URADNI GLASNIK
OKRAJA KOPER
LETNIK	ii	KOPER 22 MAJA	1964		ŠT. 9	
		V S E B !	N	n		
r				** 		 —-		s.
	OBJAVE SKUPŠČINE OKRAJA KOPER			OBJAVE SKUPŠČIN OBČIN		
	— RESOLUCIJA o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Koper za leto 196.			Občina Postojna — STATUT občine Postojna		
\							J
OBJAVE SKUPŠCtNE OKRAJA KOPER
RESOLUCIJA
O GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU OKRAJA KOPER ZA LETO 1964
Skupščina okraja Koper je na svoji seji dne 25, marca 1964 obravnavah gospodarski io družbeni razvoj v te tu 1963 ter ugotovita:
Razgibana gospodarska aktivnost na vseli področjih, ki se je začeta V drugi potovici leta 1962, se je nadaljevala in stopnjevala tudi v letu 1963. Doseženi so bili pomembni uspehi na vseh področjih gospodarstva, zlasti pa v industriji in kmetijski proizvodnji, v gradbeništvu in prometu, kakor tudi v nekaterih terciarnih gospodarskih dejavnostih.
Ugoden razvoj in uspešno izpoinjcvanje nalog, ki so biie zastavijene ? resotucijo o gospodarskem razvoju za teto 1963, pa se ne kaže samo v nenehni rasti proizvajalnih sil, ampak tudi v kvalitetnih spremembah, ki nastajajo v proizvodnji in njeni strukturi, v proizvodni orientaciji, v investicijski politiki in razpolaganju z družbenimi sredstvi, v sistemu gospodarjenja, v skladnejšem gibanju produktivnosti, osebne potrošnje in standarda ter v nadaljnjem razvoju socialističnih družbenih odnosov.
Ta razvoj je v znatni meri odraz splošnih pogojev, ki so delovali in še delujejo v okviru celotnega gospodarstva in prihajajo do izraza
nadaljnjem uveljavljanju in izpopolnjevanju stimulativnih elementov gospodarskega sistema, predvsem načela delitve po delu. Nedvomno pa je bila eden najpomembnejših či-niteljev za dosežene uspehe sist^natlčna druž-'* beno politična aktivnost vseh subjektivnih sit, posebej pa še osnovnih nosilcev gospodarske aktivnosti — delovnih kolektivov.
Uspešen gospodarski razvoj je bil omogočen tudi z elastičnejšo kreditno politiko, z boljšo preskrbo z reprodukcijskim materialom, z nadaljnjim uvajanjem kooperacije in specializacije proizvodnih organizacij, s krepitvijo integracijskih procesov v vsem gospo^ darstvu, z nadaljnjim uveljavljanjem znanstvenoraziskovalnega dela v proizvodnji in z uspešnejšim vključevanjem v mednarodno menjavo. Pomemben pogoj za dosežene kvalitetne spremembe v gospodarstvu je btl tudi napredek na področju dejavnosti družbenega standarda, kar je ustvarilo nekoliko skladnejše odnose v celotnem družbenem razvoju
kot so bili v preteklem obdobju Kljub temu pa razvoj teh dejavnosti še vedno zaostaja za razvojem in potrebami gospodarstva in zavira naraščanje realnega življenjskega standarda prebivalstva.
Ugodna gospodarska gibanja v letu 1963 so spremljali tudi nekateri problemi in notranje neskladnosti v gospodarstvu, ki bi utegnili zavreti nadaljnji dinamični razvoj, če jih ne bi pravočasno odpravljali. Med te probleme nedvomno sodi slaba politika pri odkupu kmetijskih pridelkov, pomanjkljiva preskrba, zlasti z mesom, mesnimi in mlečnimi izdelki, neskladje med prometnimi zmogljivostmi in obsegom prometa v Luki,^ neustrezna organizacija trgovske mreže in^ slaba izbira blaga, zaostajanje storitvene dejavnosti za potrebami, neurejene razmere na področju gradbene dejavnosti in urbanizma in drugo. Poleg teh materialnih neskladnosti pa so ostala tudi določena zakonita nasprotja v družbenih odnosih; ne dovolj razčiščeni pogledi na vlogo neposrednega samoupravljanja jn odgovornosti v sistemu socialistične demo kracije, nasprotja med umskim in fizičnim delom, individualnim in družbenim interesom ter nasprotja med centralističnimi tendenca mi in težnjami po demokratizaciji.
Te pomanjkljivosti in neskladnosti bo tre ba v bodoče sproti odpravljati in s tem omogočiti, da se bodo pozitivne težnje v družbenem razvoju skladno pospešno razvijale tudi v naslednjem letu
Na osnovi doseženih uspehov v pretekiem letu in pozitivnih teženj razvoja skupščina okraja Koper zagotavlja, da obstajajo realni pogoji za krepitev proizvajalnih sil, za dvig proizvodnje in produktivnosti, za nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva ter za nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov. Skladno s smernicami zveznega in republiškega družbenega plana, vlogo, ki jo ima okraj, upoštevajoč stališča političnih in družbenih organizacij, posvetovanj z gospodarsko zbornico in občinami, razprav v svetih skupščine okraja Koper in na osnovi analiz Zavoda za plan, sprejema skupščina okraja Koper
RESOLUCIJO	*
O GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU OKRAJA KOPER ZA LETO 1964
Na osnovi podanih materialnih in družbenih pogojev ter v sktadu s smernicami zveznega in repubiiškega družbenega piana za leto 1964 bo gospodarski in družbeni razvoj okraja Koper temetjii predvsem na na-daijnjem povečanju proizvodnje in produktivnosti deia, na intenzivnejšem vkijučevanju v mednarodno menjavo, na skiadnem razvoju gospodarstva in dejavnosti družbenega standarda, na skiadnem odnosu med rastjo realnih osebnih dohodkov in rastjo produktivno^ sti deia ter na nadaijnji krepitvi socialističnih družbenih odnosov.
Posta vij ene cit je in naioge razvoja v letu 1964 naj bi dosegli ob nadaljnjem razvijanju neposrednega odločanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah, v krajevnih in običnskih skupnostih, v celotni družbeni proizvodnji in deiitvi. K razvoju družbenih odnosov in krepitvi vioge samoupravijanja bodo pripomogle tudi nadaljnje spremembe in izpopolnitve pogojev gospodarjenja z namenom, da se poveča materialna osnova samoupravljanja v kolektivih in družbenega upravljanja v komunalnem sistemu. Prav tako naj tudi statuti. ki jih bodo sprejele delovne organizacije v letu 1964, nadalje krepijo vlogo delovnih kolektivov v gospodarstvu in družbenem življenju, hkrati pa usmerjajo delovne organizacije v raciotiaino gospodarjenje, v m ode mi za cijo proizvodnje in k razčiščevanju nekakih prohiemov notranje delitve dohodka.
Giavno težišče razvoja v ietu t964 bo v nadaljnjem pospeševanju industrijske proizvodnje, na ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj prometa in turizma, kakor tudi na skiadnem razvoju ostatili gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.
Dciovnc organizacije naj posvetijo vecto skrb pripravi programov kratkoročnega in doigoročnega razvoja. Prt tem naj si prizadevajo zlasti za kvalitetno planiranje razvoja organizacije proizvodnje, za uvajanje novih
Str. 78
.URADNI GLASNIK«
St- 9 — Koper. 22. maja 1964
delovnih metod in izboljšanje kvalitete izdelkov ter za učinkovitejše proučevanje tržišča in spremljanje stroškov. V ta namen naj bi delovne organizacije izboljšale z raziskovalnimi institucijami in intenzivneje razvijale zlasti svoje razvojne službe, da bi tako na podlagi znanstvenih izsledkov ob modernih proizvodnih postopkih in sodobni organi-zaciji dela dosegle optimalne proizvodne učinke. To je šc zlasti potrebno glede na postopni prebod na 42-urni delovni teden, ki bo lahko temeljil le na povečani produktivnosti dela in na racionalnejšem gospodarjenju.
1.	CILJI IN NALOGE RAZVOJA
1.	Na podlagi razpoložljivih in povečanih proizvodnih zmogljivosti, predvidenega razvoja proizvajalnih sil in pretehtanih pogojev za preskrbo z reprodukcijskim materialom ter na podlagi možnoti za plasman proizvodov na notranjem trgu in za nadaljnje povečanje izvoza je mogoče pričakovati, da se bo v letu 1964 skupni obseg proizvodnje in uslug povečal približno za 11%, v družbenem sektorju pa bi to povečanje znašalo približno 12 %. Ce upoštevamo večje možne učinke nadaljnjega izpopolnjevanja gospodarskega sistema in popolnejšo prilagoditev delovnih organizacij njegovemu delovanju, boljše izkoriščanje možnosti za povečanje izvoza ter hitrejše odpravljanje objektivnih težav in subjektivnih slabosti, bi bilo mogoče doseči tudi boljše uspehe.
2.	X nadaljnjo modernizacijo proizvodnje, z boljšim izkoriščanjem vseh proizvodnih zmogljivosti in povečanjem produktivnosti za okrog 9 % bi bilo mogoče povečati industrijsko proizvodnjo približno za 17 %.
Razpoložljive zmogljivosti bi dopuščale še večji obseg proizvodnje, v kolikor bodo delovne ^organizacije posvetile večjo skrb razvijanju notranje organizacije: boljšemu izkoriščanju razpoložljivih sredstev, boljši organizaciji dela v proizvodnji, komerciali in ostalih službah, uvajanju druge in tretje izmene ter boljšemu izkoriščanju vseh ostalih notranjih rezerv. Konstruktivna prizadevanja v tej smeri pa bo treba tudi primerno stimulirati.
Problemi, kako racionalneje izkoristiti razpoložljiv delovni čas, se bodo z uvajanjem 42-ut ncga delovnega tedna še pomnožili, zato bo potrebno te probleme v delovnih organizacijah pravočasno, podrobno in temeljito proučiti ter poiskati primerne rešitve.
Stopnja izkoriščanja sredstev za delo še ni dosegla svoj optimum. Na področju racionalizacije izkoriščanja sredstev za delo je bilo sicer že dosti storjenega, vendar se v tem pogledu še^ ni dosegla raven razvitih držav, kar je spričo visokih stroškov za nabavo teh sredstev (še posebej, če se kupujejo v inozemstvu) in omejenih možnosti za pospešeno investiranje, še posebej zaskrbljujoče. Zato bo treba razvijati sistem kooperacije tako, da se bo reševat prvenstveno ta problem, istočasno pa z odkrivanjem vseh rezerv omogočilo uspešno poslovanje in pospešena proizvodnja tudi tam, kjer ne bo mogoče vlagati dodatnih sredstev za nakup nove opreme. Razvijanje sistema kooperacije mora voditi k nadaljnji specializaciji proizvodnje. Industrijska proizvodnja se mora čimprej in v čimvečji meri orientirati na proizvodnjo v velikih serijah, kjer je mogoče, pa preiti na masovno proizvodnjo, s katero se bo mogoče uspešno vključiti v mednarodno delitev dela.
Večje industrijske gospodarske organizacije — zlasti kovinske stroke — naj bi v svoji neposredni bližini ali v pasivnejših območjih okraja organizirale obrate spremljevalne industrije, katerim bi nudile potrebno tehnično pomoč, predvsem pa ustrezno tehnično dokumentacijo in usiuge svojega strokovnega kadra. Medsebojne obveznosti pa bi bilo treba pogodbeno urediti tako, da bi ustrezale interesom obeh partnerjev, hkrati pa zagotovite ustanoviteljicam zanesljivo in pravočasno dobavo izdelkov, katere bi ti obrati proizvajali.
V	interesu večje industrijske proizvodnje jc treba urediti sedanje odnose med obrati in matičnimi podjetji. Pri bodočem ustanavljanju teh obratov pa zasledovati predvsem ekonomske prednosti.
V	pogojih pomanjkanja strokovnih kadrov bi lahko bilo skupno izkoriščanje le-teh ena izmed obiik uspešne kooperacije. V ta namen naj bi se obstoječi zametki znanstveno raziskovalnega dela v posameznih delovnih organizacijah nadalje razvijali ter dosegli takšno stopnjo, da bi lahko služili večji skupini gospodarskih organizacij. S tako obliko znanstveno raziskovalnega dela bi se izognili dvo-timosti tega dela ter z združevanjem sredstev in z večjo koncentracijo strokovnega kadra nedvomno dosegli boljše uspehe.
Problem občasnega pomanjkanja reprodukcijskega materiala, ki zavira kontinuirano proizvodnjo, bo potrebno reševati z racionalnejšo nabavno politiko v delovnih organizacijah.
Stremeti moramo za tem, da padec industrijske proizvodnje v začetku leta zmanjšamo na minimum in da preprečhno vsa nihanja tokom leta.
Da bi zagotovili pospešen razvoj gospodarstva našega okraja, ki relativno zaostaja za republiškim, bo potrebno več vlagati v industrijsko proizvodnjo, ki naj še v večji meri prispeva k hitrejšemu družbenemu napredku.
Tempo odpiranja novih delovnih mest naj bo sinhroniziran s sproščenjem delovne siie pri socialistični preobrazbi kmetijske proizvodnje in naravnim prirastkom prebivalstva.
V	ta namen bo potrebno temeljito proučiti pogoje in možnosti razvoja posameznih območij.
V	letošnjem letu, ki je startno leto novega perspektivnega planskega razdobja, bo per trebno to delo še posebno skrbno in kritično opraviti, angažirati pri tem najboljše strokovnjake ter dati izdelane predloge v razpravo najširšemu krogu občanov.
3.	Ob upoštevanju povprečnih vremenskih razmer in ugodne letine v preteklem letu pričakujemo, da se bo celotna kmetijska proizvodnja povečala za 5 %, družbeno organizirana pa za 19 %. Povečanje proizvodnje temelji predvsem na razširitvi obdelovalnih površin na družbenem sektorju ter na večanju hektarskih pridelkov v družbeno organizirani proizvodnji, kjej še niso izkoriščene vse možnost), ki jih nudijo sodobni tehnološki postopki, računamo, da bodo dobra letina sena v preteklem leta ter sprejeti ekonomski ukrepi spodbudneje vplivali na proizvajalce in omogočili povečanje živinorejske proizvodnje. S stimulativno odkupno ceno je treba zasebnega proizvajaica Zainteresirati za večjo proizvodnjo mleka m za rejo večjega števila krav molznic.
Čimprej je potrebno določiti okoliše, kjer naj bi se širil družbeni sektor kmetijstva, zasebnim kmetovalcem na območjih, ki niso predvidena za družbeno proizvodnjo, pa je treba dati jasno in perspektivno usmeritev.
V	družbenem sektorju kmetijstva je treba prvenstvena skrbeti za ureditev novo pridobljenih površin, njihovo vključitev v proizvodnjo ter dopolnitev že obstoječih objektov. Družbena posestva naj čimbolj specializirajo svojo proizvodnjo ob najboljšem izkoriščanju prirodnih in ekonomskih pogojev. Na družbenih kmetijskih posestvih in v kmetijskih zadrugah je treba pospešeno reševati tudi vse ostale probleme, ki lahko zavirajo nadaljnji razvoj. Poleg stimulativnega nagrajevanja je treba intenzivneje reševati stanovanjske probleme kmetijskih delavcev ter poskrbeti za njihovo strokovno usposabljanje, skrbeti za boljše življenjske pogoje sezonskih delavcev, bolj ekonomično izkoriščati proiz vajalna sredstva ter urediti notranje poslovanje, kar naj pripomore k povečanju produktivnosti.
Da bo pridobivanje zemljišč za družbeni sektor hitreje potekalo, je potrebno aktivirati delo okrajne in občinskih komisij za pridobivanjem kmetijskih zemljišč, ki naj razčistijo probleme v zvezi z ustanovitvijo občinskih
Skladov za pnuuoi vanje zemljišč ier za uredi-te v problemov socialno ogroženih kmetov, ka' terih zemlja preide v družbeni sektor.
Vodnogospodarske skupnosti naj vskladijo svoje programe melioracij z interesi kmetij, i skih organizacij in poskrbijo za redna vzdrževalna dela na že obstoječih objektih.
Davčno politiko je treba čimprej vskladiti z boniteto zemljišč ter pri tem upoštevati davčno razbremenitev hribovitih predelov. Hkrati s povečanjem kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju naj bi družbena posestva in kmetijske zadruge bolj kot doslej vključevale zasebne proizvajaice v pogodbeno sodelovanje in jih usmerjala v sodobno blaguv-no proizvodnjo, za katero obstajajo najugodnejši ekološki pogoji. V obainem in spodnje-vipavskem območju naj bi razvijali proizvodno sodelovanje predvsem za pridelovanje ra-nih vrtnin, v živinorejskih predelih pa naj bo težišče sodeiovanja v reji telet za potrebe družbenih pitališč, vzreji plemenske živine za obnavljanje in večanje črede družbenih posestev ter pitanju živine.
Da bi čimbolj stabilizirali kmetijsko proizvodnjo, je potrebno zagotoviti proizvajalcem nemoteno prodajo, kar bo doseženo s tesnejšim poslovnim sodelovanjem med proizvajalci in preskrbovalnimi organizacijami ter predelovalno industrijo.
4.	Glede na obstoječe stanje gozdov naj bi skupna sečnja znašala okrog 426 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je za 4,3 % več kot ? leta 1963. Sečnja iglavcev naj bi se nekoliko zmanjšala, povečala pa naj bi sc sečnja listavcev.
