LETNIK XLiii, ŠT. 8       Ptuj, 1. marca 1990
CENA 4 DINARJE;
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Samo za moške (stran 4)
Pri nas smo učite/ji bolj svobodni (stran 5j
Brstenje med kmeti (stran 6)
Zahteva za zmanjšanje prispevnih stopenj (stran 8)
Ocena revije pevskih zborov (stran Sj_____________
NA 30. JUBILEJNEM KURENTOVANJU JE BILO ODLOČENO:
Še bomo kurentovali...
Stari očak ob Dravi si je od-
dahnil od pustnega vrveža. Ku-
rentove in druge maske so roma-
le v omaro, organizatorji pa še
ne mirujejo. Na papir prelivajo
dobre in slabe strani letošnjega
pustovanja, da bi bilo v prihod-
njem letu še boljše.
Čez 50 tisoč obiskovalcev, bli-
zu petdeset folklornih in karne-
valskih skupin, 1500 nastopajo-
čih, rekordno število kurentov,
boljša prodaja priponk kot v
prejšnjih letih — to bi bile na
kratko boljše strani letošnjega
kurentovanja. Pri podrobnem
pogledu pa bi tudi v teh »bolj-
ših« našli še kakšno smet in oce-
no znižali.
Za zunanji videz mesta je bilo
letos še posebej poskrbljeno. Več
sto metrov blaga je šlo za pisane
trakove, plapolalo je okrog dve-
sto zastav, da o drugih pustnih
okraskih niti ne govorimo. Že po
tradiciji pa so bili imuni za pu-
stno podobo v družbenem sek-
torju gospodarstva in drugih de-
javnosti. Znova so se izkazali po-
samezniki: Albin Pišek s Srbske-
ga trga, Ivan Mlakar iz Lackove
ulice in Ivanka Kodrič iz Miklo-
šičeve. Tem bo turistično društvo
Ptuj izročilo denarne nagrade.
Kaže, da nekaterim v Ptuju še
vedno ni prišla do živega poslov-
nost; naposled je mesto Ptuj se-
dež njihovega podjetja, obenem
pa se v njem tudi nekaj dogaja in
to je tisto, kar mu daje dodatno
privlačnost.
Teden dni pred osrednjo pu-
stno prireditvijo so ptujski trgi in
ulice pustno dihali. Nastopi fol-
klornih skupin in kurentov so ob
večerih zvabili na plan številne
Ptujčane,Jih vabili, da se jim pri-
družijo. Zal so njihova vabila v
večini ostala neizpolnjena: Ptuj-
čani niso radi maske. Le redki so
bili tako pogumni, da so si v
pustnih dneh dali duška. Svetel
vzgled za vse so lahko prodajal-
ke v Kolonialah, ki so nas na
mastno soboto dobesedno očara-
le.
Da bi takšnih bilo še več, si želi-
jo organizatorji.
DEMONSKI PLES PLESALO
BLIZU DVESTO KURENTOV
Spomladansko vreme se je le-
tos sicer zarotilo: organizatorjem
je šlo na roko, nikakor pa ne ku-
rentom, ki so prelili na tone zno-
ja pod debelimi kožuhi. Tako se
je že tretjo leto zapored dogodi-
lo, da so sredi koledarske zime
preganjali pomlad. Sicer pa se
Torek na ptujski tržnici ...
tudi pri kurentih rušijo nekateri
tabuji: vse večje mladih, in to ti-
stih pod osemnajst let. Dokaz
več, da je tradicija naredila svoje
in da ima posnemovalce. Gotovo
jih bo v bodoče še več: turistično
društvo ustanavlja likovno delav-
nico za izdelavo pustnih mask,
kurentova delavnica pri Branku
Klincu pa je letos presenetila vse
in že pripravlja »novo rundo«.
Kurenti se organizirajo —
ustanavljajo svojo sekcijo (zgle-
dujejo se po strankah in imajo še
drugo ime: stranka demonsko
demokratskih kurentov), da bo-
do v bodoče svoje nastope uskla-
Na pustno nedeljo je bilo na ptujskih ulicah in trgih več kot petdeset ti-
soč ljudi.
dili. Bolj se bodo držali »doma«,
četudi nastopov zunaj Ptuja ne
bodo zanemarjali. V svetu so v
preteklih letih postali uspešnica:
posamezniki že sledijo njihovim
vabilom in prihajajo v Ptuj.
Ameriška novinarka je s svojim
sinom prišla po tem, ko je kuren-
(Posnetki: KOSI)
te videla v Vailu. Prišli pa so še
tudi drugi: Italijani, Avstrijci,
Nizozemci in Nemci. Dve prija-
teljici iz Nemčije sta se v avtobu-
su vozili šestnajst ur, samo da bi
lahko doživeli ptujski pustni
utrip. Nizozemec Albin je tri dni
nosil kurentovo opremo, in to ze-
lo uspešno. Takšnih in druga-
čnih zgodb pa je še veliko.
Nedeljski dopoldanski nastap
so že po tradiciji pričeli pokači iz
Podlehnika, sklenili pa kurenti.
Popoldne pa so karnevalske sku-
pine vzele v precep sedanji go-
spodarski in politični trenutek;
marsikatera življenjska resnica je
v šaljivi obliki postala manj re-
sna.
Posebna komisija organizacij-
skega odbora je nagradila z de-
narnimi prispevki naslednje kar-
nevalske skupine: komorni mo-
ški pevski zbor in Kmetijski
kombinat za domiselno predsta-
vitev novih strank (kopačev, re-
začev, sodarjev, pevcev in piv-
cev) s pet tisoč dinarji, komunal-
no organizacijo za volilno tehtni-
co s 3500 dinarji. Perutnino za
volilne kokete z 2000 dinarji,
dornavske cigane (lepo, da so se
vrnili!) z 2000 dinarji. Srednje-
šolski center za skupino ciganov
(super!) s 1500 dinarji, kmečko
godbo TGA, kolesarski klub Ptuj
za vstop v Evropo, gasilsko dru-
štvo Dvorjane za »trdi« dinar,
zasebnika Tinčka Ivanuša za po-
litični duet volka in Miki miške
ter osnovni šoli Olga Meglic in
Toneta Žnidariča za pisan trak s
1000 dinarji. Zasebnik Mere, ki
ima v Prešernovi ulici svojo če-
vljarsko delavnico, pa je za svojo
pustno masko prejel 750 dinar-
jev.
Pohvalo za lepo okrašene iz-
ložbe pa so prejeli: Merkur-Teh-
nika v Lackovi ulici, Butik Ra-
buzza in Mipova trgovina Slavi-
ca. Pri pročeljih družbenih
zgradb pa je bilo dokaj skrom-
no; malo boljši so bili le pri Ple-
skarju in na občini.
PUSTOVALI SMO TUDI V
PONEDEUEK IN TOREK
Mladi so se trikrat izkazali: v
nedeljo, ponedeljek in torek. Več
sto mask se je pokazalo v najlep-
ši luči. V torek pa so se še pose-
bej potrudili srednješolci in pu-
stno veselje delili z otroki iz vrt-
ca in osnovnošolci.
Majda Goznik
Na Trgu mladinskih delovnih brigad so pustovali cel teden.
~UVODNIK "
Črv ljubosumja gloda,
gloda...
Učitelji navsezadnje niso stavkali. Kot kaže, smo jih v družbi v
štirih in pol desetletjih dodobra zdresirali. Samo na struno njihove
odgovornosti je potrebno zabrenkati, pa so povsem pohlevni. Samo
namigniti jim je potrebno, da mislijo le na denar, pa se skesajo. In
če bi pihnili v pojočo travico. bi ta zazvenela . . .
Ampak če človek posluša očitke na račun njihove zahteve po
astronomskih (!?) plačah — celih 700 mark na mesec — in na ra-
čun njihovega lenarjenja, se prične čuditi, kdo nas je sploh učil vsa
ta leta. Ali smo res narod samoukov? Ali res pošiljamo otroke v šo-
lo samo zato, ker so nam doma odveč, v bližini nekje pa je ustano-
va z (m)učitelji, ki krotijo naš naraščaj? Ali smo si res izmislili os-
novno šolstvo samo zato, ker nekaterim ženskam in še redkejšim
moškim njihov starševski nagon ni bil zadovoljen z dvema, tremi
otroki doma, pač pa so se želeli izživeti v množici čez trideset otrok?
Zdi se, kot da vzgojno-izobraževalnih ustanov sploh ne potre-
bujemo. So samo breme pri naših osebnih dohodkih. Še manj pa
potrebujemo učitelje. Če pa že so, naj bodo lepo tiho. Naj bodo sre-
čni, ker so družbena poraba. Naj premislijo, preden zahtevajo za
svoje 20-urno delo in trimesečno počitnikovanje sploh kakšen di-
nar. Kajti več res ne delajo, mi je oni dan zatrjevala zelo dobro ob-
veščena oseba.
In potem sem začel razmišljati: Le kakšen vrag me je silil, da
sem pred nekaj leti zapustil tako osrečujoč poklic, poln lenarjenja ?
Kaj je bilo narobe z mano, da sem se odrekel trem mesecem poči-
tnic?
Obenem pa se je vame zavlekel črv dvoma, ki verjetno gloda še
marsikakšnega soproga učiteljice: Le kaj počnejo naše žene, ki po
zatrjevanju dobro obveščenih delajo samo 20 ur, tisti preostali čas?
Doma jih v glavnem ni.. .
Jože Šmigoc
Delavke pri Kolonialah so dokazale, da se da narediti veliko, če je le vo-
lja ... Potrudili pa so se tudi drugod
Seznam izžrebanih
priponk na
kurentovanju '90
1169, 1764, 3143^ olje del-
ta 5: 1730, 9703, 2035, 5849,
3268, 1019, 2040, 6430, 6834,
6421, 4452. 2171, 3087, 2745,
8809, 8325, 427, 2343, 4966,
2688 — škatla s papirjem:
1419,474, 5580 — mali ekran
ali dinarska protivrednost;
7915 — Vodnik po Ptuju; 1211
— kurent: 4729, 9834 — piz-
za; 3048, 8477 - barvno foto-
grafiranje; 6480, 6908, 3870
— gostinska storitev H. B.;
9056 — blazina; 2456 — iz-
delki Rogla; 6586 — vinjak
Napoleon; 8096 — štiritonski
prevoz 40 km; 2122, 4326,
6540, 5215 - torbica; 2468,
2846. 458, 8546. 8049. 2720 -
gobelini; 8714 — copati; 7643
— osemenitev svinje; 3286 —
torbica; 2522 ~ mini krilo;
6589 — abonmajska karta —
toplice; 2777 — osemenitev
krave; 6179. 1011, 8850, 9278,
523. 4959, 194 moška .srajca;
65 76 — majica; 543 — napa-
jalnik; 2338 - čevlji; 3483 -
volna; 7242. 8361, 2569 -
pletena bluza; 8108. 7620.
5183. 7568. 9948. 4193. 7705.
8331. 431. 4985 - očala z
etuijem; 6212. 2153 — motor-
ček; 3205 — 1 m odpadnih
drv; 2413 - morali; 7220 —
letve. 368 — 1 prm. drv; 5620.
8373 - kolo; 7831 - omara;
146 — umivalnik; 679 — sesa-
lec; 3886 - televizor; 7635 -
^moped.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
1. marec 1990 —
TEDNIK
s PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE SINDIKATA DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ
V ospredju vprašanja socialne in materialne
varnosti delavcev zdravstva
Stari in novi člani odbora so
dobri dve uri in pol razpravljali
o že znanih težavah v zdravstvu
in socialnem skrbstvu, predvsem
pa v zdravstvu. V vseh štirih letih
so se največ pogovarjali o social-
ni in materialni varnosti »svo-
jih« delavcev.
Nova organiziranost odbora
izhaja iz članstva in ga sestavlja-
jo predsedniki sindikatov zdrav-
stva in socialnega skrbstva obči-
ne Ptuj. Podrobno je novo orga-
niziranost in dejavnost odbora v
prejšnjem obdobju predstavila
predsednica Verica Turk.
Dr. Lojze Arko, zelo dejaven
dosedanji član republiškega od-
bora sindikata delavcev zdrav-
stva in socialnega varstva Slove-
nije, se je zavzel za aktivno delo
tudi v bodoče, saj je republiški
odbor tisti, s pomočjo katerega
njegovi člani lahko uveljavijo
svoje interese in zahteve. Ob tem
je dejal, da so osebni dohodki
zdravstvenih delavcev v Ptuju
trenutno velik problem. Milan
Jager, vršilec dolžnosti direktor-
ja Centra, je njegovo razpravo
dopolnil in povedal, da so ptuj-
ski zdravstveni delavci po zad-
njih podatkih s svojimi plačami
na repu dejavnosti v Sloveniji.
Center pa je doslej kot organiza-
cija z več kot tisoč zaposlenimi
imel izjemno dober sindikat. Po
njegovem se je sindikat v prejš-
njem obdobju preveč »zanimal«
o denarju za bolnika, premalo pa
za svojega člana. Zato je prenova
sindikata zelo dobra.
Marjan Štolfa je govoril o nuj-
nosti posodobitve dela v zdrav-
stvu ter v zvezi s tem o nabavi so-
dobne opreme. Ce te ne bo, bo-
do bolniki odšli drugam, zdrav-
stveni delavci v Ptuju pa ostali
brez dela. Delavci centra tudi ni-
majo pravih in vseh informacij o
»razhajanju«. To ni dobro, saj
bodo posamezni deli zdravstva v
svoji samostojnosti težko živeli.
Marijana Cafuta je člane od-
bora seznanila s trenutnim finan-
čnim stanjem v zdravstvu in s
tem, da se je na poti iz republike
v Ptuj izgubilo okrog 30 odsto-
tkov denarja. Zato je odbor
predlagal, da bi v bodoče mese-
čno spremljali podatke o tem,
koliko se v občini zbere denarja
za zdravstvo in koliko se ga iz re-
Na skupščini republiškega
odbora sindikata delavcev
zdravstva in socialnega skrb-
stva so se s priznanji za dose-
danje dobro delo zahvalili Ve-
rici Turk in dr. Lojzetu Arku.
Ptujski odbor pa je priznanje [
izrekel Marijani Cafuta. \
publike vrne. Nerazumljivo je,
da imamo sedaj ob največji po-
vojni prispevni stopnji za zdrav-
stvo takšne težave v financiranju.
Za čisto sliko o denarju za
zdravstvo pa bi bilo najbolje, če
bi imeli samostojen žiroračun
znotraj republiškega proračuna.
Za to se je zavzela tudi skupšči-
na sindikata zdravstva in social-
nega skrbstva Slovenije, ki se je
sestala 21. februarja.
Ptujski odbor se je na svoji
programsko-volilni seji odločil,
da bo odbor tudi v bodoče vodi-
la Verica Turk, podpredsednik
pa je Milan Kerin iz centra za so-
cialno delo. Verica Turk je po
novem tudi članica republiškega
odbora. Ta je na svoji skupščini
zahteval odgovornost vseh tistih,
ki so dopustili, da je prišlo do
vnovične krize v zdravstvu: repu-
bliškega komiteja za zdravstveno
in socialno varstvo, nekdanje re-
publiške zdravstvene skupnosti
in tudi skupnosti socialnega
skrbstva. Njegova zahteva pa je
bila tudi ugotavljanje osebne od-
govornosti za nastalo stanje, in
sicer predsednika republiškega
komiteja za zdravstvo in social-
no varstvo Dinka Leskovška,
predsednika bivše skupščine re-
publiške zdravstvene skupnosti
in sedanjega predsednika odbora
za spremljanje in uresničevanje
programa zdravstvenega varstva
Henrilta Pušnika ter Martina
Totha, zdajšnjega namestnika di-
rektorja republiške uprave za
zdravstvo.
Na skupščini so postavili tudi
rok za reševanje vseh zahtev. Te
morajo biti izpolnjene do 28.
marca. Če tega ne bo, bo stavko-
vni odbor, ki mu je skupščina
podaljšala mandat, izpeljal 5.
aprila enourno splošno prote-
stno stavko. 7. aprila pa bo v
Cankarjevem domu shod, ki ga
pripravlja slovensko zdravniško
društvo in na katerega vabijo po-
leg zdravstvenih delavcev tudi
predstavnike drugih družbenih
dejavnosti.
Republiški izvršni svet je stav-
kovnemu odboru poslal še doda-
ten odgovor v zvezi z zahtevami.
Zagotavlja, da že ukrepa ter da
bodo pospešili prilive v zdrav-
stvene delovne organizacije in
tako izboljšali njihovo likvid-
nost.
MG
Ormoški občinski sindikat
resnično brez predsednika
S problemom sklepčnosti občinskega sindikalnega sveta Ormož,
ki je zadnje leto pogosto ovirala izvajanje nekaterih odločitev, med
drugim tudi izvolitev predsednika občinskega sindikalnega sveta, mi-
nuli četrtek na volilno-programski skupščini sprva ni bilo težav. Poro-
čilo o delu občinskega sindikalnega sveta Ormož v minulem obdobju
so člani sveta, predsedniki sindikatov podjetij in ustanov ter predsed-
niki oziroma sindikalni zaupniki dislociranih enot prejeli z vabilom.
V njem naj bi bilo zapisano vse, kar se je v minulih letih dogajalo na
tem forumu. O tem pa ni bil čisto prepričan Tone Žunko iz Primata,
ker po njegovem v poročilu ni bilo nikjer nič zapisanega o štrajkih ali
izsiljenih sestankih, ki pa jih je, kljub temu da je v ormoški občini
bolj mirno, nekaj le bilo. Dobil je odgovor, da so bile to manjše stva-
ri, ici so jih uredili znotraj delovnih okolij. Prav tako ni bil zadovoljen
z brezplačno pravno pomočjo za delavce, člane sindikata, ki je bila-
vsako sredo popoldan. Po njegovem je bil to vstran vržen denar. Seve-
da moramo pripomniti, da delavci res niso trumoma prihajali na ob-
činski sindikat po brezplačne nasvete. Ob petkih, ko je v občino Or-
mož prihajala družbena pravobranilka samoupravljanja, so prihajali \
po nasvete, ki so bili bolj osebne narave. V bodoče bo pravna služba |
oziroma pravna pomoč pri občinskem sindikatu za potrebe delavcev- '\
članov sindikata organizirana drugače. To delo bo opravljal diplomi- •
rani pravnik s pravosodnim izpitom, ki bo lahko delavca zastopal tu-
di na sodišču. Seveda ne bo redno zaposlen na sindikatu in bo delo
opravljal honorarno.
Sprejeli so novo organiziranost občinske sindikalne organizacije.
Svet bo odslej štel 17 članov: 15 bo predstavnikov posameznih dejav-
nosti v občini, člana sta tudi predsednik občinske sindikalne organi-
zacije in sekretar.
Pri programskih izhodiščih, ki pa še niso tista prava, ki sodijo v
ormoško sindikalno organizacijo, bi lahko rekli, da ima tudi sindikat
rad prežvečene fraze: zahtevali bomo, borili se bomo, zagotavljali bo-
mo ... in to menjaje v vseh šestih točkah programskih izhodišč za ob-
dobje od 1990 do 1994.
Ker je bila skupščina tudi volilna, so najprej razrešili dosedanji
občinski sindikalni svet in nadzorni odbor ter izvolili nov občinski
sindikalni svet.
Med pričetkom skupščine pa do sredine se je sklepčnost, ki je bi-
la v začetku zadovoljiva, zmanjšala in tako se je ponovno zataknilo
pri volitvah predsednika in nadzornega odbora. Bil je sicer samo en
kandidat, in tn dosedanji podpredsednik. Mnogi predstavniki so bili
mnenja, da v sedanjem času, ko se vsi borimo za demokracijo, naj ne
bi bil samo en kandidat. Kandidat za predsednika občinskega sindi-
kalnega sveta je ob vsem, kar je bilo povedanega, izjavil, da odstopa
in tako občinski sindikalni svet nima svojega predsednika. Da bodo
volitve za novega uspele, se bodo najbrž morali potruditi prav vsi —
novoizvoljeni občinski sindikalni svet in seveda tudi vse osnovne or-
ganizacije. Ker pa postaja, tako vsaj zatrjujejo, sindikat vse bolj de-
lavski, naloga novega predsednika ne bo — lahka.
Vida Topolovec
Skupščina
ptujskih Zelenih
Ptujski Zeleni bodo v soboto,
3. marca, ob 17. ur na ptujskem
magistratu imeli svojo skupšči-
no. Članstvo se je v zadnjih me-
secih povečalo, zato bo skupšči-
na pomembna tudi kot program-
ska osnova za delovanje Zelenih.
Na skupščini bo v kulturnem
programu nastopil nonet ptuj-
skega Obrtnega združenja pod
vodstvom Darje Koter. Po njem
pa bodo Zeleni oblikovali volilni
program in izvolili svoje kandi-
date na listi Zelenih za družbe-
nopolitični zbor ptujske občine
in Slovenije. Skupščino bo obi-
skal tudi predsednik Zelenih dr.
Dušan Plut.
ZIMSKA KMETIJSKA SOLA
Spomladanska
oskrba pšenice
Vsak predelovalec, ki ima cilj
pridelati 6 in več ton pšeničnega
zrnja po ha, mora v ta namen iz-
vesti osnovne agrotehnične ukre-
pe že v jeseni; izvesti osnovno
gnojenje s 600 do 800 kg primer-
nega NPK (6-18-18, 8-26-26,
7-20-30) na ha, izbrati primerno
sorto, izvesti primerno gostoto
setve na pravilno pripravljeno
njivo ter delovati proti travnatim
plevelom. Ker se pri pridelova-
nju pšenice časovno približuje-
mo izvajanju prvih nalog, se bo-
mo v nadaljevanju usmerili na
spomladansko oskrbo pšenice.
Ugotovitev prezimitve
Za izvajanje zelo pomembne-
ga agrotehničnega ukrepa — do-
V tem in naslednjem tednu
bodo naslednja predavanja v
okviru zimske kmetijske šole:
— danes (v četrtek). 1. mar-
ca, ob 9. uri — Varstvo polj-
ščin, vinske trte in sadnega
drevja, dvorana KS Podlehnik
— jutri, 2. marca, oh 9. uri
— Tehnologija pridelave sadja
(tehnologija jablan), dvorana
KS Polenšak
— Jutri, 2. marca, ob 9. uri
— Pridelovanje krme in pa-
šno-kosna raba travinja, dvo-\
rana KS Majšperk \
— četrtek, 9. marca, ob 14.
uri — Pomen kakovostnega
semena in tehnika pridelova-
nja krompirja, sejna soba ZE
Videm.
gnojevanja z dušikom — je nuj-
no, da ugotovimo dejansko sta-
nje posevka. V ta namen določi-
mo število rastlin v posejani vrsti
naMolžini 1 m. Dobljeno število
rastlin pomnožimo z 8, če je
medvrstna razdalja 12,5 cm, ali s
7,7, če je medvrstna razdalja
13 cm. (Primer: če smo našteli 52
rastlin na dolžini enega metra in
pri medvrstni razdalji 12,5 cm je
na m' 416 rastlin). Da dobimo
dejansko povprečno vrednost
prezimitve, je potrebno postopek
nekajkrat ponoviti na več mestih.
Če ugotovimo gostoto več kot
500 rastlin na m\ priporočamo
KZ Ptuj in SIP Šempeter
pripravljata za jutri ob 9. uri
predstavitev programa tega
proizvajalca kmetijske meha-
nizacije, namen in možnosti
uporabe le-te. Predstavitev bo
popestrena z diapozitivi in vi-
deojllmi. Sledil bo prikaz delo-
vanja strojev, omogočen pa bo
tudi nakup rezervnih delov.
Vse skupaj ho v Živinorejsko-
veterinarskem zavodu Ptuj.
redčenje z mrežasto brano, pri
gostoti manj kot 170 rastlin na
m' pa storimo najbolje, če preor-
jemo. Najprimernejša gostota je
300 do 400 rastlin na m'.
Če nismo pred setvijo izvedli
osnovnega gnojenja z NPK gno-
jili, je nujno, da to opravimo ta-
koj spomladi, ko so za to dani
pogoji. Pri tem ukrepu upošteva-
mo dodano količino čistega duši-
ka pri prvem dognojevanju. Pou-
darjam, da je osnovno gnojenje z
gnojilom NPK priporočeno
okvirno, točno lahko planiramo
gnojenje le na osnovi kemične
analize zemlje z upoštevanjem
dodanih organskih gnojil.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vodja ZE Hajdina:
Slavko Brglez. ing. agr.
V stolpcu naj bi pisali o svetu.
Svet pa je tudi Kosovo, vsaj zdaj,
ko ga oziroma ko ravnanje jugo-
slovanskih oblasti na njem
obravnavajo v vseh pomembnej-
ših mednarodnih institucijah.
Tudi v najnovejšem letnem poro-
čilu ameriškega zunanjega mini-
stra o stanju človekovih pravic v
svetu ima Jugoslavija »vidno«
vlogo. Kosovo je omenjeno po-
vsod: pri nespoštovanju človeko-
vih pravic, pri političnih zaporni-
kih, pri prekoračitvah pooblastil
državnih organov nasilja, pri
omejevanju svobode tiska, giba-
nja, veroizpovedi . . ., pa še pri
rasni, spolni in jezikovni diskri-
minaciji ter pri kršenju pravic
delavcev do štrajka in pri prisil-
nem delu v tovarnah družbenega
pomena. Se lahko spomnite še
česa ?
