Novice.
Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cen» jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tiiniti dati, plača za dvoatopno petit-vrsto 8 kr.
J. Krajec v Novem meatu, dopise pa nredniitvo.
za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Dolenjski Tinogradnitl, pozor na žvep-Ijanje trt
Ne le po Dolenjskem, ampak po Tseh avstrijskih, da po Tseh evropskih, posebno severnih vinorodnih deželah, razširila se je v prošlih petih leiib bj huda bolezen vinske trte, tako imenovana grojzdna plesnoba v toliki meri, da nam opraviřene skrbi dela. Vse kaže, da se bo ta bolezen, ako se jej vinogradniki z vao vnemo sploh v bran ne postavijo, tako ug'tijezdila ter tako kvar-IjiTim skazala, kakor se je pred prilićno prav malo leti Sel« v Italiji. Tam prićela se je ta bolesen okolo leta 1850, in v dobrih desetih letih, v mnogih prav sioveèih vinorodnih krajih niso le prav nič vina pridelali, marveiS pomrle so jim tudi trte. Tako godilo se je tudi po mnogih jažnih slovenskih vinoiodoih krajih, na Gorièkem, v okolici Tr^ta, v Istri in vipavski dolini. Da se bode ta bolezen v kaj pogubni meri v naše vingrade ugnjcz-dila, rta to kaie posebno kaj mil» letoinja zima, katera jej pride jako na korist Zsto opoiarjajo pa že vsi strokovni listi vinograduikft že idaj na to bolezen, in tudi mi noéťmo znostati, marveí tudi mi svojo dolžnost storimo, in hočemo naSim vinogradnikom povedati, kako naj se grojzdni plesnobi v bran postavijo. To smatramo za tem bolj potrebno, ker je več kakor mogože, da grojzdna plesnoba áele nastale nove cepljene vinogradske za-saditye, katere bo vendar toliko truda in denarja stale — ugonobi.
Predvsem je potrebno, daselotijo Tsi viDogradniki tistih krajev, v katerih se je v proUih letih ta bolezen pojavila, brez izjeme sredstva, kateroje jedino izdatno, in to je: žvepljanje trt. Nihče, kdor je že v proálem letu grojzdno ples-nobo v svojem trtji zapazil, naj se ne zanniša, da se ne bode letos topet pojavila, in nihče naj ne opusti ivepljanja, marveč vsak žveplaj, vsali brez izjeme.
Kdor pa hoče, da bode žvepljanje izdatno koristilo, da bode obvarovalo ne le grozdje pred razpokanjem ter poBUŠenjem, ampak tudi trte pred
hiranjem, pcstopaj takole: Najprej kupi si vsak za to potffbno pripravo. Ta obstoji iz žveplaiae bakle podoba ét. 1. dfugič Žveplalnega mtha poáoba it. 2, in tretjič fino semle-tega žvepla. Taka puSic«, katera je popolnoma dobra, ako tudi volnenega čopa na spodnem koncu nima, stane pri novomeških kleparjih (gg, Aug. Kiissel in Andr. Agnitsch) borih 25 krajcarje?. Tak iveplalni meh stane pa 1 gld. 10 kr. torej zopet kaj malo. Diugi strokovni Pod. Í. Časniki žveplalnih pušic niti ne omenjajo. ŽvepUIne mehť pa priporofjijo take, da stane najcenejši 2 gld.; najdražji pa 12 do 15 gld. Čema tako dragih priprav, ako veliko ce-nejle, kakorsne mi danes priporočamo, delo ravno tako ali pa Ěe boljài opravijo memo druiib, in katere pa odločno veliko več žveplja porabijo?
Žveplati se mora lačeti kakor hitro poganjki toliko odrastejo, da je na njih zarod jasno viditi. Toraj žveplati se mora v prvič tedaj, kadar so trtni poganjki 5 do O ceritimftrov dolgi. To žvepljatij« izvrènje se z ponjočjo žvepljalne pusice, s katero se toliko žvepk na sleherni poganjk natrosi, da postane ves rumenkast. Za to prvo Žvepljanje meh rabiti ne kaže, kajti on spiha — ker je lističe na trtah se majhno — dosti preveč žvepla brez vse koritti v zrak. V drugič gre žvepljati, takrat pa že z mehom, pred cvetenjem zaroda. Ako pa to drugo žvepljanje vreme ali Čas ne dopušča opusti naj se pa nikakor koj po odove-tenju zaroda. Najboljài je, da se íveplja likoma pred cvetenjem, in koj po odcvetenju. Odločno manj napačno pa je, ako sa opusti ono tikoma pred cvetenjem, kakor pa, da bi se opustilo ono koj po odcvetenju, V tretjič žveplja se potem takrat, kadar jagode že debelost graSice dosežejo. Vež kakor trikrat žvepljati, v naisih krajih ni potrebno.
Vaak kdor žveplja, Žveplja nij le v suhem vremenu, ne pa v dežju ali koj po dežju, tudi ne

Tod. 3.
t rosi, Žveplja se lahko celi dan brei preneh-Ijaja, naj aolnce pripeka kolikor hoée Ako t 48 urah po ivepljanji dežuje, ne hasne žyepljanje nié la trelia i^a je ponořili. Kdor boža žveplo po ceni udobiti, obrne naj ae T Podporo pri Gorici na posestnika ^osp Ânt. KocijanČiŽ-a, ali pa na trgovca goip. Seppenhofer-ja v Gorici. Sicer udobilo se bode žyeplo tuđi v Novem mestu pray do ceni pri tistemu trgovcu, kateremu g^a bode slavna iiaáa c. kr. kmetijska druiba t prodajo izrofiila
Toraj dolenjski Tinogradniki poïor, na ivep-Ijanje trt! Žvepljajte vsi, t pravem Èasu, pravilno.
Kako zaspati sadno drerje.
Za pondigo sadjarstva priëelo se je v poslednjih letih res živahno gibanje po Dolenj^ikem. Reči se sme, da toliko sadnega drevjii, kolikor se ga dan danea posadi v jelnen samem letu, m se ga posadilo prej niti v 10 letih skupij. To je veselo dejstvo in iz tega gre sklepati e gotovostjo, da ae bode naše dot«ajsko sadjar/jivo v kratkem do jako pomenljivega gospodarskega pomena povzligtiilo. Ali aekaj je pii vendar, kar pri obilni zaiaditvi sadnega drevja hvale vredno ni, in kar bode zaieljeni uapeh z<ilo zmanjšalo. To je napačno zasajanje sadnega drevja. Ako namreč strokovnjak opazuje, kako da se sadno drevje zadaja, prepriča ae lahko če^tokrat, da se marsikje tako zadaja, da more neh')te 'zjaviti se: iz tega dela ne bode nič uspeha.