Da bi kljub nižji blagovni proizvodnji zadostili potrebam osnovnih potrošnikov lesa, naj gozdnogospodarske organizacije proizvodnjo gozdnih sortimentov čimbolj prilagodijo potrebam na tržišču, poskrbijo za čimbolj racionalno izkoriščanje lesne gmote ter usmerjajo hlodovino na bazenske žage
Z M sobnimi proizvajalci naj gozdnogospodarske organizacije razvijajo razne oblike skupnega in dolgoročnega gospodarjenja, da bodo tako dani temeiji za kvalitetnejšo io racionalnejšo gozdno proizvodnjo tudi v zasebnih gozdovih. Kooperacijske pogodbe naj postopoma prenehajo biti zgolj letni sporazumi o sečnji in naj se prilagodijo osnovnemu cilju podružabljanja. Pri tem naj občine nudijo pomoč in podporo gozdnogospodarskim organizacijam.
Glede na pomen gozdov za splošni gospodarski napredek je treba proizvodno sposobnost gozdov še nadalje po^MŠevati s sodobno nego, melioracijami in s^polnjevanjem. Se nadalje je treba posvečati vso skrb pogozdovanju in melioraciji krasa ter pogozdovanja zemljišč, ki jih kmetijstvo v goratih predelili opušča.
5.	Obseg gradbenih del bo v letu 1964 predvidoma poraste! za okoli 11,3 %. Upoštevajoč predvidene naložbe v gospodarstvo in družbeni standard ter pomanjkanje predvsem nekvalificirane delovne sile bo potrebno hitreje dopolnjevati in uvajati novo mehanizacijo in tako omogočiti hitrejše povečanje produktivnosti dela in znižanje stroškov gradenj. Da bi pospešili uvajanje gradbene mehanizacije, se nakazuje potreba, da se tudi gradbenim podjetjem omogoči najemanje ustreznih kreditov iz bančnih in drugih sredstev.
Z racionalnejšo in ekonomičnejšo gradnjo bo potrebno izboljšati sodelovanje gradbene operative z industrijo gradbenega materiala pri izdelavi gradbenih elementov ter tako ustvariti pogoje za postopno inOustlializicijo gradbenih del; izdelavo montažnih elementov je treba pospeševati v okviru gradbene operative.
Hitreje bo treba razvijati deficitarni obrtne obrate, ki dopolnjujejo gradbeno dejavnost.
Deficitarnost strokovnih kadrov v tej 'H-javnosti bo postopno treba odpravljati z jo potrebnih profilov v že o&stojcčih sh<? kovnih šolah in s smotrnejšo politiko diranja visokošolskega kadra. Da bi se zma'i
Št. 9 — Koper, 22. maja 1964
"URADNI GLASNIK*
Str. 79
šala fiuktuacija delovne sile, bo potrebno doseči skladnost med naraščajočo produktivnostjo in gibanjem osebnih dohodkov. Obe-pem pa bo treba vlagati več sredstev v objekte družbenega standarda in s tem ustvariti pogoje za načrtno reševanje problemov zaposlenih, predvsem sezonske delovne sile.
Gradnjo stanovanj za trg je treba še nadalje izpopolnjevati ter pospeševati tudi ce-nejšg gradnje, da bi tako zadovoljili potrošnike.
Da bi čimbolje izkoristili gradbene zmog-ijivosti, bodo morah investitorji poskrbeti za Čim enakomernejšo razporeditev dei skozi vse ieto in s tem omogočiti boijše pianiranje v gradbeni operativi, kar bo vpiivaio tudi na pocenitev gradbenih del. Obseg gradbenih det bo treba vskladiti z razpoloženimi sredstvi, kar bo pripomoglo k utrditvi finančne discipline pri prevzemanju in izvrševanju dei.
Za uspešno stanovanjsko in komunaino graditev bo potrebno pospešeno pripravljati urbanistične načrte, s čimer se bodo kom pleksneje reševale urbanistične zasnove. S tem bo odpravljena ena glavnih ovir za smotrnejšo gradnjo gospodarskih objektov in ob jektov družbenega standarda.
6.	Neskladje med hitrim porastom fhoiz-vodnje, turističnega in tranzitnega prometa ter zaostaiostjo prometnih kapacitet terja že v em ietu nujne ukrepe, ki bi zagotoviti skiad-nejši razvoj te panoge s splošnim razvojem gospodarstva.
izredni porast prometa v koprski luki je preobremeni) že itak slabo prometno pove zavo obmorskega območja z zaledjem ter povzročil Luki velila težave zaradi njenih premajhnih kapacitet. Takšno stanje terja pospešeno gradnjo železnice Koper—Prešnica, razširitev !uke in modernizacijo iuških naprav ter usposobitev remontne delavnice za plovne objekte.
Za Izboljšanje konkurenčne sposobnosti "Splošne plovbe" v mednarodnem pomorskem prometu bo potrebno postopoma nadomeščati dotrajane plovne objekte z novimi.
Tudi v ostalih prometnih dejavnostih je zastarelost prometnih sredstev in naprav že tolikšna, da zavira skiaden razvoj gospodarstva. Zato bo treba prometne zmogljivosti pospešno modernizirati. Glede na predvideno rast proizvodnje, blagovne menjave ter po večanje tranzitnega in turističnega prometa je potrebno programe modernizacije prometnih zmogljivosti odločno razvijati
V prometu bo potrebno izboijšati organizacijo dela ter izboijšati sodeiovanje med prometnimi organizacijami in ostatim gospo^ darstvom. V panogi sami pa bo potrebno Še bolj speciaiizirati posamezne prometne gospodarske organizacije ter razvijati njihovo sodelovanje in podpirati, ekonomsko upravičene integracijske procese, kjer sc pojavljajo.
S kooperacijskimi pogodbami bi morata podjetja javnega cestnega prometa čimbolj angažirati proste zmogljivosti režijskega prometa gospodarskih organizacij, ki naj bi tako prispevale k zmanjševanju ozkih grl pred--vsem ob konicah, s tem bi tudi zagotovili racionalnejše izkoriščanje razpoložijivih vo zil.
Spričo naraščanja turističnega prometa in števiia domačih motornih vozii bodo morala cestna podjetja še boij skrbeti za učinkovitejše vzdrževanje cest in za zimsko službo.
7.	Povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje in kupne muči prebivalstva bodo vpiivali na nadaljnji porast blagovnega'prometa v trgovini. Da bi trgovina čimboij uspešno posredovaia med proizvodnjo in potrošnjo, jo je treba materialno in organizacijsko okrepiti. V tem letu bodo potrebna večja vlaganja za povečanje prodajnih zmog ijivosti in modernizacijo trgovske mreže. Nadalje je treba krepiti viogo trgovine na drobno ter izločevati posrednike v vseh tistih primerih, kjer to ugodno vpliva na znižanje stroškov posredovanja blaga Nadaljevati je treba z reorganizacijo trgovine na drobno. Pri tem je treba pospeševati formiranje eko-
^ '
nomsko močnih specializiranih trgovinskih organizacij, katerih posiovno območje ne bi biio omejeno z idkainimi mejami, da bi se omogočite razne monopolistične tendence in neupravičeno zviševanje cen.
Pospeševali je treba tudi ustanavljanje lastne mreže prodajaln proizvajalnih urgani-zacij, saj to zagotavija boijšo povezanost med proizvodnjo in potrošnjo.
Izboljšati je treba organizacijo poslovanja ter v večji meri uvajati sodobne načine postrežbe. V turistični sezoni je treba povečati prodajne zmogljivosti z raznimi obiikami pro^ daje (z ambutantno prodajo, stojnicami, sezonskimi prodajainami) ter nadalje prilaga jati čas poslovanja potrebam naraščajočega turističnega prometa? S prfmcitiimi oblikami organizacije prodaje je treba tudi v manjših krajih povečali ponudbo in izbiro blaga. Da se čimboij poveča ponudba in izbira biaga, je treba v večji meri angažirati tudi trgovinske organizacije iz drugih predeiov.
Trgovinske organizacije bodo moraic v sodelovanju z gospodarsko zbornico in občani bolj skrbeti za izboljšanje strokovnosti zaposlenih v trgovini.
Izboljšati je treba organizacijo odkupa in prodaje kmetijskih prideikov ter nadalje pospeševati neposredni nastop kmetijskih pro-izvajaicev na trgu, da hi se tako zagotovila pravočasna in Cenena preskrba prebivaistva ter zadostilo potrebam turizma.
8.	Ugodni pogoji in možnosti za razvoj turizma v okraju narekujejo pospeševanje te dejavnosti. Skrbeti bo treba predvsem za povečanje nastanitvenih zmogljivosti Razpo-iožljiva sredstva je treba racionalno porabiti in jih viagati zlasti skladno s potrebami inozemskega turizma. Predvsem bo potrebno povečati prenočitvene in druge turistične zmogljivosti v obalnem območju okraja, kjer je inozemski turizem močno razvit. Vzporedno s tem je treba pospeševati zimski turizem v Posočju in na Lokvah spričo ugodnih mož nosti, ki jih nudi stalno naraščajoči dotok gostov iz maloobmejnega prometa. V večji meri je treba izkoristiti ugodne pogoje za iz-ietniški, lovni in riboiovni turizem ter pospeševati obisk kraških jam.
Vso skrb bo potrebno posvetiti racionai-nemu koriščenju vseh gostinskih in drugih turističnih zmogljivosti. V ta namen bo treba z ustrezno poiitiko cen in drugimi ukrepi omogočiti podaljšanje turistične sezone. Skr beti bo treba za raznovrstno in kvalitetno ponudbo turističnih storitev ter za odpravljanje dosedanjih pomanjktjivosti. Da se čimboij poveča devizni priiiv iz turizma, je potrebno skladno pospeševati vse dejavnosti, ki so posredno vezane s turizmom. Posebno skrb je treba posvetiti zabavi in razvedrilu turistov, kar naj bo naloga gostinskih in drugih organizacij, ki delujejo v turizmu, tno zemski turizem je tn;ba pospeševati tudi z dobro propagando in s" konkurenčnimi cenami. Bolj je treba skrbeti tudi za urejenost izletišč in gostišč na podeželju, kar bo tudi prispevalo k povečanju priliva gostov iz ma-toobmejnega prometa. X boljšim koriščenjem zmogljivosti počitniških domov je treba pospeševati domači turizem. Pri tem je potrebno tesnejše sodeiovanje upravljalcev domov in družbenih organizacij, da se poiščejo najprimernejše oblike vključevanja počitniških domov v celotno turistično gospodarstvo. Za ustvarjanje boljših pogojev za dnevni, tedenski in letni oddih delovnega čioveka morajo skrbeti vsi odgovorni činitelji, samoupravni organi in strokovne službe v delovnih organizacijah.
Za uspešnejši razvoj turizma bo treba Sc v večji meri vključevati zasebne sobe, S primerno davčno poiitiko bu treba stimuli rati poslovanje zasebnih gostišč, da bodo nudila pestrejše in kvalitetnejše storitve; pospeševati pa je treba tudi odpiranje novih.
9,	Predvideno povečanje gostinskega prometa je osnovano na porastu realne kupne moči prebivalstva in na predvidenem novc-čanju turističnega prometa.
t
Razvoj gostinstva je treba prilagoditi potrebam domačega in inozemskega turizma. Nove objekte je treba graditi v skiadu s sodobnimi zahtevami turistov in jih usposobiti do sezone.
Gostinske organizacije bodo morale posvetiti vso skrb notranji organizaciji in ratio nalizaciji poslovanja ter si bodo morale nenehno prizadevati za izboljšanje postrežbe in kvalitete storitev tep za povečanje izbire le-teb.
Vzporedno s povečanjem nastanitvenih m restavracijskih zmogljivosti motajo gostinske organizacije skrbeti za izboljšanje kvalifika cijskc strukture gostinskih delavcev. Posebno skrb bo treba posvetiti izbiri vodiinih kadrov ter izpopuinjevanju sistema nagrajevanja in štipendiranja.
10.	Hiter razvoj turizma in ostalih gospodarskih dejavnosti ter naraščanje življenjske ravni prebivaistva narekujejo tudi hitrejši razvoj obrtne proizvodnje, predvsem pa storitev.
Bodoči razvoj te panoge bi motal sloneti predvsem na pospešeni modernizaciji proizvodnih zmogljivosti, na intenzivnem razvijanju integracije ter kooperacije med obrtnimi podjetji in ostalimi gospodarskimi panogami ter na nadaljnjem izboljšanju in vsklajevanju spiošnih pogojev gospodarjenja.
Hiter tempo razvoja narekuje odpiranje novih obrtnih delavnic, predvsem servisov za popravilo raznih izdeikov trajnejše vrednosti in višje stopnje industrijske obdeiave, ter na področju, kjer je koncentracija motornih pre voznih sredstev večja, odpiranje ustreznih mehaničnih dciavnic in servisov. Najtežji problem, ki se pri tem pojavlja, je pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov, ki jih bodo morala industrijska podjetja usposobiti za opravijanje lastnih servisnih usiug.
Da bi zaključna gradbena deta hitreje potekala in da bi bilo zagotovljeno vzdrževanje stanovanjskih in drugih gradbenih objektov, je potrebno obrtno gradhčnA dejavnost speciaiizirati. V ta namen bo potrebno doseči boijše sodeiovanje med gradbenimi podjetji in obrtno gradbeno dejavnostjo.
Nadaljnji razvoj proizvodne obrti, ki že dobiva -obeležje male industrije, naj se v bodoče usmerja v proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo, hi jih industrija ne proizvaja, so pa potrebni za povečanje izbire blaga na tržišču, in v proizvodnjo polizdelkov, ki so potrebni za finalizacijo velikoserijske proizvodnje* Razvoj tovrstne proizvodne obrt: naj bi podpirata tudi industrija.
Gospodarska zbornica naj v sodelovanju z izvoznimi podjetji še nadaije pospešuje obrtno proizvodnjo za izvoz, predvsem pa izdeike dotnače obrti, po katerih je na zunanjem trgu veliko povpraševanje
Občine naj v sodelovanju z gospodarsko zbornico in gospodarskimi organizacijami izdelajo programe razvoja obrti, pri čemer naj upoštevajn potrebe ir možnosti ter tradicijo obstoječih obrtnih dejavnosti, ki naj se razvijajo v takšni meri, da bodo vršiie svoje usluge tudi izven občine.
Novi zakonski predpisi bodo pozitivno vplivati tudi na razvoj zasebnih obrtnih delavnic. Ta sektor obrti naj bi sc ziasti razvija) na podeželju in v krajih, kjer niso dani pogoji za razvijanje družbene obrti.
V	ietu 1964 bo treba še nadaije skrbeti za krepitev in razvoj podjetij, ki naj iščejo pri mernejše oblike poslovanja. V komunalnih podjetjih naj se še nadalje utrjuje delavsko samoupravljanje in razvija postovanjc po ekonomskih načetih.
V	obmorskih mestih, kjer je kanalizacijsko omi-ežje zastarelo in nefunkcionalno in kjer nizke kapacitete vodovodov ne zadostujejo povečanim potrebam, še posebej s hitrim na raščanjem turizma, bo potrebno za reševanje teh problemov vlagati večja sredstva. Prav tako bo potrebno posvetiti vso skrb ureditvi naprav za prečiščevanje odpadlih vnda^ ki se doslej prosto stekajo v morje. Pereče je t"di vprašanje ureditve kanalizacije in čistilnih
Str PO
URADNI GLASNIK.
9 — Koper, 22. maja !%4
naprav v Novi Gorici, kjer se odpadne vode stekajo po potoku Koren skozi mestno območje Gorice v itati ji, ki ga bo treba v naj krajšem času urediti.
Spričo obsežnih natog na področju komunalne dejavnosti bo potrebno vkijučiti v to dejavnost tudi večje števito strokovnih detav-cev in jim omogočiti nabavo sodobne mehanizacije in opreme.
Za izboljšanje preskrbe z vodo. kanaliza-cije in drugih komunalnih naprav naj bi se namenilo več sredstev iz stanovanjskih in drugih skladov, hkrati pa naj bi pri reševanju teh problemov v večji men sodelovale tudi gospodarske organizacije in banke.
11 ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
Močno povečanje proizvodnje, zaposlenosti in produktivnosti v preteklem letu so pokazatelji nadaljnje kvantitativne in kvalitativne rasti našega gospodarstva. Spopolnje-vanje gospodarskega sistema, novi pogoji za poslovanje in ustvarjanje dohodka so spodbujali delovne organizacije v gospodarstvu k racionalizaciji poslovanja, ekonomičnejši uporabi razpoložljivih sredstev ter smotrnejši zaposlitvi delovne sile. Izredne naloge v gradbeništvu, nadaljnji razvoj prometa (predvsem luškega), močno povečanje gostinskih kapacitet ter pritisk nove delovne sile z vasi, predvsem v industrijo in proizvodno obrt, kakor tudi aktiviranje novih kapacitet v teh dejavnostih pa so kljub tem tendencam, ki jih spodbuja nov gospodarski sistem, zahtevale tutti močnejše povečanje zaposlenosti in povzročile, da so bila planska predvidevanja znatno prekoračena. Tak porast zaposlenosti pa je spremljalo tudi ustrezno povečanje proizvodnje in produktivnosti.
Nadaljnja krepitev stimulativnih elemen-. tov gospodarskega sistema in utrjevanje organizacije neposrednega samoupravljanja bosta vedno bolj spodbujala k racionalnejši uporabi vseh faktorjev proizvodnje, predvsem pa k smotrnejšemu zaposlovanju delovne sile. Zaradi močnejšega delovanja vseh faktorjev je v letu 1964 pričakovati zmernejši perast zaposlenosti. '
V	skladu s_ predvidenim razvojem posameznih gospodarskih panog naj bi se nosa delovna sila zaposlila predvsem v industriji in kmetijstvu, pa tudi v obrti, gostinstvu in trgovini. S povečanjem mehanizacije (zlasti v luki) pa ni pričakovati bistvenega povečanja zaposlenosti v prometu, medtem ko bi se s povečano uporabo mehanizacije zaposlenost v gradbeništvu in gozdarstvu celo zmanjšala za nekaj odstotkov. Zaposlenost v negospodarskih dejavnostih pa se po predvidevanjih ne bo bistveno povečala.
