Leto 48_____________________VRTEC___________________Stran 171
J. E. Bogomil:
^k^isiSfr             Zvenela sem ...
^^^^S^^marica je šla v mestne šole.  Njena želja je bila, da postane
(p^il||gp™|   učiteljica. Sama blaga, dobra in poštena, bi bila tudi mla-
iyp||F2yMf    dino rada vzgajala v istem duhu. Odšla je. Materina moli-
^^H^fiS^     litev je šla z njo. Materini  opomini so jo spremljali skozi
valovc mestnega življenja. In skriti Kralj tabernakelski jo je privabil vsak
dan k ognjišču svoje ljubezni.
Že se je bližala Marica svojemu cilju. Že si je v duhu slikala in nasli-kala krasne dneve bližnje prihodnosti. Kar jo je nekoč splašilo rahlo po-kašljevanje ...
Moj Bog, ali je mogoče? V cvetu življenja, v zorni mladosti, pa — umreti! Pokopati vse nade in vse načrte! Zapustiti ta ljubi, ta lepi svct!
Grozna je bila ta misel! Nevoljna je bila na vsakega, ki jo je le rahlo spomnil, kain pelje njena pot. Njeno srce je hrepenelo po zdravjti, po življenju, po moči, po delu, po mladini....
A Bog jo je klical vcdno glasneje. Vedno odločneje. Marica se je branila še bolj.
»Mati nebeška!« so šepetale njene ustnicc. Vse drugo rajši, satno umrcti ne! Pcglej, koliko ji je, ki bi radi umrli! Zapuščeni bolniki kličejo smrt, naj se jih usmili. Slabotni starčki hrepene po nienem objemu, kcr jim je starost nadležna, in so vsem na potu... Jaz pa mlada in polna ljubezni do življcnja! Zdravja te prosim, o mati nebeška, in življenja, živ-ljenja .. . ! Le smrti nikar, Ie smrti nikar, nikar!«
Odšla jc v sanatorij (zdravilišča), iskat zdravja. Pa to je bežalo od nje. In zastonj so bilc njene prošnje, prazne njcne nadcje. Pusta je postala in čemerna.
Izkušena sestra Ludovika in Ijubezniva sestra Amanda sta se okle-nili z vso ljubeznijo mlade, hrepeneče bolnice, ki ji je bila na čclu zapi-sana smrt.
Marica se je polagoma vdala. Bog ji jc pomagal. Sestri Ludovika in Amanda, orodje v božjih rokah, sta bili zadovoljni s svojim tolažilnim delom.
Kakšna izprememba zdaj! Marica, polna življenja še nediavno in polna načrtov za to minljivo življenje — ni hotela več slišati o zdravju. Smrt je bila njeno veselje, Bog njena slast, nebesa njena last.
Mama jo je obiskala. Jokala je ob njeni postelji, Marica se je pa smehljala. In ko so ji zastalc besede, ko ji je onemogel jezik, je kazala ma-mi s prstom kvišku, v nebesa.
»Sestva Amanda,« je rekla Marica nekega dnc svoft dobri postrež-nici, »nekaj malcga vas še prosira. Ko bom umrla, izročite tolc piscmce moji mami. Preje ne!«
»Zvenela sem, da lepše bi cvetela...«
Leto 48_____________________VRTEC          _____________Stran 173
Ko se je mama vrnila jesenskega dne od pogrcba, je prebrala drob-no, s tresočc roko napisano oporoko svoie hčerke. Ni ji zapustila zlata, ne srebra, ne draguljev, ne cckinov. A več kot bi bilo vsc to, so bile ma-teri drage zadnje besede umirajočega otroka. Konci iskrenih besedi o neminljivi hvaležncsti in vroče prošnje za materinsko molitev so bile za-pisane še besede, ki se bero danes na njencm grobnem spomeniku:
»Cvetela sem, pa kmalu sem zvenela,
zveriela  sem,  da lepše bi  cvetela.«                          ra