Napake, katere se pri zasajanji vrže, in katere se mora opustiti, so te le:
Prvič, Sadno drevje zasaja ae do.iiiltrit na preslab, prepnst, nerodovit, kamnit svet, kateri je iestokrat tudi burji preveč racpostavljen Nemci imajo aicer pregovor, kateri ve i : kjer imaš kak prazen proitor, tje zasadi sidno drevje, o:i(i ti bode trud obilno poplačalo. Ta pregovor ie zdavno nii^več resničen, vsaj v naíih krajih ne, kajti resnica je, da na pmte n, nerodovitnem, kamnitem, ge celo burji razpoloženem avetu sadno drevja noči rasti, âe manj pa roditi in naj se ga tudi pravilno zasaja. V takem svutu uipeva sadno drevo le tedaj, ako ae mu ga èat in Če« fiO do 100 cm globoko prekoplje. prerigola. in ako se m^d drevjem potem svét vedao obdeluje ter gnoji. Tako sadno drevje zassjati, se pa v največ slučajih ne izplača, predrago pride to. Zato imamo tuka le zasajanje v jame v mislih, za to se mora izvo iti pa dober, rodovit, zaveten svet, sicer je vae labadavo.
Daljna velika napaka pri zasajanji sadnega drevja v posamezne jame je drugič naprava premajhnih jam. Kolikokrat ima atvari reSČi Človek priliko videti, da se napravlja za drerje le Uko velike jame, da se le s silo korenine v nje stlail. Tako
delo ni nič vredno, je otročje, že neuspešno, smešno. Jama naj bode za vsako visoko debelnato drevo vsaj meter na vse strani široka, ter do 00 cm globoka Pri izkopavanji jame djati se mora trato ali rušo posebej na jeden kupček, plast iz pod trate nn di-uzega in naj^podnej^o na tretjega.
Tretja napaka je ta, da se jame navadno pre-blizo draga drugi napravlja. To vsled tega, ker ae nima pred očmi, kakšno da bode drevo, to je, kako obsežno da bode v vojah čez 20 do 30 let, ampak pred očmi se i^na obsežnost drevesa, ka-korsno ka^e takrat, ko se ga zasaja. Nasledek temu je pregosta aaditer, katero ae mora pozneje zredčiti, ko bi moralo drevje ravno najbolj« roditi. Manj kakor 8 metrov narazen naj hruâk, jabolk nihče ne zasaja, orehov pa ne gostejái od 10 metrov.
Četrta napaka je ta, da se drevj-î pri presajanji pravilno nft obreže Obrezati ae ga mora na koreninah tako, da ss vse pri iikopavanju poškodovane korenine nekaliko okrajša. To pa tako, da so rane v zemljo obrnjene, ne pa proti nebn. Na mladikah obrezati gre pa drevje tako, da se ga za polovico skrajša in to na zunanji ae pa notranji pop
Peta napaka je la, da se drevje navadno preplitvo s^m ter tje pa tudi pregloboko zaiaja. Pravilo v tem obziru je to le: ne zasaiaj drevesa nikdar plitvejše pi tudi ;ie globokejše nego je prej raatlo.
Šesta napaka je ta, da se ne pazi, da bi prišle korenine v ravno tisto lego t kateri so prej rastle, in da ae jih toraj s zemljo ter rokami ne poklada, ampak kar z motiko zasuje, tako da se korenine morajo povesiti, kar je jako napačno.
Sedma napaka je ta, da se trato ali ru^o na korenine poklada, namesto da bi se jo prvo v jamr) zmetalo ter dobro potlačilo, potem na to zemljo iz pod trate in koneČno ono iz najniiije plasti prav na vrh jame djalo.
Oama napaka je ta, da se posajeno drevo koj ne poveie in sicer k kolu, katere^t se prvega v dno jame zabije, ko je žj puziia.
Ddveta napaka je ta, da se napravi okolo posajenega debelca hribček, holmČek zemlje, katero se áe močno pohodi, namesto da bi ae okolo njega tako veliko, akledi podobno jamico rahlo aapravilo, kakor je jamica široka.
Kaj je novega po arstrUskem cesarstvu?
Ministerski predsednik grof Thun se je mudil zadnje dni na Ôe.%em. S pomočjo češkega namestnika se je dogovarjal z načelniki nemških strank. Grof Thun je izdelal nov načrt o urejenja narodnostnega prepira na Češkem. Kakor gre glas, misli odpraviti vsa dosedanje jezikovne naredbe ia
jezikovno TpnŘanje urediti tako, đa bi Tsak prebivalec T STojeni okraju naSel pravico v svojim jeziku. Ustanoviti hoře áieto nemške in íiflto ípíke okraje in le nekaj mfĚanih okrajev. Grof Thun nadalje boŽř, da se vsa la stvar reši v 5eèkfni deiteloem zboru. Nemci pa pravijo, da mora stvar priti pred državni zbor. Umevuo : v državnem ïboru je veS Nemcev, laíje rogovilijol
Deželni 2bori so deloma že prej sborovili, deloma so se eeilli 14. t. na.; med temi tudi kranjski deielni zastop. — V jiifcje-avslrijekem deželnem zboru so krěéanski socijalisti predložili nov volilni red, po katerem bo volilna pravica sagotovljeiia tudi vsem niîjim stanovom, in bo židovskim liberalcem odvieto precej mandatov, — seveda ako fle vsprejme nespremenjen naèrt.
Kaj je noTega po Mrokem svetu?
Sv. Oče 80 biti pred 14 dnevi hudo oboleli veled nekega prehlsjenja. Življenje devetdeaetlet-nega stsrèka je že viselo na niti. Moruli 60 jih zdravniki operirati na desni nogi. Operacija se je srečno izvréila. Kana po operaciji se je zaiiela pravilno zarasřaii. Brez vsakih zlih posledic se bo popolnoma zacelila. Se jedenkrát je zmagala papeževa Žudovjta Življenska sila. — Seveda se je bil ves katoliški svet prestraàil poročila o p» peŽevi bolezni. Sedaj je zopet vesel. Nii manj kakor 23.000 Žestitk je dobil papež iz raznih krajev sveta, ko je 3 susía obhajal 21. obletnico kronanja.
Na Spanjskem so dobili novo katoliško vlado. NaŽtlnik jej je S i I v e 1 a. V liberalnem taboru vlada seveda velika nevolja. Liberalni lisli prerokujejo, da bode nova viada vse razdrla, ksr je vetvarila prejšnja liberalna. No, ko bi le mogla razdreti nesreiSno niirovno ftogodbo z Amerikanci po zadnji vojski, vslfd katere je Španija izgubita tako lepe otoke! lu izgubila jih je za vladanj» liberalnega ministeralva.