Pričakovati je, da bo padanje tempa zaposlovanja, ki ga narekujejo nedvomno pozitivne tendence v gospodarskem razvoju, povzročalo na drugi strani probleme, ki jih bo pritisk delovne sile z vasi in mladine iz osemletk (tiste, ki ne gre naprej v šole) še bolj zaostroval. Gospodarske organizacije naj skupno z zavodi za zaposlovanje z največ jo pozornostjo rešujejo probleme odvišne delovne sile bodisi z odpiranjem novih delovnih mest, kakor tudi z uvajanjem druge in tretje izmene. Organi občinskih skupščin naj bi te probleme reševali z usmerjanjem delovne sile v terciarne gospodarske dejavnosti in v sodelovanju s komunami, ki jim primanjkuje delovne sile.
V	skladu s predvidenim povečanjem proizvodnje in zaposlenosti naj bi produktivnost dela porastla za nekaj več kot 8 %. To temelji na predvidevanjih, da bodo pogoji gospodarjenja v delovnih organizacijah še naprej vzpodbudno vplivali na racionalizacijo poslovanja in na ekonomičnejšo uporabo razpoložljivih sredstev, na sposobnosti delovnih organizacij za izboljševanje tehnične opremljenosti ter nadaljnje uvajanje znanstvenoraziskovalnega dela v proizvodnjo, kakor tudi na sposobnosti za kvalitetno izboljšanje
komercialne službe. Uporaba modeme agrotehnike v kmetijstvu, bolj ekonomično po-siovanje ter skladen razvoj socialističnih odnosov so edina reatna baza za povečanje produktivnosti v kmetijstvu.
Na povečanje produktivnosti dela pa bo vplivalo tudi nadaljnje izpopolnjevanje sistema dehtve po delu in boljša organizacija deta v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Poleg drugih faktorjev naj k temu pripomore tudi nadaljnje utrjevanje organizacije ekonomskih enot, ki naj bodo organizirane kot zaokrožena celota, tako da bodo zagotavljale in pospeševale tehnični in tehnoioški napredek, v njih pa bi morali zagotoviti take materialne in medsebojne odnose, da bo mogoče oblikovati in razdeiiti čisti dohodek v odvisnosti od rezultatov dela. Kadrovsko bo treba ojačati službe, ki delajo na vprašanjih delitve dohodka in organizacije ekonomskih enot, da bodo sposobne študijsko in analitično spremljati ta gibanja. Z enako pozornostjo je treba razvijati tudi sistem delitve dohodka v družbenih službah in javni upravi.
Za realizacijo takšne politike zaposlovanja predvsem strokovnih kadrov, kot so jo predvidele naše gospodarske organizacije v letošnjem letu, bo potrebno uveljaviti bolj dosledno in načrtno politiko štipendiranja in uvajanja novih strokovnih kadrov na odgovarjajoča delovna mesta.
Ob graditvi novih gospodarskih objektov bo potrebno skrbeti za istočasno usposobitev potrebnih strokovnih kadrov in za skladno graditev objektov družbenega standarda, kar bo brez dvoma prispevalo k hitrejši aktiviza-ciji novih zmogljivosti. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da jc veiik del težav in neuspehov posledica prav tega neskladja.
Organj samoupravljanja v vseh delovnih organizacijah naj čimprej izoblikujejo lastno kadrovsko politiko in postavijo solidne temelje dolgoročnemu programiranju vzgoje kadrov. Vzporedno s tem naj skrbijo za pravilno razvrstitev obstoječih strokovnjakov in za pravilno vrednotenje dela mlajših kadrov in žensk — strokovnjakov.
Preko prakse in drugih oblik naj povezujejo štipendiste z okoljem, v katerem bo njihovo bodoče delovno mesto. Sistematično naj razvijajo razne oblike izrednega študija in kadrom, preizkušenim v praksi, omogočijo teoretično izpopolnjevanje. V okviru centrov za strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje pa naj zgradijo lasten sistem usposabljanja za delovno mesto.
Glede na potrebe in obstoječe možnosti sc v sedanjem obdobju postavlja zahteva po razvoju kadrovsko^socialne službe, ki naj pripomore k realizaciji omenjenih nalog, poleg tega pa pripomore k humanizaciji medsebojnih odnosov in dobremu počutju delovnega človeka in s tem k večji delovni storilnosti.
Da bi se sprovedlo ustavno določilo o uvedbi 42 urnega delovnega tedna, je treba zagotoviti čim hitrejše naraščanje produktivnosti dela. Tem ciljem je treba prilagoditi tudi investicijsko politiko in dajati prednost tistim investicijam, ki v največji meri povečujejo produktivnost in tako prispevajo k hitrejšemu prehodu na skrajšan delovni čas. Da bi s predvidenim številom zaposlenih in ob uvedbi 42urnega delovnega tedna dosegli predvidene učinke, bi se morala produktivnost dela znatno hitreje dvigati. Zaradi tega bo potrebno nadalje spopolnjevati tudi organizacijo dela in izboljšati strukturo zaposie-nih.
V programih delovnih organizacij naj se postavijo konkretne naioge za izboijšanje organizacije dela, za boljše gospodarjenje, povečanje produktivnosti in s tem v zvezi tudi za povečanje osebnih dohodkov zaposlenih, zlasti najnižjth mesečnih osebnih dohodkov.
Se nadalje jc treba raziskovalno dejavnost vključevati neposredno v proces rasti proizvodnje, da bo tako bolj vplivala na kvaliteto tehnoloških postonkov in na Dovečanie pro^ duktivnosti.
111. GOSPumrr ^rsr
Z INOZEMSTVOM
Naraščanje izvoza se bo nadaljevalo tudi v letu 1964. Glede na dosežene rezultate v dosedanjem razvoju in na močno usmerja nost celotnega gospodarstva na območju ko-prskega okraja v izvoz (deiež izvoza v druž-benem bruto produktu celotnega gospodarstva znaša nad 20%) pa je pričakovati v letu 1964 nekoliko umerjenejšo dmamiko. Skupni izvoz blaga in storitev naj bi se povečal za okoli 18 %, v tem naj bi se izvoz blaga pove-čal za 15,5 %, medtem ko naj bi neblagovni devizni dohodki porastii za okoli 20%. s takšnimi gibanji, predvsem z nadaljnjo kr& pitvijo deviznega priliva iz turizma (za okoli 40%), delno pa tudi iz prometa (predvsem luke), se bo še nadalje spreminjata struktura izvoza z našega območja v korist neblagovnih deviznih dohodkov.
Za hitrejši gospodarski razvoj in za uspeš-nejše vključevanje v mednarodno menjavo naj bi gospodarske organizacije razvijale spe cialne analitične službe bodisi v podjetjih, združenjih ali pa v okviru gospodarske zbornice. Direkten nastop predvsem močnejših proizvajalnih podjetij na zunanjem trgu bo brez dvoma pospešil razvijanje komercialne službe, ki bo bolje proučevala tuja tržišča, kakor tudi razvijanje specializacije in krepi-tev medsebojnega sodelovanja proizvajalcev blaga za izvoz.
Gospodarske organizacije bodo morale še nadalje bolj skrbeti za racionalno gospodarjenje in za znižanje stroškov, kakor tudi za uvajanje nove tehnologije in sodobne organizacije dela za proizvodnjo v velikih serijah, da si s tem zagotovijo uspešnejši nastop na zunanjem trgu. Nadalje bo treba prilagajati proizvodnjo zahtevam zunanjega trga v po gledu sortimenta, cen in kvalitete, še posebej pa glede točnosti pri izpolnjevanju rokov. Trdnejše odnose bo treba vzpostaviti tudi med (domačimi) kooperanti, ki delajo za iz voz.
S povečanjem kapacitet v turizmu 'ter s skladnim razvojem ostalih terciarnih gospo darskib	bodo ustvarjeni boljši pogoji
za njego mzvoj in za pospeševanje priliva deviznih sredstev iz inozemskega turizma.
Posebno pozornost je treba posvetiti menjavi v okviru maloobmejnih sporazumov, ker preko njih lažje prilagajamo zunanjetrgovinsko menjavo potrebam našega gospo darstva. Težiti je treba k povečanju izvoza finalnih izdelkov, poleg tega pa krepiti v okviru maloobmejnih sporazumov mednarodno ekonomsko in tehnično sodelovanje.
IV. INVESTICIJE
Dosežena stopnja gospodarskega in družbenega razvoja okraja in problemi, kr jih bo potrebno reševati z investicijskimi naložbam) v letu 1964 narekujejo, da bo treba tudi v tem letu nadaljevati v glavnem investicijsko politiko iz leta 1963 ter tako zagotoviti nadaljnjo pospešno rast proizvodnje in storitev, povečanje produktivnosti dela in izvoza tef nadaijnje izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Poleg tega bo potrebno s povečanim! vlaganji v prometne objekte in sredstva orno gočiti boljšo povezavo obalnega območja ! zaledjem.
Skladno s politiko intenzivnega žbzvo)a proizvodnje in storitev ter naporov za dosego čimvečje učinkovitosti investicij je treba dajati prednost dokončavanju začetih objektov in si prizadevati, da se pridobljene zmoglji* vosti čimprej aktivirajo, obenem pa v strukturi vlaganj zagotovi ustrezna sredstva M vzgojo potrebnih strokovnih kadrov.
Na podlagi razpoložljivih in predvidenih sredstev se pričakuje, da bodo znašale naložbe v osnovna sredstva v letu 1964 oko 31.4 milijarde dinarjev^ V tem okviru bi giede na razporeditev sredstev in potreb skladnem razvoju v glavnem ohranilo dos&
St. 9 — Koper. 22 maja 1964
.URADNI GLASNIK
Str. 81
Ženo razmerje med gospodarskimi iu nego* spodarskiml investicijami.
Nekateri probtemi v proizvodnji ter uresničevanje nalog m ciijev, ki jih nakazuje ta resolucija, terjajo, da se naiožbe v osnovna sredstva na področju industrije usmerjajo ziasti v rekonstrukcijo in modernizacijo, kompleliranje in novogradnje takih zmogiji-vosti ki omogočajo proizvodnjo v velikih serijah', boijšo deiitev deia in večje dcvrzne učinke, hkrati pa pospešujejo proces specializacije in kooperacije v proizvodnji.
V	kmetijstvu bo težišče investicijskih via garij predvsem na konsotidaciji in postopnem širjenju večjih kmetijskih posestev, ki razvijajo moderno in rentabilno proizvodnjo. Na tej osnovi se bodo sredstva usmerjata ziasti v pridobivanje in ureditev zemljišč za visoko in rentabilno proizvodnjo, v gradnjo rastlinjakov in toplih gred, v nadaljnje povečanje zmogijivosti na področju živinoreje in perutninarstva, v dovršitev objektov, kr so bili začeti že v pretekiih letih ter v nakup potrebne kmetijske mehanizacije. Pri tem si je treba še nadaije prizadevati, da se z vlaganji omogoči povečanje izvoza ter izboijšati je preskrbe tržišča s tistimi prideiki, ki najbolj vpiivajo na splošni dvig živijenjskih stroškov.
Razpoložljiva investicijska sredstva v gozdarstvu se bodo usmerjala predvsem v grad njo gozdnih komunikacij in v pogozdovanje krasa, v gradbeništvu pa v nakup take gradbene mehanizacije, s katero bo mogoče čitn-botj nadomestiti zlasti nekvalificirano deiov-no silo.
Probiemi, ki jih bo treba reševati v letu 1964 na področju prometa, da se razpoložtjiva sredstva usmerjajo predvsem v nadaljnjo izgradnjo koprske iuke in njeno povezavo z zaiedjem, v nadaljnjo izgradnjo ladij rn per večanje voznega parka podjetij javnega cestnega prometa ter v rekonstrukcijo in modernizacijo nekaterih važnejših odsekov cest, ki bodo hkrati pripomogte k hitrejšemu tiara ščanju turističnega prometa na območju okraja.
V	gostinstvu in turizmu so sredstva namenjena predvsem za nadaljevanje gradnje turističnih objektov ter za povečanje in mo dernizacijo restavracijskih in prenočitvenih zmogljivosti, od katerih je odvisen večji de vizni učinek in večja rentabiinost naiožb. Po leg tega bo treba del sredstev usmeriti tudi v ureditev komunalnih naprav in ostaiih dopolnilnih objektov.
Osnovno vodilo, ki mu bodo podrejene na loibe v osnovna sredstva na področju trgovine, bo v usmerjanju razpotožijivih sredstev v take namene, ki bodo omogočiii boijšo za loienost tržišča z živiiskimi in drugimi izdei-ki ter boijše zadovoljevanj e potreb po trgo vinskih storitvah in s tem stabiinejše naraščanje blaginje prebivaistva. V skiadu s tem so predvidena največja viaganja za povečanje maloprodajnih zmogijivosti, predvsem samopostrežnih trgovin in biagovnic ter za mer dernizacijo vseh faz v blagovnem prometu.
Investicijska sredstva v obrti se bodo usmerjata pretežno v rekonstrukcijo obstoječih in gradnjo novih pekarn, v gradnjo avtomobilskih servisov ter v okrepitev storitvenih obrti.
V	okviru negospodarskih investicij je treba dati v letu 1964 prednost stanovanjsko komunalni graditvi, hkrati pa omogočiti gradnjo nekaterih najpomembnejših objektov na področju kuitumo-sociaine dejavnosti, šol in bolnic, od katerih je v znatni meri odvisen tudi nadaljnji gospodarski razvoj.
Kijub znatnemu povečanju viaganj za razvoj dejavnosti družbenega standarda še ved no odločno zaostajamo za potrebami na tem področju. Vendar pa obstoječi proporci v delitvi in narodni dohodek, ki ga ustvarjamo, ne zagotavijajo zadostnih sredstev komunam, ki so glavni nosilci razvoja teh dejavnosti. Brez dvoma pa bi biio boijše izkoriščanje ob stoječih rezerv ter povečanje produktivnosti kakor tudi smotrnejša uporaba sredstev, s katerimi razpolagajo delovne organizacije in
komune, iahko pripomogla k uspešnejšemu reševanju prublemov na tem področju.
Spremembe v investicijski politiki in s tem v zvezi decentralizacija obveznosti na področju gospodarskih invcsiicij povečujejo odgovornost neposrednih proizvajalcev pri sprejemanju investicijskih odiočitev, obenem pa zahtevajo tudi povečano aktivnost komunalnih bank pri financiranju investicij. Naloga komunalnih bank bo poleg izvajanja splošne kreditne poti tike tudi aktivno sodelovanje pri združevanju sredstev v okviru programa Splošne gospodar ske banke, da bi se na ta načni realiziral letošnji program investicij.
Za povečanje svoje kreditne sposobnosti naj komunalne banke povečajo aktivnost tudi pri zbiranju hranilnih vlog, hkrati pa naj si prizadevajo, da se te vloge vežejo na čim daijši rok.
Da bi komunalne banke lahko uspešno opravile obstoječe neloge, jih bo treba organizacijsko in kadrovsko okrepiti, hkrati pa povečati prizadevanja vseh subjektivnih činiteijev, ziasti pa delovnih kolektivov, za združevanje prostih investicijskih sredstev v okviru poslovnih bank.
Naložbe v obratna sredstva iz bančnih sredstev je treba usmerjati tako, da se z njimi kar najbolj pospešuje prilagajanje proiz vodnje potrebam domačega in tujega tržišča in zagotovi hitrejše naraščanje zalog v trgo ''vini na drobno. Hkrati pa naj banke vskla j ujejo položaj tistih delovnih organizacij, pri katerih medsebojno kreditiranje nenehno narašča.	,
V	investicijski dejavnosti je treba še nadalje in dosletlnje odstranjevat: pomanjkljivosti, ki se pojavljajo zlasti zaradi slabo izdelanih in ekonomsko neutemeljenih investicijskih programov. Prt investicijskem programiranju proizvodnih objektov je treba v okviru materialnih možnosti upoštevati najsodobnejše rešitve, ki bodo istočasno omogočate tudi največjo racionalnost vlaganj in funkcionalnost objektov. V ta namen se je treba v večji meri posiuževati raznih zunanjih institutov, birojev in raziskovalnih zavodov ter okrepiti znanstveno-raziskovaino delo v delovnih organizacijah. Poleg tega je treba pri programiranju gospodarskih objektov upoštevati tudi potrebe po skladnem reševa nju problemov na področju družbenega standarda.
Pri izvajanju investicij je treba dosiedneje upoštevati pogodbene roke in zagotoviti, da se pridobljene zmogijivosti čimpreje aktivi rajo. Pospešiti je treba tudi izdelavo regionai-nih urbanističnih zasnov in pravočasno izvršiti vse priprave za investicijsko izgradnjo v nasiednjih ietih, da bi se fako izognili razni/n ponianjkijivostim, podražitvam in prekoračitvam pri gradnji. V ta namen naj bi investicijski skladi in postavne banke začasno kreditirati izdelavo projektov, investitorji pa bi pozneje te kredite vrniti iz ustreznega inve sticijskega posojiia.
V OSEBNA POTROANTA
V	skiadu s predvidenim razvojem gospo darstva, rastjo narodnega dohodka in povečanjem produktivnosti je pričakovati, da se bo reaini obseg osebne potrošnje poveča! za okoli 8 %.
Realni osebni dohodki zaposienih v druž benem sektorju naj bi se povečati za okoii 8 do 9 %, kar je v skiadu s povečanjem produktivnosti m povečanjem povprečnih oseb nih dohodkov v negospodarskih dejavnostih, kr naj bi se gibati skiadneje z osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Skladno s predvidenim povečanjem proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva in obrti naj bi se povečata tudi reaina osebna potrošnja v tem sektorju.