• • •
Združitev Nemčij je pred vra-
ti. Potem ko je bil pri Gorbačo-
vu, je kancler KohI obiskal še
Busha. Na plan pa so privreli tu-
di strahovi Velike Britanije,
Francije in Poljske. Prvi dve dr-
žavi sta zaskrbljeni zaradi more-
bitnega porušenega ravnotežja v
evropski skupnosti, slednja pa
zaradi svoje zahodne meje. Nem-
ci zelo hitijo in narekujejo vlogo
po svojih željah, drugi pa jo
kombinirajo v federalno Evropo,
kjer bi jo obremenili z enakimi
obveznostmi kot druge.
Da perestrojka ni le modna
muha in kritje za razvneto Sov-
jetsko zvezo, dokazujejo sami
njeni prebivalci. Zbirajo se na
mirnih shodih od Leningrada do
Vladivostoka in poudarjajo pri-
vrženost radikalnim in demokra-
tičnim spremembam v državi,
hkrati pa glasno in argumentira-
no kritizirajo najožje kremeljsko
vodstvo. Kritični so predvsem do
sodstva, policije in vojske.
• • •
Vzdušje v Sovjetski zvezi je
odprlo še eno tabu temo — čer-
nobilsko katastrofo. Na izred-
nem zasedanju sovjeta ljudskih
poslancev Belorusije so območje
te katastrofe razglasili za področ-
je ekološke in radiološke nesre-
če. Poslanci so opozorili na dej-
stvo, da je okoli dva milijona
prebivalcev še vedno ogroženih
zaradi radiacije. Poslanci so poz-
vali Gorbačova, naj na zaseda-
nju vrhovnega sovjeta posebej
preučijo černobilsko katastrofo.
Obrnili pa se bodo tudi na OZN
in človekoljubne mednarodne
organizacije, naj pomagajo pri
odpravljanju težkih posledic ne-
sreče.
• • •
Združuje se Evropa, svoje vr-
ste pa strnjujejo tudi musliman-
ske države. Egipt je, na primer,
na tretji konferenci sveta za
islamske zadeve predlagal, da bi
vzpostavili enotno islamsko tržiš-
če.
• • •
Tudi na meji med Sovjetsko
zvezo in Kitajsko se bo marsikaj
spremenilo. Tako kaž-ejo pogo-
vori, ki so bili od 8. do 22. febru-
arja v Pekingu. Aprila letos naj
bi tako velesili podpisali spora-
zum o omejitvi vojaških sil na
obeh straneh meje na najmanjšo
možno mejo. Demilitarizacijo je,
kot je znano, predlagal Gorba-
čov, ki je tudi predlagal zmanjša-
nje števila vojakov — s 750 000
na 120 000. Na Kitajski strani pa
na meji bdi kar milijon vojakov.
Stiki med tema azijskima vele-
silama dajo slutiti kitajski strah
pred perestrojko, saj so se pri-
pravljeni pogovarjati le o poslov-
nih in materialnih vprašanjih.
Kitajski premier Li Peng pa bo v
drugi polovici aprila obiskal
Moskvo.
Pripravlja: D. Lukman
Trgovci in gostinci v skupnem sindikatu
v petek so se na programsko-
volilni skupščini sestali delavci
sindikata trgovine in gostinstva
ter turizma občine Ptuj, ki bodo
v novem obdobju delali z roko v
roki. V Ptuju so se odločili, da
bodo imeli skupen občinski od-
bor. V republiki pa bosta tudi v
bodoče ločena odbora.
Vsa razprava odbora je iz-
zvenela kot veliko tarnanja.
Zanimivo je, da niso trgovski
niti gostinski delavci ničesar
povedali o tem, kaj hi lahko
sami naredili za to, da bi bile
cene nižje in da bi bili tako nji-
hovi žepi kot tudi kupčevi bolj
polni. Za visoko inflacijo to-
, Lj krivi drugi.
»Trgovski« d^l odbora je bil
na skupščiiii glasnejši. Poleg
predsednika Marjana Bera se je
oglasilo še nekaj članov, gostinci
pa so bili brez predsednikovega
poročila. Sicer pa je po besedah
predsednika občinskega sveta
ZSS Ptuj Avgusta Ivartnika ob-
činski odbor sindikata delavcev
gostinstva in turizma v zadnjem
obdobju zelo malo delal.
Kristina Antolič je povedala,
da je bil ptujski odbor trgovine
eden najboljših v republiki in da
so na izvršnem odboru republi-
škega odbora obravnavali veliko
njegovih pobud. V tem obdobju
so se največ pogovarjali o nagra-
jevanju in uveljavljanju sindikal-
ne liste.
Julčija Merca iz Haloškega bi-
sera je najbolj skrbelo, kakšna
bo v resnici lahko povezanost
oziroma sodelovanje med trgovci
in gostinci v skupnem odboru,
ker so v zelo negotovem položa-
ju in ne vedo, kakšna bo njihova
bodočnost. Minka Grajžl se je
zanimala, zakaj v odboru ni
predstavnika temeljne organiza-
cije Slovenske gorice — Haloze.
kjer se priv tako ukvarjajo s turi-
stično dejavnostjo.
. Milan Petek iz Mipa je pove-
dal, da so _trgovski delavci pri-
krajšani pri osebnem dohodku
zaradi Markovičevih ukrepov.
Večina trgovcev trdi, da so do
Tudi v bodoče bo odbor imel
»železni« repertoar. Tekmova-
nje za rdečo vrtnico naj bi
ostalo, saj se je v prejšnjih letih
že uveljavilo. Bolj kot doslej pa
se bodo morali ukvarjati z
vprašanji materialne in social-
ne varnosti zaposlenih v dislo-
ciranih trgovinah. Zanje so se
»potegovali« že v prejšnjih le-
tih, žal brez uspeha. Trenutno
je stanje teh delavcev katastro-
falno. Kako si sicer razložiti,
da trgovke v Ni ko vi prodajalni
v Ptuju zaslužijo manj kot ti-
soč dinarjev, poslovodkinja pa
le nekaj stotakov več. ^
njih »nepošteni«. Stanje v trgovi-
ni je kritično, kupna moč prebi-
valstva je iz dneva v dan manjša,
cene rastejo, ljudje pa se odloč^
jo za cenejše nakupe v Avstriji.
Zato je pričakovati, da se bo v
prihodnje še slabšal.
Slovenski trgovski delavci so s
svojim protestom že seznanili re-
publiški odbor, kjer naj bi ta
vprašanja z veliko odgovornostjo
obravnavali, rešitve pa. kot je
znano, še ni.
Po razrešitvi dosedanjega od-
bora je skupščina sklenila, da bo
novi odbor vodila Kristina Anto-
lič. podpredsednik bo Julči
Mere. Program dela v novem ob-
dobju je predstavila nova pred-
sednica. Gre za osnovne poti de-
lovanja, saj bo konkreten pro-
gram moč oblikovati šele po 12.
kongresu, na katerem bo ptujsko
trgovino zastopala Kristina An-
MG
TEDNIK - 1- marec 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Med dobitniki državnih odlikovanj tudi kmetje
v dvorani na magistratu je bita minuli ponede-
ljek opoldne kr^ša slovesnost, na kateri je ptujski
župan Gorazd Žmavc izročil trinajstim zaslužnim
občanom odlikovanja predsedstva SFRJ. Ob prisot-
nosti predsednika izvršnega sveta in predstavnikov
družbenih organizacij je Jožefu Lahu izročil meda-
ljo dela za uspehe, ki jih dosega kot samostojni
kmetijski proiz\-ajalec v živinorejski proizvodnji in
prireji mleka. Medalje dela je izročil tudi Janezu
Kristoviču za izredno požrtvovalno delo na delov-
nem mestu čuvanje in zaščita objektov ter blaga in
za aktivnosti v društvih. Medaljo dela je prejel tudi
Silvan Urbančič za izredno uspešno delo na delov-
nem mestu pomočnika vodenja elektronske obdela-
ve podatkov ter za vključevanje \' delo samouprav-
nih organov. Tudi Janez Majerič je prejel medaljo
dela, in sicer za uspehe, ki jih dosega pri kmetijski
in živinorejski proizvodnji ter prireji mleka.
Medaljo zaslug za narod je prejela Vladimira Cu-
cek za izredno aktivno in uspešno družbenopoliti-
čno delo v Mipu in v občini Ptuj, pa tudi za uspehe,
ki jih dosega pri vodenju in usklajevanju nabave.
Predsedstvo je odlikovalo z medaljo zaslug za na-
rod tudi Radoslavo Benčevič, vendar se izročitve ni
udeležila.
Sedem občanov pa je prejelo red dela s srebrnim
vencem: Konrad Bezjak za izredne uspehe v polje-
delski in živinorejski proizvodnji kot samostojni
kmetijski proizvajalec; Alojz Šegula za izredne
uspehe na področju kmetijske proizvodnje; Vlado
Zupanič za izredne uspehe v poljedelski in živino-
rejski proizvodnji; Martin Žuran za izredne uspehe
v kmetijski in živinorejski proizvodnji na območju
Haloz ter za aktivnosti v KS Cirkulane; Janez Ko-
kol za izredne uspehe na delovnem mestu vodenje
in organiziranje dela v skladišču Mip Ptuj ter akti-
vno družbeno delo ter Maksimilijana Gornik za
uspešno in požrtvovalno delo na delovnem mestu
referenta nabave blaga ter za aktivnosti v samou-
pravnih organih. Predsedstvo je odlikovalo tudi Si-
mona Toplaka, prav tako z medaljo dela s srebrnim
vencem, in sicer za izredne uspehe, ki jih dosega v
kmetijski in živinorejski proizvodnji, ter za izjemne
uspehe na področju trsničarstva. Odlikovanje je
prejel naknadno. Vsem prejemnikom državnih odli-
kovanj tudi naše iskrene čestitke.
V imenu prejemnikov je izrazil zahvalo kmetova-
lec Martin Žuran, ki je bil še posebej vesel, ker so
med dobitniki tudi kmetje. Na to je spomnil tudi z
besedami: »Od kmečke meštrije vsakdo živi, karko-
li kdo nuca pri kmetu dobi...«
-CM
Predavanje
o ustanavljanju
podjetij
Obrtno združenje Ptuj je v tem
obdobju zelo aktivno. Osmega
marca bo organiziralo predava-
nje dr. Bogomirja Kovača, profe-
sorja ljubljanske Ekonomske fa-
kultete. Obrtnike in druge, ki jih
zanima vse v zvezi z ustanovitvi-
jo podjetij, vabijo, da pridejo v
prostore Obrtnega združenja v
Vošnjakovi ulici 13 ob 14. uri.
Dr. Bogomir Kovač jim bo pred-
stavil postopek ustanovitve pod-
jetja, njen finančni in poslovni
načrt.
Združenje pripravlja tudi
skupščino, ki bo predvidoma 9.
marca, zadnja v sedanji sestavi.
Po njej bodo zamenjali več kot
polovico članov. Nadomestne
volitve bodo opravili na delnih
zborih v sekcijah. Prav tako bo-
do izvolili nov izvršilni odbor in
predsednika združenja.
Vse kaže, da bodo po dolgih
letih prizadevanj uspeli priti v
občinski izvršni svet. Novemu
mandatarju bodo ponudili 5 kan-
didatov, on pa naj bi izbral tiste-
ga, s katerim bo lahko najbolje
delal. Za republiški zbor združe-
nega dela pa je ptujsko Obrtno
združenje predlagalo Romana
Tomaniča.
MG
ZASEDANJU ZBOROV PTUJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE NA ROB
Bili smo sklepčni
No, to pa je tudi vse, kar je vredno
zapisati o zadnjem zasedanju vseh
treh zborov ptujske občinske skupšči-
ne. Kaj je bilo sprejeto, lahko prebe-
rete v Uradnem vestniku, ki je priloga
današnje številke.
Da je delegatski sistem že pred ča-
som izumrl, je res jasno, pa vendar bi
človek pričakoval od delegatov nekaj
interesa, malo zavzetosti, na odgovor-
nost pa jih tako ne bo nihče poklical.
Saj, delegati zbora krajevnih skupno-
sti so se malce trudili, drugi pa —
pridno so dvigovali roke, družbeno-
politični zbor pa je najprej čakal na
sklepčnost, po dobrih treh urah pa so
se spet preštevali.
Farsa, burka nekega odločanja,
odločanja nekaterih v imenu vseh za
dobrobit (pa tudi obratno) vseh. Skli-
catelj je pred sejo predložil spreme-
njen dnevni red in da je bil na dele-
gatske klopi položen zajeten sveženj
dodatnega gradiva, ni treba posebej
omenjati. Gradivo pa je povrhu še
pomanjšano na velikost črk, ki mno-
gim onemogočajo branje in jim tudi
očala ne zaležejo kaj dosti.
Zunaj je bil lep sončen dan in dele-
gati so v glavnem pogledovali na ure,
si pritegovali duše v sosednjem pro-
storu ob šanku, si krajšali čas s čik-
pavzami, s klepeti s sosedi, predsedu-
joči pa je čital sklepe, ki naj bi jih (in
v resnici so tudi jih) sprejeli.
Sicer pa — kako bi bili motivirani
delegati (če vse tako ali tako predpi-
sujejo zakoni in odloki), če se še ra-
zlagalcem (predstojniku komiteja za
urbanizem, gradbene in komunalne
zadeve) ni zdelo pred polno dvorano
Narodnega doma niti vstati, ko so do-
bili besedo.
Kako nezainteresirani so bili dele-
gati, kaže tudi to, da so programe in
finančne načrte nekdanjih sisov spre-
jeli v dobrih dveh urah, če se spomni-
mo, da so to še v lanskem letu opravi-
li delegati sicer v povprečju v enakem
času, vendar na ducat skupščinah. Si-
cer pa to sploh ni pomembno, saj o
vsebinskem odločanju ni bilo govora
ne prej, pa tudi zdaj, ko so sisi v ob-
činski upravi, ni mogoče govoriti. Pa
čeprav je predsednik izvršnega sveta
opozoril, da gre za osrednjo točko
dnevnega reda.
Kako že gre tisto: psi lajajo, kara-
vana gre dalje. Zbori so zasedali
sklepčno in volja ljudstva je odločila
to, kar je pripravil izvršni svet. Skup-
ščina počasi končuje svoje neslavno
obdobje in se umika parlamentu, v
katerem bodo sedeli stalni poslanci,
tudi poslanci strank, ki bodo drug
drugemu opozicija, in upati je, da bo-
mo učakali vsebinske razprave in bo-
do znani tudi odgovorni za posame-
zne odločitve. Po domače: da bomo
lahko komu stopili na prste, ta pa bo
imel ime in priimek.
Ob vsem tem pa se človeku porodi
misel, da je demokracija, čeprav je v
vsakem strankarskem programu, še
zelo daleč. Da smo polni besed o
družbi po meri človeka, hkrati pa te-
mu človeku predpisujemo vsak korak
in tudi svobodno iniciativo, kar pote-
gne za seboj množico predpisov in
odlokov in s tem tudi obsežne dnevne
rede skupščin.
Skupščina pa je bila sklepčna,
odloki, spremembe odlokov, progra-
mi, finančni načrti so bili sprejeti, ži-
vljenje lahko teče naprej. Delegati so
opravili svojo dolžnost in občinski
upravni organi imajo črno na belem,
kaj početi.
NaV
Govori se.,.
. ..da ptujski gostinci še niso slišali
za potujoče sanke, saj so obiskovalci
kurentovanja, ki niso bili v strogem
mestnem centru, morali čakati suhih
grl povorko tudi dve uri. pa bi se jim
prilegel tudi kakšen pustni krof. Sonce
je sijalo, sušilo grla. gostinci pa nič...
.. .da je bil dosedanji predvolilni
»boj« še v rokavicah. Bolj se bo bližal
čas volitev in odločitev, halj bodo neka-
teri snemali rokavice in obujali spomi-
ne na preteklost, ko se je dogajalo mar-
sikaj, kar se ni »vedelo«. Nizki udarci
niso prijetni, gotovo pa so včasih kori-
stni ...
.. .da je kovačeva kobila zmeraj bo-
sa, kar potrjuje tudi ptujsko zdravstvo,
ki zdravi in ozdravi mnoge bolnike, le
zase nima diagnoze, kaj šele zdravi-
lo...
... da je Kramberger ta pravi ka-
vcije. Zavohal je. da ima Socialistična
zveza glede na svoj trud pri zbiranju
podpisov po terenu največ apetiiov po
oblasti. A glej ga. Kramhergerja. Prav
na dan mitinga ptujskih socialistov se
je pripeljal na Ptuj in jim s pomočjo
svoje opice odvzel potencialne volil-
ce...
Dober den! Cista sen doj vničeni od totega fašenka, pepelnice in
drugih svetnic in svetnikov. Saj vete. ke je fašenk fseh norcof praznik in
zato mujmo mene pač nemre oditi. Na ptujskem korantovoji so me skoro
doj pohodili, z Mico sma se zgubila in sem si nekšno drugo lorfo domu
prigna. Seveda sem to preštima kumer te. gdo sem jo duma doj demaski-
ra in sleka. Še vsa sreča, da si nesem namesto ženske kokšnega moškega
domu prigna, saj bi te vsi sosedi rekli: »Glejte si ga, Lujza, saj je čista to-
pli bratec grola z vročimi nameni do enakega spola ...« Saj vidite, kaj
se vse živemi človeki zgodi, mrtvemi pa itak še samo hladna žemljica pri-
poda...
Ker smo glih že prifašenki, vam moren povedali, da smo tudi v naši
vesi fašenkijo naredil. V gasilskem domi je veselica bila. Bilo je veselo,
dobro se je pilo in jelo in je bilo nasploh oh in ah. še posebno na kunci,
gdo je mene moj moped v jorek zapela. Pozoba sen ga provi cajt v rikverc
djoti, te pa je hujdič v jorek skoča, kak da bi kokšno mopedičko tam vi-
da. Seveda je mene poleg potegna. Bila je še vsa sreča, da je v jorki malo
vode bilo, da se nesem ftopa. Ce bi vino tam teklo, bi ga že odpija, vodo
pa sen takoj vun pluvna in glavo na suho potegna. Vidite, tak van je to,
če Štajerc ali pa Prlek v jorek podne. Nekaj podobnega poje v eni pesmi
Avsenikov Alfi Nipič: »Ce Štajerc v Dravo pade. pol je spije iz navade,
pol je pa pisti, da iz nje si špricer naredi. ..« Pa ne zdravje!
Eti ti ga na, pa smo prišli do kunca. Fašenka smo pokopali, dnarce
zapili, zdaj pa bomo s proznimi mošnjamizvunili. Menije moja Mica re-
kla, da celo leto s prozno mošjo zvunim . . . Seveda, če pa mi una vsaki
dinar sproti zarubi. Je hujša kak občinski rubež, ki mu lehko dopoveš, da
ti vsaj nekaj finančnega pisti, baba pa vzeme fse kak hujdič. Id si po pre-
grešno dušo pride. Pa srečno, vaš (pre)grešni LUJZEK.
Kdo ima veliko plačo?
Po ljudskem modrovanju vsak, ki ima večjo od mene. Ve pa se,
da smo v Evropi, če odmislimo Albanijo, v Jugoslaviji najmanj plača-
ni. Na uro ne dobimo niti dolarja. Blago in storitve pa plačujemo po
evropskih in večjih cenah.
Oni dan smo brali, da imajo v ptujski občinski upravi sramotno
nizke plače. Tako se obeta vsem nekdanjim delavcem sisovskih stro-
kovnih služb znižanje plač. Po tistem pravilu: kdor ne zna ptoskrbeti
zase, tudi za druge ne more. Ima pa srečo predsednik izvršnega sveta,
ki je prišel iz Perutnine. To pa pomeni, da dobi razliko plače iz svoje
nekdanje organizacije, saj je še vedno član njenega sindikata, kajti
plača predsednika izvršnega sveta je nižja.
Drugi si pomagajo na druge načine. Siva ekonomija omogoča
mnogim dokaj spodobno življenje, krpica zemlje dodatno prispeva k
povečanju družinskega proračuna, da o tistih, ki jo merijo v hektarih,
sploh ne govorimo. Pomaga nam še soseda Avstrija, kjer je »fasnga«
bistveno cenejša.
In čeprav prisegamo, daje odslej plača stvar poslovne skrivnosti,
nas še vedno žgečka in mika vedeti, koliko ima kdo plače. Bojda bo-
do kolektivne pogodbe realno ocenile naše delo in evropski delovni
čas dokončno odpravil sivo ekonomijo. O slednjem nič gotovega, če
se spomnimo, kako dolgo smo potrebovali na prehod k zimskemu in
poletnemu času.
Za plačo pa še naprej ustanavljamo stavkovne odbore, hodimo
na ulice in vznemirjamo vladne organe, ki so nam za prvih šest mese-
cev plačo zamrznili misleč, da bomo zato delali boljše in bolj zagna-
no, bolj inovativno ... In življenje se nadaljuje v stilu: za malo denar-
ja malo muzike!
■pismo »od daleč«-
Osrednji politični dogodek je te dni v Srbiji vse-
kakor odstop Zorana Todoroviča-Kundaka s polo-
žaja predsednika Socialistične zveze mesta Beo-
grada. Todorovič naj bi odšel pod pritiskom javne-
ga mnenja, toda vse kaže, da je Slobo končno uda-
ril />L- mizi.
Ko sem prišel v Beograd, je med novinarsko sre-
nja krožila zgodbica o tujem novinarju, ki je Milo-
ševiču dejal, da bo hudo šele takrat, ko se mu bo
namesto naroda doma »zgodila žena«. Mirjana
Miloševič-Markovič se torej ni samo »zgodila«,
temveč se je »dogajala« in kot vse žene pomemb-
nih političnih osebnosti oziroma mož vodila »proti-
birokratsko revolucijo«, predvsem pa kadrovsko
politiko po osmi seji. Kundak naj bi bil po nekate-
rih informacijah miljenček Mirjane Miloševič-
Markovič in zato naj bi ga vse do konca branila
pred neusmiljenimi »zlobnimi« jeziki ter pred veli-
ko čistka, ki se menda pripravlja v srbskem politi-
čnem Vodstvu.
Zoran Todorovič je pravzaprav izredno mlada
politična karikatura, ki je zajela v svoja jedra
ugodne vetrove že pred osmo sejo na Fakulteti poli-
tičnih ved, kjer je kot študent politikologije postal
prodekan ter predsednik partijske celice na beo-
grajski univerzi in bil seveda v prvih vrstah skupaj
z dekanom Radašem Smiljkovičem v boju proti
stari »srbski politiki«. Njegova zvezda je žarela,
saj je postal kasneje sekretar beograjske mestne
partije, kjer se je pravzaprav začela »nova« politi-
ka v Srbiji, in nato naj bi z režiranjem volitev po-
stal predsednik Socialistične zveze Srbije, kjer naj
bi postavil svoje vodstvo.
Madeži na njegovi politični karieri, predvsem pa
v zasebnem življenju naj bi padli že na univerzi.
Iger bi se zaradi »afere z mladimi študentkami«
moral zagovarjati na sodišču, saj si je menda pre-
več nasilno zaželel življenjskih radosti. To mu je
beograjsko javno mnenje izredno zamerilo, čeprav
ni edini s podobnimi problemi med vodilno partij-
sko in politično strukturo, ki bi se moral znajti na
sodišču. Predvsem pa naj bi se »očetu« zameril s
svojimi kadrovskimi igricami pri menjavi direktor-
jev nekaterih vodilnih beograjskih podjetij in zlasti
pri »osamosvojitvi« predsedstva Socialistične zveze
v Beogradu, ki naj bi postalo samostojna politična
enklava. Potem so še nekateri dokazi, da je prav-
zaprav on organiziral tako imenovani »četniški mi-
ting« na Trgu republike, saj je deset pred predsed-
stvom Srbije najbolj militantnih mitingarjev bilo
rmjprej zaprtih in takoj potem izpuščenih. Seveda
je možno, da so predstavniki prepovedane stranke
Srbske narodne obnove nalašč zatrjevali, da so se
za miting dogovarjali z Zoranom Todorovičem, sa-
mo da bi mu naprtili še eno afero več in s tem raz-
bili enotnost v srbskem vodstvu, ki je prav gotovo
resna načeta.
Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v pri-
hodnje. Prav gotovo ho »fotelje« moralo izprazniti
še nekaj junakov protihirokratske revolucije; ome-
njajo imena vodilnih mož tako na televiziji kot v
Politiki, pa tudi nekaterih članov centralnega ko-
miteja. Med njimi je predsednik beograjske partije
Radoš Smiljkovič. Dejstvo je namreč, da so tudi si-
le opozicije postale politični faktor. Tega se Miloše-
vič dobro zaveda in prav v tem je tudi eden izmed
vzrokov »čiščenja« lastnih vrst.
Glavno zanimanje srbske politike je seveda še
vedno Kosovo, kjer vedno presenečajo z izvirnimi
pobudami za rešitev krize v pokrajini. Blokada še
vedno traja in se je po nekaterih informacijah celo
zaostrila po_ pogovorih predsednikov obeh izvršnih
svetov — Šinigoja in Radmiloviča. Predvsem za
nekatere organizacije po Srbiji je nasilna prekini-
tev gospodarskih tokov prišla izredno prav. saj so
dvignili cene, ne pa tudi kvalitete, in se pač obna-
šajo na trgu kot monopolisti. Tako na primer mo-
ške obleke praktično neznanih proizvajalcev stane-
jo prav toliko kot Murine. čeprav se ne morejo pri-
merjati niti po designu niti po kvaliteti. Dogodki
pač gredo svojo pot. toda zdi se, da se v srbskem
vodstvu očitno trudijo zaostriti razmere, da bi čim-
prej prišlo do zaostritev oziroma povračilnih ukre-
pov. Slovenija je ugotovila, da se ne gre ravnati po
krščanskih naukih: Ti mene s kamenjem, jaz tebe s
kruhom.