V vojni luki tulonski na Francoskem zgodila se je grozna nesrečna. U/galo se je skladišče smodnika ne daleè od mesta Tulona. Bliinja vas je do tal poruěena vsled silnega potresa. Vojaâka straža je zginila brez sledu. Pogrefa se nad Sest mož. Pogreb njih najdenih telesnih ostankov je bil silno veličasten Sumi se, da je uigala skla diáée zlobna roka.
Piše se nam: tz Novega mesta. [PoroèiJo o volitvah novega zastopa iu o obinem zboru okrajne DolniĚne blagajne v Novem mestu, dne 12. marca 1899.] Dosedanji goap, načelnik S. pl. Klado viá otvori obíni zbor in predstavi navzočim približno 50 članom vladnega zastopnika g. dr. Pila-hoferja. Na to te gosp. mčelnik zahvali navzočim za tolikoàni obili obisk občnega zbora, dodá poročilo
o delovanja in gibanjn blagajniikem tekom leta 1898 iz kojega je posneti, da je imela blagajna v preteklem leta en občni zbor in sadam rednih sej, ge udeležila po delegatu ehoda slovenskih blagajnic v Ljubljani in zaveznfga obřnega zbora v Trstu, katerega isipuit je predlagala do reSitve ngovora proti prenaredbj za-vezDih pravil od strani vis. ministerstva. Članov je imela blagajna pričetkom leta 649, katero fitevilo j« v joletnem Času narastlo na blizo 1500 in se do konca leta skrčilo na okoli 700 članov Število delodajalcev bilo je v zimskem času okoli 380, v poletnem času blizo 460. Od članov obolelo je tekom lata 606, od katerih je bilo 3&2 ambulantnih bolnikov, z denarno podporo podpiranih pa 364, Podporo so dubili podpirani bolniki povprečno viaki za 14 dni. Izplačalo se je podpore za 4910 dni, poleg tega stroške za zdravila, zdravnike, bolniíníce itd. Umrlo je 5 Članov, za koje se je pogrebščina plačala. Bolnike so zdravili v Novem mestu: gg. dr. Defranceschi Peter in dr. Vavpotič Janez; v Trebnjem: dr. Weseiko Otmar; v Žužemberku: Poscb Janez; v Toplicah: Trene Ferdinand; v Ergu: dr, Schrayer iz Kočevja. Zdravila ta bolnike so oddajali gg. lekarnarji : Sladovič Sim. pl. v Novem mestu; Euprecht Jsnko v Trebnju, in Starki v Koêevju. Izmed bolnišnic je približno okoli 200 bolnikov članov oskrbovala bolcijnica usmiljenih bratov v Kandiji. Ovadb rudi nczglasitve delavcev cdposlslo se je okoli 80 na c kr, okr. glavarstvo, a glob je prejela radi prtstcpks obrtnega reda in radi nezglBsitve delavcev skupaj samo 13 v celem hln. Pri delodajalcih izgubila je blagajiia tekom leta 1698 in na ravun leta 1897 pkupaj na bobilnem donřskn okoli 150 gld, Bl«gajniĚko knjigovodstvo obstalo je, kakor doslej, iz „Blagdjne knjige", dveb „Conto-Correntov*, dveh ^.Predpisnih knjig", iz knjig« dohodkov in knjige strrškov tekočega računa, ii „NHbiralne knjige", „Brlniške knjig«", „Ekshibitnega zapisnika", „Matične knjigf", „Zbirke zapisnikov sej", „Zbirke vseh obrtnih podjetij" v tukajšnjem ckr. glavarstvu, treh indeksov in dirgili ponoŽEih krjig.
Ekshibitni zapisnik brez denarnih spisov imel je 1739 številk. Blegfijna knjiga je imela 1889 številk dohodkov in 646 številk atrcškcv. BolniSnih liatov ae je iiípířalo 606 ; raznih pobotnic se je prejelo okoli 600-O nto Ccrrent brrjil je ckoli 600 številk. Novih izkaznic se je izdalo okoli 900.
Imenom nadzoroTalnega odseka poroča član gosp. Suhi, da je odsek pregledal tekom leta dvakrat knjige in vse blagajniške račune in vsa v lepem redu našel. Pritožb radi neizplačila doneskov bilo je tekom leta 7 vloženih, od katerih je „Razsodišče" tri deloma ugodni) razsodilo, štiri pa kakor neutemeljeno zavrglo.
Na to predloži blagajnik gojp. Alfona Oblak blagajniških knjig izlečke in sicer: izleček „dohodkov", iilt-ček „stroškov", izleČek „aktive" in izleČek „passive", in slednjič „računski zaključek" in „inaovinski izkaz", iz kojih podatkov je natančno razvidno, da je prevzela iz leta 1897 dne 1, jau, 1898 blagajna rezervni zaklad v gotovini 4149 gld. 86 kr,, kateri se je v gotovini povišal tekom leta na 5396 gld. 51 kr., koncem leta iznašale so blagajniške tirjatve 1025 gld, 43 kr,, blagajniški dolgovi pa 238 gld. 87 kr. Ako se soitejejo : prevzeta gotovina iz leta 1897, prirastek gotoyina v letu 1898 in blagajniške tirjatve koncem leta 1898, se izkaže svota 6430 gld. 96 kr. ; in ako se od te svote odšteje 107^ donesek za rezervni zaklad 120 gld, 54 kr,, in dolgove, se izkaže dne 31. decembra 1899 blagajniška ikupua imovina 6061 gld. 53 kr.
Na to B« je prićeU volitey v naĚ«lniStvo xâ dobo đreh let in bili so skoraj enoglasno izvoljeni gg.i Grebene Franc, Karlin Franc, K r a j g e r iTan, Malovii Matija, Mechora Janez, Oster-man Earol, Fetrić Makso, Sim. pl SUdović in Stopar Jakob. V nadzomiitro so bili la dobo enega leta tadi skoraj enoglasno voljeni gg, : Barb ori i Earol, Blazon Miha, Jakac Anton, Mlejnik Gnatar, Petrić Jogjp ia Bobas Iran. V razsodiiïie bili flo per aecUinationem za dobo enega leta izvoljeni gg : Ah lin Eadolf, Dular Karol, Hro t at Josip, Kristan Janez in Umelc Vinko.