Spremembe v sistemu financiranja socialnega zavarovanja so dale pozitivne rezultate, ki so omogočiii, da se sredstva sociainega za varovanja, posebno zdravstvenega zavarova-
nja, racionaincje trošijo in da se ustvarjajo pogoji za nadaijnje zboijševanje varstva zavarovancev.
Dciovne organizacije in samoupravni organi socialnega zavarovanja naj v ietu 1964 še nadalje razvijajo te pozitivne težnje, da bo prišei v popolnejši meri do izraza interes vseh faktorjev, ki so udeleženi pri izvajanju zavarovanja, kar naj bi vpliva io rta racionalnejšo uporabo sredstev, pripomoglo k stabilizaciji skladov in k boijšemu varstvu zava rovancev.
Prejemki odsociainega zavarovanja se btr do v ietu 1964 predvidoma povečali za okoli 8 %, v tem naj bi se povečati izdatki zavodov socialnega zavarovanja za pokojnine in invalidnine za okoli 7 %, izdatki za zdravstveno zavarovanje pa za okoii 14 %, pri izdatkih za otroške dodatke pa se ne pričakuje bistvenega povečanja.
Pričakovati je tudi nadaijnji porast potrošniških posojil, kar bo vplivalo tudi na po večanje skupne osebne potrošnje.
Za skladen razvoj proizvodnje in osebno potrošnje bo treba upoštevati predvsem taie načela:
—	delovne organizacije naj poskrbijo, da bodo za osebne dohodke in skupno porabo delavcev iziočena sredstva odvisna od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha. Pri presojanju uspehov gospodarjenja naj delovne organizacije uporabijajo enotne po-kazateije postovnega uspeha, tiste, ki izhajajo iz sporazuma med Zveznim sekretariatom za delo, Centralnim svetom zvezd sindikatov Jugosiavije in Zvezno gospodarsko zbornico;
—	še nadalje bo potrebno proučevati in spopoinjevati sistem deiitve osebnih dohodkov po dciu tako v gospodarstvu kakor tudi v ostaiih dejavnostih in službah;
—	v ietu 1964 si je treba še nadaije prizadevati za povečanje produktivnosti in stremeti za tem, da se z ekonomskimi in drugimi ukrepi povečajo najnižjt osebni dohodki zaposienih, najmanj na 25 090 dinarjev za polni deinvni čas;
—	skrbeti bo treba za primernejše nagrajevanje strokovnih kadrov in intelektuainega dela;
—	zaradi močnega nihanja cen je treba čimprej ustanoviti medobčinske službe družbene kontrole cen, ki naj bi spremljala gibanje ceti in ugotavljale vzroke njihovih premikov. Na osnovi teli ugotovitev pa^-naj bi občinske skupščine formirale svojo poiitiko do vsega, kar vpiiva pa cene.
Obenem z izvajanjem teh načel pa bi morali poskrbeti za enakomernejšo kmetijsko proizvodnjo in boijšo organizacijo odkupa tržnih presežkov kmetijskih prideikov. Skrbeti ho treba za hitrejši rozvoj storitvene obrti, obratov družbene prehrane in servisov za pomoč gospodinjstvom. Vse to bo stabilnejša osnova za nadaijnje naraščanje reaine osebne potrošnje.
VL DRUŽBENI STANDARD IN DRUŽBENE SLUŽBE
Družbeni standard in družbene službe močno vpiivajo posredno in neposredno na vse družbeno živijenje. Da bi zagotoviti hi trejši in skiadnejši splošni napredek, jim bo treba posvetiti večjo skrb kot dosiej. Skladno z razvojem gospodarstva, naraščanjem prebivaistva in z vedno večjimi zahtevami bo potrebno povečati in smotrneje viagati sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev, za izboijšanje materiainih in kadrovskih razmer na področju vseh stopenj šoistva, kuitorno prosvetnih dejavnosti, zdravstva in sociainega varstva, kakor tudi teiesne kuiture in športa.
Stanovanjsko graditev bo treba pospeševati in povečati ekonomičnost graditve predvsem z večjo gradnjo stanovanj za trg. Na večji obseg stanovanjske graditve bodo vpii-va!a tudi povečana sredstva soudeležbe državljanov in razširitev kreditiranja stanovanj ske graditve iz bančnih sredstev. Predvideva
Str. 82
se, da bo v letu 1964 možno dograditi okoli 1.300 stanovanj.
Pri stanovanjski izgradnji naj komune tn vsi investitorji v komunah, stanovanjski skla di in gospodarske organizacije iščejo vse možnosti za pocenitev gradnje stanovanj in s koncentracijo finančnih sredstev omogočijo njeno dotgoročno ptaniranje. V večji meri kot doslej bo potrebno vsklajevati strukturo stanovanj s potrebami in s plačilno sposobnostjo stanovalcev. Ob upoštevanju materialnih možnosti bo potrebno hitreje reševati stanovanjske probleme delavcev v gostinstvu, kmetijstvu in družbenih službah.
Na področju projektiranja in urbanizma bo potrebno z raznimi oblikami (razstave, tisk, radio, zbori občanov, javne razprave in podobno) zagotoviti sodelovanje najširšega kroga občanov, upoštevati konstruktivne predloge, mnenja in kritike, se tako izogniti raznim nepravilnostim ter zagotoviti demokratičen razvoj tudi na tem področju. V letu 1964 bo treba izdelati regionalne urbanistične načrte za vplivna območja (obalno območje in Posočje) in s tem omogočiti pripravo ur banističnih predpisov o vplivnih območjih. Komunalne organizacije naj se pri urejanju komunalnih objektov in naprav čimbolj prilagajajo urbanističnim planom, pri čemer naj upoštevajo potrebe občanov in politiko komun pri prostorskem razmeščanju proizvodnih in drugih kapacitet.
K boljšemu gospodarjenju v obstoječem stanovanjskem fondu družbenega sektorja naj prtpomore tudi ustanavljanje in krepitev organizacij za vzdrževanje in obnovo stanovanjskih hiš.
Položaj šolstva je treba urediti in izboljšati, vzgojni in izobraževalni sistem pa prilagoditi potrebam.
Za investicije v šolstvo je v letu 1964 namenjenih okoli 900 milijonov dinarjev, s čimer naj bi se dokončale že začete gradnje, adaptirale nekatere Šole in začele graditi nove	s
Postopoma bo treba izboljšati mrežo osnovnih šol in omogočiti mladini šolanje na popolnih osnovnih šolah. Samostojne nerazvite osnovne šole je potrebno postopoma od pravljati in jih vezati na razvite ali pa učence prevažati na popolne osnovne šole (osemletke). Začeti bo treba prehajati na pouk v eni izmeni, za kar pa bo potrebno intenzivneje kot doslej nadaljevati z investiranjem, pred vsem v mestih, industrijskih in drugih središčih
Z gradnjo šole za učence italijanske narodnosti v Kopru bo rešeno vprašanje šol skega prostora za učence in dijake šol z italijanskim učnim jezikom.
V posebnem šolstvu bo treba urediti vpra šanje ustanoviteljstva za tiste ustanove, ki presegajo pomen občine ali okraja in omog<> čiti njihov razvoj, da bodo mogle povečati sprejem razvojno prizadetih otrok.
Jačati bo treba sklad za šolstvo pri gospodarski zbornici, ki financira strokovno šol stvo katerega ustanovitelj je gospodarska zbornica, soustanovitelji pa so vse občinske skupščine okraja Koper V ta namen naj g& spodarske organizacije dodelijo temu skladu 1,2% sredstev na izplačane bruto osebne do^ hodke, ki jilr lahko obračunajo v breme po^ slovnih stroškov, občinske skupščine pa naj-' manj tolikšna sredstva kot so jih ali same, ali pa ntihovi skladi za šolstvo, dodelile tem šolam v letu 1963
Postopno z ukinjanjem učiteljišč bo po^ trebno absolventom ostalih šol omogočiti in zagotoviti vpis na pedagoško akademijo ter s tem reševati problem pomanjkanja pred metnih učiteljev za višjo stopnjo osnovnih Šol
Občinske skupščine morato čimprej urediti razmere na gimnazijah, da bodo izpolnile pogoje za verifikacijo Kapaciteto gimnazij pa bo potrebno povečati že v letu 1964 ko ne bo več vpisa na učite!iišča
Urediti ho treba sistem finnnrirania šol stva Osnovne potrebe šolstva naj se pravilo-
.URADNI GLASNIK.
ma finanCtrajo iz redniti proračunskih sredstev Doseči pa bo treba tudi večje in tesnejše sodelovanje in boljše sporazumevanje med občinami.
Težiti je treba za tem, da se dosledno uveljavi ustavno načelo o enakih pravicah do izobrazbe vseh občanov in s primernimi ukrepi odpraviti razlike v pogojih in možnostih izobraževanja med občani razvitih in manj razvitih komun.
Zlasti je problematično financiranje investicij v šolstvo, pri čemer bo treba doseči večje sodelovanje in iskati ustrezne rešitve tudi v okviru širše družbene skupnosti. <
Skladno z razvojem materialnih sil je potrebno začeti odpravljati dosedanja neskladja in ustvarjati materialne pogoje za nemoteno delo kulturnih ustanov in za pospeševanje kulturne dejavnosti. Odpravljanje teh nesorazmerij je nujno, da ne bi negativno vplivala na razvoj gospodarstva in družbenih odnosov. Skrb za oblikovanje splošne in enotne kulturne politike naj postane sestavni de! programa ne samo kulturnih delavcev in ustanov, ampak tudi organov družbenega upravljanja, družbeno-pclitičnih organizacij, predstavniških organov in slehernega občana.
Občinske skupščine naj zagotovijo vsaj najnujnejša sredstva za nemoteno delo kulturnih in fizkultumih ustanov
Spomeniško varstvo je treba vskladiti s predpisi, ustanoviti ustrezne zavode in jih financirati tako, da bodo mogli v redu izvrševati svoje naloge.
Da bi zagotovili skladen razvoj zdravstvene službe in zdravstvenega varstva prebivalstva z razvojem gospodarstva, bo potrebno nadalje razvijati omrežje zdravstvenih zavodov.
V desetletnih razpravah se je dokončno izoblikoval enoten koncept izgradnje dveh zdravstveno-bolnišničnih centrov, bolnice Gorica in bolnice Koper, ki ga bo treba začeti v letu 1964 realizirati.
Poleg tega pa bo treba poiskati tudi možnosti in sredstva za ureditev najbolj perečih problemov s področja osnovne zdravstvene mreže, predvsem za graditev zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici.
Da bi zagotovili pogoje za izgradnjo bolnic v Kopru in v Šempetru pri Gorici, kakor tudi za gradnjo doma v Ilirski Bistrici, je potrebno zbrati vsa možna sredstva iz lokal nih virov in sredstva poslovnih bank.
Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja v okraju Koper naj bi del presežkov dohodkov nad izdatki skladov zdravstvenega zavarovnja namenile za grad njo omenjenih bolnic v obliki bančnih posojil.
Potega tega bo potrebno v vseh stacionarnih zavodih še nadalje izpopolnjevati opremo. instrumental^) in aparature, da bi se tako skladno z razvojem in odkritjem medi cinske znanosti izboljševale metode diagnostike in terapije.
Okrepiti je treba dejavnost preventivne zdravstvene službe in zagotoviti v te namene tudi potrebna finančna sredstva
Ker je še večino zelo veliko pomanjaknje zobnih terapevtov, je potrebno, da zdravstveni centri v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi. občinskimi skupščinami in delovnimi organizacijami skupno programirajo potrebe po tem kadru ter vodijo ustrezno politiko štipendiranja.	.	-
Razvoj komunalnega sistema in težnja za zadovoljevanjem vsestranskih potreb občanov na^kujeta pomembne naloge službam socialnega varstva Občine naj nadalje razvijajo socialne centre, ki naj bi kot strokovni organi zasledovali in proučevali socialno pro^ blemattko, "ugotavljali vzroke ter predlagali občinskim skupščinam ustrezne rešitve Zlasti ie potrebno ustanoviti tak center tudi za obalne občine
Reševanje socialnih problemov naj temelji na enotnih občinskih programih, ki bodo izvirali iz potreb in programov krajevnih skup-
St 9 — Knner. 22. maja 1964
nosti, gOSpoOat Shut in Ul uzucum organizacij ter predlogov socialnih, prosvetnih in zdrav-stvenih služb, hkrati pa upoštevali materialne možnosti posamezne komune. Gospodar ske organizacije in zavodi naj s pomočjo svojih socialno-kadrovskih služb in v sodelovanju s socialnimi centri odločneje urejajo življenjske in socialne probleme zaposlenih in njihovih svojcev.
Skrbneje in z večjim razumevanjem bo treba reševati socialne probleme borcev m invalidov NOB ter jim v sodelovanju z družbenimi organi omogočiti boljše pogoje dela in življenja.
Glavna prizadevanja vseh organov naj bodo usmerjena v smotrno in varčno trošenje sredstev socialnega zavarovanja, da bi se gi-banje potrošnje v socialnem zavarovanju vskladilo z gibanjem narodnega dohodka in da bi se nenehno izboljševala strokovna služba zavodov za socialno zavarovanje v smeri dosledne zakonitosti v priznavanju pravic zavarovanim osebam	--
VII. SMERNICE ZA UPORABO SREDSTEV OKRAJNIH SKLADOV
Da bi se uresničile osnovne naloge, ki so predvidene v tej resoiuciji, naj se pri uporabi sredstev iz okrajnih skladov še nadalje uveljavlja usmerjevalna vloga okraja. Zato naj skladi na področju gospodarstva pospešujejo tiste naložbe, ki bodo omogočile hitro povečanje proizvodnje z ^porabo sodobnih proizvodnih sredstev in modeme tehnologije, povečanje produktivnosti dela in povečanje izvoza, ali pa bodo prispevale k zboljšanju preskrbe domačega tržišča.
Sredstva ostalih skladov naj se usmerijo na reševanje najvažnejših problemov na po-, dročju zdravstvene dejavnosti ter drugih služb, ki so skupnega pomena za celotno območje okraja.
V ta namen naj upravni odbori skrbijo za čimbolj smotrno uporabo sredstev skladov, zato naj sredstva razporejajo na podlagi letnih programov v skladu z dolgoročnimi usmeritvami. Sprotne odločitve pa morajo temeljiti na dobro proučenih analizah.
Okrajni skladi bodo glede na naloge in smotre gospodarskega razvoja okraja usmerjali svoja sredstva zlasti v tele namene:
1.	da bi se sredstva okrajnega investicij-
skega sklada čimbolj smotrno vključila in pospeševala gospodarski in družbeni razvoj okraja, se bodo prenesle v poslovne banke: sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo poslovne banke v glavnem porabile za ie odobrena posojila in druge obveznosti. Nova posojila naj se odobravajo zlasti za udeležbe pri kreditiranju pomembnejših objektov na področju kmetijstva, prometa in turizma ter za izdelavo programov in načrtov tistim investitorjem, ki nimajo dovolj lastnih sredstev.	\	*	- * .
Sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki so namenjena za obratna sredstva, bodo poslovne banke uporabile za že odobrena posojila Nova posojila pa naj se odobravajo gospodarskim organizacijam, izjemoma tudi zavodom, po načelih smotrnega gospodarjenja -
2.	cestni sklad bo usmerja! razpoložljiva sredstva predvsem za udeležbe k sredstvom republiškega cestnega sklada pri financiranju rekonstrukcij in modernizacij važnejših cest ter za redno vzdrževanje cest tretjega reda.
Sklad naj si z ustreznimi dogovori zagotovi, da bodo v najkrajšem času usposobljene ceste z najmočnejšim turističnim prometom;
3.	sredstva skiada za negospodarske investicije se bodo uporabila zlasti za investicije na področju sodstva in zdravstva ter za ude-ležbo pri financiranju graditve stanovanj za uslužbence okrajnih organov;
4	okrajni gasilski sklad bo porabi) razpo-ložliiva sredstva za nabavo sodobnejše opreme in za požarno varnost.
$t. 9 — Koper, 22. maja 1964
-URAOMt GLASNIK
Str. 33
f
v ta. KONCIH DOLOČBE
Skupščina okraja Koper priporoča občinskim skupščinam, delovnim Organizacijam, gospodarski zbornici, samoupravnim organom in drugim organizacijam, da priporno^ rejo k uresničitvi smernic in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja ter razvoja družbenega standarda in osebne potrošnje, ki jih vsebuje ta resoiucija.
Občinski družbeni piani naj bodo vsktaje-
m s smernicami te resoiucije. Zato naj s strukturo naložb in drugimi ukrepi za razvoj gospodarstva, družbenega standarda in osebne potrošnje prispevajo k uresničitvi nalog in predvidevanj te resolucije.
Detovne organizacije naj vskladijo svoje ptograme s smernicami te resoiucije kakor tudi s ciiji in natogami občinskih družbenih pianov. Gospodarska zbornica naj v skladu s svojimi natogami izdeia operativni program za uspešno izvajanje smernic te resoiucije.
Skupščma okraja Koper naroča svojim organom, da spremljajo gospodarski in družbeni razvoj, ju analizirajo ter občasno poročajo okrajni skupščin: in jo opozarjajo na morebitne neskladnosti, ki bi se pojaviie.
3t. 30-5/64.
Koper, 2S. marca 1964.
Predsednik Jože Eržen, J. r.
OBJAVE SKUPSUM 0BC!N
STATUT OBČINE POSTOJNA
Na podlag) 98. čiena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije j c skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora m zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964 sprejeta
STATUT
/
OBčtNE POSTOJNA UVOD
1	Značilnost novega nistavnega sistema in zato tudi tega statuta je v doiočitvi in* vskladitvi odnosov med samoupravnimi organi in organizacijami v občini.