Kot vse kaže. pa se Jugoslavija bliža tudi usta-
vni krizi zaradi volitev delegatov v zvezni zbor. V
Beogradu se je te dni sestala ustavna komisija zve-
zne skupščine in obravnavala predlog, da bi po-
daljšali mandat sedanji delegatski sestavi zvezne
skupščine. Bojim pa se. da bomo težko prišli do no-
ve skupščine oziroma do resnično demokratičnega
parlamenta, tudi če bi za tri mesece — kot predla-
ga Markovičeva vlada — podaljšali mandat seda-
nji delegatski sestavi ter med tem časom sprejema-
li ustrezne ustavne spremembe oziroma zakone o
volitvah, o strankah in seveda tudi ustavni zakon.
Seveda pa so pravne praznine v ustavi očitno pre-
več zapletena reč za člane ustavne komisije, ki se
niso mogli odločiti, ali ustavna dopolnila sprejeti v
paketu ali posamično. Predlog zvezne vlade, naj bi
dale posamezne republike soglasje k predlogu
ustavnih sprememb, nato bi razpravljali o vsakem
dopolnilu posebej in na koncu seveda sprejeli samo
tiste, o katerih je doseženo soglasje, je razumen.
Toda težko je verjeti, da bi v času predvolilnih bo-
jev v Sloveniji in Hrvaški prišlo do kakršnih koli
resnih sprememb ustave tudi z dopolnili.
Sicer pa je stanje po državi malodane konfuzno.
saj smo po besedah Potrča pripravljeni v Sloveniji
na volitve v zvezni zbor in seveda tudi v zbor repu-
blik in pokrajin, medtem ko bi se novi delegati zna-
šli iz oči v oči z nekaterimi »starimi strukturami«
oziroma s partijsko skupščino. Resnega dogovora
ne more biti v tako mešani sestavi najvišjega telesa
v državi, temveč je lahko samo »veselica«, ki se bo
končala kot vsaka prava haloška veselica.
Vladimir Vodušek
Kdo so socialisti?
Socialisti so člani nekdanje frontne Socialisti-
čne zveze, ki je sedaj postala stranka. Njihovi čla-
ni so vsi, ki podpišejo pristopno izjavo. Po volit-
vah bodo od svojih članov pobirali članarino; za-
enkrat je dogovorjeno za dva odstotka od plače.
Sami zase pravijo, da so dediči 200-letnega evrop-
skega socialističnega gibanja, in sodijo, da je na-
posled prišel čas, da storijo, kar so njihovi somiš-
ljeniki v zahodni Evropi že storili.
V torek prejšnjega tedna so slovenski socialisti
predstavili volilni program. Za geslo so uporabili
besede Ivana Cankarja, slovenskega socialista:
»Volilci: Vi ne boste volili poslanca za oni svet,
temveč poslanca, ki bo zastopal vaše skrbi in kori-
sti na tem svetu.«
Volilni program so predstavili: podpredsednika
Socialistične zveze Ciril Zlobec in Viktor Žakelj,
predsednik mestne konference Socialistične zveze
Ljubljana Jože Osterman ter član predsedstva So-
cialistične zveze Borut Šuklje. Predstavitev je bila
v lepih in velikih prostorih te stranke na Komen-
skega ulici v Ljubljani.
V programu se zavzemajo za stabilnost Sloveni-
je kot dela razvite srednje Evrope, zato bodo stori-
li vse, če zmagajo na volitvah, da pospešijo spre-
minjanje sedanje gospodarske strukture v tržno.
Zavzemajo se za postopno opuščanje surovinsko,
energetsko in delovno potratnih gospodarskih pa-
nog, za celosten razvoj podeželja, za nova delovna
mesta, za razvito infrastrukturo. Velikokrat so
strankini predstavniki na tiskovni konferenci pou-
darili, da se zavzemajo za socialno državo, ki bo
ljudem v njej omogočala materialno in duhovno
bogato življenje. Mislijo, da to lahko naredijo z ra-
cionalnim obremenjevanjem gospodarstva, s pra-
vično davčno politiko .. .
Za člana Socialistične zveze je zdravje največja
vrednota, zato so v svojem programu zapisali, da
si prizadevajo za ekološko čisto in zdravo okolje,
zdrav način življenja, ljudem dostopno zdravstvo,
evropske zdravstvene standarde.
Kultura je za socialiste slovenska identiteta,
znanje pogoj napredka. Zavzemajo se za neodvi-
sna sodišča, ki so za njih temelj pravne države.
Narod je za socialiste možen le tako, da na politi-
čnem prizorišču nastopa suvereno.
Prihodnost Jugoslavije vidijo najprej v konfede-
raciji; za socialiste pride odcepitev v poštev le, če
v konfederaciji, urejeni z multinacionalno pogod-
bo, ne bi bilo možno živeti suvereno.
Na vprašanje, v čem se slovenski socialisti razli-
kujejo od komunistov, so predstavniki stranke od-
govorili, da razlike so, da pa se bodo izkristalizira-
le v naslednjih letih. Razlike so v kadrovskih spre-
membah, v iskanju kandidatov za volitve. Kot je
rekel Viktor Žakelj, pri njih poteka ta proces od
baze k vrhu in ne od vrha k bazi, kot ta proces teče
v partijskih vrstah. So za počasno spreminjanje
razmer in proti revolucionarnim pretresom, je
poudaril Ciril Zlobec.
Zakaj so nekateri člani Socialistične zveze še
vedno člani Zveze komunistov, je vprašal eden no-
vinarjev. Jože Osterman je odgovoril, da ljudje po-
trebujejo čas, da se opredelijo. Njihov predsednik
Jože Smole je od svojega petnajstega leta član par-
tije in sedaj potrebuje čas za identifikacijo v novih
razmerah. Socialistični zvezi so novinarji tudi oči-
tali, da si je iz proračuna pridobila več sredstev,
kot ji pripada. Na to so predstavniki stranke odgo-
vorili neprepričljivo. Viktor Žakelj je povedaL da
so vedno delali stvari, ki jih država ni hotela, in da
se jim zdi, da imajo zato pravico zahtevati potreb-
na sredstva za storitve, ki so jih opravili. Tudi v
novih razmerah je stranki ostalo nekaj nalog, na
primer povezovanje z našimi zamejci in izseljenci.
M. Samec
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
1. marec 1990 - XEDNIK
Samo za moške — priprave na praznovanje 8. marca
NASVETI ZA VSAK DAN
Samo sedem dni nas še loči od
8. marca, praznika žensk. Ob
upoštevanju pregovora, da mo-
ški podpirajo en vogal pri hiši,
ženske pa tri in še četrtega poma-
gajo, je prav, da pripravimo svo-
jim »boljšim polovicam« za nji-
hov praznik presenečenje.
Ob skromnem darilu, zname-
nju pozornosti, jim pripravimo
svečano praznično kosilo ali ve-
čerjo. Mizo praznično pogrne-
mo, pravilno postavimo pribor,
izberemo ustrezne kozarce, krož-
nike in posodo za serviranje ter
lepo cvetlično ikebano.
Na mizi ne sme manjkati sveč,
ki nam s svojim sijem pričarajo
svečane praznične trenutke.
Mizo smo pripravili, sedaj
smo pred odločilno, »najtežjo«
nalogo: izbrati primerne jedi in
pripraviti praznično kosilo ali
večerjo.
Da se boste lažje odločili, sem
za vas izbral nekaj jedi iz posa-
meznih skupin po jedilnem listu,
recepte in pripravo pa samo za
tiste jedi, ki zahtevajo več truda
in znanja.
HLADNE PREDJEDI:
Za predjedi lahko uporabimo
že narezane delikatesne izdelke.
Zanimivo paleto izdelkov ima v
svoji ponudbi MIP iz Nove Go-
rice. Uporabimo lahko rezine pr-
šuta, kraške pancete, mortadele,
salame in druge proizvode. Pra-
vilo pri pripravi narezkov je, da
izberemo ustrezno posodo za
serviranje in da jih čimbolj do-
miselno zložimo in okrasimo.
Okrasimo jih lahko z razno sve-
žo in vloženo zelenjavo in siri,
npr. črnimi in zelenimi polnjeni-
mi olivami, gobami v kisu, hre-
nom (že pripravljenim v tubi),
majonezo, francosko solato in
podobnim. Ce želite pripraviti
nekaj več, lahko naredite muslin
zvitke. Nič se ne bojte, so zelo
enostavni.
Na plošči oz. ovalu najprej
oblikujemo po sredini francosko
solato (dobimo jo v trgovini že
pripravljeno, pripravlja pa jo
oljarna iz Slovenske Bistrice in je
zelo okusna, lahko ji dodamo na
kocke narezan kuhan krompir, ni
pa potrebno) in po njej podeva-
mo šunkine zvitke, ki smo jih na-
polnili s stepeno sladko smeta-
no, v katero smo naribali hren, jo
solili in dodali ščepec sladkorja.
JUHE
Od juh lahko pripravimo ču-
dovite »domače« (lahko se po-
hvalite, vendar me ne izdajte, saj
veste, da danes pišem pod ge-
slom »Samo za moške« in da
ženske »seveda« tega ne bodo
prebrale).
»Domača« gobova kremna juha
(za 4 osebe)
Vzaifiemo juho iz vrečke (Knor
Kolinska iz Ljubljane) in jo sku-
hamo po navodilih. »Domač«
okus ji naredimo z dvema žlica-
ma legirja. Legir pripravimo ta-
ko, da v kislo smetano vmešamo
rumenjake. Dodamo pa ji lahko
tudi narezane sveže, vložene ali
suhe gobe in na kocke narezan
krompir. Enako oz. podobno
lahko pripravljamo tudi druge
kremne juhe, npr. belušno krem-
no juho, porovo juho . . .
TOPLE UVODNE JEDI
Za uvodno jed lahko letos pr-
vič ponudimo namesto ocvrtih
piščančjih prsi panirane zlate ko-
kete. Dobro se ujemajo s pripra-
vljenimi omakami Kolinske iz
Ljubljane.
GLAVNE JEDI
KRONA IZ ZAREBRNIC
Vzamemo svinjsko zarebrnico
(kare) v celem kosu ali dveh de-
lih in globoko zarežemo meso
med kostmi. Nato sestavimo oba
kosa tako, da so kosti obrnjene
navzgor. Obe končni rebri pove-
žemo z nitjo. Zarebrnice zvijemo
v krog, tako da je mesnati del
obrnjen navzven, povežemo še
drugi dve končni rebri, tako da
nastane krona. Krono položimo
v pekač in jo pomažemo z oljno
mešanico iz soli, popra in rdeče
paprike. Vrh vsake zarebrnice
ovijemo s koščkom alufolije, da
se ne zažge. Pečemo jo približno
uro do uro in pol pri temperaturi
180—200° C. Med pečenjem od
časa do časa dolijemo malo juhe.
Medtem ko se meso peče, pri-
pravimo zelenjavo. Skuhamo jo
v slani vodi ca. 15 minut (vzame-
mo zamrznjeno mešano zelenja-
vo), jo odcedimo in sotiramo (na
hitro prepražimo na maslu).
Pečene zarebrnice vzamemo iz
pekača, odstranimo folijo.
Osnovo zalijemo z juho, prece-
dimo, dolijemo rdeče vino in za-
vremo. Omako zgostimo z jedil-
nim škrobom (lahko moko) in po
okusu začinimo. Pečeno krono
nadevamo z zelenjavo.
Za pripravo smo porabili:
dva večja kosa svinjskega ka-
reja (8 zarebrnic)
4 žlice olja
sol
poper
mleto rdečo papriko
1/4 litra juhe
1,20 mg mešane sveže ali za-
mrznjene zelenjave.
SLADICE
Najboljša in najenostavnejša
rešitev je, če jih kupimo v slašči-
čarni, lahko pa se potrudimo in
spečemo pohorsko omleto, sad-
no ali omleto confitures.
POHORSKA OMLETA
Beljake stepemo z električnim
mešalcem v trd sneg. Med stepa-
njem dodamo postopno 2 rume-
njaka, moko in naribano limoni-
no lupino. Rahlo premešamo in
damo v pomaščeno in z moko
potreseno ponvico. Oblikujemo
jo v omleto. Pečemo v pečici pri
temperaturi 200 ' C okrog 6—8
minut. Omleto zvrnemo na krož-
nik, jo namažemo s toplimi brus-
nicami, prepognemo, potresemo
s sladkorjem in nabrizgamo s ste-
peno sladko smetano. Ce brizge
nimamo, lahko smetano dajemo
z žličko.
Podobno lahko pripravimo
sadno omleto, le da vzamemo
namesto brusnic marinirano sa-
dje (kot za sadno kupo), in omle-
to confitures — marmeladno
omleto. To omleto namažemo z
marelično marmelado. Na vrhu
omlete napravimo z železno pali-
co ali kuhinjskimi vilicami mre-
žo. Naredimo jo tako, da omleto
dobro potresemo s sladkorjem in
z močno segretimi vilicami nanjo
vžgemo mrežo.
Naredili smo jo iz:
3 beljakov
2 rumenjakov
3 jedilnih žlic sladkorja
3 jedilnih žlic moke
1 vanilijinega sladkorja
nastrgane limonine lupine
10 dag brusnic
ali 10 dag marelične marmela-
de
ali 20 dag mešanega sadja
Ob kosilu ali večerji izberimo
tudi primerno vino.
Predlagam vam, da poskusite
pripraviti nekaj jedi že kar za ne-
deljsko kosilo. Ugotovili boste,
da kuhanje ni tako težko, še po-
sebej če imate za pripravo jedi
motiv oz. vzpodbudo.
P. S.
Tovarišici Dragici Polajžer iz
Ptuja, zvesti bralki Tednika in
poslušalki radia Ptuj, najlepša
hvala. Držala je obljubo, ki jo je
dala v oddaji v živo v soboto, 17.
februarja, na radiu Ptuj. Po re-
ceptu je pripravila krofe. Moram
priznati: bili so čudoviti, z lepimi
venčki in zelo dobri.
Želim vam dosti poguma in
uspehov pri pripravi navedenih
jedi, vašim boljšim polovicam
pa, čeprav vem, da tega ne bodo
prebrale, naj bodo strpne do va-
ših kuharskih umetnosti in dober
tek.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
prazničnih receptov pod geslom
Čestitke ob 8. marcu — prazniku
žensk.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Haloškega bisera
V vrtu
Vinska trta je rastlina, ki jo
lahko poljubno oblikujemo. To
njeno prirodno lastnost s pridom
uporabimo za lepšanje svojega
okolja. Je pa trta predvsem kori-
stna zaradi s hranilnimi snovmi
bogatega sadu in proizvodov, ki
jih pridobimo iz grozdja. Vinsko
trto opevamo zaradi njene nara-
vne lepote in koristnosti kot
»najlepšo rožo« in seje zato zna-
šla tudi v vrtovih.
Vrtovi so sicer v večini prime-
rov za vinsko trto neprimerno ra-
stišče, saj so običajno na ravnin-
skih območjih z utesnjenimi in
senčnimi prostori med zgradba-
mi ter sorazmerno visoko podtal-
no vodo. Vinska trta je rastlina
sonca, zato ni mogoče vselej in
povsod pričakovati, da nam bo v
vrtovih dajala večje in kakovo-
stne pridelke. Zaradi njene izred-
ne prilagodljivosti na razne
vzgojne oblike vinsko trto v vrto-
vih v največji meri vzgajamo v
obliki brajd kot okrasno rastlino,
zaradi njene bujne listne površi-
ne pa kot senčnico, zaščitne pa-
sove pred vetrovi in za zagotovi-
tev intimnega okolja v bivalnem
vrtu.
O vinski trti, njeni vzgoji, negi
in oblikovanju bi bilo mogoče
marsikaj svetovati, vendar je se-
daj najustreznejši čas za rez, zato
posvetimo nekaj pozornosti pra-
vilni rezi trte, ki jo vzgajamo na
brajdah.
O tem, kdaj je pravi čas za rez
vinske trte, je več mnenj, po iz-
kušnjah pa je najustreznejše ob-
dobje v zgodnji pomladi, ko pre-
neha hujši mraz. Jesenska ali
zimska rez v ostrejših zimah sla-
bo vpliva na brstenje, pa tudi
očesa in les pri zgodnji rezi prej
pomrznejo, čeprav lahko trdimo,
da obrezane trte, ki so ji mladike
v jeseni dobro dozorele, ni nič
bolj občutljiva kot neobrezana. S
prepozno rezjo sicer lahko po-
daljšamo začetek brstenja in se
za nekaj dni, največ pa dva ted-
na izognemo posledicam morebi-
tnih pomladanskih pozeb, bo pa
prišlo do čezmernega solzenja.
Pri tem gredo v izgubo hranilne
snovi, ki so se za naslednjo vege-
tacijo nakopičile v koreninah in
deblu, sedaj pa v vodi raztoplje-
ne iztekajo na rezilnih mestih,
katerih »vodovodne« cevi se ni-
so uspele začepiti.
Zakaj moramo vinsko trto re-
zati? Z rezjo vzdržujemo ustre-
zno obliko in razmerje med rast-
jo in rodnostjo. Za pravilno rez
moramo ločiti vrste lesa na trti.
Ne glede na vzgojno obliko loči-
mo na trti stari, dvoletni in eno-
letni les. Med stari les prišteva-
mo deblo, krake, kordone in štrc-
Ije na kordonih. Dvoletni les ra-
ste iz starega lesa, na njem pa je
razvit enoletni les, ki je hkrati tu-
di rodni les. Enoletni les imenu-
jemo rozga; ta je rodna, če raste
iz dvoletnega, in nerodna ali ja-
lovka, če se je razvila in rastla iz
starega lesa.
Ce dobro ločimo vrste lesa na
vinski trti, njena rez in oblikova-
nje nista težka. Običajno režemo
le enoletni les, in to na čepe z
enim očesom, reznike z dvema
očesoma, penjevce s petimi do
sedmimi očesi in šparone z več
kot osmimi očesi.
Cep se običajno nareže tam.
kjer želimo naslednje leto trto
pomladiti, in služi za razvoj na-
domestnega lesa. Za ta namen so
lahko tudi rozge jalovke. Najpo-
gostejša je rez na rodne reznike,
ker je z njimi trta najbolje obraš-
čena in dajejo najkvalitetnejše
grozdje. Penjevce in šparone
vedno narežemo na koncu dvo-
letnega lesa za reznikom. Imajo
namreč toliko rodnih brstov, da
se rozga zaradi rodovitnosti zelo
izčrpa in jo prihodnje leto, če je
ne potrebujemo za podaljšek trte
glede na njeno vzgojno obliko,
odstranimo. Pri rezi čepov, rezni-
kov, penjevcev in šparonov odre-
žemo rozgo 1 do 1,5 cm nad zad-
njim očesom, tako da bo rahlo
poševna glede na oko. Rezi dru-
gega lesa, ki so namenjeni negi
in čiščenju trte, izvedemo ob sta-
rem lesu pravokotno na smer ra-
sti, da bo rana čim manjša.
Na dolžino in obseg rodnega
lesa, ki ga bomo pri rezi »naloži-
li« na trto, vpliva mnogo dejav-
(Posnetek: J. Bračič.)
nikov. Najpomembnejši pa so:
sorta, podlaga, zdravstveno sta-
nje trte, prehranjenost, stanje le-
sa, starost trte, vzgojna oblika ter
pridelek oziroma dolžina rezi in
obremenitev v preteklem letu. Ce
smo v preteklem letu trto preveč
obremenili, je bil že lanski pride-
lek slabše kakovosti, zrastle so
šibkejše rozge in so tudi slabše
dozorele, zaradi tega pa je v ko-
renini in starem lesu shranjene
manj rezervne hrane, vse to pa
pri letošnji rezi moramo upošte-
vati in temu ustrezno krajše reza-
ti.
Po opravljeni rezi trto vežemo
k opori. Za vez je najustreznejše
vezivo vrbova šiba, ki se ne za-
grize v les trte. Vsa druga veziva
so manj primerna, kovinska žica
pa je celo škodljiva. Vez mora bi-
ti dovolj čvrsta, toda ne pretesna, *
da ne bi ovirala rasti trte.
Miran Glušič, i
ing. agr. j
mmmm
EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE IZ LET, KO JE NAŠ
KMET PREŽIVLJAL TEŽKE DNf)
v PTUJSKEM OKRAJ V PRED 40 LETI
»Leto 1949 je bilo leto neprestane vztrajne borbe za uresničevanje
petletnegap lana, borbe za zmago resnice nad lažmi in klevetami.. .
Propadel je poskus politične osamitve naše države, za kar so se trudili
predstayni0 ZSSR v OZN. . . Nam vsem je jasno, kakšne so naše nalo-
ge v letu 1950 in na kakšne težave lahko računamo . . .« (Iz Titove novo-
letne poslanice 1950.)
Dejansko so bile težave še večje, kot jih je maršal napovedal v novo-
letni poslanici, in marsikatera naloga ni bila izvršena. K temu so veliko
pripomogli napačna politika do kmeta, suša in slaba letina doma, na zu-
nanjem področju pa vse hujši vojaški pritisk in grožnje Sovjetske zveze in
njenih vazalov.
Nekaj podatkov o dogajanjih v tistem času:
Od 7. do 9. januarja je bilo v Ljubljani prvo zadružno zborovanje.
Na njem je bil glavni govornik predsednik kmečke komisije pri CK KPS
Franc Popit. Prav gotovo je že takrat imel pomembno vlogo pri oblikova-
nju politike do kmeta, kije doživljala polom za polomom in posledice .še
danes občutimo.
Na zborovanju v Ljubljani je bila sadjarska zadruga Osojnik kot
ena najboljših v Sloveniji nagrajena s prevozno sadno škropilnico, sad-
nim mlinom, z dvema traktorskima plugoma, s cepilnimi noži in knjiž-
nim stojalom s knjigami. Zadružniki iz KOZ Trniče pa so bili nagrajeni
z radijskim aparatom, sejalnikom za žito in s 30 navadnimi kosami (ko-
sišča so si morali priskrbeti sami). Druge zadruge iz ptujskega okraja ni-
so bile nagrajene.
Z novim letom so začeli delovati novi KLO, ki so bili izvoljeni 18.
12. 1949. V Ptuju in Ormožu pa sta bila MLO-ja. Konec januarja so že
bile razpisane volitve v zvezno skupščino. Ljudska fronta Jugoslavije je
objavila obširen volilni razglas. Okrajna volilna komisija v Ptuju pa je
14/2-1950 objavila ime kandidata za zvezni svet ljudske skupščine
FLRJ.
Za volilni okraj Ptuj — levi breg je bil kandidat Dušan Kveder, te-
daj generallajtnant pri generalnem štabu J A, njegov namestnik pa Zlat-
ko Kovačič, tajnik OLO Ptuj.
Za volilni okraj Ptuj-desni breg je bil kandidat dr. Jože Potrč, tedaj
minister za znanost in kulturo pri vladi LRS. njegov namestnik pa Milan
Lacko, tedaj uslužbenec OK KPS Ptuj.
Začeli so se predvolilni sestanki po vseh krajih v okraju. Nekatere
sta obiskala neposredno oba zvezna kandidata. Govorila sta o naši zu-\
nanji in notranji politiki in se seznanjala z lokalnimi problemi z obljubo, j
da bosta to »prenesla navzgor«. Teden pred volitvami. 19. marca, je bilo]
v Ptuju veliko okrajno predvolilno zborovanje. Glavni govornik je bil dr.
Jože Potrč, udeležencev pa več kot 1500.
Volitve so bile v nedeljo, 26. marca, ob velikih naporih okrajnih in
krajevnih aktivistov. V volilnem okraju Ptuj-levi breg je bila 91,83 % ude-
ležba, od lega je bilo v skrinjici brez liste 12.5 % glasov. V volilnem okra-\
ju Ptuj-desni breg pa je bila 85,44 % udeležba, v skrinjici brez liste pa le\
7 % glasov. V tem volilnem okraju je bila najslabša volilna udeležba v ]
Sloveniji. Drugi najslabši je bil volilni okraj Poljčane, kjer je bila 85.49 % \
udeležba, v skrinjici brez liste pa 11,7 % glasov.
Za primerjavo naj navedem, da je bila najboljša udeležba v Sloveni- >
ji v volilnem okraju Tolmin —Idrija — kar 99,79 %, v skrinjici brez liste \
pa 6,29 % glasov. Na celotnem mestnem območju Ljubljane so bili trije,
volilni okraji, povprečna volilna udeležba 99,27 %, v skrinjici brez liste pa
5,07% glasov. :
Po štiridesetih letih smo spet sredi volilnih priprav, tokrat od občin-.
skih do republiških in zveznih, toda v krepko spremenjenih razmerah. Ve-\
liko naporov in dela je bilo vloženega za štiri desetletja, žal pa rezultati i
danes kažejo, da je bilo vmes veliko, mnogo preveč Sizifovega dela!     '.
Uradno velja, da smo v Jugoslaviji uvedli delavsko .samoupravljanje
s sprejemom zakona 27. junija 1950. Toda v nekaterih kolektivih so de-
lavske svete izvolili že prej, tudi v Strnišču. Zvezna vlada je namreč z
uredbo naložila vsem večjim in prednostnim podjetjem, da izvolijo delav-
ske svete, ki naj pomagajo vodstvom podjetij pri izvajanju planskih na-
log.