Okrajna bûlniina blagajna je dosedaj na slavno c, kr. okr. glavarstvo vedno slovensito dopiaovala, a okr- glavarstvo blagajni vedno nemški odgovarjalo, Ka predlog gosp. Malo vi Ć a se je pa eaogUsno sklenilo okr. glavarstvo prašiti, naj v bodoče slovenski odgovarja in blagajni dopianje, in naj blagajna nemškemu dopisu ne odgovarja veâ. Tudi na predlog gosp. Makao Petrić-a se sklene okr. glararatvo prositi, naj izvoli potom on>žniiikih postaj in žapasstva bolje paziti, da bodo vsi delodajalci njih delavce zE^tasili pri blagajni. Goap Ivan Krajger konećno izreka z ozirom na tako redka kaznoranja delodajalcev radi razglasitve delavcev željo z odobrenjem vaeh navzočih, naj bi okrajno glavarstvo o izidu vsake preiskave obvestilo z navedbo vzrokov oproiienja okr. bolnilno blagajno in ae sklene v tem smisla prednjo na okr. glavarstvo vložiti, Ob Vi na 12. uro se občni zbor zaključi,
Iz Čateža pri Veliki Loki. [Vesele in žalostne novice.] Že dolgo časa, gospod urednik, Vam nisem sporočal ničesar. Danes Vam poročam, da gibljemo na vse strani, skušamo, kako bi se dalo ubogemu kmetu pomagati na ta ali oni način. Trtnica naâa je via rigolana in nad tri četrtine vže zasajena. Letošnje leto dovraimo delo popolaoma, in to v toliki meri, da bodemo zamegli dajati v jeseni do 30.000 ključev in do 10.000 vkoreničenih ameriških trt. Na leta zna se to število desetkrat pomnožiti, da bo le zadosti gnoja in âe več zanimanja. Trtna ul je pred durmi. Če le jo nimamo vže v sredi sami. Eazveseljeni smo bili v veliki meri, ko amo zvedeli, da prid« tehnični vodja proti zatiranju trtne nSi, gosp. Bohuslav Skalický, 8, t. m. predavat na Č5tež. Veselilo nas je, da smo tndi iz sosednih farâ, kakor: Prim^kovo, Š^ntlorenc, Trebnje, Mirna i» Sveti Kiiž videli mnogo poukaželjnih poslušalcev. Zanimivi pouk v umni trtoreji z ameriškimi trtami pričel je goip. tehnični vodja ob 9. uri zjutraj. Pouk je bil jako zsnimiv, ljuditvo pa prav pozorno. Zjotranji pouk trajal je do 12. ure. Popoldae pričel je gosp. tehnični vodja zopet predavati in poučevati; in to je trajalo di &. ure zvečer. Na vsako mu stavljeno vpraSanje od posluialcev odgovarjal je na kratko, a jedrnato. Predno se je poslovil od nas Ijabljeni gt^spod, zahvalil se mu je v imenu tukajšnje kmetijiike podrui-nice gospod šolski vodja Peter Pogačnik prav iskreno, proseč ga, naj ne pozabi teženj te kmetijske podružnice priporočati na merodajnem mestu. Vselej pa naj bode prepričan, da se bod« vodstvo trtnice strogo ravnilo po njegovih navodilih. Slednja prošnja vseh navzočih pa je bila, da bi nas gospod tehnični vodja zopet obiskal in poučeval. Na to zahvalil ae je gospod vodja priblii^ao sledeče: „Vselej sem in bom rad pridal na Čatež, kajti mene ne mika samo prirodni kras tega kraja, marveč izvanredna nkaželjnost prebivalcev. Ohranite nanke, ravnajte se po njih, sad teh vam ne zaoatanel Meseca junija vidimo se zopet, takrat učili se bomo o zelenem cepljenju praktično v vaii trtnici.
Česar pa me niste ravno popolno razumeli, obrnite se na gospođa učitelja, ta vam toliko ložje stvar razloži, ker je bil pri mojih predavanjih v Badolfovem."
Umrl je 9. t. m. Ignscij Pancar ii Razborij pri Čatežu, nadarjeni mladenič, dijak novomeške gimnazije Iti razreda, up in veaelje starllev, da postane kdaj duhovnik. Priljubljen je bil gotovo tudi pri gosp. profesorjih in aoučencih, kajti poslali so mu po njegovem tovariln in rojaku M^tijn Mikliču krasen nHgrobni venec. Imel je lep pogreb. Bodi mu zemljica lahka!
Iz Ssmiča. Tukajšnji župan, velecenjeni gospod Ivan Siiíteráií, prejel je dne 30, jan. t. 1. srebrni križec s krono za zasluge. Domači in njegovi prijatelji prigovarjnli so mu, da naj slovesno obhaja rfdko slavnost, toda slavljenec v svoji skromnosti je hotel na tihem v domaČem kroga prejeti zasluženi knžee. Zbrani sorodniki in njegovi prijatelji čakali so pri hiânem vhodu preblagorodnega gosp. c. kr. okr. glaiarja Josip Orešek-a ter ga sloveano spremili v slav-Ijenčev dom, kjer je ta pozdravil vse navzoče in omenil V lepih besedah slavljenčeve zasluge ter ga slavil kot umnega kmetovalca, vzglednega župana in marljivega uda okrajnega cestnega odbora. Jubilant zahvali se z ginjenim srcem in prosi, da se udanoatna zahvala sporoči na Najvišjem prestola, Nato stopi pred slav-Ijenca deputacija semiškega odbora m mu če^^tita na Najvišjem odlikovanju. Pri tej priliki izrodila ae ma jo diploma častnega občanstva semiškega vsied n|e-^ovega večletnega vspeinega županovanja. Pri banketa ■o sledile napitnice na Njega Veličanstvo, na ekscelenco barona Hetn-a, na preblag, gospoda c. kr. okr, glavarja itd. Prečastni gospod dekan aemiški Anton Aleš napival je alavljencu v izbranih besedah ter omenjal, da delujeta skupaj vže blizo 30 let složno v prid cerkve in občine. Tako je minula slavnost v najlepšem redu Gospod jubilant pa naj bo uverjen, da si je pridobil srca vseh naviočih vsled svoje ljubeznivosti.
Slavljenec pokazal pa je tudi svoja blago srce s tem, da je nakupil za rse semiške aïenke in ačencs lepe cesarske podobe, katere je dne 3. marcija t. 1. v šoli sam med nje razdelil.
U Pazina v Istríjí 8. marca. V tukajšnjem frančii-kanskem samostanu umrl je 26. febr. 1.1. P. Hugo (Jurij) Novljan, Banjki bil je rojen 1. aprila 1836 v Visnji-gori. Bil je ob svojem časa večleten profesor aa gimnaziji v Pazinu, in pozneje, ko so bili odvzeli frančiškanom latinske iole, bil Je pokojni dolgo vrsto let gvardijan v našem samostanu. Za njegove dobe kot prednik popravil se je zvonik samostanske cerkve, napravila ograja ali obhajilna miza, cerkvene klopi i;t križav pot Potrebni denar aproail je P. Hago pri sosednih duhovnikih in bivših nekdanjih svojih učencih, kajti bil je kaj priljubljen in gostoljuben. Njegovega pogreba se je udeležilo obilo naroda in 17 duhovnikov. Naj počiva v miru!
