BESARLN: Uradne šolske knjige. Y 25. številki ,,Učit. Tovariša" nam je bilo podanih nekaj misli o šolskih tisko^inah. O šolski matici bi pripomnil, da manjka pri »Solski okoliš" rubrika ,,Oddaljenost". Ista bi se vstavila pri četrti rubriki »Število hišnih številk", ali pa bi bila rubrika zase. Oddaljenost posameznih hiš ene vasi je sicer različna, ker ima vsaka vas osobito po doienjskem gričevju več zaselij, a vpisala bi se povprečna oddaljenost od šole. Pri upisanih učencih bi moralo stati v rubriki ,,Bivališče" tudi ,,zaselje" ali ,,selo" in v rubriki ,,Oddaljenost" resnična oddaljenost istega zaselja. Vas sama je časih oddaljena pol ure od šole, a zaselje iste vasi eno uro ali še več. Tednik in dnevnik sta tiskovini, katerih ena je odveč. V 25. štev. ,,U. T." čitam, da bi se odpravil tednik. Ne vem pa, koliko nas je učiteljev, ki smo tega mnenja. Po mojih mislih naj dnevnik odpade popolnoma, namesto njega naj se upelje »Priprava", in sicer recimo ,,poluradno" (ta izraz nam je v dobrem spominu iz bivših avstrijskih poluradnih laži). ,,Priprava" bi bi'a obvezna za začetnike in one učitelje, ki menjajo razred. Obveznost ,,Priprave" določi voditelj šole ali nadzornik. Ustavim se za hip pri imenu nadzornik. Jaz za svojo osebo ne rabim nobenega nadzornika, rabim pa recimo svetovalca in če hočete konečno čeprav celega inštruktorja. Kdor pa želi imeti naslov »okrajnega šolskega vodje", naj ,,vodi" šole celega okraja. — Dnevnik je torej čisto odveč. Če hočem n. pr. spisati pripravo za eno učno sliko ali več, rabim eno, dve strani. In če poučujem recimo dnevno dve skupini ali celo po oddelkih, kdo bo poiskal tvarino, ki sem jo vzel, če je nimam kratko označene v tedniku. Spominjam se, da je pred nedolgim časom pripovedoval tovariš Z., da poučuje že 40 let II. razred. In da zna dnevnik že na pamet, je umevno. Še bolj umevno pa je, kako strašno zoperno mu mora biti dannadan, leto za letom, pisati isto tvarino recimo samo iz računstva. Pa pooiislimo, kako težko se lotimo spisovanja tednika, ako smo ga pozabili za par tednov. Iskati in brskati je treba po dnevniku, da napolnimo tednik. Če pa pozabiš, opustiš na kak drug način dnevnik, ga kratkomalo ne spišeš. Tega pa ne storimo Pri tedniku, ker hočemo imeti pregled o vzeti tvarini. Prepričan sem, da piše marsikateri vsaj starejši tovariš dnevnik prav nerad, recimo samo, da mu ne bi mogel očitati nadzornik površnosti. Tednik pa Pišemo več iz lastnega nagiba kakor vsled uradne dolžnosti. Razrednico rabimo vsak dan, njena vrednost traja pa tudi le eno leto. NasProtno pa je katalog velikega pomena, ^ed šolskim letom ga rabimo le tuintam. *<azrednica gre koncem leta v pozabljen arhiv sama — vse prednice so romale na Dunaj (iz moje šole ne), katalogi pa se pridružijo starim očakom, ki izpoinjujejo večkrat poročila raznim uradom, pripomorejo k milejšim kaznim aii pa spravijo kakega bivšega učenca do boijšega kruha. Težko se bosta združila katalog in razrednica in vendar nam daje eden in drugi nepotrebno dvojno delo v začetku vsakega šolskega leta in mnogo preiistovanja koncem vsakega meseca pri sestavi zamud. Pri katalogu pisati pri vsakemu učencu vero, jezik in kraj (na . . . .) je odveč. Vse tri napovedi je zopet upostaviti v eno in sicer pokončno rubriko za vse napisane učence na eni strani. Manjka pa rubrika ..Domovna občina" in ,,(_)bčina bivališča". Uomovna občina je posebno v industrijskih krajih različna; malokateri šolski okoliš obsega le eno ali en del ene in iste občine, tedaj je tudi občina bivališča kaj različna. Potrebujeta se večkrat obe in ce sta zaznamovani v katalogu, nam jih ni treba iskati po matici. \sekakor pa bi morai imeti vsak katalog nekakšno kazalo z imenikom vseh v njem vpisanih učencev. Pri vsakem učeucu bi bile upisane vse okolščine, ki vpiivajo na duševni in telesni razvoj učenca, domače razmere, pregreški itd. Marsikateri razrednik ima že sedaj nekaj podobnega v svojem katalogu. Irdil bi kdo, da bi morala biti tu spisana cela biografija učenceva, toda če najdem upisano: oče pijanec, mati daje otrokom potuho, starši proti šoli in podobno, takoj bom vedel, da moram začeti preje pri starših, kakor pri učencu. Seveda je pri vseh uradnih knjigah marsikaj pomanjkljivega ali odveč, toda če odpravimo v splošnem največje hibe, bo manjše odpravil posameznik lahko po svoje. Poglejmo samo izposojilno knjigo šolarske knjižnice. Ce bi moral upisati vse, česar je predpisano y knjigi, izposodil bom le prav malo knjig. Na najslabšem pa smo z uradnimi tiskovinami, kakor: Selitveno naznanilo, Svarilo itd. Tu pa je treba prav poštene remedure, in sicer čim preje. Vsak donesek pripomore k izpopolnitvi.