Takšno prednostno podjetje je bilo tudi gradilišče Gradiš v Strnišču.
Zato so tam 4/1-1950 izvolili prvi delavski svet. »Za predsednika je bil
izvoljen Lisjak Alojz, prekaljen gradbeni borec, iniciator socialističnih
tekmovanj na sektorju elektrolize, za tajnika pa Gognjavec Anton, člo-
vek, kije kljub starosti še vedno mladosten in borben v delu.« (Naše delo
št. 4 z dne 27/1-1950. stran 3.)
Na zasedanju razširjenega plenuma v ptujskem Titovem domu
10/2-1950 so sklenili močno rzaširiti ideološko vzgojno delo. Med nalo-
ge so si zapisali, da je pri vseh vaških odborih OF treba ustanoviti aktive
za agitacijo in ideološko delo. Med letom bodo organizirali več kot tisoč
različnih predavanj po vaseh. Poživili bodo delo ljudskih univerz in usta-
novili pet novih, tako jih bo v okraju devet: v Ptuju. Ormožu, Strnišču.
Majšperku. Cirkulanah. Dornavi, Gorišnici, Središču ob Dravi in Veliki
Nedelji. Ustanovili bodo 72 novih frontnih kotičkov, najmanj na vsakem
sedežu KLO po enega. (Naše delo št. 7 z dne 17/2-1950. stran 4.)
Dejstvo je. da je bilo od tega programa le malo uresničenega. Prava
ironija pa je bil v programu zapisan stavek: »Odstranili bomo za vselej
prakso kampanjskega načina dela . . .« V resnici pa se je takrat uvelja-
vljal izključno kampanjski način dela.
Ena takih za današnji čas težko razumljivih kampanj je bil množi-
čni pregled setvenih površin, ki so ga v ptujskem okraju opravili v nede-
ljo. 16. aprila. Akcijo so vodili okrajni aktivisti, v njej pa so sodelovali od-
borniki KLO. funkcionarji OF, AFŽ, IMS, borci, gasilci in drugi. Glavni
namen je bil »dognati, katere površine naše domovine so v nevarnosti,
da bi ostale kljub najnujnejšim potrebam neobdelane in neplodne«.
Kako je ta množični pregled uspel, naj ponazori nekaj navedkov iz
poročil:
»V Cirkovcah so razdelili teren na 14 skupin, ki so ugotovile, da je
na področju KLO Cirkovce ogrožene 6,81 ha zemlje, kije bila zaplenje-
na, zaradi pomanjkanja semena, gnoja in delovne sile. Ugotovljeno je bi-
lo, da je 15ha manj krompirjeve površine kot bije moralo biti po planu.«
»V KLO Gajevci še setveni plan ni realiziran ob izgovoru na po-
manjkanje .semenja. Plan povečanja ornih površin pri večini kmetov ni bil \
izpolnjen, ker uporabljajo te površine za prehrano živine.« \
»V Zabovcih je bilo pri pregledu ugotovljeno, da pri večini kmetov\
setev ni dosegla plana. Krompirja bi morali posaditi 32 ha. v resnici pa,
ga je posajenega le 25 ha. Prav tako razmerje je pri ostalih kulturah.
Večji posestniki še dajejo zemljo v odslužitev, da se tako oskrbijo s težaki
za obdelovanje njihove zemlje.« (Naše delo št. 16 z dne 2I/4-I950, stran
1.)
V letu 1949 je bil ukinjen hotel Jugoslavija v Prešernovi ulici in pro-
glašen za Dom OF. Vanj so se vselile vse družbenopolitične organizacije
razen OK KPS. nekatere ustanove in društva. V njem je bilo tudi uredni-
štvo in uprava tednika Naše delo. Za vzdrževanje doma se dejansko ni
nihče brigal, pa tudi denarja ni bilo za obnovo. Zato so se pred 40 leti iz
njega izselili, pozneje ga je prevzela JLA. Letos — po štiridesetih letih —
so stvarni izgledi, da bo v tej praktično na novo zgrajeni stavbi spet odprt
hotel, vendar ne več Jugoslavija, temveč Zlati noj!
Za konec še sporočilo, objavljeno v Našem delu št. 25 z dne 23. juni-
ja 1950:
»Sporočamo našim naročnikom in bralcem, da preneha Naše delo
zaradi tehničnih težav do nadaljnjega izhajati. Glede dobroimetja naro-
čnikov bomo s posamezniki uredili pismeno. Zamudnike prosimo, da
svoje zaostanke takoj poravnajo. Vsem dosedanjim dopisnikom se za-
hvaljujemo za sodelovanje.«
To je bila torej zadnja številka Našega dela. Po velikih prizadeva-
njih — tako s prepričevanjem vodilnih v okraju kot z zagotavljanjem de-
narja — so navdušenci uspeli obdržati tradicijo in z novim letom 1951 je
časnik spet začel izhajati, takrat pod naslovom Ptujski tednik.
Prihodnjič: ODKRIVATI PRIVILEGIJE JE BILO IKEVARNO
TEDNIK     ^' 'narec 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
^ŠVICARSKI UČITEU ALOIS GRUTER NA ŠOLI V GRAJENI
}}Pri nas smo učitelji bolj svobodni.,,«
... pravi Alois Gruter, učitelj
iz kantona Luzern v Švici. Teden
dni seje mudil na šoli v Grajeni,
bil gost učiteljske družine Vau-
potič in spoznaval naše kraje,
naš šolski sistem, delo naših uči-
teljev, naše učence, naše razmere
v šolstvu. In če pravi, da je slo-
venska pokrajina kar precej po-
dobna švicarski, je pa sistem šo-
lanja in delo učitelja pri njih kar
precej drugačno. Zato tudi ni
Čudno, da so ga učitelji osnovne
šole Franca Osojnika, ki jo je tu-
di obiskal, zasipali z vprašanji.
Alois Gruter poučuje že pet-
najst let in letos je imel prilož-
nost udeležiti se študijskega po-
tovanja v Slovenijo. Takšne in
druge oblike izobraževanja ima-
jo vsako leto, vendar je zanima-
nje učiteljev zanje veliko, in kot
pravi, bo moral zdaj počakati kar
nekaj let, da se bo spet lahko
udeležil takšnega seminarja. Po-
leg Slovenije obiskujejo šole tudi
v Italiji in Španiji. Sicer pa je v
svoji vasi, kjer živi in poučuje, še
dirigent pihalnega orkestra, poje
v zboru, je glavni urednik krajev-
nega časopisa.
Alois pravi, da učitelj pri njih
dela do 65. leta; takrat gredo
namreč v pokoj ne glede na to,
koliko službenih let imajo. Takš-
nega tempa, kot ga imajo naši
učitelji, ne bi vzdržali. Tudi šol-
ski program — učni načrt je pri
njih neprimerno manj obsežen,
kar pomeni, da so tudi učenci
mnogo manj obremenjeni. Otro-
ci morajo v šolo s sedmimi leti,
vse, kar potrebujejo za šolo, pa
dobijo v šoli. Tako je bil prav za-
čuden, ko je videl, da so naši
otroci prinesli za izdelovanje ku-
rentove maske pri likovnem pou-
ku vse potrebno od doma. No,
za krzno meni, da bi že še prosili
učence, da ga prinesejo od do-
ma, vse drugo bi dobili v šoli.
Učitelj za potrebe pouka do do-
ločene vsote samostojno kupuje
potreben material. Pri njih je tu-
di zelo malo frontalnega pouka,
kar je pogojeno s sodobno opre-
mo in modernimi oblikami pou-
čevanja. Za njihove razmere ima-
mo slabo opremljene učilnice, pa
tudi zelo majhne. Poleg tega
imajo švicarski učitelji veliko več
svobode pri učenju. Ni pomemb-
no samo znanje, ampak tudi pot
do znanja. Tako imajo povsem
proste roke pri izbiri metode, po-
membno je namreč tudi učiti se,
kako učiti.
Osnovna šola traja šest let in
učitelj spremlja razred dve leti.
Ocenjujejo z ocenami od ena do
šest, da pa lahko učenec nadalju-
je šolanje v naslednjem razredu
mora imeti povprečno oceno 3,5.
Od 40 do 60 učiteljev pa zdaj
preizkuša metodo, po kateri v pr-
vih dveh razredih učencev ne
ocenjujejo, ampak imajo s starši
dvakrat v šolskem letu pogovor o
uspehu učenca. Normativ za šte-
vilo učencev v razredu je od 15
do 30; če je učencev manj kot 15,
šolo zaprejo. Prizadevajo pa si,
da bi bil ta normativ 25 učencev
v razredu. Zanimivo je tudi to,
da imajo učitelji 29-urno obvezo,
učenci manj; to pa zato, ker lah-
ko učitelj razdeli razred v dve
skupini, ki imata ločen pouk, in
to učitelju spet omogoča pogla-
bljanje in eksperimentiranje v
šolskem procesu.
Šolski inšpektorji so učitelji;
tudi on je inšpektor. Tisti, ki se
odloči, da bo opravljal to delo,
ima zato nekaj manj obveznih ur
pouka. Delo inšpektorja pa po-
meni predvsem prijateljsko-stro-
kovni pogovor z učiteljem, po-
moč pri razreševanju problemov.
Inšpektorji so tudi tisti, ki prena-
šajo zahteve učiteljev do vlade,
urejajo odnose med šolo in star-
ši.
Švicarske šole imajo dvanast
tednov počitnic, ki so razdeljene
na več delov: božične, velikono-
čne, jesenske, poletne, zimske.
Učitelji nimajo nikjer zapisano,
da morajo delati 42 ur na teden.
Imajo 29 ur obveze in priprave
delajo, kadarkoli pač želijo. Vsa-
ko leto imajo dva izobraževalna
dneva in takrat ne poučujejo,
osem izobraževalnih dni pa tudi
v času počitnic. Organizacija izo-
braževanja je na ravni kantona
in vsako leto izide knjiga semi-
narjev. Na ravni kantona imajo
tudi združenje učiteljev, ki jih za-
stopa v vladi, se pogaja s politi-
čnim vodstvom. Učitelje posta-
vlja občina, šola le sporoči svoje
potrebe.
Seveda tudi brez vprašanja o
plači ni šlo. Njegova plača je
6.500 švicarskih frankov, da je
višja od povprečne plače in daje
z njo zadovoljen. Pred leti so si-
cer zahtevali višjo plačo; niso
uspeli, delajo pa za isto plačo
eno uro manj.
Učitelj na šoli nima drugih ob-
veznosti, kot da se ukvarja s pou-
čevanjem. Nobenih izvenšolskih
dejavnosti, krožkov, tudi zbora
šola nima ali kakšne folklorne
skupine. Nič takega, kar je zna-
no iz naših šol. Vse te dejavnosti
so organizirane ali v društvih ali
v glasbeni šoli ali v cerkvi.
Alois Gruter je na grajenski
šoli učil likovni, glasbeni pouk in
telovadbo. To je bila zanj dobro-
došla izkušnja, saj pravi, da pri
nas pri pouku preveč govorimo.
To pa je posledica skromne
opreme in nezadostnega števila
učnih pripomočkov. Zato mora-
jo po njegovem mnenju naši uči-
telji veliko več improvizirati.
Zelo mu je bilo všeč pri nas;
pravi da so ljudje izredno gosto-
ljubni. Vaupotičevi so ga peljali
tudi na vaje domače gledališke
skupine, pa na vaje pevskega
zbora, razkazali so mu Ptuj z
okolico, obiskali starše učencev
in ob tej priložnosti bi se radi za-
hvalili za sodelovanje Kmetijske-
mu kombinatu Osojnik in ptujski
kleti.
Alois Gruter ostane v Sloveniji
tri tedne. Iz F*tuja je odpotoval v
Novo Mesto, zatem pa še v Lju-
bljano, kjer bo skupaj z drugimi
švicarskimi učitelji in gostitelji
okrogla miza, na kateri bodo iz-
menjali izkušnje. Upajmo, da bo-
mo v slovenskem šolstvu kmalu
deležni sprememb iz izkušenj
švicarske šole. Alois Gruter je
opozoril tudi na to, da pri njih
ne gredo tako hitro in obsežno v
spremembe kot pri nas. Spre-
membe uvajajo postopoma; en-
krat pri jeziku, čez leto, dve v
matematiki...
Presenečen je bil tudi nad šte-
vilnimi darili, ki jih je dobil, in
med časom, ki so mu ga pokloni-
li ljudje, ki jih je obiskal.
NaV
V spomin Ivani Čič
Ugasnilo je življenje Ivane
Cič, upokojene učiteljice, zaved-
ne slovenske matere in neutrud-
ne prosvetne delavke. V sredo,
21. februarja, se je na novem
ptujskem pokopališču velika
množica ljudi poslednjič poslovi-
la od svoje vzornice in jo pospre-
mila do njenega poslednjega po-
čivališča.
Ivana je bila rojena 27. 12.
1909 v družini Hafnerjevih v
Šentvidu pri Ljubljani. Že v mla-
dosti se je odločila za pedagoški
poklic in temu je posvetila vse
svoje življenje in znanje. Po kon-
čanem učiteljišču v ljubljani leta
1929 je morala kar dve leti čaka-
ti, preden je dobila prvo službe-
no mesto, in to v Prekmurju. Z
vsem zanosom, ljubeznijo do po-
klica in otrok se je lotila težkega
vzgojno-izobraževalnega     dela.
Tam se je seznanila s tovarišem v
poklicu Albinom Cičem in leta
1933 sta se poročila. S skrbjo za
vzgojo otrok v šoli je rasla tudi
skrb za družino, za otroke, ki so
prihajali drug za drugim — štirje
sinovi. V Prekmurju sta dočakala
tudi nacistično okupacijo naše
domovine. Vsa družina je bila iz-
seljena na Hrvaško. Oba z mo-
žem sta ostala zavedna Slovenca
in Jugoslovana, podpirala vse ti-
sto, kar je bilo pošteno, lepo in
napredno. Po osvoboditvi se je
družina vrnila v Prekmurje in Ci-
čeva sta nadaljevala pedagoško
delo tam, kjer ga je tuji zavojeva-
lec nasilno prekinil leta 1941.
Leta 1947 seje družina preseli-
la na Ptuj in nadaljevala pedago-
ško delo. Po enem letu je kadrov-
ska potreba narekovala, daje od-
šla poučevat na Polenšak, od
tam pa k Veliki Nedelji. Enako
kot v Prekmurju je učiteljica Iva-
na tudi v teh krajih živela z ljud-
stvom, poklicno delo ji je bila
obveznost čez vse. Vso svojo spo-
sobnost je vlagala v to, da bi bili
vsi njeni učenci dobri, da bi taki
ostali vse življenje.
Pa ne samo v šoli, ustvarjalno
je delovala tudi pri organizaciji
tečajev prve pomoči, v dramskih
in gledaliških skupinah, pri pro-
slavah in prireditvah ter pri dru-
gem družbenem in društvenem
delu na vasi. Za to je prejela šte-
vilna priznanja. Leta 1964 je od-
šla v zasluženi pokoj. Dve leti za-
tem sta si z možem kupila hišo
na Ptuju, Nova cesta 4. Iz tega
doma je leta 1976 z bolečino pos-
premila na zadnjo pot svojega
dobrega moža Albina.
Kljub upokojitvi je po svojih
močeh in velikih izkušnjah še na-
prej delovala pri usmerjanju
vzgoje mladih ljudi, zlasti na
straneh ptujskega Tednika. V le-
tih 1966—1968 je pripravljala ru-
briko »Pa pravijo . . .«, v kateri
je s pedagoškim pristopom
kramljala o vzgoji, o varnosti šol-
skih otrok na cesti, lepem vede-
nju, pa o vrsti slabosti v družbi,
ki kvarno vplivajo na oblikova-
nje značaja mladega človeka. Od
leta 1969 do 1972 pa je pod psev-
donimom ALENKA urejala
stran »Naša pisma«, ki je bila
predhodnica kasnejše strani
»Mladi dopisniki«. S svojim
kramljanjem, odgovori in pohva-
lami je spodbujala mlade k pisa-
nju in razmišljanju o življenju
okoli sebe. V Tedniku je sodelo-
vala tudi z drugimi prispevki, s
kritičnimi razmišljanji do vsega,
kar se ji v naši družbi ni zdelo
moralno in vzgojno. Vse to bo
ostalo za vedno zapisano na stra-
neh Tednika.
Spomin na zaslužno pokojni-
co, vzgledno učiteljico bo pri
vsevh njenih učencih in vseh
drugih, ici so jo poznali in spo-
štovali, ostal trajno živ. Slava
njenemu spominu!
F. Fideršek
Borci v programu Socialistične zveze?
»Zveza združenj borcev NOV je sedaj šč
politična organizacija, od maja naprej pa bo
samo organizacija s svojim programom v
okviru Socialistične zveze, ki nadaljuje tradi-
cije OP v moderni obliki. Zveza borcev bo
imela svoj interni program; kakšen bo, bosta
odločila republiški in zvezni kongres,« je
med drugim povedal v svojem uvodnem po-
ročilu Cvetko Pantar na programsko-volilni
skupščini krajevne zveze borcev NOV v KS
Jožeta Potrča Ptuj, ki je bila 15. februarja v
njihovem domu krajanov.
Ta krajevna borčevska organizacija je ena
najštevilnejših in tudi najdelavnejših v ptuj-
ski občini. To je med drugim potrdila tudi
udeležba na skupščini, kjer se je zbralo dve
tretjini članov, veliko pa je bilo zaradi bole-
zni in starosti opravičeno odsotnih. Zanimi-
vo je, da je med njihovimi člani kar 9 borcev,
ki imajo priznan staž od leta 1941, in 22 upo-
kojenih starešin JLA in milice, ki so pripad-
niki različnih jugoslovanskih narodov, ven-
dar znajo medsebojno iskreno sodelovati in
živeti v prijateljstvu ob medsebojnem spošto-
vanju.
Na programsko-volilni skupščini niso na
ustaljen način ocenjevali dela in problemov v
minulem mandatnem obdobju, saj to delo vsi
dobro poznajo, se z njim dnevno srečujejo.
Spregovorili so predvsem o svoji vlogi v okvi-
ru Socialistične zveze, edine politične organi-
zacije, ki ima v svojem programu prenašanje
tradicij NOB, podružbljanje SLO in DSZ ter
povezavo z JLA.
»V vsem tem kompleksu raznih strank,
zvez, društev, raznih idej in programov, ko
dogodki prehitevajo drug drugega, smo mal-
ce zmedeni,« je bilo rečeno v poročilu, v raz-
pravi pa poudarjeno: »Ne smemo se dopusti-
ti zmesti tako, da ne bi znali trezno razmišlja-
ti, da ne bi vedeli, kaj delamo.« Zato so se
dogovorili, da bodo redno spremljali dogod-
ke, se prilagajali nastalim razmeram, saj je
treba iti v korak z razvojem in ob tem jim bo
tudi lažje.
Največ časa so namenili informaciji o pri-
pravah in izvedbi skupščinskih volitev, ki bo-
do aprila letos. Tu se bodo borci — tako v
občini kot v krajevni skupnosti — opredelje-
vali predvsem za Socialistično zvezo, kjer so
tudi kandidati iz vrst borcev, saj ima ta stran-
ka »vse možnosti, da na volitvah ne izgubi!«
Z osebno prizadetostjo so spregovorili tudi
o nekaterih očitkih na račun borcev, zlasti iz
vrst nekaterih opozicionalcev. Poudarjeno je
bilo: »Kar smo, nam nihče v zgodovini ne
more vzeti, kar pa nismo, nam tudi nihče ne
more dati!«
V novo vodstvo krajevne zveze so soglasno
izvolili Cvetka Pantarja, Magdo Lešnik in Jo-
žeta Novaka, za delegata na občinsko skup-
ščino borčevske organizacije pa Ivana Raua
in Simona Pešca.
FF

SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(19. nadaljevanje)
V seznamu hlevskih zapor-
nikov, ki ga je napisal Mirko
Ogorelec in prikazuje pred-
vsem majske in junijske za-
pornike, je navedeno ime sta-
roste ptujskega sokola advo-
kata dr. Franja Šalamuna.
Janez Žumer, doma iz Pod-
vincev pri Ptuju, ki živi sedaj
v Kopru, je priobčil v Tedni-
ku leta 1964 zanimivo vest,
da je okupator maja 1941 pe-
ljal menda v treh kamionih
mimo Borla jetnike na hrva-
ško mejo. Med njimi sta bila
tudi Janez Žumer in dr. Šala-
mun, ki je bil pred tem zaprt
v krajevnem hlevu na Borlu.
Odpravo jetnikov so sprem-
ljali stražarji, oboroženi z mi-
traljezi.
Pred Petrijanci so Nemci
jetnike nagnali s kamionov,
jih preštevali in nato pognali
v beg na hrvaško stran. Med
izgnanci so bili ptujski mino-
riti, nekaj redovnic in tudi
drugih jetnikov.
Pisec piše, da se je to zgo-
dilo v noči na 12. ali 13. maj
1941. Omenjena odprava iz-
gnancev je bila, kot so iz-
gnanci izvedeli, druga te vr-
ste. V odpravah so bili iz-
gnanci iz ptujskega in mari-
borskega okrožja; vse so pri-
peljali do hrvaške meje, kjer
so jih raztovorili in nagnali
na hrvaško stran.
Žumer navaja, da so iz-
gnanci iz odprave, v kateri je
bil on, po prihodu na hrva-
ško stran odšli peš v Varaž-
din in tam so se razšli. Vsak
si je pomagal, kakor je vedel
in znal.
Viri: — Mira Grašič: Okupa-
torjevo nasilje, zbornik SKO-
ZI VIHARJE V LEPŠO PRI-
HODNOST, Ptuj, 1981 (beg
Hržičev, Ivan Ranciger, dr.
Spindler).
— Izjava o Hržičih Nade
Verdnik, Ptuj, in anonimnega
sorodnika Hržičev.
— Janez Žumer, Koper,
Jenkova 13, članek v Tedniku
17. 7. 1964.
Opomba: Naprošamo bra-
ta Rudija Severja v Moškanj-
cih, da napiše, kar ve o bratu
na Boriu, in pošlje Tedniku,
Ptuj, Raičeva 6,
Na prehodu v leto 1942
Okupator je  v borlskem
prehodnem taborišču leta
1942 nadaljeval nasilje, ki naj
bi pomagalo uničiti osvobo-
dilno gibanje na slovenskem
Štajerskem. Da bi dosegel
svoj cilj, je nasilje še povečal.
V tem najbolj krvavem letu
okupacije naše domovine so
nacisti ustrelili na Štajerskem
v dvajsetih skupinah kar 855
talcev. Koliko od teh je bilo
borlskih zapornikov, doslej
ni bilo mogoče ugotoviti. Ve-
mo le za 28 talcev, ki so bili
med bivanjem na Borlu dolo-
čeni za žalostno pot na moriš-
če talcev. Za leto 1941 je do-
slej ugotovljeno, da so nacisti
ustrelili med talci 13 borlskih
jetnikov.
Da bi onemogočili osvobo-
dilni boj na slovenskem Šta-
jerskem, so nacisti leta 1942
pričeli izvajati Himmierjev
ukrep, ki je določal zapreti
vse svojce talcev in partiza-
nov in zapleniti njihovo pre-
moženje. Ukrep je Himmler,
državni vodja SS in šef nem-
ške policije, izdal januarja
1942. Glavne aretacije, pove-
zane s tem ukrepom, so bile
prve dni avgusta 1942. Kako
zelo so prizadejale osvobodil-
no gibanje, si lahko predsta-
vljamo, in tudi kakšno gorje
so povzročile! Koliko svojcev
talcev in partizanov je trpelo
in umrlo v taboriščih!
S Himmierjevim ukrepom
je močno povezana boriska
zgodovina, saj so mnoge are-
tirane poslali na Bori, kjer so
čakali na prevoze v koncen-
tracijska taborišča. Največ so
jih z Borla odpeljali v Ausch-
witz in Mauthausen, manj pa
v Ravensbruck. Dachau in
drugam.
Leto 1942 je bilo leto veli-
kih nemških zmag na vzhod-
nem bojišču. Vendar je nem-
ška armada z vedno večjimi
izgubami prodirala v notra-
njost sovjetske države. Julija
1942 je zaplapolala na Elbru-
su zastava s kljukastim kri-
žem. Nacisti so nato prekora-
čili Don in septembra so se
začeli boji za Stalingrad. Ka-
ko je borlske jetnike razvese-
lila novembrska vest o sovjet-
ski obkolitvi šeste nemške ar-
made pri Stalingradu! Bojna
sreča se je takrat prevesila na
sovjetsko stran. Radio-zvo-
čniic na Boriu pa je kar na-
prej hvalil in napihoval nem-
ške vojaške zmage.
Boriski zaporniki, ki jih je
bilo na dan npr. v letu 1941
po 250 do 350, izjemoma pa
tudi po 400, so vedno napeto
čakali na vesti, ki so jim jih
prinašali novi, pred kratkim
aretirani jetniki. Ti so vedeli
povedati o dogodkih doma in
po svetu, o talcih. Vseh imen
talcev, ki so jih brali na lepa-
kih, si niso mogli zapomniti,
pač pa so vedeli za znance in
sorodnike, ki so jih nacisti
ustrelili. Kako strašen udarec
ie bil za vsakogar, ki je zve-
del, da mu je okupator ustre-
lil očeta ali mater, brata, se-
stro, ženo ali moža! Tudi ve-
sti, da so nacisti zaprli koga
od svojcev, so jetniki sprejeli
z veliko žalostjo.