Dae 15, t. m. bode tukaj volitev deželnega poslanca mesto umrlega dr. Oonstantini-ja, Talijani kandidirajo sina ranjkega, Hrvati pa pazenjakega žnpana dr. Karelića. — Vinski trgovci in krčmarji dobé po naši okolici še obilo naravnega vina.
DomaČe veijtl.
(Soli „Glasbene Matice" v Novem mestu) so darovali od 1. t. m, dalje: gg. Fr. Gnštin ml. v Metliki ia dr. Jakob Schegnla v Novem mesta po eno delnico „Dolenjskega Narodnega Doma", v gotovini pa; posojilnica v Št. Jerneju in načelništvo posojilnica
^Brežicah u Štajerskem po 5 gld, meatui zastop v Crnotalju 10 gld. ». y. Od dohodkov letoSnjih glsabenih "veceroT d»lo ëb je dijaški kuhinji doslej 50 gld.
(Umrl) je pratefteni petek t Celjn nenadoma ^18 rojak P. Sregorij Jeaić, gvardijan tamošnjega kapucimkega samostana. Rojen j« bil v Viaivasi, župnije Podgrad na Dolenjskem. Bil je nečak prelata &.ulaTjca. Kot večletni gvardijan v Krškem in Oelju, kot voditelj novicav, dtfimtor in spovednik Oimiljenih in Solikih sester, kot iseatransko vzoren redovnik je bil tnan in ćislaa dileÈ na okrog po Kranjskena in Štajerskem. Bog poi>lačaj njegovo ne-ntrudljivo delovanje 1
(Umrli.) Nemila smrt pokosila je zopet dvoje Wagih oseb, ktere ste bile pravi vzor pridne gospodinje in dobre matere, obe rojene novomeSčanke. Gospa Marija Pauser, soproga cea. svetnika in trgovca g. Adolf Pauaer-ja, umrla je 8. marca po daljšem bolehanîi, kteio je pa poslednji Čas ailao mnčno po-fiUlo, Ljnbeznjivo gospo je vse spoštovalo. Pogreb t>il je velikansk, in darovanih prekrasnih vencev dolga vrsta. Dne 14. marca pa je umrla gospa Fani Seidl, lojena Rohrmann, Imela je 86 let za seboj, pri tem pa ostala pri najboljšem spomina, dobrih očij in zdravih udor. Blaga po mišljenju in dejanju ostala bo vsem T prijaznem spuminn.
(Prepoved, Vvoz goveje živine in konj iz Hrvatske na Kranjsko in Štajersko je prepovedan. Nastala je namreč pri tej íisini neká nalezljiva bolezen na jezikn. Opozorimo, da živina, ki bi se kljab tej prepovedi čez mejo gnala in bi bila zassčena, zapade.
(Deželni odbor kranjski) oddajal bo me-spca aprila t, 1, bike plemenjak« pincgavake pasme proti povračilu polovice nakupnih strolkov, iu sicer v prvi vrsti občinam, v dragi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati eo do 28 marca 1; 1. deželnemu odbora kranjskemu v Ljubljani; vsaki prošnji pa se mor» priložiti znesek 10 gld,, kateri zapade, Če prosilec noće prevzeti odkazanega mu bika.
(Tretji Glasbeni većer v Novem mestu) bede v petek 24. t. m. ob 8. uri zvečer. Razven domačih pevskih zborov bodo sodelovali ljubljanski gostje kakor navadno, poleg njih pa še gpdč. Mira De vo va, izvrstna Hiibadova nženka. ki bode pela tri pesni. Natančni vzpored se naznani ie po lepakih in v Ijub-Jjanskih dnevnikih.
(Trte^in sadno drevje) razdelila bo kmetijska podružnica novomeška v pondeljek po a?, Jožefu, t. j, 20. t. m. P. n. ilani nij ae biagovolé do-tlčnega dne zglasiti pri gosp, Fr. Perko-tu v Novem mestu, iti sicer dopoludne,
(Praktične vaje za vinogradnike.) Da »e vinogradniki tudi praktično iznrijo v vinogradniških delih, vršile se bodo pri drživni trtnici v Novem mestu v četrtek due 23. marca ob 9. uri zjutraj prsk-^žns vaje o saditvi, gnojenja, obrezovanju trt itd. Podučeval bode tehniini vodja gosp. Bihuslav Skalický. Kdor se hoče teh vaj vdnležiti, pride naj na ta dan pred 9, uro v državno trtnico.
(Vožnji red) na dolenjski železnici se počensi iR_raarca spremeni ter čas vožnje skrajša; zato priobčimo danes mej naznanili novi vožnji reí , (Gledališka predstava) v Čitalnici dne marca „Lowoodaka sirota" bila je vrlo dobro i«	^^ ®® t«'^®	predstavljala, kakor
y «lo za tako težko igro od diletantův komaj priča-četudi smo že imeli priliko o njih veliki zmož-
nosti se prepričati. Želeti je, da bi za to lepo igro predolg presledek ne postal. Po večkratnih igr^ bi zaoimanje vedno večje postajalo.
(Iz Črnomlja.) Prihodnji veliki letni in živinski someiy bode dne 38. marca t. 1. ali veliki torek. Na veliki letni somenj dne 28. februvarija 1.1, je bilo nad 2000 glav goveje živine in okoli 1000 svinj prignanih. Od teh se je blizo 100 parov odgnalo v Trat In 20 parov v Reko. Kupčija je bila jako živahna.
(Posojilnica pri bt- Križn pri Kostanjevici) ima velikonočni pondeljek, dne 3. aprila popoludne ob 3. uri v svoji pisarni izvanredni občni zbor. Na dnevnem reda je: 1. popolnitev pravil« 2 nasveti. E obilni udeležitvi nljudno vabi
NaČelstvo.
(V hranilnici in posojilnici za Ktn-dijo in okolico,) Meseca februvarija 1899 bilo ja 31 novih deležev podpisanih. Plačano je bilo na deleža 682 K 20 A, Hranilnih vlog je bilo 2906 K in nazaj plačanih 10 K. Predujemóv in posojil se je izplačalo 2440 K, Skupni promet je bil koncem febravarija 1893 8969 K S h.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V messcK februvariju 1899 je 167 strank vložilo 42.764 iT 08 A, 128 strank vzdignilo 46 691 K 32 A, tora) manj vložilo 3 927 K 24 h, 10 strankam se je posojil izplačalo 904 0 K - h, stanje vlog 1,188-154 JÏ 83 i, deiarni promet 138.756 K 49 A.
