopila na nekaterih mestih iz svoje struge.
Več sovražnih napadov severno-izhodno od mesta Soissonsra je bilo odbiHih, pri čemur so imeli Francozi precej velike izgube. Francoski napad pri mestu Perthes (severno od taborišča pri mestu Cha-ons je bil odbit, Francozi so imeli težke izgube,
V izhodnem delu gorovja Argonnen so napravile nemške čete uspešen naskok, ujele so 1200 Francozov, zaplenile nekaj metalcev min in 1 možnar iz brona, šlezijski lovci, 1 lotaringijsld bataljon in hesensk domobranci so se pri tem zelo odlikovali. Nemške čete so eden sprednji strelski jarek pri mestu Flirey, katerega nišo zasedle, razstrelile v trenotku, ko so ga zasedli Francozi, Uničena je bila vsa francoska posadka, ki se je nahajala v njem.
Zahodno in južno od Sennheima ni bilo nobene spremembe, Francozi so bili pregnani iz Ober-Burn-haupta in iz sprednjih jarkov nazaj v svoje postojan ke in so izgubili čez 190 ujetnikov.
Ruski veliki knez padel. V bojih na, Kavkazu je padel ruski veliki knez Aleksander Mihajlovvič, svak ruskega carja. Star je 49 let. Lette) 1894 se je poročil z veliko kneginjo Ksenijo, starejšo carjevo sestro, s katero je imel eno hčer in šest sinov.
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. |g| in kralj, apostolskega Veličanstva
iz «dna c. kr. državna loterija
za vojnooskrbovalne namene.
Ta Infurila % denariy vsebuje 2U46 dobitkov v gotovini v skupnem zuesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju due
28* lan. 1915.
Cena srečke 4 krone.
Dobe ne srečke v oddelku za chbtodeine loterije na Dunaju, III., V- rdce Zollamts-strasse 5, v lctmjsk.h kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in ielezn Skife uradih, menjalnicah itd Načrti za kupce srečk brezplačno — s rečke
s;$ de pošiljaj o poštnine prosta.
C* kr, generalu®	st državne Isterilii
(oddelek za dobrodejne loterije).
STRAŽA
in
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g Pristernik, Tegett-fcofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthofovi ulici (g Žtlko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daiea^ki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob juž. žel. :
Trgovina g. Janko Artrnana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv, Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec s
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostainar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice:
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luše v Sav. doi. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Bwzovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
ClUŠfafil (Koroško):
Trgovina g. Vlako Brundula.
Će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tisk mi sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
Izdajatelj in založnik : Konsoreij „Straža.“
Odgovorni urednik: Franjo Zebo:.
Tisk tiskam« sv. Cirila ▼ Maribora.