Vrnimo se na prehod v leto
1942 na Borlu. Kraljevala je
zima z zgodnjim oktobrskim
snegom. Jetniki so kurili v
lončenih grajskih pečeh, da
so preganjali mraz. Spomine
na ta čas je napisala Marica
Frece iz Nove vasi pri Celju.
Na Bori so jo poslali decem-
bra 1941 iz celjskega zapora
Stari pisker. Pripeljali so jo s
skupino tridesetih moških in
dveh deklet. Med njimi je bil
znani predvojni komunist,
študent medicine Biba Ročk
iz Šoštanja.
Na Borlu je Marica Frece
čez nekaj tednov pričakala
več jetnic s ptujskega območ-
ja. Med njimi so bile Nežka
Kramberger in njena hčerka
Štefka iz Ptuja, učiteljica Mi-
lena Berce iz Središča, Milena
Štampar iz Lačavesi pri Ko-
gu, Milena Boksa iz Koračic
pri Ormožu in Lojzka Berce
iz Središča, svakinja Milena
Bercetove. Zadnje tri, obe
Mileni in Lojzka so bile
najmlajše med jetnicami, sta-
re okrog šestnajst let.
Marica Frece je ohranila v
zelo lepem spominu Nežko
Krambergerjevo, staro tedaj
okrog 40 let, in njeno osem-
najstletno hčerko Štefko. Obe
sta bili pogumni in pošteni.
Nežka je bila žena železničar-
ja Franca Krambergerja. Na
njihovem domu v Novi vasi
pri Ptuju so se shajali aktivi-
sti Osvobodilne fronte in pri-
hajali kurirji pokrajinskeg?
odbora O F za Štajersko. Než-
ko in Štefko so aretirali 7. de-
cembra 1941, ko moža ni bilo
doma. Ko je zvedel za areta-
cijo, je odšel v ilegalo. Zadr-
ževal se je v raznih krajih po
Slovenskih goricah in prido-
bival ljudi za upor proti oku-
patorju. Padel je 8. avgusta
1942 v spopadu slovenskogo-
riške čete z gestapovci in
orožniki. Nežko so poslali z
Borla v Maribor marca, od
tam pa v Ravensbruck; vojno
je preživela. Hčerko Štefko
pa so poleti 1942 z Borla iz-
pustili. Obe, Štefko in Nežko
so gestapovci v Ptuju zelo
mučili, preden so ju poslali
na Bori, a izdali nista ničesar.
Frecetova se spominja
borlskih jetnic: Lizike Babi-
čeve in Irme Kuharičeve iz
Ljutomera, jetnikov Vlada
Breznika in njegovega sina
Dušana s Koga pri Središču
ob Dravi, Rudija lica iz Ptu-
ja, ki seje po nemškem vdoru
umaknil pred aretacijo iz Ptu-
ja na Grajeno k sestri, tam pa
so ga gestapovci aretirali.
Med jetniki omenjam še ku-
harja Jožeta Ranta, ki je bil
poslan na Bori sredi oktobra
1941 iz Maribora.
Marica je doživela poleti
1942 hud udarec. Nemci soji
ustrelili brata Milana. Z ma-
mo in sestro pa je morala
marca 1942 v taborišče Ra-
vensbriick. ^
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI iN LJUDJE
1. marec 1990 - TEDNIK
Brstenje med kmeti
v četrtek je bil v Gorišnici dru-
gi občni zbor ptujske podružnice
Slovenske kmečke zveze in Zve-
ze slovenske kmečke mladine.
Na njem so kmetje pregledali
svoje dosedanje delo in se pogo-
varjali, kako bodo v javnosti na-
stopali v bodoče. Odločili so se,
da bodo s svojimi kandidati na-
stopili na volitvah in se s tem
vključili v odločanje o svoji uso-
di.
Zbrane je pozdravil Janez
Žampa, predsednik ptujske po-
družnice Slovenske kmečke zve-
ze. Prisotne je nagovoril s sestra-
mi in brati, poudaril je, da slo-
venski kmetje ostajajo na svoji
zemlji zaradi ljubezni do nje.
Sledil je kulturni program.
Gostje prireditve so bili: Ivan
Oman, predsednik Slovenske
kmečke zveze, Ivan Pučnik, kmet
iz Slovenske Bistrice in kandidat
Kmečke zveze za republiški
družbenopolitični zbor, ter dok-
tor Ludvik Toplak, prav tako
kandidat kmetov za republiški
DPZ. Ivan Oman je povedal:
»Slogan Slovenija — moja deže-
la bo za slovenskega kmeta obve-
ljal šele, ko bomo kmetje res go-
spodarji na svoji zemlji. Ponosni
smo na svoj stan, ponosni, da ta-
ko služimo kruh svojim druži-
nam, da tako hranimo svoje Slo-
vence. Še vztrajamo v svojem po-
klicu, čeprav so bile in so še pred
nami ure težkih odločitev. Ima-
mo samostojno politično organi-
zacijo, s svojim programom dela-
mo dobro in zmagujemo. Ne re-
šujemo le sebe, rešujemo tudi
svojo deželo.«
Ivan Pučnik je povedal, da so
kmetje bolj vajeni delati kot go-
voriti, da pa so se v politiko mo-
rali vključiti s svojo, tudi politi-
čno organizacijo, da bodo kmeč-
kemu stanu vrnili spoštovanje, ki
ga je slovenski človek nosil v se-
bi stoletja. S svojim delom v po-
»A kaj bodo naši otroci za doto dobili od nas? Morda le velike dolgove,
ki Bam dela jih čas,« so zapele žanjice iz Cirkovc.
litiki se kmetje želijo vrniti, od
koder so bili odrinjeni pred 45
leti in kjer se odloča tudi o njiho-
vi usodi, je dejal Ivan Pučnik.
Doktor Ludvik Toplak je pou-
daril potrebno po ekonomski in
ne samo politični demokraciji.
Ker vodi komisijo, ki se ukvarja
s kulaškimi procesi in vračanjem
nacionalizirane zemlje nekda-
njim lastnikom, je govoril tudi o
tem. Povedal je, da bo to odloču-
joč in dolgotrajen proces, z vra-
čanjem zadružne zemlje bodo
kmetje dobili ekonomsko moč in
s tem pravico do odločanja.
Janez Žampa je podal poroči-
lo dela kmečke zveze za lani. V
naši občini ima stranka 900 čla-
nov, odločili so se, da na volit-
vah nastopijo samostojno za
družbenopolitični zbor in skupaj
z drugimi novimi strankami v
zbor krajevnih skupnosti in zbor
združenega dela. Lani so člani
kmečke stranke organizirali boj-
kot oddaje mleka, bolj ambicio-
zen program pa imajo za to leto,
ko bodo ob podpori volilcev se-
deli v ptujskem parlamentu in
neposredno vplivali na odloči-
tve.
Predvolilni program je pred-
stavil Janko Zavec, predsednik
Zveze slovenske kmečke mladine
Ptuja. Zavzemali se bodo za raz-
voj družinskih kmetij kot najra-
cionalnejše oblike kmetijske de-
javnosti, za povečanje socialne
skrbi za kmete, za oskrbo kmetij-
ske dejavnosti, za povečanje so-
cialne skrbi za kmete, za oskrbo
prebivalstva z biološko čisto hra-
no, za vrnitev nacionalizirane
zemlje nekdanjim lastnikom, za
oprostitve davkov na nekaterih
področjih, na primer tistim kme-
tijam, ki se ukvarjajo s kmečkim-
turizmom. V programu so zapisa-
li še, da se zavzemajo za uvedbo
klasičnih zadrug, za sodelovanje
s strokovnimi institucijami, za iz-
ločanje posrednikov v predelo-
valno-prodajni reproverigi, za
zmanjšanie stroškov armade in
omogočanje spodobnega življe-
nja kmetov in delavcev.
Na občnem zboru so se zbrani
pogovarjali o melioracijah, ki so
med ljudmi prinesle veliko zla in
prepirov, ugotovili so, da je za-
kon o melioracijah slab in da bi
se morali projektanti posvetovati
z lastniki zemlje, preden narede
načrte, in ne, kot so delali doslej,
ko so naredili projekt, šele takrat
pa so neposredno udeleženi
kmetje lahko dajali pripombe, ki
seveda niso bile upoštevane. Iz
dosedanje prakse je znano, kot je
povedal eden prisotnih, da so in-
špektorji zapisali napake dve leti
po dokončanih melioracijah.
Marija Kline iz Gorišnice je
predlagala, da bi se kmetje v svo-
jem programu zavzeli za pro-
gram v osnovnih šolah, v okviru
katerega bi se otroci naučili kaj
več o kmetijstvu in gospodinj-
stvu. Če bi o teh področjih dela
otroci znali več, bi znali ceniti
delo na kmetijah, saj iz doseda-
njih izkušenj vemo, da je kmečki
otrok v šoli velikokrat podcenjen
in zapostavljen, je povedala
Klinčeva.
Govorili so o delničarstvu in
bančnem posojilništvu. Ludvik
Toplak je povedal, da je delni-
čarstvo zelo stimulativna zadeva
za delavce, saj se zelo poveča
storilnost, če je tisti, ki dela, last-
nik le koščka tovarne ali zemlje,
na kateri dela. Iz izkušenj kitaj-
skega gospodarstva je znano, da
se je storilnost v tovarni zvečala
za štirideset odstotkov, če je bil
delavec lastnik le dveh odstotkov
tovarne. Bančništvo in hranilni-
štvo bomo morali pri nas verjet-
no urediti na način, kot je znan
na zahodu ali smo ga že imeli
pred 45 leti, je rekel doktor To-
plak.
Kmetje so zbor sklenili z bese-
dami Janka Bezjaka, da ne sme-
mo trositi več, kot proizvedemo;
če delamo tako, razvrednotimo
vrednost dela in končamo, kjer
smo sedaj.
M. Samec
Ormoški ekonomisti
ustanovili svoje društvo
v petek, 16. februarja, so se ekonomisti, ki jih je v občini Ormož
50, zbrali na ustanovnem občnem zboru svojega društva. V pravilih,
ki so jih sprejeli, med drugim piše, da je redni član društva lahko vsa-
kdo, ki je dosegel vsaj višjo izobrazbo ekonomske smeri.
Namen društva ekonomistov je skrbeti za strokovno znanje in iz-
popolnjevanje svojih članov, njihovo pravilno zaposlitev ter položaj
in vlogo v družbi. Društvo ima svoj sedež v prostorih skupščine obči-
ne. Kolodvorska 9. Izvolili so sedemčlanski upravni odbor, na svojem
prvem sestanku pa bodo izvolili svojega predsednika. Določili so let-
no članarino, ki znaša 400 dinarjev, in jo bo blagajnik društva od svo-
jih članov pobiral četrtletno.
Pri izhodiščih priprave programa za leto 1990 so se domenili, da
bosta v sozvočju strokovna in društvena plat življenja in dela društva.
Bilo je sicer veliko predlogov kako to uresničiti, vendar so bili mne-
nja, da bo o tem razpravljal upravni odbor na svoji prvi seji in obve-
stil članstvo na prvem razširjenem sestanku. ^.^^ Topolovec
S pitno vodo so Ormožani zadovoljni
Nekaj dni pred lanskim praz-
nikom republike so na otoku v
Mihovcih pri Veliki Nedelji, na
stičišču Drave, Pesnice in Sejan-
skega potoka, ki napajajo to ob-
močje s podtalno vodo za oskrbo
prebivalstva in gospodarstva ob-
čine Ormož in dela ljutomerske
občine, odprli čistilno napravo
za pitno vodo. S tem so bila vsaj
deloma izpolnjena pričakovanja
vseh uporabnikov ormoškega vo-
dovoda, da bodo lahko upora-
bljali čisto in neoporečno pitno
vodo, gospodinje pa dobile iz
pralnih strojev snežno belo F>eri-
Eden izmed bojlerjev, kjer vodo prečiščujejo s pomočjo ozona
lo. Sodobna oprema in tehnolo-
gija, ki jo je v ta objekt vgradila
Tovarna bazenske tehnike in ko-
vinskih izdelkov Jeklo Ruše,
omogoča izpolnitev teh želja.
Kje je vzrok, da je v ceveh or-
moškega vodovoda dokaj pogo-
sto, lahko bi rekli vsak dan, po
nekaj ur tekla namesto čiste vode
umazano rjava tekočina? Poseči
moramo v leti 1962/63, ko je or-
moški vodovod nastajal. Takrat
in še dolgo časa ni bilo z vodo in
njeno čistočo večjega problema.
Z leti pa je nastala potreba po
povečanje zmogljivosti in obsega
vodovoda, saj so ga razširili na
območje Slovenskih goric — od
Hajndla prek Vičanskega Vrha
do Tomaža, pa prek Litmerka v
Jeruzalem, do Koga in Železnih
Dveri vse do Ljutomera in proti
Središču ob Dravi.
Poraba vode je naraščala iz le-
to v leto in danes obsega vodo-
vod 279 km omrežja, oskrbuje 71
gospodarskih objektov in 4.310
gospodinjstev. V vodovodni si-
stem je vključenih 7 črpališč in
10 vodohramov, trenutna zmo-
gljivost šestih vodnjakov pa je 60
litrov vode na sekundo.
Z gradnjo HE Formin in me-
lioracijskimi deli so se v znatni
meri poslabšale naravne razmere
pri napajanju podtalnice na ob-
močju otoka pri Veliki Nedelji.
Deloma je zaradi navedenih po-
segov prišlo do kakovostnih
sprememb podtalnice. V vodi so
bile prisotne večje količine man-
gana, železa in dušičnih spojin.
Vsebnost železa in mangana
zdravju v količinah, ki so bile v
vodi, ni škodila, uporabnikom
vodovoda pa sta obe spojini pov-
zročali predvsem tehnološke pro-
bleme; vse pogostej.še okvare
bojlerjev in pralnih strojev, zara-
di večje vsebnosti železa pa so
gospodinje skoraj redno potegni-
le iz pralnih strojev rjavo name-
sto belega perila. Težave so imeli
tudi v Droginem obratu Gosad v
Središču ob Dravi pri vlaganju
vrtnin. Veliko škode zaradi vse
prej kot belega perila so imeli tu-
di v TOZD Psihiatrija v Ormožu,
to pa so poskušali urejati z veli-
kimi količinami dodatnih belil.
Naprava za čiščenje pitne vo-
de z ozonom sedaj dela že skoraj
tri mesece, sprva v poskusni fazi,
po novem letu pa zares. Kako so
z vodo zadovoljni sedaj, ko čistil-
na naprava deluje, smo vprašali
občane — uporabnike pitne vo-
de iz ormoškega vodovoda. Sko-
raj vsi so bili mnenja, da ni pri-
merjave med tistim, kar je bilo
prej, in tem, kar je danes.
Marta Breznik je povedala,
da je perilo sedaj neprimerno
bolj belo, vodo lahko pijejo, ker
je sedaj čista; upa samo, da je tu-
di biološko neoporečna.
Ljerka Lesjak in Pavla Iva-
nuša menita, da je perilo sedaj,
ko obratuje čistilna naprava, ve-
liko lepše. Povedali pa sta, da so
potrošniki vode morali plačevati
dvojno ceno, ker so jo morali
spuščati toliko časa, da je prite-
kla bolj čista, da o poškodovanih
bojlerjih in pralnih strojih ne go-
vorimo. Bili pa sta mnenja, da je
v vodi od časa do časa preveč
klora.
Marica Kolbl, je čisto na
kratko povedala, da je sedaj po-
novno vse v redu.
Milan Curin je bil mnenja,
da ni nobene večje spremembe,
ker se v vodi, ki jo pustiš stati čez
noč v posodi, zjutraj še vedno
najdejo usedline.
Nasprotno pa je Milena
Krajnc povedala, da je, odkar de-
luje čistilna naprava, voda nepri-
merno boljša. Razlika je vidna
Celoten sistem je videti precej zapleten
predvsem na perilu, ki je lepše,
še posebej pa je pomeribno, da
vodo pri njih doma ponovno pi-
jejo. Seveda, je nadaljevala, ne
smeš pozabiti perila, ki ga je rja-
va voda uničila, pa uničenih boj-
lerjev in pralnih strojev, kar je
bil za gospodinjstva še dodatni
strošek.
Ivan Cvetko sploh ni vedel,
da čistilna naprava deluje, je pa
zadnje čase opazil, da je voda
bolj čista.
Ljubica Buhin je z vodo, od-
kar deluje čistilna naprava, zelo
zadovoljna. Enako pravi tudi
Darinka Barinturica. Menila je,
da se sedaj voda sploh ne da pri-
merjati s tisto prej, ko je morala
uporabljati, če je hotela imeti
vsaj za silo belo perilo, ogromno
belila.
Napotili smo se tudi na Ko-
munalno podjetje Ormož, ki ob-
činski vodovod upravlja. Na-
mestnik direktorja Marjaa Zcbec
je povedal, da Jeklo Ruše, izvaja-
lec del na čistilni napravi, redno
jemlje vzorce vode. Trenutno ni
nobenih težav z vodo in tudi z
upravljanjem čistilne naprave
ne. Poskusno obratovanje poteče
konec marca letos. Zgodi se si-
cer, da pride do okvare vodovo-
da in se potem ponovno prikaže
rjava voda, to pa je posledica
usedlin v vodovodnih ceveh. Pri-
zadevali pa si bodo, da bo do
okvar prihajalo manjkrat. Pove-
dal je tudi, da je voda biološko
čista, v mejah normale je tudi
klor. Zavod za zdravstveno var-
stvo iz Maribora pa jemlje vzor-
ce vode za analizo dva do trikrat
tedensko.
Voda iz ormoškega vodovo-
da ni ravno poceni, o vzrokih
smo že pisali. Gospodinjstva pla-
čujejo trenutno 2,25 dinarjev, go-
spodarstvo pa 5,20 dinarjev za
kubični meter. V ceno trenutno
še niso vključeni stroški za čistil-
no napravo. Tudi to bodo po-
trošniki, ko se izteče poizkusna
doba, morali plačati pri vsakem
kubičnem metru vode.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Piplnovih šestdeset let
Albin Pišek iz Ptuja je bil zad-
nje leto hote ali nehote v središ-
ču pozornosti. Težave pri oskrbi
z vodo in njena onesnaženost so
ga postavile v srce dogajanj. Pri-
znati moramo, da je naval medi-
jev in ljudi dobro prenašal. Pri
tem so mu še kako prav prišle iz-
kušnje, ki jih je nabral pri 23-let-
nem delu profesionalnega tejni-
ka v Ptuju, pri delu v rokomet-
nem klubu, kjer je ustanovni
član, pri organizaciji kurentova-
nja, s katerim diha tudi že 30 let.
Leta 1980 pa se je zapisal komu-
nali . . .
Sedaj je vodilni delavec v ko-
munalni organizaciji in čez do-
bro leto, ko bo napolnil 40 let
delovne dobe. ga bodo upokojili.
»Grožnja« s penzijo ga ne spra-
vlja v obup, po tihem si jo kar že-
li ... Bo več časa za konjičke, za
popoldanske aktivnosti, ki mu
zdaj jemljejo veliko, veliko časa.
Kako se počuti ob jubileju?
»Počutim se še vedno mlad in
sposoben sem še veliko narediti,
le če mi bo zdravje služilo.«
Posebne želje? »Vedno sem si
prizadeval, da bi naš stari Ptuj
Albin Pišek
ohranil svojo prvobitnost. §e
vedno sem optimist, kar zadeva
prometno ureditev mestnega je-
dra. Rad bi, da bi mesto poveča-
lo svoja »pljuča«, da bi bilo čisto
in privlačno za domačine in tuj-
ce, ki radi pridejo.
Verjeli ali ne, še vedno, tega je
že dvajset let, vsako jutro s sode-
lavci hodim po mestu in gledam,
kako so ulice in trgi »preživeli«
noč, kako je z odpadki, skratka z
odnosom Ptujčanov. Žalostno je
gledati, da ga večina nima rada.
saj drugače na naših ulicah in tr-
gih ne bi bilo toliko smeti. Ko-
munalci pa res ne morejo z metlo
za vsakim ...
Mesto poznam do obisti^tudi
njegove ljudi, zato je moja velika
želja, da bi ga v bodoče vodil žu-
pan, ki ga bo imel rad in ga bodo
tudi občani imeli radi.«
Pipinovih ljubezni je še nekaj,
ne nazadnje je treba omeniti, da
je eden od pionirjev srečanj brat-
stva in prijateljstva. Rad je z belo
žogico igra namizni tenis. Lju-
bezen z rokometom, ki seje zače-
la pred 40 leti, se nadaljuje, se-
daj je član upravnega odbora,
pred desetletji je bil med ustano-
vitelji društva in aktivni igralec.
V krajevni skupnosti dušana
Kvedra, ki je najbolj mestna, ga
še vedno potrebujejo. Na čelu
sveta je že od leta 1978.
Prijatelji in znanci so mu 20.
februarja izrekli veliko dobrih
želja, tudi naša je med njimi: »Še
veliko zdravih in srečnih let. to-
variš Albin!«
MCi
TEDNIK - 1- marec 1990
OD TU IN TAM - 7
Preimenujmo Ptujsko v smetljivo polje
Takšno ime bi temu nekoč ta-
ko mikavnemu in živemu polju
danes najbolje ustrezalo. To po-
trjujejo vsi dokazi in dejanja da-
našnjih dni.
Kadar se kdo iz katerekoli
strani pelje proti Ptuju ali vrača
v katerokoli smer, povsod naleti
na večja ali manjša nedovoljena
smetišča. Domala v vsakem gr-
mičku, v vsaki jamici ali globeli,
v večjih drevesnih skupinah vidi-
mo vsemogočo staro šaro, grad-
beni odpadni material in danes
najbolj neuporabno plastično
maso ali krpo.
Tega nekoč — no, še ni tako
davno — ni bilo! Vse polje je bi-
lo zelo čisto in tega se menda še
vsi ne tako stari ljudje prav do-
bro spominjate. In kaj mislite vi,
mlajši? Ce bi mi, ki imamo že
več deset križev na svojem hrbtu,
nekoč tako odlagali vse raznora-
zne odpadke po grmovju, jamah
in v gozdovih, bi vi, mladi rod
danes bili do kolen zametani z
nesnago.
Najbolj kritično je v najbližji
okolici mesta. Res, da je mesto
velika naselbina. IVInogo ljudi,
največja poraba vsega, kar ne gre
skozi usta v želodec; in vse tisto,
kar ni za v usta in za v zid, se
prej ali slej najde na smetiščih,
največ seveda v javnih, toda tudi
ta preraščajo neverjetno hitro v
nenormalne širine in višine. Le s
težavo jih tuintam buldožer stla-
či, toda umiri jih ne. Smeti se ku-
hajo, rahljajo, in če niso obteže-
ne, se rahlo dvignejo, sprostijo,
in ko zaveje veter ali če nastane
vihar, jih vidimo frčati po zraku.
In prav temu dogodku smo bi-
li priča pred nekaj tedni. Posledi-
ca tega je, da vse od ROGOZNl-
CE v smeri Borovec in Dornave
vidimo pobegle odpadke. Zelo,
zelo žalosten in vse kritike potre-
ben pogled!
Ob rogozniškem pokopališču
je okrog javnega smetišča še kar
primerna lesena ograja, ki dobro
vpliva na oči, toda nikakor ne na
nos in okolico. Tudi burji — vi-
harju taka ograja prav nič ne po-
meni, saj je le delno ob cesti. Kar
je ograje od ceste v notranjost ja-
me ali v polje, jo je veter že pre-
cej načel.
Tam, kjer je smetišče že pokri-
to in nasuto (in to le z nekaj de-
setinami centimetrov), ne bodo
nikoli koristne in zdrave ORNE
površine. Zakaj ne, ne bom raz-
pravljal. Toda uspešno bi bilo
POGOZDOVANJE z listavci ali
delno tudi iglavci, če bi zanje bi-
lo dovolj vlage. Namesto ograj
ali lesene stene bi bili primerni
nasadi grmovja ali drevja. To bi
v okolici Ptuja bilo še kako po-
trebno ali celo nujno, saj vidite,
kaj delajo vetrovi, da ne govori-
mo o močnih viharjih, kakršnih
bo vedno več, saj nam naša at-
mosfera ni več naklonjena in ni
normalna. Iz dneva v dan bo vse
slabše, to menda vsi vidite, razu-
mete in veste. Ali slutite, kakšna
bo jutri?
Ce še hočemo imeti PTUJSKO
polje, in to vsaj delno čisto (zani-
mivo tako ali tako že dolgo ni
več), mora v prvi vrsti poskrbeti
mesto Ptuj s svojimi t. i. ustano-
vami, v drugi vrsti pa domala vsi
ljudje! Vsi smo k temu primora-
ni! SNAGA je pol zdravja! To je
veljalo v starih časih. Danes pa
je še bolj kritično in govorimo:
SNAGA je vse zdravje.
Ce se ne bodo in ne bomo vsi
zavzeli za red, mi verjemite, da
bo Ptujsko polje čez deset let en
sam odpad, kup smradu, strupa
za vode in da bodo okolišnji pre-
bivalci imeli smeti pred vhodni-
mi vrati, četudi jih sami v dobri
meri odlagajo na (ne)prava me-
sta.