(V bolnišnico Usmiljen, l.atov vKan-diji pri Novem mestu) se je na novo sprejelo meseca februrarija 99 bolnikov, koncem januvarija jih je ostalo 64, skopaj 163. Od teh se jih je ozdravilo 64, zboljšalo 26, neozdravljeni bili so 3. Umrli 80 3, in sicer eden vsled pljučnice po influenci, eden vsled vnrtja možganske opne po iudoenci in eden viled jetike. V cakrbovanji ostalo jih je 67. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1889.
(Zabavni večer) priredila je družba prijateljev dramatike iu petja 11. maica v prostorih Ja-kaC'oye restavracije v korist pogorelcem na DoL Kamenji. Z lepo sèstavljenim in fiao prednašanim prologom otvorila se je zabava. Veseloigra „Strup" igrala se je izvrstno, in če je kaj oporekati, je pre-mali prostor, da ni moč igralcem se poljubno kretatL Točke petja so bile kratko rečeno krasne, in tudi veČina drugih točk vsporeda je bilo srečno zbranih ia dobro izvršenih Blagi namen so tudi dosegli ter 25 gold oddali mestnemu županstvu, đa isto poŠIj« znesek svojemu namenu.
(Porotne obravnave.) Minoli petek obsojen je bil na smrt na vesalih cig^in Simon Held ia Pliberka na Koroškem, kateri je v dražbi nekega cigana ia dvajsetletne ciganke 9. januarja iz aemnja na Krki vračnjočega se kmetovalca Martina N o v-Ijana na cesti mej Krko nbil in ga oropal. Cigaa Held in njegovi tovarii so najprvo vračujoćim aa sejmarjem s puškami pretili. Ko so ljudje z žiindarji žugali, rekel je mUjsi cigan kozaregd obraza, da si bo roke v žandarsko kri omočil ; nato sta oba Čsi Novljana pala, in kozavi cigan ga je z ojstrino tesarske sekire po glavi udaril, da je takoj na tla s« zgrudil. Drugi sejmarji, ki 80 to videli, so zbežali, roparja pa za njimi, in ker nista nobenega dohitela, sta se vrnila. Novljan je mej tem vital, in omotea ob cesti dalje se opotekaval. Cigana se z^pet nanf spravita, ter ga tolčeta, da se je v cestni jarek zgradil. Held mu je s kuhinjski» nožem s tako averia-sko silo vratne žile prereza!, da je nož drugi kraj
Tfítn TUD pogledal; nato so loparji zbežali v gozd. Noyljan je bil v bližnjo vaa fTtiieljan, kjer je po prejetju sv. posledujega t Ija umrl, hren da bi a« bil Še zavedel àe tisti d&n ae je žitndarmerijskeciu straž-mestni Brodniku pjMtůilo r^p^rje zatiučiti, Helda ■e je polastil, a drogi cigan in ciganka pa ita mu abegnila. Held je tadi malo popred, ko je N o y 1 j a n a klal, tudi Janeza âenie e kuliinjskim nozeni v uhri ibodel BJo je 46 pri^, ki so soglasno in z vïio gotovostjo pričali, daje Held Noyljana asmrlil. Pri obravnavi, katero je gospod avetoyalec Golja znano spretno vi^dil, obnaâal se je Hel<l skrajno surovo; trdil je, da ga v Grosupljem bilo ni, in da spkřh nobenega ne pozna. Porotniki lo ypraâanjem Hoglasno pritrdili. Ko so mu obsodbi) La vislicd Lazniin;!!, gfi je vendar pretresuilo, in rekfl je, d^ ni zaslužil. Ie dvorane v jeřo peljali lo vklenjenega. Na poti je našel 6ik, ter ga z vklenjenimi rokami pobral ter v Bsta nesel, kar je gledalce k smehu prisililo.
(•J- Umrl) je v LeakoTcu pieČ. gospod dekan in zapuik dr. Jnrij Sterbenc T» vest nam je že ob sklepa lista došla, tc-raj več prihođnjifi,
(Prešičja kuga) ne zopet širi Zaradi iste so T črnomeljitken) glavarstvu vsi preSiíji sejmi uatavljt-ni, ter prepovedan uvoz preiiéev iz novomfskfga in krškega v črn'tmeljsko glavarstvo Bolesten se zanese i« okužene Hrvatske, ker še vedno tihotapci avojo p( gabljivo obrt T ákodo domači svinjereji oganjajo. V Kostanjevici so 6. t. m. do 100 utihotapljenih prešičev zaplenili. Nuj bi uškodorauo ljudstvo samo pcdj^iralo oblasti in tiho tapcem ne potuhe dajalo.
Darovi za novomeško dijaško kuhinjo.
G- Job. Smodej, e. kr, notfir v Lašiíah 3 gld. ; gosp. Aiit, EosfJier 5 gld. ; filnv pOBojiliiica v Št. Jerneji ô gld; g, siraáineSier
1	Bt-rleo 1 gld. ; g. Ivan Ríbibbc 2 gid, 50 kr ; g. prof, H. ííkopal Bgld, ; Eo«p. Jurij Fajfsr 50 kr. ; g. J, GlohoĚnik, poseitiiik na Dobravi 6glđ. ; g. surtiiik 1. Dolfžalek Sglfî, ; g, Anton JakliS, ▼ojařki kurat 5 gUI. ; g. Franjo Kastelic. c. kr itotnik v piik. 3 gld,; K Josip Jesenko v Litiji a p Id ; g. Martin NemaniS, kaplan
2	giij ; (tosp. J. Hauptman, baplaii 1 gld ; flav. 11. posojilnina V Uetliki 1& gld i nairli gospod Ant. Znpan 4|;ld,4ůkr. ; gos]). Viktor Bohrman ft glil ; g. Ant, Hočevar řt 2 glil. fif) kr. ; pod-poniiki iz nip^ta in Kandije 35g!d. 20kr. ; g Šiipnik J. Babiiik 10 gill; »lav. „Glasbena Matica" v řToiem mestu 60 gld
					
^ir'-rt-		•			íiv -
t
Hedviga Schulz roj. Seidl in Ludovih Seidl, tipograf v Metji-u naznanjata v hvojem in iireîm vseh so-riidiiikoT poirtega trta, da ji! Bogn vsegatnogoineiuu dopadlo, naSo iskreno ljubljeno mater, goipti
Fiini Seidl roj. llohrinanii,
poeeetnlco
po kratki mnfci bolexní in prejetju svetih :!ali ramen tov za umirajoče, danes ob 2. nri zjutraj, v 87, letu svoje starost.), k sebi y boljšo tečnost poklicati.