Pod pojmom občina razumemo poleg pravic m dolžnosti občinske skupščine in njenih organov tudi pravice in doižnosti vseh samoupravnih organov, organizacij in občanov.
V statutu so ziasti konkretizirana ustavna načela družbenih odnosov v skladu s potrebami in pogoj) nadaljnega razvoja občine.
Delovne in druge organizacije pa bodo morale s svojimi statuti še določneje izraziti pomen in obseg razvoja posameznih delovnih organizacij in pri tem dosledno upoštevati načela samostojnosti in samoupravnosti delovnih skupnosti.
2	Določila statuta O družbeno-čkonorpskif) odnosih so izraz sedanje stopnje razvitosti delovnih sredstev, družbene zavesti ter strokovne in detovne usposobljenosti Občanov.
Občina bo pri programiranju razvoja daja-]a delovnim organizacijam vsestransko pomoč ob upoštevanju njihove Samoupravnosti in samostojnosti. Občina bo usmerjala razvoj proizvajalnih sredstev s kreditno politiko in Strokovno pomočjo, delovne organizacije pa bodo motale zagotavljati vse pogoje zn optimalno izkoriščanje proizvajalnih kapacitet in doseganje čimboljših rezultatov družbenega dela
Glede na sedanjo ekonomsko strukturo občine bó pri nadaljnjem razvijanju produkcijskih stil potrebno zlasti paziti na razvoj tesno predelovalne, k ovinsko-pl astiene jn mes-nopredelovalne industrije. Fri programiranju razvoja teh treh vej industrije bo treba zagotoviti vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Glede na dane naravne pogoje in glede na to, da je območje občine Postojna središče krnskega turizma, bo potrebno še bolj intenzivno razvijati prehodni in stacionirani turizem Urediti in funkcionalno izpopolnjevati bo treba vse turistične objekte na območj& občine, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju in pospeševanju turizma. Posebno skrb bo treba posvetiti razvoju družbenega sektorja, istočasno pa upoštevati vsako za sehno iniciativo zlasti na področju gostinstva, turizma, obrti m drugih dejavnosti.
Zaradi naraščanja potreb prebivaistva in turizma bo treba pospešiti razvoj trgovinskega
in gostinskega omrežja ter drugih storitvenih dejavnosti, ziasti v večjih centrih in naseljih občino.
Družbeno kmetijsko proizvodnjo bo treba razvijati predvsem v živinoreji, perutninarstvu, sadjarstvu in proizvodnji krmskih rastlin, obenem pa uveljavljati socialistične družbene odnose v zasebni kmetijski proizvodnji, ziasti tam, kjer se ne predvideva širjenje družbenih kmetijskih posestev Ti odnosi mora jo biti zasnovani na ^dolgoročnem organiziranem sodelovanju ter na obojestranskih interesih za povečanje blagovne kmetijske proizvodnje
V gozdarski proizvodnji bo treba voditi enotno politiko pri eksploataciji, negi in vzgoji gozdov ne glede na lastništvo gozdnih površin V družbeni in zasebni gozdarski proizvodnji bo treba skrbeti za povečanje potencialne zmogljivosti gozdov ter v ta namen pospešiti pudružabljanje gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih in tako ustvariti pogoje za intenzivnejša vlaganja v osnovne in nove gozdove
Za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini bo treba posvečati stalno skrb usposabljanju visoko^trokovnih in razgledanih kadrov. Vsi elaborati za nadaljnji razvoj produkcijskih sil morajo obvezno vsebovati tudi plan potreb in usposabljanja strokovnih kadrov.
K hitrej šemu gospodarskemu napredku lahko znatno pripomore združevanje proizva jalnih sil in sredstev. Zato bo občina podpirala vse integracijske težnje, ki bodo imele namen doseči boljšo dciitcv deia in proiz vodno sodelovanje, ter pri ten) skrbela, da bodo zajamčene vse samoupravne pravice delovnih kolektivov.
3. Fri zadovoljevanju vseh potreb občanov bo občina skrbela, da se bodo družbene službe razvijale v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem v občini-
Razvoj dejavnosti družbenih službuje po memben faktor za hitrejšo in skladnejšo gospodarsko rast in splošni napredek v občini Zato bo potrebno v bodoče posvečati napore in sredstva za razvoj šolstva, zdravstva, socialnega varstva ter prosvete in kul ture.
Na teh področj ih bo treba pospešiti razvoj odnosov, ki nastajajo na temčlju dohodka in njegove delitve po delu ter samoupravljanja.
Na področju šolstva mora občina zagotoviti vse pogoje za enotno osemletno osnovno šolanje na popolnih osemletkah. V ta namen je treba z gradnjo novih šol povečat), kapacitete predvsem v večjih središčih občine lako. da bi odpravili pouk v tretji izmeni oziroma, da hi začeli postopoma prehajati na pouk v eni izmeni.
Poleg gradnje novih šol je treba skrbeti za vzdrževanje in obnovo šol. S primernimi dozidavami, prenovitvami in izpopolnitvijo opreme in učil je treba zagotoviti sodoben pouk v skladu z načeti reformirane šole. Pro-
učiti je treba možnost za brezplačno oskrbo učencev v osnovnih šolah z učbeniki in čimprej pristopiti k postopnemu uresničevanju tega cilja.
Praviino m nemoteno funkcioniranje os nosnega šolstva je občina dolžna zagotoviti tudi v primeru, če nima dovolj materialnih sredstev za kritje drugih, čeprav tudi potreb-nih izdatkovr Člani šolskih kolektivov in samoupravni organi šot pa so pričo materialne skrbi, ki jim jo, nudi občinska skupnost, dolžni skrbeti za izvajanje čimboljšega učnega programa ter zagotoviti doseganje optimalnih učnih ter vzgojnih uspehov.
Zdravstveni domovi, postaje, dispanzerji in obratne ambulante, ki so dolžni skrbeti za osnovno zdravstveno varstvo občanov, bodo morali še naprej razvijati preventivne zdravstvene dejavnosti predvsem na področju zdravstvenega varstva žena, otrok, šolske in vajenske mladine, preprečevanja nesreč pri delu in poklicnih obolenj,	*"
Sredstva za potrebe zdravstvenega varstva občanov so dolžni zagotoviti občina, komunalna skdpnost Socialnega zavarovanja ter delovne in druge organizacije.
Delovni kolektivi in organi samoupravljanja zdravstvenih zavodov so dolžni zagotoviti dosledno izvajanje načel novega načina -financiranja zdravstvenih zavodov in zato' poskrbeti za tako organizacijo deta in tak sistem delitve dohodka, ki bo vspodbudno vplival na še botj smotrno izkoriščanje obstoječih zmogijivosti ter spodbujal zdravstvene delavce k večji strokovnosti in Večji skrbi za -človekovo zdravje. * ' *	- . . o - < i s
Občina je dolžna skrbeti za socialno varstvo svojih občanov in zagotavljati potrebna sredstva za te namene v skladu s krepitvijo materialne osnove v občini.
Hkrati pa se odgovornost in skrb za pre- * prečevanje socialnih problemov in za odprav*
1 j an je vzrokov, ki te probi eme povzročajo, prenaša na delovne organizacije in krajevne skupn&sti tako, da postaja socialno varstvo skrb vseh samoupravnih organov v občini in preko njih vseh občanov.
Občina je dolžna zlasti skrbeti za udeležence in invalide narodnoosvobodilnega gibanja, zdhveljavtjanjč njihovih pravic za zaposlovanje, izobraževanje, strokovno usposabljanje, urejanje stanovanjskih razmer in materialnega položaja.
Na področju kuiturnoprosvetne in telesno-vzgojne dejavnosti ter rekreacije mora občina skrbeti zlasti za to, da se v okviru možnosti stalno večajo' sredstva za čimbolj razširjeno delovanje teh dejavnosti. Treba jd zagotoviti postopno obnovo in preureditev kul turnej prosvetnih domov in teiovadnic ter drugih telesno-vzgojnih naprav, zlasti v večjih centrih in naseljih.
Občina bo podpirala dejavnost zlasti tishh kuhorno-prosvetnih organizacij in društev, ki bodo aktivno pomagale pri oblikovanju člo-
Str. M
.URADNI GLASNIK
veka in s tem prispevate k sptošni družbeni razgibanosti v občini.
4.	V krajevnih skupne stih občan najbolj neposredno uvetjavtja svoje pravice in dolž-nosti v zvezi z vprašanji, ki so pomembna za njegovo življenje.
Krajevna skupnost kot samoupravna skupnost občanov določenega območja ima samostojne pravice pri sprejemanju svojega delov nega programa in samostojno opravlja naloge samoupravnega značaja.
Obseg nalog, ki jih bo občina prenašala na krajevne skupnosti, hkrati z zagotovitvijo materialnih sredstev za njihovo izvrševanje, je v prvi vrsti odvisen od volje in sposobnosti samoupravnih organov krajevnih skupnosti, da prenesene naioge izvršijo ob sodelovanju vseh občanov.
5.	Socialistična zveza in druge družbeno politične organizacije imajo pomembno vlogo pri mobilizacij: delovnih ljudi za napredek gospodarstva in razvoj družbenih služb v občini.
Zato bo občina zagotavljala sredstva za nemoteno delovanje družbeno političnih organizacij, zlasti pa za izgradnjo in ureditev prostorov za delo teh organizacij v mestu in večjih naseljih.
Zaradi zagotovitve čimbolj neposrednega samoupravljanja v občini in. javnosti dela vseh organov in organizacij bo občinska skupščina sklicevala skupne sestanke z občinskim odborom SZDL oziroma občinskim sindika! nim svetom ali pa jih na drug način seznanila z letnim in perspektivnim družbenim načrtom razvoja gospodarstva in družbenih služb v-občini, z letnim proračunom in zaključnim računom občine, z urbanističnim načrtom ter vsemi drugimi važnejšimi akti in sklepi občinske skupščine.
Pri vseh akcijah gospodarskega in družbenega značaja, ki terja<o sodelovanje širše družbene skupnosti, bo občina sodelovala s sosednimi in ostalimi občinami v okraju Koper oziroma Socialistični republiki Sloveniji.
I SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Občina Postojna je temeljna družbenopolitična skupnost.
2.	člen
V	občini Postojna se:
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj produkcijskih sil;
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb;
—	določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine;
* — ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	vsklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi interesi;
—	uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja:
—	organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	urejujejo odnosi, ki imajo neposredni pomen za občane v občini;
—	določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij;
—	varujeta zakonitost ter varnost ljudi in premoženja;
—	zagotavljata javni red in mir;
—	izvajajo vse naloge in opravljajo zadeve s področja narodne obrambe;
—	seznanja državljane z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe, skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva ter zagotavlja potrebna sredstva za opravljanje teh nalog;
—	izvršuje družbeno nadzorstvo.
V	občini Postojna se uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen
*
tistih, ki so z ustavo dotočene kot pravice in dolžnosti širših družbeno političnih skupnosti.
3.	člen
Pravice in dolžnosti občine Postojna so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom.
Pravice in dolžnosti občine opravljajo neposredno občani na zborih volivcev in drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skup nostt.	"	- -	^
Organi občine pri svojem delu sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z drugimi družbenimi organizacijami na območju občine ter se opirajo na njihove pobude.
4.	člen
Občinski organi uresničujejo naloge občine v okviru enotnega družbenoekonomskega in političnega sistema SFRJ in delajo na temelju in v okviru ustave, zakonov in tega statuta.
Organi občine imajo nasproti občanom, delovnim in drugim samoupravnim organizacijam na območju občine samo tiste pravice, ki so jim dane z ustavo, zakonom in s tem statutom.
5.	člen
Območje občine Postojna je določeno z zakonom Socialistične republike Sovenije.
Sedež občine je v mestu Postojna.
6.	člen
Organi občine imajo svoje pečate. Vsak pečat ima ime in sedež organa, ime občine in ime Socialistične republike Slovenije, v sredi pečata je grb Socialistične republike Slovenije. Pečati so okrogli.
-	'	7. člen
Praznik	občine Postojna	je	23.	april.	To	je
dan, ko je minerski vod XXXI. divizije izvršil požig glavne zaloge okupatorjevega goriva v Postojnski jami.
Krajevne skupnosti lahko določijo v svojih statutih krajevne praznike.
-	8. člen
Vsak državljan	SFRJ, ki	ima	stalno	pre-
bivališče v občini Postojna, je občan te občine!
Pravice !n dolžnosti človeka in občana so določene z ustavo in zakoni ter s tem statutom.
9.	člen
Delo občinskih organov jn organov družbenega samoupravljanja v občini je javno in dostopno vpogledu in nadzorstvu občanov ter njihovih družbenih organizacij.
10.	člen
Občina Postojna v okviru enotnega družbenoekonomskega sistema in enotnega sistema delitve družbenega dohodka v SFRJ samostojno določa svoje dohodke za opravljanje svojih nalog.
11.	člen
Občina Postojna samostojno gospodari s svojimi sredstvi in jih v skladu s svojimi potrebami razporeja v proračun in sklade.
Občina mora s svojimi sredstvi v prvi vrsti zagotovit) izvrševanje svojih z ustavo in zakoni določenih temeljnih nalog.
Sredstva, ki jih nameni občina za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, se upo rahljajo za razširitev materialne osnove v skladu z cnofpimi načeli kreditnega sistema.
12.	člen
Občina Postojna izvršuje v skladu z zakoni tunkcije družbene skupnosti, ki se tičejo urejanja in izkoriščanja zemljišč in stvari v
St o — Koper. 22. maja 1964
splošni rabi, graditve in uporauc stanovanj skih hiš ter urejanja stanovanjskokomunal-nih odnosov.
13.	člen
Občina Postojna načrtno usmerja razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenim planom materialnimi intervencijami, zlasti s kreditno politiko in z drugimi ukrepi.
14.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami v zadevah, ki so skupnega pomena za njihov na-daljni razvoj ter za pravilno in racionalno poslovanje posameznih služb.
Pri uresničevanju drugih zadev, ki so skupnega značaja, sodeluje občina z drugimi prizadetimi občinami tako, da združuje sredstva, ustanavlja skupne organe in organizacije, organizira skupne akcije in izmenjuje izkušnje.
!!. ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV
15.	čien
Občina zagotavlja na osnovi programov skladno z gospodarskim in družbenim razvo^ jem zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju izobraževanja in vzgoje, prosvete ih kulture, telesne kulture in rekreacije, zdravstva, socialnega varstva, stanovanjske ter komunalne dejavnosti in preskrbovanja.
Osnova za delitev materialnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb so vsakoletni delovni in finančni načrti delovnih in drugih .organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena in pogodbe, sklenjene s takimi organizacijami.
Viri sredstev so: proračunski dohodki, skladi, lastna sredstva delovnih in drugih organizacij, prispevki občanov in delovnih organizacij ter drugi dohodki.
!6. člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina po posebnih organizacijah javnih služb, delovnih organizacij, in po svojih organih. _
Te delovne organizacije morajo poročat) ustanovitelju oziroma pristojnemu svetu občinske skupščine o svojem delu in finančnem stanju najmanj enkrat letno oziroma na njegovo zahtevo.
17.	člen
Občina zagotavlja vsem občanom zadovoljitev skupnih potreb kot to določajo ustava, zakoni ter drugi splošni predpisi in ta statut.	^
!. Izobraževan je In vzgoja
18.	člen
Občina skladno s potrebami celotnega družbenega razvoja skrbi za splošno, kulturno, tehnično, strokovno ter družbeno in ekonomsko vzgojo in izobraževanje občanov.
V	ta namen ustanavlja in razvija sama ali skupno z drugimi družbeno političnimi skupnostmi ali delovnimi organizacijami splošne izobraževalne, strokovne in poklicne šole ter ustrezne zavode.
19.	člen
V	skrbi za načrtno izobraževanje kadrov na vseh področjih, predvsem pa na tistih, kjer so potrebe največje, zagotavljajo občinska skupščina oziroma delovne in druge organizacije potrebna sredstva, ki se dajejo občanom ob času šolanja kot štipendije, brezobrestna posojila ali na drug način.
20.	člen
Občina ustanavlja osnovne šole glede na krajevne potrebe, pri čemer upošteva število otrok v danem okolišu in oddaljenost od šole
At. 9 — Koper, 22. maja 1964
Ì1RAPN! GLASNIK
Str. M
tako, da omogoča vsem šoloobveznim otro^ kom uspešno osnovno šolanje.
V krajih, v katerih zaradi majhnega števila otrok ni pogojev za deio popotne osnovne Sole, ustanavlja občina nepopotne ali nižje organizirane šole, ki so kot zunanji oddelki strokovno in upravno povezani z naj bližjo popolno šolo.
Podrobnejša razmerja med popolno osnovno šolo in nepopolno ali nižje organizirano šolo določajo statuti šol.
21.	člen
Za otroke z motnjami v telesnem in du še v nem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ati rednih vzgojno izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina po potrebi poseb ne šole ali vzgojno izobraževalne zavode oz. se financira take zavode izven svojega območja, če se v njih izobražujejo njeni občani.
Občina sodeluje pri poklicnem usposabljanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno uspo sabljanje ni zagotovljeno iz drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposobljanja glede na svoje gmotne zmogljivosti ne morejo sami zagotoviti.
'	22 člen
Občinska skupščina s posebnim predpisom omogoči brezplačen prevoz otrok iz oddaljenejših krajev v osnovne šole, za prevoz v druge šole pa lahko daje olajšave.
Občina prispeva del materialnih sredstev za prehrano V šoli.
23.	člen
Občina razvija varstvo in vzgojo predšolskih otrok v vzgojno varstvenih ustanovah.