Velika škoda je, da pri nas ni-
mamo društev (vsaj ne aktivnih),
ki bi nadzorovala okolje in pre-
dala kršitelje na zaslišanja. (Lep
primer so druge evropske deže-
le.) To bi precej pomagalo pri re-
šitvi takih problemov in bi sku-
paj s prebivalstvom delovalo za
zdravo in lepo okolje ne samo na
tem kritičnem polju, ampak po
vsej deželi. Postanimo vestni in
ne delajmo škode sebi in ne svo-
jim otrokom, kajti tudi oni bi
verjetno radi živeli v lepem in či-
stem okolju, predvsem pa zdra-
vem. Ce pa bomo mi danes vse
napolnili z gorami nesnage ter z
morilskimi strupi in kemikalija-
mi onemogočili rast, smo že da-
nes mrtvi.
J. Bezjak
Pogled na ostanke civilizacije
Slovenjebistriške novice
# Grad v Slovenski Bistrici je postal zelo zanimiv za obiskovalce. V
minulem tednu so si ga na primer ogledali trije razredi osnovnih
" šol in avtobus odraslih. Zanimale so jih freske, Arkova etnološka
zbirka in svetovno znana razstava arheologa Stanka Pahiča »Rim-
ske ceste pod Pohorjem«.
• Največja uspešnica uličnih pogovorov v Slovenski Bistrici je časo-
pisna vest o kraji olja v Tovarni olja in teniških loparjev v tovarni
EMl. Ljudski glas zna marsikaj povedati, veliko pa tudi napihniti.
• V Bistrici so se lotili prezidave in urejanja mrliške veže. Velike te-
žave nastopijo, ko v mestu umre več ljudi hkrati, ker v bivši secir-
nici zanje ni dovolj prostora. Kaže pa, da se izvajalci tega ne zave-
dajo in svoje delo opravljajo po polževo. Slovenjebistričani upajo,
da bo v bližnji prihodnosti delo le opravljeno in bodo domačini
rešeni skrbi in zagat. . .
# Folklorne skupine v občini se pospešeno pripravljajo na občinsko
srečanje, ki bo v začetku aprila. Doslej seje že prijavilo 15 skupin
— otroških, mladinskih in odraslih.
Medovite opraševalke
kmetijskih kulturnih rastlin
Vida Topolovec
Mnoge raziskave so neizpod-
bitno dokazale, da imajo medo-
vite čebele usoden, odločilen
vpliv na pridelke vrste kmetij-
skih kulturnih rastlin z navzkriž-
nim opraševanjem.
Za strokovno usposabljanje
in izobraževanje svojih članov
prireja Zveza čebelarskih dru-
štev Ptuj 4. marca ob 9. uri v
prostorih Obdravskega zavoda
za veterinarstvo strokovno pre-
davanje. Spomladanska dela v
čebelnjakih in zatiranje kužnih
bolezni. Predaval bo Janko Pi-
slak, čebelar z dolgoletnimi iz-
kušnjami.
O tem, koliko je ta prispevek v
posameznih državah izražen v
denarju in koliko čebelje družine
uporabljamo v te namene, je bilo
konkretno napisanega zelo malo.
Po grobih ocenah iz začetka
osemdesetih let v ZDA od čebe-
larstva z direktnimi čebeljimi
proizvodi dobimo okoli 140 mili-
jonov dolarjev, od sodelovanja
čebel pri opraševanju gojenih in
divjih rastlin pa okoli 19 milijard
dolarjev.
Da bi prišli do stvarnih poda-
tkov o tem pomembnem proble-
mu, je skupina ameriških znan-
stvenikov s finančno pomočjo
narodnega odbora za med in
ekonomske raziskovalne službe
ameriškega ministrstva za kme-
tijstvo pričela podrobne raziska-
ve in pred kratkim poročala o
svojih ugotovitvah.
Po njihovih ugotovitvah je bila
vrednost kmetijskih proizvodov,
pri katerih so za opraševanje
uporabljene medovite čebele, za
68 krat večja od vsote, ki so jo
čebelarji dobili kot nadomestilo
za opravljeno delo; čebelarjem
je bilo plačano 60,9 milijonov
dolarjev, za med in druge čebelje
proizvode so dobili samo 165 mi-
lijonov dolarjev; farmerji pa so v
istem času dobili za 9,7 milijarde
dolarjev več proizvodov, kar je
zasluga medovitih čebel.
Srečko Rupnik
Trezike — Novak, Rozman in Žemljic — med obrezovanjem vinske trte
na Mestnem Vrhu.
T(rez)ike v vinogradu
v objektiv smo jih ujeli na Mestnem vrhu pri Ptuju. Tri Trezike,
tri sosede; lani sta bili dve, letos pa so žal že vse tri vdove. Življenje
pač piše tudi žalostne zgodbe ...
Obrezovale so trsje na robu vinograda, kjer se sončni breg sklene
z manjšimi brajdami. Ob trsu v senci je stal liter domačega. Z njim so
si od časa do časa privezale dušo. Slišati je bilo značilni »resk« vino-
gradniških škarij, od časa do časa seje ženski trio zapletel v pogovor.
Tako priskočijo druga drugi na delovno pomoč Trezika Novak,
Trezika Rozman in Trezika Žemljic. Ne bomo izdali, koliko življenj-
skih križev se jim je povzpelo na pleča, naj zapišemo le, da jih z vsa-
kdanjim trdim delom spretno skrivajo in bolj kot na starost mislijo,
kako je bilo nekoč v mlajših letih.
Posnetek in besedilo: JOS
120. občni zbor
ptujskih gasilcev
v soboto 17. februarja, so se
člani prostovoljnega gasilskega
društva Ptuj sestali na jubilej-
nem, 120. letnem občnem zboru.
Poleg domačih gasilcev so bili
prisotni tudi člani okoliških dru-
štev ter gostje iz pobratenih GD
Kozje in Krapina. O aktivnostih
v minulem letu je govoril pred-
sednik Stjepan Canačič in pou-
daril, da so imeli ptujski gasilci
največ dela s prevozom pitne vo-
de ob ekoloških katastrofah. Ta-
ko so opravili več kot 82 gasil-
skih akcij; o tem je posebej poro-
čal dosedanji poveljnik društva
Ivan Grahl. Na njegovo željo so
ga zaradi drugih dolžnosti razre-
šili, za novega poveljnika pa iz-
volili dolgoletnega aktivnega ga-
silca Milana Mahoriča. Ob kon-
cu so izročili še gasilska prizna-
nja za 10, 20, 30 in 40-letno zve-
stobo gasilstvu. — OM
Ptujski gasilci na svojem 120. občnem zboru. Osrednje slovesnosti bodo
septembra, združene z dnevom gasilcev občine Ptuj.
(Foto: M. Ozmec)
»Zavzemali se bomo...((
Večstrankarstvo in prve povojne svobodne (nekate-
ri pravijo napol) volitve so definitivno tu. Bolj ko se
bližajo, bolj si seveda poskušajo staro-nove in nove
stranke, zveze in zvezice pridobiti naklonjenost — in
s tem glasove — volilcev.
Ker so mimo časi (tako vsaj pravijo), ko so izvolili
ljudske predstavnike, za katere se ni vedelo, kaj na-
meravajo delati v svojem mandatu, so se v predvolil-
ni hoj vrgli pretendenti na oblast s svojim programi.
Poslej se namreč volijo programi in ne ljudje!
Slovenski (demokratično prenovljeni) komunisti
koketirajo npr. z volilci s pomočjo programa EVRO-
PA ZDAJ. Pri tem sicer niso čisto natančni, ali misli-
jo vzhodno ali zahodno Evropo. A glede na to. da so
premalali svojo zastavo v barve evropske unije, ver-
jetno mislijo na zahodno. Podobne obetavne progra-
me pa imajo tudi druge stranke. Tako da je človek
kar v dilemi, za koga naj voli. saj vsi ponujajo naj-
lepše stvari. V bistvu vsi ponujajo EVROPO. Drobne
različice v programih nakazujejo mogoče le to. da
bomo npr. s prenovljenimi komunisti stopili v ZRN. z
demokrati v Švedsko, s socialdemokrati v Švico. . .
Volilec se mora torej samo odločiti, katera od teh
dežel mu je političnoekonomsko bolj všeč. voli za
stranko, ki jo v svojem programu ponuja in — po vo-
litvah mu bo želja izpolnjena (če seveda zmaga
stranka, za katero je volil — logično je. da če ne
zmaga, se mora potem pač prilagoditi evropskemu
sistemu stranke na oblasti).
Po poglejmo, kaj nas čaka v mandatu zmagovite
stranke. Ker bistvenih razlik med programi ni (razen
krščanskih demokratov, ki .w proti .splavu — s tem
so. mimogrede, edini vnesli v svoj program neko
»nesprejemljivo« stvar/, lahko torej računamo po vo-
litvah na zmanjšanje brezposelnosti, zvišanje plač
vsaj na 3()(H) DEM. Beogradu bomo dajali le. koli-
kor bomo sami hoteli. . . in tako dalje in tako naprej
~~ vse do čistega zraka in vode.
Kaj pa če se to v naslednjih letih ne zgodi? Če ko-
munisti ne uspejo niti obnoviti, kaj šele modernizira-
ti vsega, kar so v 45 letih uničili? In če nas niti drugi
morebitni novi oblastniki ne spravijo v Evropo? Ce
torej nič ne bo z evropskimi plačami, čistim zrakom
in vodo. manjšo brezposelnostjo in bomo Beogradu
dajali, dokler .še sami ne obubožamo?!
Ze zdaj lahko z gotovostjo rečemo, da ne bodo kri-
vi tisti, ki bodo na volitvah zmagali! Niti tega jim ne
bomo mogli očitati, da niso dosledno izpolnjevali
predvolilnega programa. Nasprotno. Program lahko
izpolnijo j00%. pa zato ni nujno, da bomo kaj bližje
EVROPI.
Zakaj? Preprosto. Programe je treba samo znati
brati, pa takoj postane vse bolj jasno.
Vsi. ki s svojimi programi nastopajo v javnosti,
pravijo v njih: »Zavzemali se bomo za. . .« in našte-
jejo lepih stvari — »od igle do lokomotive«. Ravno v
tem »Zavzemali se bomo« pa tiči zajec dolgonosec.
Vsak od teh programov ho namreč stoodstotno ures-
ničen že samo s tem, da se bodo za neko stvar zavze-
mali. Vse. kar pa se uresniči. pa seveda logično spa-
da že v odstotkovni razred nad 100. Tako bo torej
vsak program — oziroma je že — realiziran in le
»neuki« bodo čez 4 leta — če ne bomo nič bliže EV-
ROPI ~ prepričani, da jih je nekdo potegnil za nos.
Preprosto in logično kot pasulj. Mar ne?
P.S. Osebno pa mi je tale »Zavzemali .se bomo«
postal še bolj sumljiv, ko .sem v dobro ozvočenih hri-
bih preizkušal njihovo akustiko. Ko sem se namreč
zadri: »Zavzemali se bomo!« se mi je — prisegam,
da je zvenelo tako — v odmev vrnilo: »Vzemali bo-
mo, vzemali bomo. . .« Če ne verjamete, poskusite še
kdaj sami.
Fredi
Inšpekcija ali pogovor?
v občini Ormož razen občin-
ske matične knjižnice vsa kultur-
na dejavnost poteka na ljubitelj-
ski osnovi v posameznih dru-
štvih, ki so sestavni del slovenske
kulture.
»Nisva prišla v inšpekcijo,
temveč na pogovor,« je uvodo-
ma na srečanju s predstavniko-
ma ZKO Slovenije Marjanom
Belinom in Tonetom Štefanecem
ter predstavniki OZK Ormož in
prosvetnega društva Miklavž de-
jal Tone Stefanec. Menil je, da se
tako ali tako vse premalo pogo-
varjamo in si povemo vse tisto,
kar nas teži.
Ob besedi inšpekcija so se pri-
sotni nekoliko začudeno spogle-
dali, ker so od republiške Zveze
kulturnih organizacij dobili le
premalo, da bi njihovi predstav-
niki lahko hodili na inšpekcijske
obhode po posameznih prosve-
tnih društvih.
Tone Štefanec je govoril v
glavnem o velikem delu, ki so ga
kulturniki amaterji naredili v
vseh letih ne samo pri širjenju
kulture, temveč tudi pri gradnji
in vzdrževanju posameznih do-
mov. Menil pa je tudi, da so časi,
ko smo bili zadovoljni prav z
vsem, kar kdo postavi na oder,
že zdavnaj mimo. Pogovor je te-
kel o problemih Prosvetnega
društva Miklavž, ki spada med
dejavnejša prosvetna društva v
občini, saj skoraj vsako leto obe
gledališki skupini — mlajša in
starejša — postavita na oder po
eno gledališko delo. Uspešno de-
luje tudi mešani pevski zbor, ki
pa mu primanjkuje pevcev. Upa-
jo, da bo na novo oživel tambu-
raški orkester, ki je pred leti že
dobro deloval. Dotaknili so se
tudi gostovanj, ne samo tistih
med društvi, temveč zunaj naših
meja, kamor pa ne more iti vsa-
ko društvo. Tu je pomembna
kvaliteta skupine, ker le-ta ne
predstavlja sebe same, temveč
našo širšo skupnost. Seveda pa
so ob tem še večni finančni pro-
blemi, ki jih društvo, občinske in
tudi republiška zveza težko zmo-
rejo. Največkrat si denar društva
naprosijo pri posameznih pod-
jetjih, tem pa kasneje ob raznih
njihovih praznovanjih pomagajo
s kulturnim programom.
Obiskali so tudi Prosvetno
društvo Ivanjkovci, ki se že ne-
kaj let ubada s prostorom. Men-
da bo letos dokončana njihova
dvorana in bo delo na tem po-
dročju oživelo.
Obiskala sta vrtec v Ivanjkov-
cih oziroma na Svetinjah. Ugoto-
vila sta, da v VVO Ormož, ki po-
vezuje vse vrtce v občini razen
pri Tomažu, zelo živahno deluje
zunaj rednega programa, pred-
vsem lutkovna, glasbena in ple-
sna dejavnost. Zaradi pomanjka-
nja strokovnega kadra pa je ne-
koliko zapostavljena likovna de-
javnost. K sodelovanju v pripra-
vi kulturnih programov vabijo
tudi otroke, ki sicer ne obiskuje-
jo vrtcev, vendar je odziv zaradi
nerazumevanja staršev prej slab
kot dober. Pohvalila sta prizade-
vanja občinske zveze kulturnih
organizacij, da bi v prihodnje
storila več tudi za kulturno ži-
vljenje predšolskih otrok.
Ko sta pregledala še delovanje
OZKO Ormož, sta ugotovila, da
je svoje delo zastavila dobro, kar
je dobro vidno iz programa za
1990. leto, ki je v vsebinskem po-
gledu korak dalje. Sorazmerno,
malo pa so storili za izobraževa-
nje kadra. Lani je bilo na raznih
seminarjih ZKOS samo 8 udele-
žencev, predlani pa 18. Tega pa
menda le ni kriva OZKO Ormož,
temveč ljudje sami, ki se zelo tež-
ko ob svojem delu odločijo še za \
seminarje, še posebej če ti trajajo :
po več dni. ,
Menda sta Tone Štefanec in j
Marjan Belina le bila — kljub ;
nekaterim pripombam, po kate-
rih se je videlo, da zelo malo po-,
znata delo OZKO Ormož — za- '
dovoljna, da ima končno tudi
občina Ormož svojega redno za-
poslenega strokovnega delavca,
ki pa ima zelo široko delovno
področje in tega se bodo morali
sčasoma navaditi tudi tisti, ki bi
radi, da bi ta človek neprestano
čepel v pisarni in bi ga kasneje
lahko kritizirali, da nima stikov s
terenom.
Po vsem tem, kar sta oba stro-
kovna delavca ZKOS zapisala,
pa lahko mirne duše trdimo, da
sta prišla bolj v inšpekcijo, in to
vodeno in napeljano, kot pa na
pogovor o vsem, kar žuli društva
in OZKO Ormož. j
Vida Topolovec
8 - OD TU IN TAM
1. marec 1990 —
TEDNIK
Ogorčen sem...
Pišem se Aiexander Blaž.
Sem ta, v čigar glavi se je po-
rodila zamisel, da bi Ptujčani or-
ganizirali akcijo likovnikov: ti bi
darovali dela, skušali bi jih vnov-
čiti, zbrani denar pa bi podarili
prepotrebnim Halozam.
S svojo zamislijo sem odšel k
najkompetentnejšemu v Ptuju,
ak. slikarju g. Lugariču. Ko sem
mu povedal, čemu sem pri njem,
je bil izredno navdušen. Takoj je
ponudil svoje sodelovanje. Obi-
skal sem še veliko likovnikov in
drugih, ki naj bi sodelovali pri
tem. Naj navedem samo primer:
ptujskima graverjema g. Aracke-
mu in g. Tofantu sem moral
obljubiti, da bosta prispevala
vsak pol; tako eden kot drugi je
hotel narediti vse. To navajam le
zato, da bo jasno, kaj sem doži-
vljal, ko sem hodil od slikarja do
slikarja. Vsi po vrsti so bili nav-
dušeni nad zamislijo in bili so
pripravljeni sodelovati. To se je
godilo junija lanskega leta!
O moji ideji je bil po tov. Kne-
ževičevi seznanjen predsednik iz-
vršnega sveta občine Ptuj tov.
Čeh. Vendar je bil prvi sestanek
sklican šele v začetku oktobra.
Izbrali smo nekakšen odbor, ta
pa ni nikoli zaživel, tudi ni imel
nikdar naslednjega sestanka.
Večkrat sem pri tov. Čehu in
tov. Gorjupovi spraševal, kaj je z
akcijo, a so me odslavljali z vsem
mogočim. Izvedel sem le to, da
se akcija širi na celo Slovenijo
ter da bi zbrane umetnine skušali
razstaviti nekje v Ljubljani in jih
tam tudi skušali vnovčiti.
Tako je tudi bilo. Akcija je ze-
lo uspela. To smo jaz, pa tudi
večji del »odbora« izvedeli iz
medijev obveščanja in na neka-
kem sestanku 15. februarja, ki ga
je sklicala tov. Gorjupova v pro-
storih občine Ptuj. Tu naj bi se
dogovorili, kako bo akcija orga-
nizirana v Ptuju.
Kljub temu da je akcija v Lju-
bljani finančno uspela, imam
pripombe na samo organizacijo
in njeno izvedbo.
1. Ptujčanom je znana moja
ljubezen do likovne umetnosti,
posebno slikarstva. Zaradi tega
sem spoznal celo vrsto ljudi, ki
imajo enak konjiček, in tudi
ustvarjalcev. Ker bi svoja po-
znanstva izrabil, bi bil izkupiček
večji. Vendar sem bil od doga-
janj popolnoma odrezan in te
možnosti nisem imel.
2. Mislim, da so bili ti, ki so
akcijo v Ljubljani vodili, preveč
»slovenski«. Vprašam se, zakaj
niso potrkali na solidarnost pri
likovnikih naših pobratenih ob-
čin — pri hrvatskih naivcih, s ka-
terimi sem sam že navezal nekaj
stikov v tem smislu. Če bi bilo ta-
ko, ne moremo zanemariti tudi
političnega učinka take poteze!
.3. Slovenski del akcije, če ji ta-
ko rečem, je bil v Smeltovi dvo-
rani v Ljubljani in smo popolno-
ma zanemarili možnost, da široki
javnosti predstavimo ptujske li-
kovnike. Mislim, da take prilož-
nosti dolgo več ne bo.
4. Pravzaprav na prvo mesto
spada tole: Otvoritev razstave v
Ljubljani se je ujemala z začet-
kom predpustnih običajev. Zna-
no je, kakšno bogastvo predpust-
nih, pustnih in folklornih običa-
jev je doma prav na Ptujskem
polju in v Halozah! Možnost so
imeli predstaviti ob otvoritvi del
tega, vendar NIČ. Kakšna ško-
da! Kakšno ignoriranje!
5. Mogoče zveni neskromno,
vendar je tako: če je ideja za ak-
cijo vzklila v moji glavi, sem
upravičeno pričakoval, da me bo
kdo povabil na otvoritveno slo-
vesnost. Vendar ni bilo tako! Ka-
ko je bilo v Ljubljani, sem izve-
del iz medijev obveščanja — ča-
sopisov, radia, TV. Tako sem tu-
di izvedel, čemu so namenili iz-
kupiček akcije. Prav! Vendar
moram povedati, da bi mi bilo v
največjo čast, ki sem jo kdajkoli
doživel, če bi pri odločitvi, za kaj
bodo porabili zbrana sredstva,
vsaj simbolično s svojo prisot-
nostjo sodeloval tudi jaz.
Logika mi pravi, da sem v tej
akciji naredil veliko — enosta-
vno izmislil sem si jo, pa čeprav
so vodilni ljudje v občini — tu
mislim na tov. Čeha in tov. Gor-
jupovo — mislili, da nisem vre-
den niti omembe. Mislim na
članke v časopisih, na radiu Ptuj,
intervju tov. Gorjupove na valu
202. Naj še napišem, da je pri-
mer posebnost Slovencev, saj ne
cenimo dovolj domačega znanja
in drugih talentov domačih ljudi.
Nič drugače ni v Ptuju. Vendar
moram reči, da je vrsta ptujskih
umetnikov cenjena sirom svet3,
neprimerno bolj kot doma.
Ugotavljam, da se čutim glo-
boko prizadet — ogorčen, ker mi
je bila ukradena ideja.
To sem povedal tudi na se-
stanku pri tov. Gorjupovi, in ker
z ljudmi, o katerih mislim, da so
krivi za to, nočem sodelovati,
sem tisti sestanek zapustil.
Kljub vsemu pa prosim vse
ptujske in druge likovnike, naj
ne glede na to moje razmišljanje
z vsem srcem pristopijo k akciji
ter tako na svoj način pokažejo
široki javnosti širino svojega srca
— srca likovnega umetnika!
Alexander Blaž
AM
Ni vse zlato . . .
Oglašam se v imenu vseh tistih, ki so se mi kot člani videoteke
Fortuna potožili o zelo slabi kvaliteti filmov. Ker sem tudi sam član te
videoteke, opažam, da je tarnanje povsem upravičeno. Skoraj vsi fil-
mi iz obsežne zbirke so skrajno slabe kvalitete, ki se odraža v tresenju
slike ali akvarelno prelitih barvah, pri čemer dobi človek občutek, da
gleda zdigitalizirano računalniško sliko. Včasih se zgodi, da so pod-
napisi »natisnjeni« prek prvotnih, ki so v posameznih primerih — če
verjamete ali ne — v kitajščini. Res je, da tudi druge videoteke v Ptu-
ju niso nič kaj prida boljše — pa vendar: pohvalim lahko le videoteko
Panda, ki s svojimi nekoliko boljšimi kopijami vsaj delno zadovoljuje
svoje člane.
Sive lase in alergijo si nabiramo člani tudi zaradi srbsko-hrvat-
skih podnapisov. Zdi se nam, kot da si sposojujemo filme v sosednji
republiki, ne pa v naši — kot jo imenujemo — zeleni dolini pod Tri-
glavom. Tako več ne gre. Če videotekarji mislijo, da je dovolj, če sko-
piraš film od nekega beograjskega pirata, ki je z levo nogo pridodal še
podnapise, se grozno motijo. Kot Slovenec, ki mi politiki obljubljajo
demokratično državo, se počutim opeharjen, saj je televizija in vse,
kar sodi k njej, konec koncev tudi kultura neke civilizacije. Volil bom
torej za tisto stranko, ki bo v svojem programu imela tudi zahtevo o
prenehanju obratovanja vsake videoteke, ki ne bo izpolnjevala osnov-
nih pogojev o kvaliteti slike, zvoka in seveda — podnapisov.
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJEU SMO • PREJELI SMO
Do učiteljev
nismo pravični
Trenutno je biti učitelj v Sloveniji
približno tako kot biti Albanec v Srbi-
ji. Morda za koga naivna primerjava,
ki pa ima nekaj skupnega. Ni treba
biti prej imenovane narodnosti, da
zaslutiš, kaj je sovraštvo in mržnja. In
ni treba hoditi proti jugu.
Toda nočem se čustveno razdejati.
Dejstva so tu — v 20. stoletju je še
vedno v očeh ljudi idealen tisti Can-
karjev učitelj iz Blatnega Dola. Tih,
pohleven, kimajoč, s samimi hlapčev-
skimi in suženjskimi lastnosti, brez
povzdignjenega prsta ali glasu. Sme-
šno je protislovje, da niti v časih ki so
že preteklost in ko je učiteljski svet
tudi res bil molčeč, prenašajoč in
predvsem upajoč, učitelj ni bil hva-
ljen ali spoštovan, da jih je tudi tedaj
kljub poslušnosti in potrpežljivemu
čakanju in gledanju na nemire v dru-
gih delovnih okoljih dobival po buči.
Enako zdaj, ko je stopil na prste in
opozoril, da živi.
Ne vidim logične povezave in se
sprašujem, kakšen naj bi prosvetarski
kader sploh bil, da bi končno ustrezal
normativom obče javnosti. Ce je tiho,
ni solidaren; če je glasen, ni umesten
in ne upošteva trenutnega gospodar-
skega položaja.
Bili so časi, ko se nihče ni spotaknil
ob čustveni odnos učiteljevega razu-
mevanja do gospodarske situacije, ce-
lo do politike, ko nihče tega razume-
vanja ni tako ali drugače nagradil, če-
prav se je tudi na prosvetarskem po-
dročju marsikdaj kaj podiralo. Kdo je
takrat pretiraval, če danes (menda)
pretiravajo učitelji? Oglasili so se v
trenutku, ki morda res ni pravšnji, to-
da usoda je taka, da ta klic pač sovpa-
da s trenutnim razsulom mnogih gi-
gantov. Nihče ne more trditi, da so
prosvetarji čakali prav na te razmere.