Trnplo drage pokojného v četrtek dne 16. marca ob 5. nri jjopoindoe na tBliajfnje pokopa/iáiíe Je vefnemn poiitku položeno.
Svete maSe za dnSo rajne se bodo brale v nnngib cerkvah.
Draga pokojiuca pri^oToiSeiia ^ molitev in Uagi spomin!
EtTDOLFOVO, dne U, marca 1899. Prost se tihega Božaljal
t
Adolf Pauser, cesarski svetnik, trgovec in po-»estnik naznanja îjnlesti potrt, v svojem in v imenu svniih otrok; Adolf Pauser, Ema ToporlS roj. Pauser in Ana Pauser pretužno veet, da je njegova iskreno ljubljena, nepoisltljiva soproga oziroma mati, gospa
IRIJA PAUSER ROJ, ŽUGA
po niu(!ni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, danes ob 10, uri dofiolndnft v 65. letu mirno v GoBpođu isa-spala.
Pogreb drage rajne bode v petek ob 6, uri po-poludne na tukajši^e iiokopaliŇée.
Svete nisiSe »aduSnice se bodo brale v inuoz'li cerkvah.
Predraga pokojna bodi priporfjïena v blag spomin in molitev.
V
Kcvo mesto, dne 8. marca 1S99, Prosi se tihega so^aljal
i83

MÏÏYAXaJS.
Za [ireitinogdhrojtiR tolažllne izjave soSiitja, ki bo nam doSle od sorodnikov, prijateljev in znancev povodom britke i/gube nafie Iskreno ljubljene soproge oziroma matere, gospo
MIBIJE PMSEB.
za innuge polilonjfiLe vfncp, Kakor za mnogobrojno Ěastilno BjiTcmBtTo It zadnjemu poSitku drage rajnce, izrekamo b teizi STojo najtoplejío zalivali». I'oBtbiio lalivaljujenio se prisrino preč, duhovSiini In slav. urad-niitvu, blag. damskim represent an tinjam in gospodom nosilcem vencev, slav. „Doi. pevskemu društvu in „kat. (iruiítvu rokodelskih pomoinikov", Blav unif. ineSčanski gardi in njeni godbi.
Tudi za mnoge doSle pismene lïrnze sožalja se najtopleje zahvaljujemo.
Novo mesto, dne 14. marca IgUi).
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Slavno vodstvo „Glasbene Matice" v Novem meetu je darovalo od čistega dohodka zadnjih predstav petdeset goldinarjev tukajšnji dijeiSki kuhinji, za kar mu podpisani v imena podpirsnib dijakov izreka najtoplejšo zahvalo.
NOVO MESTO, dne 14. marca 1899.
Dr, Jos. Marinko
vodja dijaške knhinje.
Povodom Najvifijeg» odlikovanja velespoStovanega gospo(ia BeiniĚikeE& inpana Ivana &u5tetiic, jodarft je isti 300lepit cesarskin podob, katere <io se raicdelile med uMo se mladino. Z» blago naklonjenost do loMe mladine zahvaljuje se iskreno^
šolsko vodstvo v Soml&u,
dne 6. marciia 1899.
Matija Barlell, îoliki vodja.
Vabilo.
Posojilnica v Črnomlji, regiitrovana zsidinga z neomejeno zavezo, ima svoj
mhm
26. marca 1.1. ob 3. uri popoludne v posojilniini pisarni. Dnevni red.
1.	Porodilo rAvnatelja,
2.	Predlaganje raćuaa za leto 1898.
3.	DoJoiSijo se remuaeracije naielstvn in sklei) o razdelitvi čistega dobiftka.
4.	Naiiveti,
Dmatvenike k obilni ?deležbi vljudno vabi
^^^	_Načelstvo.
Vomi red dr/iivnc železnice
od 15. marca 1899. Ljnh^ana - No vomcNto - Stražu._
C^i	105	
70&	[IB	708
•711!	IKI	717
789	1!H	724
7:ia	lííl	7fls
710	157	7JS
76a	20»	751
8"	223	gol
82Í	2-W	8«
8SĚ	2iï	8"
8«	250	8fl8
850		m
900	3»	S-if,
911	33Ï	
	3™	
i)aj	842	924
i»"	355	937
Iti"		
	C,-a	J ^
1032	G«	i
704	2U1	801
SOB	215!	m
818	229	
	2«	8S9
8«	2S5	8M
goi	3»	910
	3an	920
	35.1	i)5i
»SI	403	9w
^jQruBuijlje
ili LjiiUjíine {juí. íel.) V I/jiibljaue (rtol, žel.)
Tjfivrina.....
âkuujiisa . ■ . • âiiinr|e-Sftp
v iz
Ž»lna.....
Višnja Gora , . .
Za ti Šina.....
Št, Vili pri ZatiĚini . Rail oho v a Vaa . . ^t, Lorenc n.E.p.z.p. Velika Loka . . .
Trebnje.....
Ponikve.....
Mirna Pei ....
I^jnovo Mesto
v Stražo , .
■i
821 811 7s(i 75i 7M 7SS
7" 704
er-'
oso GÎ5 6K cos
ĎM 6"
Jisa 6*1
283 220 210 2<M ]iia 1«
loif
12011 la» 121« 12M IIM 11" 11« lil« ItHi
898 8» 8Ï0
80S 767 747
7at 7«
710 700 Gt-s Gw
Gifl Gîfl
m 511
4M
Orosnplje-Kočovjo.
723		in	7.')2
709		JÎO	7ts
70!		113	711
64Í		100	osa
C-IS		124ÍI	(Í47
62a		12M	eni
6fl4		1216	liin
		1149	
S'il		11«	540
>1 Čez 100
ameriši trt in epih ààm\\ dreves |<
ima za oddati to spomlad
po jako nizkih ccnah Janko Karlovsek,
poeesttiik in trgovec, Šmarjets.
(Ob sajmicah dobi se to tnđi t Rudolfovem na glavnem trga,)	.,36—4)
Ovos „Willkomm"
Ta izvrstna vrta tt;ž!i;ega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgolntijSa in nitjrodovitneiia; ima visiiko in prav dobro krmilno BlaiBo in ne poleže. Ker ae mora ta oves jako redke posejati, zadostuje 60 kq za en oral Razpiiâilja se z vreíic) vied 26 itg Z)i 5 gld., 60 kg za 9 gld 50 kr,, IOOA9 za f8 gld. — Vrečice, ki imajo 5 /cg ptisiliajo sb poštnine frosto na Tiakn pfiâtno postajo za t gld. 70 kr.