Krajevne skupnosti in druge organizacije ustanavljajo vzgojno-varstvene ustanove na podlagi ugotovljenih potreb.
24.	člen
Delavska univerza deluje kot specializirana ustanova za izobraževanje odrasti h in predvsem skrbi za družbenoekonomsko izobraževanje občanov ter dopolnjuje njihovo osnovno spiošno, kutturno, tehnično in strokovno izobrazbo.
25.	člen
Zavod za prosvetno pedagoško službo opravlja strokovuu-analitično in insiruklivno kontrono delo na vseh šolah ter vzgojnih in izobraževatnih zavodih in organizira strokovno in družbenoekonomsko izpopolnjevanje prosvetnih delavcev.
Zavod opravlja za potrebe občinske skupščine tudi strokovne zadeve s področja vzgoje in izobraževanja.
2. Kultura in prosveta
26.	čten
Občina pospešuje in razvija kulturno prosvetno dejavnost z namenom, da dviga splošno kulturno raven občanov.
Pri tem zlasti: ustanavlja in pospešuje razvoj knjižnic, muzejev, kinematografov, gledališč in podobno; zagotavlja sredstva za dejavnost kutturno prosvetnih organizacij; pomaga društvom m organizacijam pri izvrševanju njihovih naiog na kulturno prosvetnem področju; skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo tem namenom, skrbi za varstvo kulturnih spomenikov na svojem območju, posebno pa še spomenikov iz NOB; podpira prirejanje raznih kulturno prosvetnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kulturno prosvetne dejavnosti.
27.	člen
Občinski svet Svobod in prosvetnih društev vsklajuje delovanje kulturnih in prosvetnih organizacij in društev.
Kulturno-prosvetno dejavnost izvajajo amaterske, kutturne inv prosvetne ustanove, društva in druge organizacije.
3	Telesna vzgoja In rekreacija
28.	člen
Občina skrbi za napredek telesno-kulturne dejavnosti in rekreacije s tem, da v okviru razpoložljivih sredstev predvidi določena sredstva za telesno vzgojo in rekreacijo ter za objekte za te dejavnosti.
29.	člen
Občina posebno skrbi za šolsko telesno vzgojo, šolsko-športne dejavnosti in rekreacijo. To skrb uresničuje s tem, da zagotavlja šolam in drugim vzgojno izobraževalnim zavodom sredstva za izvajanje pouka telesne vzgoje in rekreacije po učnem programu.
30.	člen
Občina skrbi za telesno vzgojo in rekreacijo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti in turistično društvo pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju telesno-kulturne in rekreacijske dejavnosti.
4. Tehnično izobraževanje trt vzgoja
31.	člen
Občina pospešuje in razvija tehnično izobraževanje in vzgojo občanov.
Pri tem zlasti ustanavlja in pospešuje razvoj organizacij ijudske tehnike, skrbi za izvajanje tehničnega pouka in vzgoje v šolah, skrbi za vzdrževanje objektov in naprav, ki siužijo tehničnemu izobraževanju in vzgoji, ter daje materiaino pomoč društvom in drugim organizacijam ljudske tehnike.
5	Zdravstvo
32.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, kt jih nalagajo občini splošni predpisi.
Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva: osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu; specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine in izven lega območja; zobozdravstvena pomoč; zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih otrok, šolskih otrok ter mtadine v odgovarjajočih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah; zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v delovnih organizacijah, zdravstvenih domovih in postajah; prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obotelih in porodnic v zdravstvene zavode; patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih bioluških iastnosti ah določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja, in preskrba z zdravili
33.	člen
Zaradi zboljšanja splošnega zdravstvenega stanja prebivalstva m zaradi preprečevanja, odkrivanja in pravočasnega zdravljenja obolenj, izvaja občina preventivno zdravstveno varstvo s tem, da: skrbi za izvajanje higien skih in sanitarnih predpisov; skrbi za izvajanje higienskega nadzorstva nad živili in pitno vodo; izvršuje asanaci jo zemljišč; skrbi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni; organizira zdravstveno-vzgojne akci je; skrbi za izvajanje htgienskodehničncga varstva v delovnih organizacijah ter skrbi za izvajanje vseh ostatiti zdravstveno preventivnih ukrepov.
34.	čten
V svojem proračunu zagotovi občina sredstva za zdravljenje socialno ogroženih občanov, ki jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v breme drugih družbenih sredstev
35.	člen
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
36.	člen
Upravni organi občine opravljajo upravne zadeve s področja zdravstva in izvajajo nad zorstvo nad izvrševanjem sanitarnih predpisov in ukrepov.
Občinski zdravstveni center opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo in druge upravno-strokovne zadete, ki mu jih zaupa občinski skupščina.
6	Veterinarska služba
37.	člen
Občina skrbi za pravilno in nemoteno delovanje veterinarske službe na svojem območju preko občinske veterinarske postaje in po svoji veterinarski inšpekciji.
7.	Socialno varstvo
38.	člen
Občina ima na področju socialnega varstva naslednje naloge: skrbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev; skr hi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme, skrbi za varstvo družine, zlasti otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo in podobno); skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi; organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ati z oddajo v zavodsko varstvo; zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom, skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter njihove družine, ki potrebujejo posebno pomoč; skrbi za habilitacijo mlajših oseh ter za njihovo ustrezno zaposlitev ter skrili za organiziranje družbene prehrane.
39.	člen
Za preprečevanje nastanka socialnih problemov ter odstranjevanja socialnih problemov tam, kjer so že nastali, so dolžni skrbeti tudi občani po samoupravnih organih, delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih.
40.	čten
Sktadno z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za istočasen razvoj materialnih pogojev ter služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljujejo življenske potrebe občanov in preprečujejo nastajanje socialnih problemov.
Občina skrbi za tako izgradnjo naselj in stanovanj, ki v naj večji možni meri upošteva življenske ' potrebe občanov in preprečuje nastajanje socialnih problemov.
41.	člen
Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki nimajo značaja neposredne pomoči socialno ogroženim občanom,
Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevnim skupnostim potrebna sredstva.
42.	člen
Strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva poveri občina centru za sociaino deio.
Center za socialno delo spremlja in skla-juje delo socialnih služb v dciovnih organizacijah ter jim pomaga pri izvrševanju njihovih naiog, analizira socialne probleme v občini In odkriva njihove vzroke, skrbi za varstvo socialno ogroženih oseb m rešuje druge sociatne probleme.
Str M
URADNI GLASNIK.
St, 9 — Koper, 22, maja 1964
\
Za potrebe občinske skupščino opravlja center strokovne zadeve s področja socialne ga varstva,
43.	člen
Da bi se zagotovil vsestranski in uspešen razvoj otrok in mladine in da bi se zaposleni starši razbremenili skrbi za otroke, organizi ra občina varstvo otrok in mladine, predvsem v okviru krajevne skupnosti in šole.
44.	člen
Delovne organizacije določijo s svojimi predpisi, kako bodo prispevale k stroškom za varstvo otrok in mladine v delovni organizaciji zaposlenih staršev. Pri tem upoštevajo predvsem starše, ki sami niso zmožni prispevati celotnih stroškov za varstvo svojih otrok.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi, kako se iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo otrok tistih staršev, ki niti sami niti delovne organizacije, pri katerih so zaposleni, niso zmožni plačati celotnih stroškov.	.
45	člen
Sredstva za socialno dejavnost zagotavlja občina preko proračuna in posebnega sklada.
Pogoje za dajanje pomoči socialno ogroženim osebam določi občinska skupščina s uosebnim predpisom.
8.	Komunalna dejavnost
46	člen
Občina z izgradnjo komunalnih naprav in organizacijo komunalnih služb zagotavlja zadovoljevanje življenskih potreb občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z elektriko, toplotno energijo in vodo. skrbi za opravljanje požarnovarnostne službe ter za gradnjo in vzdrževanje cest in potov, kanalizacije, javnih nasadov, javne razsvetljave, lokalnega prometa, tržnic, pokopališč in vzdrževanje čistoče.
47. člen
Skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav in opravljanje kommlalnih storitev poveri občina komunalnim in drugim organizacijam
Komunalne organizacije poslujejo po sploš nih predpisih, ki veljajo za take organizacije in po predpisih, ki jdi Izda občinska skup fi čina.
..4&.Pcn
Cene za storitve in tarife komunalnih ors ganizacij doioča ali potrjuje občinska skupščina.
Skupščma predpisuje tudi višino prispevkov občanov, delovnih in drugih organizacij za uporabo komunalnih naprav in za usluge kolektivne potrošnje.	' - ' - *
49 člen
Za izvajanje programa investicij na področju komunalnih dejavnosti omogoča občina komunalnim organizacijam najemanje kreditov iz posebnega sklada.
Za izgradnjo komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva delovnih organizacij. krajevnih skupnosti, občine, hišnih svetov jn občanov.
59. člen
7,a financiranje izgradnje komunainih naprav po ureditvenem načrtu kraja, naselja ali dela mesta, prispevajo sredstva investitorji stanovanjskih in poslovnih zgradb v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine.
9.	Požarna varnost
51 čten
Občina skrbi za zagotovitev službe požarnega varstva in za njeno financiranje.
<v
Preventivne m druge naioge upravnega značaja s področja požarnega varstva in reševalne službe opravlja občinska gasilska zveza po svojih prostovoljnih in industrijskih gasilskih enotah.
Upravne akte s katerimi se odrejajo ukrepi, nalagajo dolžnosti ali odloča O drugih zadevah s področja požarnega varstva izdaja pristojni občinski upravni organ.
19. Gradnja stanovanj In stanovanjska
razmerja
52.	člen
Da bi se občanom načrtno zagotavljala stanovanja, sprejema občinska skupščina letne perspektivne programe stanovanjske izgradnje.
Programi gradnje stanovanj upoštevajo načelo racionalnosti, način uporabe in potrebe po graditvi komunalnih naprav.
53.	člen
Za gradnjo stanovanj nameni občinska skupščina v ta namen razpoložljiva lastna sredstva, sredstva stanovanjskega sklada ter sredstva delovnih organizacij in občanov.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi kredi Ufo politiko za stanovanjsko izgradnjo.
54.	člen
Občina skupno z delovnimi organizacijami zagotavlja stanovanja v prvi vrsti vojaškim in delovnim invalidom, borcem NOB in občanom, ki uživajo stalno socialno podporo.
55.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, ki so družbena lastnina, za urejanje stanovanjskih razmerij in za dosledno uveljavljanje stanovanjskih pravic občanov.
56.	člen
Politiko stanovanjske izgradnje, urejanje gradbenih zemljišč in vzdrževanje stanovanjskih hiš izvaja občina preko občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
' . . '<
ii.	Zaposlovanje , < i
57 člen
Občina skrbi za Ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zlasti z razvijanjem produkcijskih sil in materialne osnove za druge družbene dejavnosti.
V skrbi za zagotovitev pravice občana do dela sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti sosednimi občinami	.
56. Člen
Službo zaposlovanja delavcev v občini izvaja hepnsredno zavod za za polo vanje delavcev. Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih.
Zavod za zaposlovanje delavcev spremlja zaposlovanje v občini, posreduje pri zaposlovanju, opravlja poklicno usmerjanje in skrbi za strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih ter opravlja še druge naloge, ki mu jih nalagajo splošni predpisi.
59. člen
Občina opravlja na podlagi zakona druž beno nadzorstvo nad poslovanjem komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in zavodov oziroma podružnic za socialno zavarovanje.	,
12.	Pravna pomoč
69.	člen
Za dajanje pravne pomoči občanom pri uveljavljanju njihovih pravic pred državnimi organi in zavodi ki opravljajo javno službo, ter pred drugimi organi in organizacijami, organizira občina službo pravne pomoči.
6t. čten
Služba pravne pomoči se lahko organizira kot posebna služba pri občinski upravi ali kot samostojen zavod in se opravlja praviloma na sedežu *bčine, lahko pa tudi pri kra-jevnih uradih.
62.	člen
Pravna pomoč se daje praviloma proti plačilu
Oblika in obseg pravne pomočt. način opravljanja te službe, tarife, pogoje za oprostitev plačila in drugo v zvezi z organizacijo in delovanjem te službe določi občinska skupščina z odlokom.
13.	Občinsko sodišč*
63.	člen
Občinsko sodišče opravlja naloge pravosodja v mejah pristojnosti, ki jih imajo oir činska sodišča po zakonu.
Sredstva za redno poslovanje sodišča zagotovi občiska skupščina.
Občinsko sodišče poroča najmanj enkrat letno občinski skupščini o uporabi zakonov in o problemih dela sodišča.	,
IH. OBČINSKI NAČRTI ÌN PROGRAMI
64.	člen
Občina usmerja in vsklajuje gospodarski razvoj, razvoj družbenih služb in razvoj družbenega standarda na svojem območju z letnimi in s perspektivnimi družbenimi načrti in z načrti posameznih panog gospodarstva ter družbenih služb, kakor tudi z urbanističnimi načrti.
65.	člen	-	.
Družbeni načrti občine temeljijo na samostojnih načrtih delovnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij v občini, morajo pa biti vsklajeni z načrti širših drui-, benih skupnosti.
66 člen "
Urbanistični načrti določajo ureditev mesta in posameznih naselij, perspektivno kmetijsko rajonizacijo, temeljno prometno mrežo, zazidalne okoliše, rekreacijske 'prostore, ureditev voda. mrežo šolskih, zdravstvenih in kulturno-prdsvetnih Ustanov.
Temelji urbanizacije so dolgoročni progni mi ekonomskega in družbenega razvoja občine.
67.	člen .
Prediog družbenega načrta in program^ razvoja občine sestavijo organi občinske skupščine po prejšnji analizi razvoja v preteklih obdobjih in po načelih ter smernicah, ki jih je sprejela občinska skupščina.
Predlog načrta obravnavajo sveti občinske skupščine zbori voiiveev, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti.
Po razpravah in danih predlogih predložijo sveli občinske skupščine končni predlog družbenega načrta in programa v sprejem občinski skupščini. Vsak predlog, podan v času razprave, ki ni upoštevan v končnem predlogu, obravnava občinska skupščina ib o njeni dokončno odloči.
- '	.	-	-	'	r	„
68.	člen .
Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje družbenega načrta občine, obravnava njegovo izpolnjevanje četrtletno in sprejema ukrepe.
Delovne in druge organizacije so dolžne dajati občinski skupščini in njenim organom redna poročila o izpolnjevanju družbenega načrta
Občinska skupščina po obravnavi poročii objavi podatke o izpolnitvi družbenega načrta in sklepe, ki jih je v zvezi s tem sprejela-
'URADNI GLASNIK
Str. 87
gt. 9 — Koper. 22. maja 1964
IV. OBČINSKA SREDSTVA
69.	čten
Občina uresničuje svoje naioge tudi s srečki ji pripadajo iz družbenega dohodka in sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov.
Občina uresničuje svoje naioge tudi s serd stvt, ki jih prostovoijno združujejo deiovne organizacije in občani.
70.	čien
Dohodki občine sodoiočeni z zakoni aii pa jih predpisuje samostojno občinska skupščina v okviru zakonitih predpisov.
Deiovne organizacije, krajevne skupnosti in državijani iahko združujejo svoja sredstva za krepitev in razširitev materiaine osnove in za kritje skupnih potreb občanov, oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena.
71.	čien *
Občinska skupščina iahko v skiadu z zakonitimi predpisi predpisuje doiočene dajatve deiovnim organizacijam in posameznikom. Pri tem upošteva dejanske skupne potrebe v občini, materiaine možnosti občanov, nivo spiošne potrošnje in gibanje osebnega in družbenega standarda.
72.	čien
Za izgradnjo objektov za zadovoljitev skup nih potreb se iahko uvede krajevni samoprispevek.
Občinska skupščina iahko uvede krajevni samoprispevek za dei območja aii za ceiotno območje občine Za uvedbo krajevnega samoprispevka v deiu aii v ceii občini pa se mora izreči najmanj 50 voiivcev območja, za ka terega je krajevni samoprispevek predpisan, in sicer na referendumu.
Krajevni samoprispevek se sme uporab ijati samo za namene, za katere je bii uveden.
I. Sredstva proračuna
_ 73. čien
Načeia in smernice za izdeiavo proračuna daje občinska skupščina.
74.	čiep
Oddeiek za finance zbere predioge prora čunskih potreb temeijnih upravnih organov, samostojnih organov in siužb, družbenchpoii tičnih organizacij, krajevnih skupnosti in dru gih koristnikov proračuna.
Predioge obravnava svet za finance in da pristojnemu upravnemu organu, smernice za izdeiavo osnutka proračuna.
Osnutek proračuna obravnava svet za fi nance, potem ko so o njem razpravijaii tudi drugi sveti občinske skupščine in izdeta prvi predtog proračuna. Na razpravo za izdeiayo prvega predioga proračuna iahko povabi predstavnike samoupravnih organov in ko ristnike proračuna.
75.	čien
Prvi prediog proračuna se pošije v razpra vo občinskemu odboru SZDL, občinskemu sindikainemu svetu, zboru voiivcev in krajev nim skupnostim.
O prediogih, danih na razpravah in o prvem prediogu proračuna, ponovno razprav ijajo vsi sveti občinske skupščine, svet za finance pa sestavi dokončni prediog proračuna, ki ga predioži v obravnavo občinski skupščini skupno s prediogi in mnenji, ki jih ni upošteva!.
Občinska skupščina potem, ko je obravnavata prediog proračuna ter predioge in mnenja, sprejme proračun, ki je sestavijen iz odioka in posebnega deia; ta vsebuje pregied vseh dohodkov in izdatkov proračuna in pro računskih skiadov.