Je pač bila mera polna prav zdaj. Tihi
klici so zaslutili enotno moč na žalost
v trenutku, ko ni nikomur prizaneše-
no. Napačen trenutek torej, ki pa je
dober adut za demokratični svet, da
ožigosa preglasne učitelje »izdaje« in
nesmiselnega početja.
Najbrž ni možno določiti datuma,
ko je učiteljski stan izgubil spoštova-
nje, verjetno pa je to bilo v tistih ča-
sih, ko smo vsi na veliko začeli govo-
riti o kupu denarja, ki omogoča (ali
pa ne) človeka spodobno življenje. In
spet nelogika: vsak drugi Zemljan se
lahko poteguje za svoje z denarjem
ovrednoteno delo, učitelju pa to opo-
našajo. Seveda, ker je v nas še vedno
zasidran tradicionalni pamflet: Uči-
telj mora bili vzor. Toda kakšen? Ali
res tisti iz Blatnega Dola? Marioneta
na vrvici, ki jo smejo vsi vleči? Mario-
neta brez svojih odločitev, zahtev in
pravic? Marioneta, ki bo smela plesa-
ti, ko ji bo rečeno, in ki bo plesala na
določeno glasbo? Marioneta z zveza-
nimi rokami, z možgani, ki jih ne sme
uporabljati po svoji presoji?
Pri vsem tem pa je prava anarhija,
kako javnosti posredujejo vzroke, za-
radi katerih naj bi prišlo do javnega
enodnevnega negodovanja prosvetar-
jev. Posredovanje informacij se zdi
kot namerno blatenje učiteljske odlo-
čitve jn skorajda ni zameriti nepozna-
valcem razmer, ker zamerijo učite-
ljem njihove namere. Te prikazujejo
tako rekoč le skozi cifro 5000 din za
20-urno obveznost začetnika z opra-
vljenim strokovnim izpitom. Tako na
učitelje žal spet gledamo le skozi de-
nar. Toda omenjena zahteva je le ena
izmed mnogih tehtnih zahtev, da bi
končno uredili družbenoekonomski
položaj učitelja.
Da bi omilila enačitev učiteljev z
denarno nenasitnostjo kot najpo-
membnejšo motivacijo za izvedbo
stavke, posredujem še nekaj drugih
zahtev, zaradi katerih naj bi bila izve-
dena opozorilna stavka:
— Sindikat dejavnosti zahteva ta-
kojšnje spremembe zakonodaje o šol-
stvu; preneha naj financiranje šolstva
v obliki odloka, nova ureditev naj iz-
haja iz financiranja osebnih dohod-
kov po pogodbi in iz pokrivanja ne-
posrednih materialnih in drugih stro-
škov.
— Preneha naj veljavnost družbe-
nega dogovora o dohodku ter upora-
ba metodologije primerjanja povpre-
čnih OD šol s povprečji v gospodar-
stvu občin in tudi republičke; osebni
dohodki zaposlenih v šolah se morajo
primerjati z osebnimi dohodki za ena-
ko zahtevna dela v gospodarstvu in
upravi; osebni dohodki za enaka dela
učiteljev morajo biti enaki v vseh šo-
lah in tudi v vseh občinah v Sloveniji.
— Sindikat zahteva predloge spre-
memb zakona o osnovni šoli ter nove
zakone o srednjem in visokem šol-
stvu. Z zakonom je potrebno oprede-
liti sistem upravljanja, delovno ob-
veznost, napredovanje učiteljev in nji-
hovo stalno strokovno izpopolnjeva-
nje; če ni zvezne zakonodaje o orga-
nizacijah v dejavnostih, kot je šolstvo,
naj skupščina SRS sprejme ustrezne
predpise.
— Zahtevamo pretok informacij na
relaciji poslovne skupnosti — sindi-
kat
— Zavzemamo se za zmanjšanje
administrativnega dela (napisano s
sestanka izvršnega odbora sindikata
vzgoje, izobraževanja in znanosti na
skupni seji s predstavniki stavkovnih
odborov in predstavniki republ. ko-
miteja za vzgojo, izobraževanje in te-
lesno kulturo.)
Torej ni vmes le denar. Ni le denar
motiv za odločitev. Nehajmo se ma-
čehovsko vesti in imeti radi le kimajo-
če učitelje. Kajti lahko se zgodi, da
bomo kmalu imeli le kimajoče vzgoje-
no mladino. Kriv bo pa — kdo drug
kot učitelj! Začaran krog od Blatnega
Dola do sem, kjer smoJ
Sonja Votolen
Zahteva za zmanjšanje
prispevnih stopenj
Delavci AGIS-a, združeni v sindikat podjetja, ki šteje 1425 čla-
nov, od vodstva republiškega sindikata, vodstva ROS in vseh drugih
organov v sindikatu
ZAHTEVAMO
zmanjšanje prispevnih stopenj iz OD na 30 odstotkov. Zahteva teme-
lji na izjemno slabem gmotnem položaju delavcev zato, ker je gospo-
darstvo v Sloveniji v izjemno težkem ekonomskem položaju. Težak
ekonomski položaj je potisnil večino gospodarstva v izjemno hude li-
kvidnostne težave, to pa je vzrok za medsebojno zadolževanje. Posle-
dica tega je motena proizvodnja in v našem primeru zajamčene plače.
Rezultate, ki za ta čas sploh niso slabi, dosegamo v izjemno tež-
kih razmerah dela, na iztrošeni strojni opremi, v treh izmenah, po po-
trebi ob sobotah in nedeljah, pa na koncu dela ne dobimo plačanega.
Kratkoročno pa tudi dolgoročno bo velik del naše proizvodnje
vezan na proizvajalce gospodarskih cestnih vozil Tako zdaj skupaj z
delavci TAM-a, ki je med drugimi eden večjih kupcev naše proizvod-
nje, čakamo na razmere, v katerih bo možno načrtovati, proizvajati in
živeti. Zdaj to gotovo ni možno.
Ker ta agonija gospodarstva ne traja od danes, vprašujemo vod-
stvo republiškega sindikata (občinskega smo nekajkrat v takšni obliki
že vprašali), zakaj je dovolilo siromašenje gospodarstva s tem, ko je
pristajalo na kontinuirano rast prispevnih stopenj.
Če se republiški sindikat ni strinjal z dvigovanjem prispevnih
stopenj — predvidevamo, da boste to rekli —, zakaj niste zastavili,
vseh aktivnosti, da se to ne bi zgodilo. Skupaj s še nekaterimi vodstvi i
republike sicer glasno vzklikate parole za razbremenjevanje gospo-;
darstva, dogaja pa se ravno nasprotno.
Sledili smo zahtevam po iskanju notranjih rezerv v organizaciji,
proizvodnji, delovnem času, programih in še čem. Tem zahtevam pa i
ni sledila družbena nadgradnja, saj za to ni imela dejanskih potreb.]
Nefunkcionalnost, zapletenost, razsežnost, podvojenost je naredila 1
velik del družbene nadgradnje izjemno drage in neučinkovite. Svoje !
potrebe pa je pokrivala z vedno večjimi zahtevami, ki jih je dokaj pre- \
pričljivo prikazovala z nenehnimi izgubami ob seveda krčenju progra- j
mov. Vam v vodstvu se ob teh zahtevah ni zdelo vredno dokazovati, ■
da je potrebno tudi funkcijo družbene nadgradnje racionalizirati in
poceniti zato, ker gospodarstvo nima več od kod jemati.
Ste v vodstvu kdaj razmišljali, da morata dva delavca v proizvod-
nji vzdrževati najmanj enega, ki živi od njunega dela, ne glede na ne-
nehno siromašenje delavcev?
Ste razmišljali kdaj o tem, da mora biti usoda negospodarstva
nujno povezana z usodo gospodarstva?
Ali morda naše vodstvo sindikata pozna bogato in zdravo nad-
gradnjo ob izredno bolnem in propadlem gospodarstvu?
Kako dopuščate, da plače v negospodarstvu presegajo plače go-
spodarstva?
Sindikat DP Agis ne želi biti razsodnik upravičenosti posamez-
nih plač v negospodarstvu, toda v bodoče naj se delijo le v okviru 30
odstotkov prispevkov iz gospodarstva.
Prepričani smo, da vodstvo republiškega sindikata izgublja ener-
gijo na za nas delavce nepomembnih področjih oziroma področjih, za
katera so določene plačane in kvalificirane službe. Ena teh je »para-
diranje« po ob neurju opustošenih Halozah. Predvsem zato, ker so
ljudje na teh dejansko ogroženih območjih imeli dovolj takšnih, ki so
jih hodili gledat, da pa jih tja, kjer z avti ni bil možen pristop, nihče ni
prišel gledat.
Sicer pa je zdaj pravi čas za obiske po kolektivih, kjer boste lah-
ko na vodstvih sindikatov prebirali sezname delavcev, ki izgubljajo
delo zaradi — tudi vaše — zgrešene politike. Vaše toliko, ker ste kot
vodstvo sindikata — organizacije, ki združuje več kot 130.000 ljudi —
bili dolžni storiti več za dolgoročno zaščito delavcev.
Nikoli se niste dovolj jasno zavedali posledic gospodarske politi-
ke, ki že v osnovi nima dobrih in zdravih temeljev.
Ste zdaj v tem predvolilnem času prisluhnili kakšnemu izmed
programov strank, ki bi utegnil pomeniti temelj za ustvarjanje razmer
za dejansko razbremenjevanje gospodarstva? Ce ste, potem menimo,
da je vaša dolžnost, da članstvo usmerjate v tej smeri. Če pa samo ča-
kate, kaj bo prinesel čas, potem ne razumete naših težav.
Bili ste prisotni pri takšnih odločitvah, ki imajo danes vidne po-
sledice. Če niste bili, ste storili napako, kajti članstvo vam daje moč,
da bi si mesto pri slehernem odločanju morali izboriti. Če pa tega ni-
ste sposobni storiti, potem nimate nobenega opravičila za to, da ste še
naprej vodstvo tako množične organizacije. Mi pa bomo dali svoje
zaupanje takšnemu vodstvu, ki bo sposobno ustvarjati razmere za člo-
veka vredno življenje in delo.
Predsednik izvršnega odbora
l\an Buri na
TEDNIK -    '"^'•ec 1990
OD TU IN TAM — 9
Revija pevskih zborov občine
Ptuj
Že prvi del revije 16. februarja
je pokazal lep napredek pevskih
zborov v ptujski občini, in to gle-
de števila nastopajočih, kvalitete
izvajanega programa, izbire
skladb in njihove izvedbe.
Revijo je pričel mešani PZ
Društva  upokojencev  iz  Ptuja.
Zbor, ki ga že več let uspešno vo-
di Jože Dernikovič, seje predsta-
vil kot kulturno polnozveneče te-
lo. Malokdaj imamo priliko sli-
šati pevski zbor upokojencev, ki
ne bi imel starikavega prizvoka.
Že prvi akord pri pesmi Gallusa
Sepulto Domine je zazvenel pol-
no in sočno; slišali smo toplo
svežino polnozvočja, zvenečih
sopranov in altov, sicer malošte-
vilnih, vendar glasovno primer-
no uveljavljenih tenorjev z lepo
svetlo barvo in mehkimi temno
zvenečimi basi. Interpretacija
Gallusa (renesansa) je bila stilno
primerno podana tako v ritmu
kakor dinamiki, polifonija je pri-
šla lepo do veljave, morda bi lah-
Ico sinkope bile tudi v pianu ek-
saktnejše, izrazitejše, s tem enot-
nejše in bi obogatile eno izmed
stilnih značilnosti. Pirnatova Na
Gorenjskem je fletno in Prelov-
čeva Bom Šuštarja vzela sta bili
zapeti s primerno šegavostjo.
malo več niansiranja v tempu in
dinamiki pa bi bilo skladbama v
prid. Odlika dirigenta je, da zbo-
ra glasovno nikdar ne preforsira,
ampak ga nenehno drži v mejah
njegove glasovne zmogljivosti.
Na ta način ustvarja in ohranja
njegov lepi zvok.
Sledil je ženski PZ Društva
upokojencev, Kidričevo, ki ga že .
mnogo let vodi dipl. ing. Anton
Greif. Zborovodja je sicer izbral
dober program, ki pa mu je pov-
zročal tudi nekaj težav — Bučar-
jeva Uspavanka, Gobčeva De-j
kletom in Slavka Mihelčiča Po j
gorah. Ženski PZ DU razpolaga ^
z dokaj dobrimi glasovi, pred-
vsem odličnimi alti, pa tudi so-
prani, če izvzamemo izpostavlje-:
ne visoke lege. Vstopi posamez-
nih glasovnih skupin so bili neto-
čni, zato je prišlo kljub dobremu
glasovnemu materialu do raznih
glasovnih divergenc, ritmičnih in
s tem tudi intonančnih netočno-
sti.
Leskovški oktet Prosvetnega
društva Leskovec je pod vod-
stvom Srečka Kozela zapel Zepi-
čevo Slovenc Slovenca vabi. Je-
rebovo O kresu in Šoupalovo
Tancaj, tancaj. Oktet zveni v gla-
sovih izenačeno, tuintam z rah-
lim zvočnim prestižem basovskih
linij. Oba tenorja, prvi in drugi,
se med seboj lepo ujameta, prav
tako oba basa. Zvočnost od prve-
ga tenorja do drugega basa se
med seboj lepo prepleta in pove-
zuje zunanji zvočni lok v harmo-
nično slušno barvno mavrico.
Oktet je svojo nalogo opravil ze-
lo dobro in Leskovec je lahko ve-
sel, da ima oktet, ki ga tudi drugi
radi poslušamo.
Ženski PZ Prosvetnega društva
Grajena z zborovodkinjo Jernejo
Bombek, še mlad, pred nedav-
nim ustanovljen zbor, ki ga sesta-
vljajo sama mlada dekleta in ga
vodi mlada zborovodkinja, nam
je zapel Nazaj v planinski raj,
ljudsko Čej so tiste stazice in
Kramolca Moj pobič je z gornje-
ga kraja. Zbor, ki je sicer imel
poleg treme še nekaj začetnih te-
žav, že kaže, da se je resno lotil
študija, naj tej poti pa mu želimo
še mnogo uspehov. Nastop zbo-
ra in zborovodkinje je bil prisr-
čen in obetajoč.
Mešani pevski zbor Prosv. dru-
štva Ruda Sever iz Gorišnice vodi
zborovodkinja Slavica Cvitanič.
Gorišnica ima že staro pevsko
tradicijo, vendar je zadnji nastop
mešanega zbora zasenčil vse do-
sedanje, pa ne le zbora iz Goriš-
nice. Slavica Cvitanič nam je re-
prezentirala zahteven spored, ka-
kršnega z mešanim zborom ni-
smo slišali že iz časov ptujske
Glasbene matice, torej celih štiri-
deset let. Naj naštejem naslove
pesmi: Rado Simoniti: Dolga
nočka (s kolom), Franz Schu-
mann: Cigani in V. Simič: Pošla
moma na voda, ki jo je skladatelj
napisal za svoj 70-članski pokli-
cni zbor radia Beograd. Spored
torej, ki zahteva tudi za poklicne-
ga dirigenta resno delo in s kate-
rim se lahko pojavi na vsakem
koncertnem odru. Cvitaničeva je
zbrala okoli sebe okrog 45 mla-
dih deklet in fantov ter si zastavi-
la resen študij, ki je v čast ne le
Gorišnicl, ampak vsej ptujski ob-
čini. Petje zbora je preseglo pri-
čakovanja; pevke pojejo sprošče-
no, prav tako mladi tenoristi in
basisti, ki so v glavnem komaj
mutirali. Tenorji imajo lepo
enotno barvo, sploh so glasovi
dobro zbrani. Pevcem kar bereš z
obraza, da radi pdjo in da jim je
petje pravi užitek. Vsaka glaso-
vna skupina obvlada svoj pevski
part do zadnje note. Dikcija —
izgovarjava je v vseh glasovih
enako razločna, dihi enotni, rit-
mičnost in intonacija točni in či-
sti, agogika — spreminjanje tem-
pov enotna, zato tudi precizna.
Zbor je discipliniran v izvajanju,
kar je razvidno iz točnega reagi-
ranja  na  dirigentkine  kretnje.
Ker je zbor mlad, gibčen in stu-
diozen, kar mu verjetno vedno
znova vceplja mlada dirigentka,
se lahko nadejamo še marsikate-
rega užitka. ..
Moški zbor gasilskega društva
Hajdoše vodi Jože Dernikovič.
Hajdoški gasilci so na reviji po-
kazali, da se ne pojavljajo samo
ob nesrečah, ko se pokaže ogenj,
ampak da se ukvarjajo tudi s kul-
turo in da so sposobni stopiti na
koncertni oder ter ubrano zapeti.
Gasilci so zapeli Ipavca Slove-
nec sem. Uspavanko, Dinka Fia
Ako si pošla spat in J. Kolariča
Gasilska himna. Zbor zveni lepo
ubrano, saj je med gasilci znan
sirom Slovenije.
Dekliški pevski zbor Prosvetne-
ga društva Vitomarci, ki ga vodi
Vida Toš, se je prav tako pomla-
dil. Mešani zbor, ki je običajno
nastopal, je zamenjal ženski
zbor, ki ga sestavljajo sama ro-
sno mlada dekleta. Zapele so pe-
smi Brede Sček Le pridi, le pridi,
sem sama doma, E. Adamiča Iz-
beri si moža in Tomca Pojdam u
Rute. Prvi dve za tako mlada de-
kleta morda nista najbolj primer-
ni, tretja pa je zelo otožna. Vida
Toš je dobro naštudirala posa-
mezne glasove, zbor ji zveni
mehko in ubrano. Tudi ta zbor je
še zelo mlad tako po pevkah ka-
kor po svojem obstoju, zato si tu-
di od njega še prav gotovo lahko
veliko obetamo.
Moški pevski zbor Prosvetnega
društva Grajena z zborovodjem
Ladislavom Pulkom nam je že
dobro znan. Pulkovi nastopi z
njegovimi Grajenčani nikoli ne
odpovejo. Tokrat so zapeli Alja-
žev Triglav, ljudsko v priredbi C.
Preglja Jaz mam tri ljubice in J.
Kema Starec z reke. Ce izvza-
mem zadnjo skladbo, je Pulko za
zmogljivosti svojega zbora izbral
premalo zahteven program. Zelo
lepo doživeto je izzvenel poseb-
no zadnji del pesmi Starec z re-
ke. Pevski zbor Grajena je dober
in upet in ga vodi dirigent že dol-
go z veščo roko.
Ženski PZ DPD Svoboda Ptuj
je nastopil pod umetniškim vod-
stvom Grete Glatz. Zbor se je
predstavil s tremi umetniško in
izrazno zelo dobro izbranimi
skladbami. Že pri prvi — Rada
Simonitija Jutranja — je ženski
zbor pokazal svojo kvaliteto, ki
se odraža v zvočni izravnanosti
Leskovški oktet
vseh glasovnih skupin, plemeni-
tosti zvoka v vseh legah, z bogato
izrazno močjo, dobro zvenečim
instrumentom, ki reagira na vsa-
ko najmanjšo nakazano nianso,
od komaj porajajočega se zvoka
do plemenitega polnozvočja. Si-
monitijeva glasba je čista v svoji
zamisli, lik bistrega studenčka —
tiha, mirna in živo šumeča glas-
ba, žuboreča v svoji bolečini. Ja-
neza Krajnca Nezakonsko mater
sem slišal prvič. Muzikalno po-
dajanje Grete Glatz je s svojo to-
plino doživetja seglo v vsa srca
poslušalcev, tudi moje. Da, bilo
je doživetje. Z bravurozno izve-
deno skladbo O. Dipiazza Lipe
me Marica so pevke sklenile svoj
nastop. Ali se ptujska Svoboda
zaveda, kakšen dragulj je prido-
bila?
(PosMtek: Laagerliolc.)
In že smo pri Mladinskem PZ
SŠC Dvnna Kvcdn Ptaj, ki ga s
srečno roko in veliko ljubeznijo
vodi od vsega začetka prof. Dar-
ja Koter. Zapeli so Orlanda di
Lassa Super flumina Babylonia,
Bardosa Lajosa Cantemus in M.
Tomca Kaj ti je, deklica. Zbor
zveni lepo ubrano, uravnovešen
je zvok ženskih in moških glasov,
tudi ljubezni do petja jim ne
manjka, kar izpričuje dosti zah-
teven program, saj moramo imeti
v mislih žalostno dejstvo, da iz-
gubi Aor vsako leto svoje najza-
nesljivejše pevce — maturante.
Kaj to pomeni, ve le zborovodja.
Zboru in ztmrovodkinji želimo
še mnogo uspehov.
univ. prof. Jože Gregorc.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Starejši člani SKK Jožeta Lackn. Ptuj
Vpis v karate klub
Želite nekaj narediti za svoje zdravje, vitalnost, samoobrambo?
Še je čas! Shotokan karate klub JOŽETA LACKA Ptuj vpisuje nove
člane vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v telovadnici OŠ dr. Lju-
devita Pivka. Vabilo velja tudi za dekleta in pionirje, leta pa niso
sploh nobena ovira. Treninge vodi mojster karateja Silvo Vogrinec (2.
DAN). Pridružite se veliki družini kimono športa! »HUS!«
Ptujski mvaM dvakrat uspešm
Na prvenstvu v streljanju z zračno puško mariborske regije, ki ga I
je letos organiziralo Društvo invalidov Ormož 10. februarja, je ekipa '
Ptuja osvojila prvo mesto s 1405 krogi pred ekipo IŠD Maribor, ki je^
nastreljala 1378 krogov, tretja je bila Slovenska Bistrica in četrta eki-^
pa DI Ormož.
Ekipo Ptuja smo sestavljali: Ludvik Pšajd — 352 krogov. Srečko
majcenovič — 355, Jože Pinterič — 355, Marjan Gavez — 343 in
Franc CetI — 343. Po kategorijah invalidnsoti smo tako osvojili prva
mesta ter se uvrstili na republiško prvenstvo Slovenije. To bo 17. mar-
ca v Hrastniku.
Franc Cetl
Strelska družina TRAP
s D Trap Ormož tekmuje v streljanju na leteče cilje v slovenski
republiški ligi, kjer sodeluje 11 ekip. Ekipo sestavljajo po trije strelci.
Med enajstimi nastopajočimi ekipami se je ekipa strelske družine
Trap uvrstila na peto mesto. Med ormoškimi posamezniki je bil v re-
publiški ligi najboljši Franc Cavničar, ki je zasedel sedmo mesto. Na
republiškem prvenstvu je Trap sodeloval z ekipo in dvema posamez-
nikoma.
Na državnem prvenstvu v Osijeku sta nastopila Dušan in Franci
Cvetko; Dušan Cvetko seje uvrstil na 21. mesto.
Strelci S D Trap so se morali na treninge voziti v Mursko Soboto
ali Ptuj, zato so se v lanskem letu odločili, da si zgradijo primemo
strelišče ob Dravi.
VT
Silvo Vogrinec — velemojster
Silvo Vogrinec, trener SKK Jože Ladio Pluj, je svoji zbirki moj-
strskih nazivov (2. DAN karate, I. DAN kendo, inštruktor tai chija)
dodal še en črni pas: 1. DAN iz aikida. 8. februarja ga je v Ljubljani
položil na seminarju egiptovskega budo eksperta Keerama Nurvana.
Samo Resnik
Silvo Vogrinec (desno) demoKtrira »kMo tckniko KANSECU WAZA
NAMIZNI TENIS
Trije naslovi
Petovii   .
Regijsko prvenstvo severovz-
hodne Slovenije za mladince in
mladinke je bilo 17. februarja v
Radljah ob Dravi. NTK Petovia
je tudi tu sodeloval z mlajšimi in
starejšimi igralci, torej s pionirji
in mladinci.
V odsotnosti petih mladincev
zveznega razreda je prepričljivo
in nepričakovano slavil Blaž
Brodnjak iz našega kluba. Nepri-
čakovano zato, ker ni bil med fa-
voriti, zasluženo pa zaradi velike
borbenosti in znanja. Na repu-
bliško prvenstvo so se uvrstili še
Petja Janžekovič s sedmim me-
stom ter s presenetljivim petim
mestom Nino Križe, ki je igral
zares odlično, saj je izločil favo-
riziranega Tuška iz ravenskega
Fužinarja. Naprej ni mogel, saj
ga je izločil kasnejši zmagovalec.
njegov klubski kolega Brodnjak.
V krogu kandidatov za republi-
ško prvenstvo je še Urh Strašek,
saj je izgubil od kasneje tretjeu-
vrščenega Sapača iz Murske So-
bote. Najmlajši — Rozman, Pi-
šek in Klajderič — pa so imeli
učno uro iz namiznega tenisa in
kaljenje za nadaljnje igranje.
Igralo je 32 igralcev.
Pri mladinka!, niso igrale le tri
odsotne. Slavila pa je Cegnarje-
va iz našega kluba. Vse njene
tekme in zmage so bile zanjo ze-
lo težke, saj je bila v večini pri-
merov premalo borbena v dru-
gem setu in je po pravilu druge
sete izgubljala ter se je morala
maksimalno truditi, da je nato
zmagala v tretjem. Druge sete je
izgubljala zaradi neborbenosti,
saj ni upoštevala navodil.
Na republiško prvenstvo so se
uvrstile Lucija Karničnik, T. Cer-
če, P. Mlakar ter M. Cegnar, vse
iz NTK Petovia.