Oskrbniàtvo grajSčine Golice pri Konjicah na Staierstiem.	<42-4)
V gradu Ï BršljiiiE pri NoTem mesto
se proda	<8i-l)
Dravi troDÍnovec, drožnik in slivovka.
iz Grosuplje . . , Prertole .... Čnsperk. , . , Dobro Polje , . Velike íjaáiíe . . Ortenek. , , . Rilitiiua . . . , Srednja vas . . v KoEefje ....
NoSni Ěas od 6, -are zveCer do 5, ure 59 minut oznaĚon ,je « tem, dft ima ob atraiii Vik številk lîebelo £*to,
Sinliin fIrAvipP^^'^J d. U U O a r e v J e Ujska soU na Grmu.
Kajlepátí vrste jablaoe po 30 kr,, hrusice po 40 kr.
Manj kpa drevesca primerno ceneje. — Ravno tam
imaj^ lepega, poluokrtnega jorkđirskega merjr.3ca,
kteri ja tudi za pristojbino svinjerejeem v porabo,
SvilTllo!	Albin Josip Meguscber,
k7 T ctii. J.1U i pjjjgj y Tržiču na Gorenjakero, ima
mojo legdizirano pojblastvio, katero tem potom pre-
kliciyem in za neveljavno objavim. ImeiioraBi gojpod
tedaj ni opraviiea, za mojo tvrdko natoiila ali pladila
sprejemati. Ako bi slednje vendarle atoriti hotel, naj
«e ovadi,
Praga, 1. janavarja 1899,
Carl Phillip Pollak, <84—4)	tovarna za esence.
Kovaškega pomočnika,
kteri je pošten, tirid-^n izurjen ii aamostalen delavec, »prejme takoj Janez Zurc z Dvora, Inel bode 10 gL meseftne plače, hrano in stanovanje.	(86—1)
Pl*nilQλllnîi»a ^	kuhinjo in dve-
l lUUdjaillli^ci niji kletima in vrtom odda
le v najem ali pa tudi proda, HiSa je v Semiňn
pri farni cerkvi zravea lole, — Vež pove Anton H5-
nigsmann v Semiču hii. st, 31.	^ge—i)
Tlpřlra ^^ st.irtga sprej me kot učenca XFcijiUl/j z« usajarijo Anton Hočevar v Novem
mestu. — Vse drugo po dogovoru.	(S9—1>
TIrati p i* dobrih slariSev se sprejme po dogo-Ij-tyUCtJ voru, P^iïve se pri Frane Zupan-a v Ljubljani, Vglvnzorjev trg It, 5	(73^
dobijo se vsaki petek zvečer
Î BnmneT-jevi êoùi pri JaUz-B. 2
Rumen vosek in različne vošcenine
kupuje po najvišji caai ter prodaja
najboljši med za čebele pitat
Franc Murn, kctar in svečar v Kandiji pri Novem meata.
Odperto pismo.
Ooipođ
Jos. Medved,
Novo mesto.
Hyala Vam lepa la poilani iivalni stroj ; vidim da niao prazne beaede, ako se o Vaáih strojih toliko pripoyeduje. Sedaj tudi jaz lahko režem : Kdor si misli hnpiti šivalni stroj, naj gre k gosp. Jos. Medyeđ-u t Novo me«ito.
Vas poidraTlja
Janez Kovačić,
(23—6)	krojaí PodborStom pri Mirni peĚi.
JTUl ^rUULa aobi^ klet, kohinjo; dalje hlev, »keđenj, dva avinjaka in kozolec (topler). Nabaja se to T vasi Zasp, fora Cerklje pri Krákein. Eupci pa Baj ae oglaiijo pri lastnici Antoniji Stermec, Suiice, Hrvatsko._
Ť^fkCúC+vrfc prodaj v Dolenji vasi pri Mirni X USeSljVU peji blizo železniĚne poutaje, obstoječe iz hile, polja, travnikov, boats in vsega potrebnega je tukaj na prodaj. — Već pové iz prijaznosti «osed Fran Zupančič, posestnik in gostilničar pri Mirni peii poleg kolodvora.	(74-2
vodstvo kran]ike kmetlike JVUIIcUlLU iole „a Grmu. Njena dolžnoit je, I pomoêjo kuhinjske dekle, za aience in posle kuhati,, krnh peči, posteljsko in mizno perilo prati. Njej izročeno je tndi nadzorstvo sviojakov ter mlečne kleti. Plača 12 gold, na mesec. Oglasila sprejema vodstTo do 10, aprila. Nastop slnžbe 20, aprila. Oglalajo naj, se te bolj postarne močne osebe,
PrnHnîSllTlîPil "" prostom, obstoječa irrUUdJdlllltil 2	»ob, tudi knhinje,
kleti in skladišča se odda v nsjera V^Č se izve pri posestniliu v Št, Rupertu št. 22, Dnlenjsko.
cerkve. V hiši je gostilna in prodajalnica. Poslopje je T dobrem stana. K posestvu pripada tuđi več oralov gmnta. Več tové I. Kobe, Stopiće St. 20, poŠta Rudolfovo.
Lepo posestvo	Prostovoljna prodaja hiše.
Na prodaj je lepa nova dvonadstropna hiša, fino, moderno in ognja varno zidana, brezbiemen, le l!i let davka prosta, z vsemi gospcdskimi potrebščinami preskrbljena, ima prekrasen rszglfd v daljavo, pripravna za zasebnika pa tudi 2» trgovca, ker hiŽa se nahaja na Têlikem tigu lepo ležečega zdravega mesteca ob železnici, kjer se ctno živi in tujci radi tje na letovišče zahajajo, — Pismena vprašanja na adreii z znamko „Lepo in prijetno", naj se blngovolijo t daljno odpravo poslati opravništvu Novic".
JOS. OOOREUTZ
T Novem mestu
priporoča za bližajoče se
# velikonočne praznike 0
STojo Yeliko zalogo vsakovrstnega blaga
in druge potrebščine za obleke.

'Šivalni sírojí
Nizke cene!
D3j-Iližjlll
mů\
p. n.
PreČastiti dnhovlčini, gospodom uradnikom in slav. občinstvu naznanjam ter se priporočam, da imam
veiKoza ogovsuKfienemoagu.
Tudi nepremočljive lodne Iz kameinlh dlak za haveloks ponudim po najniži) Havno tako Izvriujem obleke po najnovejšem krojn in nizki ceni, po dogovoru tndi na obroke. Ustreči hočem vsaki ielji cenjenih gg. naročnikov. Za okusno delo jamčim.
Z odličnim spoštovanjem (122-16)	Jakob MikoliČ.
Noto loMto: Ođgovonu urednik, iidijkU)], ■»loiiiik in ticku ], Kralto.