76.	Čien
Izvrševanje proračuna spremija svet za finance ob sodelovanju z drugimi pristojnimi
sveti in o tem obvešča občinsko skupščino.
Zakijučni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
2. Skiadi
77.	čien
Občina ima skiade za financiranje tistih dejavnosti, za katere so potrebna trajna sred stva. Z njimi usmerja razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so skupnega pomena za družbeni napredek občine.
78.	čien
Občina ima nasiednje skiade:
1.	investicijski skiad;
2.	stanovanjski skiad;
3.	skiad za šoistvo;
4.	skiad skupnih rezerv gospodarskih organizacij;
5.	skiad za negospodarske investicije;
6.	gozdni skiad;
7.	skiad za štipendije;
8.	skiad za varstvo otroka;
9.	cestni skiad.
Občinska skupščina iahko s posebnim odtokom ustanovi še druge skiade ati ukine ob stoječe.
79.	čien
Skiadi so praviioma pravne osebe in se upravijajo po načetih družbenega upravijanja, koiikor s posebnimi predpisi ni drugače doiočeno
Organi družbenega upravijanja skiadov morajo dajati občinski skupščini na njeno zahtevo občasna poročita, ietna pa ob predio^ žitvi ietnih zaktjučnih računov.
80.	čien
Skladom pripadajo sredstva po ustanovitvenih odiokih, družbenemu pianu in drugih predpisih. Sredstva skiadov se razdeijujejo po programih in smernicah, ki jih doioči ob činska skupščina
81.	čien
Skiadi dajejo kredite po natečaju. Za ostata sredstva pa skiepajo pogodbe.
Skiadi. ki dajejo sredstva kot kredite, se vodijb pri komunaini banki Postojna; za te skiade opravija komunalna banka Postojna tudi strokovno tehnične posie.
Za skiade, ki niso kreditnega značaja, opravijo strokovno tehnična deia pristojni upravni organ občinske skupščine.
82.	Čien
Če občinska skupščina ugotovi nesmotrno in nenamensko porabo sredstev sklada, sme razveljaviti aii odpraviti skiepe organov družbenega samoupravijanja skiadov.
V OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
I. Občinska skupščina ORGANiZACiJA !N DELO
83 čien ...
Občinska skupščina je najvišji organ obia sti in družbenega samoupravijanja v okviru pravic in doižnosti občine.
Občinsko skupšično sestavljajo občinski zbor in zbor deiovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor deiovnih skupnosti štejeta po 25 odbornikov.
84. čien „ '
Občinska skupščina doioča poiitiko in od-toča o drugih temeijnih vprašanjih, ki imajo pomen za poiitični, gospodarski, kuiturni in družbeni razvoj občine, sprejema predpise, družbeni pian in proračun ter druge spiošne akte, doioča temeijno organizacijo in poobia-stiia svojih organov, voii javne funkcionarje, obravnava stanje in spiošne probieme pravosodja, izvršuje proračunsko kontroio, kon-troio nad deiom poiitično izvršiinih in upravnih organov ter družbeno nadzorstvo v občini.
85.	čien
Občinska skupščina opravija zadeve iz svojega deiovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter po organih občinske uprave.
Občinska skupščina deia po deiovnem programu, ki ga sestavi v začetku teta na iastno pobudo in na prediog svojih organov in deiovnih organizacij.
86.	čien
Samo na sejah občinska skupščina:
—	sprejema in spreminja občinski statut;
—	sprejema družbeni načrt, program razvoja občine in urbanistični načrt;
—	sprejema proračun in zakijučni račun;
—	sprejema spiošne predpise;
—	odioča o ustanovitvi in prenehanju deiovnih organizacij in Skiadov;
—	opravija družbeno nadzorstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo deia deiovnih m drugih organizacij, uporabi jan jem družbenih sredstev in razdeijevanjem dohodka;
—	proučuje poročita, anaiize in eiaborate z raznih področij dejavnosti v občini ter na podiagi teh sprejema skiepe, priporočita in ustrezne ukrepe;
—	najema občinska posojiia;
—	sprejema resoiucije in daje priporočila organom družbenega upravijanja;
—	skiepa a prevzemu poroštev za posojiia deiovnih in drugih organizacij;
—	obravnava skiepe zborov voiivcev in sprejčma ukrepe giede njihove izvršitve;
—	voii in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, čiane svetov) in komisij skupščine in deiegate v širše druž-beno^poiitične skupnosti, sodnike občinskega sodišča, občinskega sodnika za prekrške, imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in starešine temeijnih upravnih organov ter opravija druge voiitve in imenovanja oziroma razrešitve;
—	skiepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ter o povračiiu stroškov odbornikom ter čianom svetov in komisij;
—	skiepa o razpisu občinskega referenduma;
—	sprejema jwsiovnik za deio skupščine;
—	opravija druge naioge, ki so predpisane z ustavo, zakonom in tem statutom.
87.	čien
Občinska skupščina mora najmanj enkrat ietno obravnavati poročita:
—	o deiu svetov in komisij,
—	o deiu krajevnih skupnosti in zborov voiivcev.
—	o deiu upravnih organov
Skupščina obravnava tudi poročita o deiu
drugih organov in organizacij, če je to z zakonom doiočeno aii če sama tako doioči
Poročita o deiu svojih organov predioži občinska skupščina v obravnavo zborom voiivcev.
88.	čien	* '
Zbora občinske skupščine deiata in odiočata
praviioma skupno. Vsak zbor občinske skup ščide iahko skiene, da bo iočeno obravnava) in odiočat o posameznih vprašanjih iz detov nega področja občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine obravnava in odioča iočeno tudi o vprašanjih, giede ka terih tako doioča ta statut in v primerih, če to zahteva najmanj ena tretjina odbornikov posameznega zbora. <
Vsak zbor občinske skupščine samostojno voii in razrešuje predsednika zbora, voii in razrešuje čiane mandatno-imunitetne komisije in drugih komisij zbora, razpisuje nadomestne voiitve, odioča o prediogu za uvedbo postopka za odpokiic odbornikov zbora in opravija druge zadeve, ki so mu dane v iz kijučno pristojnost.
89.	čien
Občinska skupščina iahko kot spiošni zbor občine skupno s predstavniki družbenopoii-
Str. M
.URADNI GLASNIK.
5t. 9 — Koper. 22. maja t%4
tičnih organizacij in društev obravnava vprašanja, ki so spiošnega pomena za občino.
Na način, določen v prejšnjem odstavku, občinska skupščina obravnava ziasti predioge sprememb statuta, predioge družbenih načrtov, programov razvoja občine, urbanističnih načrtov, občinskega proračuna in programe skiadov.
O skiicanju in prediogu dnevnega reda za tako sejo odločita sporazumno predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega odbora SZDL.
90.	čien
Seje občinske skupščine so javne, iz utemeljenih razlogov pa skupščina iahko skiene, da se javnost izključi.
Občinska skupščina iahko povabi na svoje seje zaradi sodeiovanja v razpravi posamezne občane in zastopnike deiovnih organizaeij, krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij,- če sodi, da bi njihovo sodelovanje mogio koristiti pri razpravljanju in odločanju v posameznih zadevah.
Občinska skupščina mora poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanja z njihovega področja
91.	čien
Skupnim sejam zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik aii odbornik, ki ga skupščina za to doioči.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora.
92 čien
Občinska skupščina skiepa na skupni seji obeh zborov veijavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veijavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Statut občine, družbeni načrt, proračun in urbanistični načrt sc sprejemajo z večino glasov vseh odbornikov obeh zborov.
91. čten
Giasovanje na seji je praviioma javno.
Občinska skupščina iahko odioči, da sc o posameznih vprašanjih glasuje tajno.
94. čien
Občinska skupščina pri izvrševanju svojih naiog sprejema spiošne jiredpise, odločbe in skiepe.
Splošni predpisi so odioki, odredbe in na-vodiia, statut občine, družbeni načrt in proračun.
Občinska skupščiua iahko za določanje na-čeinih stališč ali za usmerjanje deiovanja in reševanja posameznih vprašanj v delovnih in drugih organizacijah sprejema resoiucije in priporočita.
95 čien
Kadar odločata oba zbora na ločenih sejah. mora biti predpis aii skicp izgiasovan v enakem besediiu.
Posiovnik skupšične doioča postopke v primeru, kadar se zbora o besediiu predpisa aii sklepa ne sporazumeta.
96. čien
Vse akte občinske skupščine podpisuje predsednik, razen če ni s predpisi drugače doiočeno
Spiošni akti občinske skupščine se objavljajo v Uradnem glasniku okraja Koper. V giasntku se objavijajo tudi drugi skiepi, če skupščina'tako odioči.
97 čien
Podrobnejši predpisi o deiu občinske skupščine in o deiu posameznih zborov na sciah se določijo s poslovnikom.
ODBORNIK!
98.	Čien
Odbornike občinskega zbora voiijo neposredno občani, odbornike zbora deiovnih skupnosti pa deiovni ijudje, ki so na območju občine zaposleni v deiovnih skupnostih.
Voiitve za mesta odbornikov občinske skupščine v volilnih enotah, v katerih odbornikom poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandata.
Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih odbornikov.
99.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in doižnost udeleževati sc sej občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu, so-deiovati pri delu občinskih komisij in svetov, v katere so izvoljeni, in opravljajo druge naioge in dolžnosti, ki jim jih zaupa občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine se iahko udeiežujejo tudi sej tistih skupščinskih ko misij, v katere niso izvoijeni kot člani, iahko sodeiujejo pri obravnavanju posameznih zadev, vendar nimajo giasovaine pravice.
!00. čien
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevo, ki se pripravlja za sejo občinske skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki je potrebno za obrazložitev zadeve
Organi občinske uprave so dolžni odbornikom omogočiti vpogled v spise, poročila, obrazložitve in drugo gradivo o zadevah, ki jih bo obravnavala občinska skupščina.
101.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost predlagati sprejetje splošnih predpisov; odločb ter sklepov v posameznih zadevah; zahtevati pojasnila v posameznih zadevah !n predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov; sprožiti obravnavo in odiočanje o katerem koii vprašanju spiošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost aii za območje iastne voiiine enote; poročati voiivcem na zborih voiivcev o deiu občinske skupščine; skrbeti, da se zbori voiivcev v njihovi voiiini enoti redno sklicujejo, aktivno sodciovati v deiu teh zborov ter skrbeti, da skiepe izvršijo pristojni organi.
102.	čien
Doižnost odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki imajo pravico do povračiia dejanskih stroškov, ki so jih imeii v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
Podrobnejše določbe o povračilu stroškov odbornikom predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
103.	člen
Odborniku občiske * skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bi! izvoijen, če izgubi voiiino pravico, če je odpokiican, če sprejme občinska skupščina njegovo odpoved mandatu, če sprejme siužbo v občinski upravi aii če je izvoijen za sodnika občinskega sodišča, če je obsojen na kazen zapora, daijšo od 6 mesecev, aii kakšno hujšo kazen aii če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja.
i(M. čien
Odborniki občinske skupščine se voiijo za štiri ieta.
Vsako drugo ieto se voii poiovica čianov vsakega zbora občinske skupščine.
Po razpisu spiošnih voiitev vseh čianov občinske skupščine doioči občinska skupščina na svojem pršem sestanku, katerim čianom traja mandatna doba dve ieti.
Način voiitev in odpokiica odbornikov sta predpisana z zakonom.
1U5. člen
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora.
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma odbornik istega zbora občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine, ki je bii i& voijen za odbornika okrajne skupščine, ob. drži mandat odbornika občinske skupščine V nasiednji mandatni dobi je iahko ponovno izvoljen za odbornika občinske skupščine vendar v tej mandatni dobi ne more biti po! novno izvoijen v okrajno skupščino.
Uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča ne more biti hkrati odbornik občinske skupščine.
106.	čien
Odbornik občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu yzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za giasovanje ali mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostosti ali začeti kazenski pregon; če zbor ni zbran, da privolitev mandat-no-imunitetna komisija; zbor, ki mu odbornik ' pripada, mora pozneje voiitev potrditi. Privolitev nj potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen aii če je bi! odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora ali hujša kazen.
107.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
2. Organi občinske skupščine
108.	člen
Organi občinske skupščine so predsednik, komisije, sveti in upravni organi.
PREDSEDNIK
109.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov.
Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov.
Način volitev predsednika, podpredsednikov in drugih organov skupščine se predpiše s poslovnikom.
110.	člen
Predsednik občinske skupščine neha biti predsednik:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine;
—	če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov, na pt^diog najmanj 10 odbornikov;
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
1U. člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino
kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
V nujnih primerih lahko imenuje predsednik člane upravnih komisij, vendar mora takšna imenovanja predioziti skupščini v potrditev na prv: prihodni seji.
112. člen
Predsednik skrbi za pripravo sej občinske skupščine in njenih zborov, sklicuje in vodt seje, skrbi za delo občinske skupščine in njo nih organov in za izvršitev sklepov občinske skupščine	*
Predsednik vskiajuje delp svetov in kptnt-sij in skrbi, da sveti in komisije opravtjajo svoje funkcije do občinske skupščine, orga-
S*. 9 — Koper, 22. maja 1964
-URADNI GLASNIK.
Sir. 89
nov druzocnvga upravijanja in organov uprave
Predsednik lahko zahteva od svetov ali komisij. naj postavijo na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Ili.	čien
Predsednik s tajnikom občinske skupščine vskiajuje deio organov občinske uprave, kadar opravtjajo kot strokovni organi opravita v zvezi s pripravljanjem, sprejemanjem in izvrševanjem sklepov občinske skupščine, njenih komisij in svetov.	^
Predsednik lahko zahteva od tajnika ali od starešin upravnih organov podatke in poročila, ki so potrebtia za delo skupščine in njenih organov oziroma za izvajanje njihovih sklepov.
Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščin:.
114.	člen
Predsednik občinske skupščine ima pravico do staine mesečne nagrade, ki mu jo doioči skupščina.
Predsednik ima pravico do ptačanega letnega dopusta 30 delovnih dni.
Staina mesečna nagrada in plačani letni dopust se doioči tudi podpredsedniku, če je stalno zaposien z dolžnostjo podpredsednika v občinski skupščini.
KOMISIJE OBčiNSKE SKUPŠČINE
115.	čien
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje deia in naioge začasne komisije doioči občinska skupščina z ustanovitvenim aktom.
116.	čien
Občinska skupščina ima tele stalne komisije z naslednjim številom članom:
—	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 7 Članov,
—	komisijo za družbeni nadzor, ki ima 7 članov,
—	komisijo za narodno obrambo, ki ima 7 članov,
—	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 5 članov.
Vsak zbor občinske skupščine ima svojo mandatilo imunitetno komisijo, ki šteje tri ciane.
V komisijo za voiitve in imenovanja, za družbeni nadzor in za prošnje in pritožbe izvoli občinska skupščina 5 oziroma 3 čiane, občinski odbor SZDL in občinski sindikainj svei pa deiegirata vsak po enega člana.
Člane komisije za narodno obrambo imenuje občinska skupščina izmed svojih članov in drugih oseb s pritrditvijo predsednika okrajne skupščine,
117.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje vsa vprašanja v zvezi z voiitvami in raz rešitvami iz pristojnosti občinske skupščine ter spiošna vprašanja kadrovske poiitike.
Komisija za družbeni nadzor nadzira način uporabe družbenih sredstev po deiovnih in drugih organizacijah in predlaga občinski skupščini ukrepe za pravi ino uporabo teh sredstev, proučuje deiovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo deia deiovnih irt drugih organizacij ter občanov, ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline in prediaga pristojnim organom, da sprejmejo primerne ukrepe ter prediaga občinski skupščini aii posameznemu zboru skupščine sprejetje priporočil.^
Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih predpisov in predpisov izdanih na podiagi zakona s področja narodne obrambe, ziasti pa skrbi za izvajanje
narodii in priporoči) pristojnih organov za narodno obrambo, za obrambno pripravo civilnega sektorja in za izvrševanje vseh opra-vii v zvezi z vojaško mobilizacijo in popolnjc-vanjem vojaških enot, koordinira deio organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih siužb in drugih organov ter zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine.
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov in organizacij, ki jih pošiijajo občinski skupščini, preverja njihovo utemeijenost in daje predioge občinski skupščini, kako naj se posamezna zadeva reši, prediaga ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnost) v deiu organov občinske skupščine in v deiovnih in drugih organizacijah.
Mandatno imunitetna komisija vsakega zbora občinske skupščine obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, S prenehanjem mandatov odbornikov, z razpisom voiitev na izpraznjena mesta in v zvezi z verifikacijo mandatov novoizvoijenih odbornikov in o tem poroča zboru.
' SVETI OBČINSKE SKUrsCINE
118.	čien
Sveti so politično izvršiini organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravna vajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, sprejemajo predpise, za katere so po obiaščeni. obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in opravljajo druge poiitično-izvršilne zadeve.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
119.	člen
Občinska 'skupščina ima naslednje svete:
—	svet za občo upravo in notranje zadeve,
—	svet za družbeni plan in finance,
—	svet za blagovni promet in turizem,
—	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
—	svet za industrijo in obrt, svet za delo,
—	svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve^
—	svet za šolstvo, prosveto in kuituro,
—	svet za socialno varstvo,
—	svet za zdravstvo,
—	svet za teiesno vzgojo,
12t). člen
Vsak svet ima predsednika in 8 do 12 čianov.
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo detovne in druge organizaci je ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov in izmed drugih oseb.
Sestava svetov se določi s posebnim predpisom..
Mandat članov svetov traja dve ietì.