Tudi tretji naslov prvakinje je
romal v Ptuj. Zmagovalki v igri
dvojic sta postali Karničnikova
in T. Cerče f>o težki borbi v fina-
lu. Pri dekletih je igralo 14
igralk.
Vsem udeležencem republiške-
ga prvenstva čestitamo.
Ivo Pšajd
Dornava zmagovalec
v organizaciji košarkarskega
kluba in ZTKO-ja Ptuj je bilo v
športni dvorani CENTER občin-
sko tekmovanje ŠŠD v košarki za
mlajše pionirje. Prepričljivo je
zmagala ekipa OŠ Dornava. Na
šoli zelo uspešno vodi košarkar-
ski krožek zunanji sodelavec
Branko Debeljak. ŠSD, ki ga vo-
di mentor-športni pedagog Uroš
Langerholc, dobro sodeluje s ko-
šarkarskim klubom Ptuj, kjer že
igrajo najperspektivnejši člani
SSD iz Dornave.
Tekmovanje je bilo zelo zani-
mivo. Značilnost je bila v tem,
da so se v finale uvrstile ekipe
ŠŠD iz okoliških OŠ (Cirkovce,
Dornava, Gorišnica). To je do-
kaz več, da se tudi v ŠŠD iz oko- :
liških šol dobro dela in da je tudi
na tem področju obilo talentov.
Organizatorje pogrešal udeležbo
mestnih in drugih šol s telovad-
nicami.
REZULTATI:
1. Gorišnica —Cirkovce 12:15;
2. Kidričevo Gorišnica 7:15; 3.
Cirkovce—Kidričevo 20:6; 4.
Dornava Olga Meglic 18:12; za
tretje mesto Olga Meglic —Goriš-
nica 28:14; za I. mesto Dorna-
va—Cirkovce 50:12.
Trenutek s srečanja Dornava —Cirkovce — finale občinskega prvenstva
ŠŠD za ml. pionirke. Foto: Uroš Langerlioic.
UVRSTITEV: I. Dornava, 2.
Cirkovce, 3. Olga Meglic, 4. Go-
rišnica, 5. Kidričevo.
Po kriteriji komisije za šolski
šport pri ZKO-ju se 'vrstitve v
konkurenci mlajših in starejših
pionirjev štejejo. Tako je končni
vrstni red SŠD osnovnih šol v
košarki v šolskem letu 1989/90
naslednji: I. Olga Meglic — 36
točk; -2. Dornava — 33 točk, 3.
Kidričevo — 32 točk, 4. Cirkov-
ce — 30 točk, 5. Franc Osojnik
- 16 točk, 6. Majšperk — 15
točk, 7. Tone Žnidarič — 14
točk, 8. Hajdina - 11 točk, 9.
Ivan Spolenak — 10 točk.
Marjan Lenartič
Seminar za nogometne trenerje
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije in Dru-
štvo nogometnih trenerjev pri MKZ Ptuj sta orga-
nizirala izpopolnjevalni tečaj za pridobitev licenc
B in C. Licenco B si lahko pridobijo kandidati z
nazivom trener, C pa kandidati z nazivom inštruk-
tor nogometa z obvezno udeležbo na izpopolnje-
valnih seminarjih. Seminar je bil organiziran za
področje nogometnih zvez Celje, Maribor in Ptuj,
udeležilo pa se ga je 96 inštruktorjev oziroma tre-
nerjev.
V Š. D. Mladika je bila prestavljena tema Speci-
alna vadba vratarja. Ob pomoči vratarjev iz NK
Drava, TVD Partizan Gorišnica in Š. D. Slovenja
vas jo je zelo uspešno podal trener specialist za
vratarje Zoran CRIKVENCiC, sicer selektor slo-
venske mladinske reprezentance.
V domu Franca Krambergerja je dr. Zdenko
Vladenik predstavil raziskavo Nekatere socialne in
demografske značilnosti nogometnih trenerjev v SR
Sloveniji. Raziskava je pokazala, da se v Sloveniji s
procesom treninga nogometa ukvarja 550—600_
trenerjev z licenco. Ti so relativno mladi, njihova
povprečna starost je okrog 37 let. Trenerji so zra-
ven strokovnega dela obremenjeni še z drugimi
opravili v klubih, zato je med njimi precejšen osip.
Večina jih dela v klubih do pet let. Strokovno delo
je glede na zahtevnost nizko vTednoteno. Raziska-
va je tudi pokazala, da imajo v klubih posluh za
dolgoročno strokovno delo in da obstaja sodelova-
nje med vodstvi klubov in trenerji. Opaziti je, da
ima 50 % trenerjev dobre razmere za delo.
Iz raziskave je razbrati tudi nekaj vzrokov, zara-
di katerih je slovenski nogomet na dokaj nizki
kvalitetni ravni (en pn>~oligaš — Olimpija, brez
predstavnika v II. zvezni ligi, slabe uvrstitve slo-
venskih predstavnikov v medrepubliški ligi). Gle-
de strokovnega dela opažamo napredek in v krat-
kem lahko upamo na kvalitetnejše premike z upo-
števanjem spremljajočih dejavnikov, ki so za
uspešnost športne panoge tudi potrebni.
Marjan Lenartič
10 - TV SPOREDI
1. marec 1990 —
TEDNIK
TEDNIK ~ ^' "^arec 1990
ZA RAZVEDRILO - 11
12 - ŠPORT IN ŠE KAJ
1. marec 1990 - TEDNIK
Srebrna in tri
bronaste medalje
Ptujskim strelcem in strelkam je na
republiškem prvenstvu s standardnim
zračnim orožjem šlo dobro, zlasti v
streljanju s pištolo. Ekipa mladincev
(Branko in Vladimir Bojkovič ter Go-
razd Selinšek) je s 1531 krogi postavi-
la novi občinski rekord in osvojila
drugo mesto. Med posamezniki je
Branko Bojkovič osvojil tretje mesto
(529 krogov). Ekipa članov (Alojz Tr-
stenjak, Franc Bedrač in Milan Stra-
žišar) je najbrž tretja (do konca re-
dakcije uvrstitve namreč nismo preje-
li!), tretji pa je zagotovo Trstenjak, in
to z rezultatom 563 krogov. Zelo do-
br-" je šlo mladi Majdi RaušI iz Vito-
marcev. Med mladinkami je s 356
krogi osvojila četrto, med članicami
pa s 363 krogi celo tretje mesto in
premagala celo takšno strelko, kot je
reprezentantka Denis Bola. V strelja-
nju s puško je ekipa mladincev (Vla-
do Lovrenčič, Stanko Lenart in An-
drej Orešek) osvojila četrto mesto. Se-
veda moramo dodati, da gre v vseh
primerih za strelce in strelke SD Jože
Lacko.
Državno prvenstvo bo 17. in 18.
marca v Sarajevo. Od ptujskih strel-
cev in strelk so normo za nastop "iz-
polnili: Alojz Trstenjak, Vlado Lo-
vrenčič, Majda Raušl in ekipa mla-
dincev.
Se tale zanimivost: prvič so v Ptuju
strelci izvedli tudi psihološke pripra-
ve, ki jih je glede na rezultate —
uspešno vodil magister Miran Kerin.
1. kotar
Premagale tudi Rogozo
Ptujske odbojkarice so bile uspešne
v derbiju medobčinske lige. V dvora-
ni Center so sicer tesno, s 3:2, prema-
gale drugo ekipo Rogoze. Povedle so
že z 2:0, vendar so gostje izenačile na
2:2, v odločilnem 5. setu pa so bile
Ptujčanke ob koncu bolj zbrane in ga
dobile s 16:14. S to zmago so si mo- [
čno povečale možnosti za osvojitev i
prvega mesta in napredovanje v dru-
go republiško ligo. Trener Musič je
posebej izpostavil dober odziv gledal- |
cev in zlasti bučno podporo mladih j
igralk iz Kidričevega, ki vadijo v od- j
bojkarskem krožku. j
V petek, 2. marca, se bodo ptujske i
igralke v dvorani Center pomerile s !
Framom (ob 17.15).
1. k.
Jerenko republiški
prvak
V Atletskem centru Šiška Ljubljana
je bilo republiško dvoransko atletsko
prvenstvo za mlajše mladince, mla-
dinke, pionirje in pionirke. Udeležilo
se ga je veliko število mladih atletov
iz vseh atletskih klubov Slovenije
med njimi tudi mladi iz Ptuja, ki so
dosegli lep uspeh. V teku na 60 m pri
mlajših mladincih sta nastopjia Mat-
jaž Iskra in Franci Jerenko. Žal se je
v polfinalnem teku Iskra poškodoval,
Jerenko pa seje z drugim polfinalnim
časom uvrstil v finale in zmagal s ča-
som 7,25. V isti disciplini se pionir
Mikulič ni uvrstil v nadaljnje tekmo-
vanje.
V teku 60 m pri mlajših mladinkah
sta nastopili Rozmanova in Kotarje-
va. Rozmanova se je uvrstila v polfi-
nale in s časom 8,39 dosegla osmo
mesto. V skoku v daljavo pri mlajših
mladincih je nastopil Kokot in se s
603 cm uvrstil na tretje mesto. V ena-
ki disciplini pri pionirjih se je Esihu
za las izmuznila medalja, kajti s sko-
kom 557 cm je zasedel nehvaležno če-
trto mesto.
L Z.
Že osma šola za pse
Kinološko društvo Ptuj organizira
oziroma vabi jutri, 2. marca, ob 17.
uri na društveni vadbeni prostor v
Budino vse, ki jih zanima organizira-
no šolanje in nadaljevalni tečaj za vse
vrste športnih in službenih psov. Šo-
lanje bo trajalo štiri mesece, določili
pa so tudi že izpitni datum, in to 30.
junij.
Vsako leto se pri njih izšola od 10
do 15 psov. Letošnja šola je že osma;
prvo so organizirali leta 1981.
MG
TEDNIK ~ ^- "larec 1990
OGLASI IN OBJAVE - 13
Utrip i ormoških ulic v dopoldanskem času.
Ena izmed skupin, ki je sodelovala na tridesetem karnevalu v Ormožu.
30. pustni karneval v Ormožu
Pika na i vseh pustnih norčij je pustni torek. Tudi
v ormoški občini je bilo ta dan veselo in živahno.
Turistično društvo Ormož je pripravila 30. pustni
karneval. Že v jutranjih urah je bilo na Kerenčiče-
vem trgu postavljenih veliko stojnic in kaže, da je
postal pustni torek nenapisan semanji dan. Na vseh
osnovnih šolah ormoške občine je bil športni dan.
kjer ni manjkalo kurentov, kljub temu da nimajo
domovinske pravice v teh krajih. Povsod je bilo vi-
deti polno mask. Ob 14. uri seje po glavni ormoški
ulici pričela pisana karnevalska povorka. Zanimivo
je bilo videti, kaj vse ljudi v teh norih časih teži. Lo-
tili so se vsega, tudi volitev in nastajanja strank. Za
konec samo še to: ormoški pustni karneval, letos že
trideseti, ni samo strogo mestna prireditev, temveč
občinska. Tega bi se morali bolj zavedati tudi v zu-
nanjih krajih, ki pa na to prireditev gledajo kot
zgolj na mestno in ob tem seveda nekoliko zviška.
Vida Topolovec?
Prelog tretji na državnem
prvenstvu
Atletska zveza Črne Gore je
skupaj z domačim atletskim klu-
bom Titograd organizirala 45.
državno prvenstvo v krosu, ki se
ga je udeležilo okrog 400 tekmo-
valcev iz 58 atletskih klubov iz
celotne države. Med nastopajoči-
ma sta bila tudi tekmovalca iz
Atletskega  kluba   Ptuj   Robert
Prelog in Milenko Potočnik. Po-
sebno se je odlikoval Prelog, ki
je v disciplini mlajših mladincev
na progi, dolgi 4000 m, osvojil si-
jajno tretje mesto. Zmagal je
Zovko, član Moslavine (13:13,7),
medtem ko je Prelog potreboval
13:22,6. Pri starejših mladincih,
ki so tekli na progi 6000 m, je bil
prvi Todorovič, član Crvene
zvezde, Potočnik pa se je uvrstil
v sredino nastopajočih.       I. Z.
Likovniki za Haloze
v paviljonu Dušana Kvedra bo ju-
tri ob 18. uri otvoritev prodajne raz-
stave likovnih del. Izkupiček od pro-
danih del je namenjen za prizadete
prebivalce Haloz ob lanskoletnem ne-
urju. Gre za nadaljevanje prodajne
razstave likovnih del slovenskih ume-
tnikov, ki je bila skupaj z dražbo pred
kratkim v Ljubljani pod naslovom
Ptuj Sloveniji — Slovenija Halozam.
Akciji seje odzvalo 146 likovnikov, ki
so prispevali 193 del.
V paviljonu Dušana Kvedra so
ptujski likovni ljubitelji razstavili na
prodajni razstavi 71 del, nekaj pa je
še del, ki so ostala z ljubljanske raz-
stave. Prodajna razstava bo odprta do
12. marca vsak dan od 10. do 17. ure.
NaV
V četrtek so se v Gorišnici sešli
člani ptujske podružnice Sloven-
ske kmečke zveze in Zveze sloven-
ske kmečke mladine. Pregledali
so dosedanjo delo teh dveh organi-
zacij in se dogovorili, kako bodo
delali v bodoče. Gost občnega
zbora je bil tudi Ivan Oman, pred-
sednik Kmečke zveze Slovenije.
Več o prireditvi na strani 6.
(Foto Laura, Gorišnica)
Zakaj tolikokrat gori
Res, da je že pravo spomladansko vreme, narava pa se še ni
prebudila, zato je precejšnja nevarnost požarov. Vsakodnevni
požari vznemirjajo občane, na drugi strani pa uničujejo pašnike
in gozdove ter ogrožajo objekte in ljudi.
Inšpektorat za požarno varnost občin Ormož in Ptuj resno
opozarja, da je sleherno kurjenje v naravi ob vetrovnem vremenu
prepovedano. Ce smo se že odločili sežgati nagrabljeno travo in
drugo suhljad, potem to lahko storimo le ob mirnem vremenu in
na takšni lokaciji, da ni nevarnosti razširitve požara, vsekakor
pa kurimo pod nadzorstvom in zapustimo kraj kurjenja šele, ko
smo se prepričali, da ni več nobene žerjavice.
Občane opozarjamo, da so v naravi skrajno previdni in da
ne sežigajo ničesar, če ni poskrbljeno za varnost okolja. Požarna
inšpekcija bo nadzirala kurjenje v naravi in proti kršiteljem v
skladu z zakonskimi pooblastili tudi ukrepala. Vodja
inšpektorata za požarno varnost
Edvard KOZEL, ing.
Kaj in za koliko bomo
kupovali ?
Naši bralci so nas opozorili na spremenljivost cen v ptuj-
skih trgovinah. Za enak proizvod plačate v trgovinah, ki sta le
nekaj sto metrov narazen, tudi za tretjino različno ceno.
Vložene, očiščene 200-gramske školjke istega proizvajalca
stanejo v trgovini bratje Reš 26,80 dinarjev, v Blagovnici pa bo-
ste plačali zanje 41,50 dinarjev.
Fructalov kašasti sadni sok iz korenja stane v trgovini bratje
Reš 5,20 dinarja, v Blagovnici 6,20 dinarja, v trgovini Rimska
peč je vreden 7,40 dinarja.
O vzrokih za tako postavljene cene trgovcev nismo spraše-
vali. MS
v Zetalah priprave na referendum
C elrlič se bodo prebivalci krajevne skupnosti Žetale predvidoma
25. marca odločali o krajevnem samoprispevku. Gre za referendum o
podaljšanju sedanjega zbiranja sredstev občanov, to pa je v minulih
treh referendumskih obdobjih bistveno pripomoglo k razvoju sicer še
vedno zelo nerazvite krajevne skupnosti.
Tokratni program temelji na modernizaciji lokalnih in predvsem
krajevnih cest. V naslednjih petih letih bodo tako poskušali asfaltirati
del ceste v vsakem zaselku, širili in izboljšali bodo oskrbo z električno
energijo, v ta namen bodo zgradili nove transformatorske postaje.
Njihova naloga bo še ureditev mrliške vežice, pa vrsta manjših, a prav
tako pomembnih razvojnih nalog. Seveda njihovi načrti tudi v pri-
hodnje temeljijo na dodatnih sredstvih krajanov, pa seveda na soli-
darnosti republike. Te dni so pripravili informativni bilten; z njim
planska komisija predlaga program četrtega samoprispevka, v dokon-
čnem programu bodo upoštevane tudi pripombe krajanov. Oblikovali
ga bodo tudi na zboru krajanov, ki bo četrtega marca. JB
Biserna poroka Blagovičavih
Minulo soboto, 24. februarja, je bila v Ormožu redka slovesnost
— biserna poroka. 60 let zakonske zveze sta slavila Milka in Emil
Blagovičeva. Zakonsko zvezo sta sklenila 24. februarja 1930. leta v
Ormožu.
Oba — Emil, rojen 5. maja 1908. leta, in Milka, rojena Stropnik,
25. avgusta 1906, sta prava Ormožanca, prav tako so v Ormožu rojeni
Biseroporočenca Milka in Emil Blagovič v svojem domu.
tudi vsi trije njuni sinovi. Emil je pred vojno delal v trgovini Kuharic,
po vojni, ko sta starejša sinova študirala v Ljubljani, pa je šla v službo
tudi žena Milka. Danes sta oba upokojena in živita v Kolodvorski 2, v
tretjem nadstropju, od koder imata lep razgled, ker zaradi slabšega
zdravja redkokdaj gresta na sprehod. Kljub temu da ju tuintam muči
bolezen, sta vedno dobre volje. Vesela sta obiskov prijateljev, ki so ju
v teh dneh še posebej radi obiskovali.
Na slovesnosti so bili vsi njuni najdražji, prišel je tudi sin Marjan
z družino iz Aachna v ZRN. Ponosna sta na svoje sinove, posebno
mesto v njunih srcih pa je namenjeno štirim vnukom in trem pravnu-
kom, ki še posebej razveseljujejo njuno jesen življenja.
Tekst in foto: Vida Topolovec
ČRNA KRONIKA
umrl   za   posledicami
nesreCe
V prejšnji številki smo poroča-
li, da je bil v soboto, 17. februar-
ja, na cesti pri Markovcih hudo
ranjen kolesar 45-letni Vincenc
Kostanjevec iz Nove vasi 5 a pri
Markovcih. K temu dodajamo,
da je Kostanjevec zaradi posle-
dic prometne nesreče v bolnišni-
ci umrl po štirih dneh boja za ži-
vljenje.
padel pod prikolico in
V smrt
V soboto, 24. februarja, je Sta-
nislav Krabonja iz Podgorcev 70
vozil proti domu traktor z dvema
prikolicama, naloženima z ope-
ko iz ormoške opekarne. Na lo-
kalni cesti v naselju Senešci je
padel s prve prikolice 33-letni
Miran Jančič, Podgorci 119 a.
Čezenj so šla kolesa druge priko-
lice in ga tako poškodovala, da
je na kraju nesreče umrl.
OTROK CEZ CESTO IN PRED
AVTO
V Gerečji vasi, KS Hajdina, je
v soboto na lokalni cesti iz sku-
pine otrok nenadoma stekel čez
cesto 4-letni Uroš I. Prav tedaj se
je po cesti peljala z osebnim av-
tomobilom Ema Janžekovič iz
Brstja 26 a pri Ptuju. Kljub zavi-
ranju nezgode ni mogla prepreči-
ti. Hudo ranjenega dečka so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
Z LOVSKO PUŠKO BRANIL
SVOJE IMETJE
Prejšnjo nedeljo sta se v bliži-
no stanovanjske hiše 70-letnega
Jožeta V. iz Voličine pripeljala z
osebnim avtomobilom 23-letni
Franc K. in 21-letni Edvard P. iz
Sovjaka. Bilo je že pozno zvečer,
avto sta ustavila, se splazila do
dvoriščne ograje in jo začela po-
dirati. To je slišal lastnik, prišel
iz hiše in pozval razbijalca, da
prenehata. Nista upoštevala opo-
zorila, eden od razbijalcev se je
celo začel približevati lastniku.
70-letni Jože se ni ustrašil, dva-
krat je ustrelil z lovsko puško in
eden od razbijalcev je dobil šibre
v sedežni del svojega telesa, zato
je moral iskati zdravniško po-
moč. Pa tudi korajžnega Jožeta
so prijavili temeljnemu javnemu
tožilstvu, saj je s streljanjem
ogrožal življenja.
ZGORELA OSTREŠJE IN
STROP HIŠE
Nekaj po polnoči je prejšnji
torek nastal požar na s slamo kri-
ti stanovanjski hiši Janeza Frida-
uerja iz Paradiža 50, KS Cirkula-
ne. Popolnoma so zgoreli ostre-
šje in strop hiše ter bližnji svi-
njak in v njem dve svinji. Na
podstrešju je zgorela večja količi-
na dimljenega mesa, nekaj dru-
gih živil in orodja. Ocenjujejo,
da je škode krepko čez 40.000 di-
narjev. Vzroke požara še razisku-
jejo.
POŽAR ZARADI KRATKEGA
STIKA
Prejšnjo nedeljo je nastal po-
žar na stanovanjski hiši Slavka
Najžarja, Miklavž pri Ormožu.
Ugotovili so, da je začelo goreti
zaradi kratkega stika na nepra-
vilno speljani električni napelja-
vi. Škode je za nekaj čez 20.000
dinarjev; večjo škodo so prepre-
čili gasilci, ki so požar omejili in
pogasili. Pri gašenju seje laže ra-
nil 30-letni Branko Najžar.
FF
osebna kronika
Rodile so:
Cvetka Belšak, Draženci 15/a
— dečka; Snježana Zadravec,
Kog 68 — Elvisa; Slavica Kram-
berger, Sp. Velovlek 36 — dekli-
co; Marija Marin, Cvetkovci
30/a — dečka; Darja Kokol, Trg
svobode 2 — deklico; Irena Kri-
stovič. Gradišča 119 — dečka;
Tanja Modic, Belavšek 14 — de-
klico; Minka Kolednik, Dravinj-
ski Vrh 5 — dve deklici; Marija
Šterman, Mihovci 10/a — de-
čka; Marija Pintarič, Paradiž 1/b
— dečka; Tatjana Ljubeč, Haj-
doše 76 — Aleksandra; Milena
Širovnik, Dravinjski Vrh 77 —
Karmen; Valerija Smolinger,
Dravinjski Vrh 44 — Branko;
Gabrijela Golob, Žgečeva 6 —
Sabino; Ana Kožar, Žerovinci 75
— Gabrijela; Marija Hržič, Se-
nešci 80 — Katjo; Marinka Fili-
pič, M. Brebrovnik 7 — Sonjo;
Jožica Šeruga, Mestni Vrh 89 —
dečka; Irena Rozman, Jurovci 22
— deklico; Olga Kostanjevec,
Nova vas 44 — Aljaža; Terezija
Kamenšek, Doklece 9/a — de-
čka; Suzana Gomilšek, Gabrnik
31- Saro; Alenka Šalamon, Har-
dek 10 — Evo; Natalija Flac,
Miklavž 31 — Leona; Marjeta
Krajnc, Berinjak 4 — deklico;
Olga Novak, Rotman 44 — de-
čka; Marija Fras, G. Ključarovci
17 - dečka.
Poroke:
Anton Pišek, Janški Vrh 61, in
Metka Bratuša, Osluševci 57;
Andrej Špurej, Dobrovce, Gred-
lova 10, in Majda Pauko, Gereč-
ja vas 71/a;  Darko  Pintarič,
Osojnikova 7, in Nevenka Goj-
košek, Osojnikova 7; Franc Lo-
vrenčič, Ul. Vide Alič 42, in Tat-
jana Krepn, Ul. Vide Alič 42;
Saša Horvat, Ziherlova pl. 18, in
Darja Korenjak, Ziherlova ploš-
čad 18.
Umrli so:
Janez Vidovič, Muretinci 62, roj.
1911, umrl 18. febr. 1990; Kristi-
na Lah, Miklavž pri Ormožu 57,
roj. 1904, umrla 19. febr. 1990;
Franc Duh, Kicar 121, roj. 1915,
umrl 19. febr. 1990; Kristina
Krajnc, Lahonci 129, roj. 1926,
umria 20. febr. 1990; Ludvik Vo-
dušek. Mestni Vrh 48, roj. 1909,
umri 19. febr. 1990; Vincenc Ko-
stanjevec, Nova vas pri Markov-
cih 5/a, roj. 1945, umri 21. febr.
1990; Martin Beranič, Sestrže 37,
roj. 1930, umri 21. febr. 1990;
Viktorija Božič, Mežanova 6, roj.
1930, umria 19. febr. 1990; Ivana
Cič, Nova cesta 4, roj. 1909, umr-
la 19. febr. 1990; Janez Prelog,
Bevkova 11, roj. 1931, umri 22.
febr. 1990; Amalija Bedek, Ul.
25. maja 5, roj. 1916, umrla 22.
febr. 1990; Ignac Juhnar, Zabov-
ci 4/c, roj. 1924, umri 22. febr.
1990; Janez Vertačnik, Panonska
2, roj. 1930, umri 24. febr. 1990;
Genovefa Jakolič, Krčevina pri
Vurbergu 91, roj. 1908, umria 24.
febr. 1990.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno de-
javnost RADIO-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (namestnik odgovorne-
ga urednika m lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250
Ptuj p. p. 99; tel.: 062/771-226.
Celoletna naročnina 200 dinar-
jev, za tujino 380 dinarjev. ŽIRO
RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma-
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.