121.	člen
Svet za občo upravo in notranje zadeve opravija zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov skupščine, zadeve s področja javnega reda in miru, varnosti prometa, ljudi in premoženja ter ostale zadeve, ki ne spadajo v področje drugih svetov.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in sprejema predlog načrta razvoja občine in letnega družbenega plana, proračuna in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem načrta in družbenega plana ter proračuna in opravlja d toge zadeve s področja financ in premoženjsko pravnih zadev.
Svet za blagovni promet in Turizem obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, iova in ribolova.
Svet za industrijo in obrt obravnava zadeve s področja industrije in obrd.
Svet za delo obravnava zadeve s področja dela, delovnih razmerij in posredovanja dela.
Svet za urbanizem, stanovanjske in komu nalne zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, stanovanj in stanovanjske politike, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo o [navija zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje, ljudske prosvete in kulture.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva odraslih, varstva družine, skrbništva mladoletnih in pomoči starim in bolnim osebam.
Svet za zdravstvo skrbi za skladen razvoj zdravstvene službe, obravnava delo zdravstvenih zavodov in opravlja druge zadeve s ptr dročja zdravstvenega varstva občanov.
Svet za telesno vzgojo obravnaav zadeve s področja telesne vzgoje in športa.
122.	čien
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona ali z odlokom okrajne oziroma občinske skupščine.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku.
123.	člen
Kadar posamezna zadeva spada v delovno področje dveh alt več svetov, se sveti sestanejo na skupne seje; to velja zlasti za sestavd predlogov družbenega načrta, proračuna, programov razvoja in urbanističnega načrta.
Kadar svet obravnava delo krajevne skupnosti, delovne ali druge samoupravne organizacije, mota biti na sejo povabljen tudi zastopnik take organizacije.
124.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Seje sklicuje predsednik sveta.
Delo na sejah se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
OBCiNSKA UPRAVA
125.	člen
Občinski upravni organi izvršujejo zakone in druge predpise, izdane na podlagi zakuna, odloke in druge akte občinske skupščine, spremljajo statute na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo v upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo, pripravljajo akte iq opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino ter za njene komisije in svete.
126.	člen
Upravni organi so temeljni in posebni.
Temeljni upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo in družbene službe,
—	oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve,
—	oddelek za finance,
—	oddelek za notranje zadeve in
—	oddelek za narodno obrambo.
Posebni upravni organi so:
—	katastrski urad in
—	krajevni tiradi: Pivka, Hruševje, Dolnja Košana in Planina.
Posebna organa v občini sta občinsko javno pravobranilstvo in občinski sodnik za pre-krške.
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v temeijnih upravnih organih določi svet delovne skupnosti občinske uprave sporazumno s tajnikom občinske skupščine.
Str. 90
127.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe .opravlja zadeve s področja organizaci)C občinskih organov in zavodov, upravne zadeve s področja splošne uprave, šolstva, kulture, prosvete, telesne vzgoje, zdravstva, socialnega varstva, pisarniškega poslovanja, prošenj in pritožb ter vse druge zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne za deve opravlja zadeve s področja industrije, obrti, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, prometa, lova^in ribolova, gradbeništva, urbanizma, stanovanjskih zadev, dela, delovnih razmerij in social--nega zavarovanja, zadeve iz pristojnosti tržne, kmetijske, gozdarske, veterinarske in špekcije in inšpekcije dela, zadeve iz občinske pristojnosti na področju sistema osebnih dohodkov, strokQvnih kvalifikacij in strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, zadeve higicnsko-tchničnega varstva ter strokovno pripravlja in obdeluje občinski družbeni plan in druge zadeve s področja planiranja.
Oddelek za finance opravlja zadeve s področja proračuna in zaključnega računa, finančnega izvrševanja občinskega družbenega plana, opravlja računovodsko službo za občinski proračun in sklade, gospodari s premičnim in nepremičnim premoženjem v upravi občinske skupščine in njenih organov, opravlja upravne zadeve na področju premoženjskopravnih razmerij glede zemljišč, družbenega premoženja, odmerja in izterjuje davke in druge (davščine od občanov ter opravlja, nadzorstvo nad vplačevanjem družbenih ob težnosti delovnih in drugih organizacij.
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi z vzdrževanjem reda in mirtr v občini, z varnostjo krajevnega prometa. vodi knjige državljanjskih stanj, spre-' jema prijave in odjave bivanja, izdaja dovoljen ta za orožje in razstrelivo, opravlja druge upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so s posebnimi predpisi dane v pristojnost občine; v mejah svojih pravic lahko izdaja ukaze postaji ljudske milice v občini, v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja na rodne obrambe.
128.	člen	,,
Katastrski urad opravlja zadeve v zvezi z vzdrževanjem in evidenco katastra, izvajanjem geodetskodehničnih izmer, ugotavljanjem katastrskega dohodka, izbiranjem dokumentacije za potrebe komunatnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb, delovnih organizacij in občanov ter opravlja vse druge zadeve zemljiških stanj in sprememb
129.	člen
Krajevni uradi opravljajo naslednje zadeve;
—	vodijo matične knjige, državljanske knjige in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz njih,
—	izdajajo živinske potne liste,
—	izdajajo potrdila v mejah veljavnih predpisov,
—	sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine in vloge za druge organe, ki jih je dolžna sprejemati občinska uprava,
—	opravljajo prijavno-odjavno službo in vodijo tegister občanov,
—	dajejo pravno pomoč občanom, organizacijam in zavodom in
—	opravljajo druge zadeve, ki so po veljavni!) predpisih naložene krajevnim uradom in zadeve, ki jim jih naloži občinska skupščina.
130.	člen
Organizacijo in naloge občinskega javnega pravobranilstva in občinskega sodnika za prekrške urejajo posebni predpisi.
*URADN! GLASMfK*
131.	člen
Upravne komisije se ustanovijo za oprav-Manjc določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dva ali več upravnih organov, ali upravnih zadev, ki spadajo v podi*očje po sameznega upravnega organa, pa po svoji naravi zahtevajo kolegijsko reševanje.
132.	člen
Občinski upfavni organi opravijajo zadeve s svojega deiovnega področja samostojno v mejah poobiastil, ki jim jih daje zakon in ntj njegovi podlagi izdani predpisi ter po smernicah občinske skupščine tn njentn s tov.	^
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju probiemati ke na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek deiovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom
V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo uslužbencev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovprnost za opravljeno delo.
133.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami imuredlogi pomagati pri uresničevanju njunih naiog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe upravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v ^delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva ifr jim predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
134.	člen
Občinski upravi načeljuje tajnik občinske skupščine, ki je za svoje delo neposredno od-govoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik občinske skupščine vsklajuje delo upravnih organov in skrbi, da občinska uprava v redu posluje, skrbi za zakonitost deia upravnih organov, pomaga predsedniku pri pripravljanju sej občinske skupščine in prt vsklajevanju dela svetov in komisij ter skrbi za izvrševanje sklepov .občinske skupščine, svetov m komisij, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov
Tajnik jc dolžan enkrat letno poročati občinski skupščini o delu občinskih upravnih organov.
Pravice in dolžnosti tajnika so določene z zakonom in z drugimi predpisi.
135.	člen
Tajnik je najvišjl starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi zaposlenih v občinski upravi.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, k) prihajajo v stik z občani, stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno Izboljšujejo skladno s položajem in vlogo občana. *
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa. Mesečne prejemke tajnika določi občinska skupšična.
136 Člen
Starešine upravnih organov vsak na svo^ jem delovnem področju skrbijo in so nepo
St 9 - Koper, 22. maja 1964
sredno odgovorni za to, dd se izvršujeto , koni in drugi predpisi višjih državnih or^ nov ter predpisi, skiepi in smernice občino/ skupščine in njenih svetov; da se izdeiajn občinsko skupščino in njene svete osnutU predpisov in drugih aktov ter pripravijo an** iizc in drugo gradivo za njihovo delo (jt upravni organi in posamezni uslužbenci M konito, pravilno in pravočasno opravljajo vse .druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v organu ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so doiočene z zakonom in drugimi predpisi.
137.	člen
Za tajnika občinske skupščine je lahko imenovan usiužbenec, ki ima vsaj višjo stro-kovno izobrazbo in pet )et upravne prakse ali prakse v organizacijskem delu.
Za starešino upravnega organa je lahko imenovan uslužbenec, ki ima vsaj višjo strokovno izobrazbo in pet let upravne prakse
138.	člen
Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci. Postavljajo se na podlagi javnega razpisa.
Uslužbenci so vsak na svojem delovnem mestu osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, praviino in pravočasno opravljanje svojih nalog.
Občinskim uslužbencem je zagotovljeno samoupravljanje v mejah veljavnih predpisov, pri urejanju vprašanj, ki se nanašajo na delovna razmerja, delitev dohodka in druga notranja razmet ja.
139.	člen
Ptasice in dolžnosti samoupravljanja izvršujejo uslužbenci neposredno ali po svetu skupnosti, ki ga izvolijo izmed sebe. Svet delovne skupnosti skupno s tajnikom občinske skupščine odloča o notranji organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji deiovnih mest, o dciitvi dohodka, finančnem načrtu in zaključnem računu občinske uprave, o urejanju delovnih razmerij, pravicah in dolžnostih uslužbencev, o samoupravljanju in nagrajevanju uslužbencev po delu
Sredstva za delo upravnih organov zagotovi občinska skupščina na podlagi letnega programa dela v skladu s posebnimi predpisi.
VU KRAJEVNE SKUPNOST!
140.	člen
Kot svojo samoupravno skupnost ustanovijo občani krajevno skupnost.
V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potrebe ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselja. i
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim sssetom ter občanom pri upravljanju ter vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb občanov.
14t. člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za mesto, naseljevati več naselij.
Pri ustanavljanju krajevne skupnosti je treba upoštevati skupne interese enega ali več naselij, ki jih vežejo glede na šolo, trgovino, zdravstveno ustanovo, pošto, prometne zveze in podobno.
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo občani na zborih volivcev. Sklep zbora volivcev je veljaven, če je na zboru navzočih najmanj 10 odstotkov volivcev z območja zbora, če bil predlog sprejet z večino glasov nav-zr	-n če je nanj dala soglasje občinska
skupščina.
St. 9 — Koper, 22. maja 1964
.URADNI GLASNIK*
Str. 91
142.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme zbor volivcev, potrdi pa občinska skupščina.
Statut krajevne skupnosti določa delovno področje skupnosti, naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in delo, način ustanavlja nja servisov in delovnih organizacij ter druga vprašanja krajevne skupnosti.
143.	Člen
V	krajevne skupnosti občani neposredno ali po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti naslednje naloge:
______predlagajo občinski skupščini, da sprejme predpis alt drug splošni akt;
—	predlagajo občinski skupščini, da uvede krajevni samoprispevek;
—	dajejo pripombe in predloge na vse akte, ki jih daje v razpravo občinska skupščina, obvezno pa morajo razpravljati ter dajati pripombe in predloge k osnutku letnega družbenega načrta, programa razvoja občine ter proračuna občine;
—	sodelujejo pri delu samoupravnih organov in organov družbenega upravljanja na območju krajevne skupnosti;
—	po načelu dobrega gospodarjenja upravljajo družbeno premoženje, ki jim ga prepusti v upravljanje občinska skupščina;
—	sklicujejo zbore volivcev in objavljajo sklepe zbora volivcev, kakor tudi drugih samoupravnih skupnosti na območju krajevne skupnosti;
—	razvijajo razne oblike pomoči za razbremenitev zaposlenih žena, skrbijo za vse oblike vzgoje in varstva mladine in sodelu jejo pri reševanju socialnih problemov;
—	skrbijo za osebe in mladoletnike, ki se postavijo pod skrbništvo in ukrepajo o vzgoj no zanemarjenih in zapuščenih osebah;
—	v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami skrbijo za zdravstveno varstvo občanov;
—	skrbijo za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov na svojem območju ter nadzorujejo, da se upravljajo v skladu s predpisi^
—	skrbijo za upravljanje pokopališč, za organiziranje ukrepov zoper požar, za urejanje parkov, kopališč in drugih komunalnih objektov;
—	organizirajo prostovoljno delo občanov; zbirajo prostovoljne pnspevke;
—	skrbijo za pospeševanje turistične dejavnosti in delo turističnih društev;
—	skrbijo za gradnjo in vzdrževanje kra jevnib cest, potov in mostov, pokopališč, javnih nasadov, parkov, kopališč, javne razsvetljave in kanalizacije;
—	urejajo zunanji* izgled kraja in komunalnih objektov ter skrbijo za vzdrževanje čistoče;
—	po potrebi ustanavljajo obrate družbene prehrane in skrbijo za družbeno prehrano;
—	skrbijo za delovanje kultumerprosvetnih društev in klubov;
—	upravljajo in vzdržujejo prostore za družbeno, kulturno in politično dejavnost;
—	skrbijo za izboljšanje materialnega stanja šol;
gradijo, adaptirajo in vzdržujejo krajevne športne objekte;
—	opravljajo druge zadeve, za katere jih pooblašča občinska skupščina in njeni organi ali za katere se pokaže potreba s strani ob čanov.
144.	člen
NajvU ji predstavniški organ krajevne skupnosti jé zbor občanov ali svet krajevne skupnosti.
Izvršni organ zbora občanov oziroma sveta krajevne Skupnosti je svet oziroma izvršilni odbor krajevne skupnosti.
V	manjših krajevnih skupnostih je predstavniški organ krajevne skupnosti zbor občanov, izvršilni organ zbora pa svet krajevne Skupnosti.
- V večjih krajevnih skupnostih je predstavniški organ skupnosti svet krajevne skupnosti, izvršni organ sveta pa izvršilni odbor.
145.	člen	,
Svet oziroma izvršilni odbor krajevne skupnosti ima glede na število občanov, ki prebivajo na območju skupnosti do 15 članov.
Člane sveta oziroma izvršilnega odbora izvolijo občani na zborih volivcev.
Mandatna doba članov sveta oziroma izvršilnega odbora traja največ štiri leta. Po preteku polovice mandatne dobe se polovico članov sveta zamenja.
Svet oziroma izvršilni odbor si izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsednik predstavlja krajevno skupnost in jo zastopa kot pravno osebo.
Konkretno obliko predstavniškega in izvršnega organa skupnosti, način izvolitve in pristojnosti organov skupnosti določi krajevna skupnost s svojim statutom.
146.	člen
V krajevnih skupnostih delujejo poravnalni sveti, komisije in drugi organi, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti oziroma izvršilni od bor ali pa jih na predlog sveta oziroma iz vršilnega odbora volijo občani na zborih volivcev.
Večje krajevne skupnosti imajo lahko kot poseben organ oziroma organizacijsko enoto za pripravljanje računovodskih, tehnikih in administrativnih naiog, tajništvo skupnosti. V manjših krajevnih skupnostih pa lahko te naloge opravija honorarni uslužbenec.
147.	čien
Krajevna skupnost sestavi za vsako leto svoj delovni program. V programu se določijo naioge, višina sredstev in način, kako se bodo ta sredstva zagotovita.
Osnutek deiovnega programa da svet oziroma izvršilni odbor krajevne skupnosti v razpravo in potrditev zboru volivcev. Biti pa mora vsklajen z ustreznim družbenim načrtom občine.
148.	člen
Krajevna skupnost ima finančni načrt do hodkov in izdatkov. Predlog finančnega načrta pripravi svet oziroma izvršilni odbor, sprejme pa ga zbor volivcev.
Za redno poslovanje dobiva krajevna skupnost finančna sredstva s strani občinske skupščine v obit ki financiranja njenega delovnega programa. Višina teh sredstev se vsakoletno določa s proračunom občine.
Iz skladov občinske skupščine se lahko namensko dodelijo krajevnim skupnostim še posebna sredstva za investicijske potrebe. Ta sredstva se lahko dodelijo s pogojem, da občani sami zberejo del potrebnih sredstev.
149.	čien
Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog najame posojila.
Nadaljnji vir dohodkov krajevne skupnosti so lahko krajevni samoprispevek, dohodki iz lastne dejavnosti in drugi dohodki.
Krajevna skupnost ima za financiranje posameznih naiog tudi sklade.
Krajevna skupnost posluje po predpisih, ki urejajo proračunsko poslpvanje in ima pri banki svoj tekoči račun. Odredbodajatec je predsednik sveta oziroma izvršilnega odbora skupnosti. S statutom krajevne skupnòsti pa se lahko določi, da jc odredbodajalec tajnik krajevne skupnosti.
150.	Člen
Zaradi vsklajevanja skupnih interesov in nalog krajevnih skupnosti sklicuje predsednik občinske skupščine posvetovanja predsednikov svetov oziroma izvršilnih odborov krajevnih skupnosti.
Občinska skupšična in njeni organi nadzorujejo zakonitost dela organov krajevnih skupnosti.
VII. ZBORI VOLIVCEV
151.	člen
Na zborih volivcev občani neposredno sodelujejo prt samoupravljanju v občini.
Na zborih volivcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delu v naselju ali delu naselja, pa tudi za življenje in delo v občini in v širših druž-beno-političnih skupnostih, ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonm ali s tem statutom.
Občinska skupščina mora dati zborom volivcev v obravnavo statut občine in njegove spremembe in dopolnitve, predloge družbenih načrtov, programov razvoja posameznih področij, gospodarskih in družbenih dejavnosti, občinskega proračuna in urbanističnega načrta.
Na zborih volivcev poročajo odborniki občinske skupščine O delu občinske skupščine.
Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
Zbori volivcev lahko obravnavajo delo nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij.
Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo obravnavati sklepe in predloge zborov volivcev in jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov in predlogov, najkasneje na naslednjem zboru volivcev.
152.	čien
Območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev, doioči občinska skupščina s posebnim odlokom.
153.	člen	^
Zbori volivcev sc sklicujejo po potrebi,
najmanj pa dvakrat tetno.
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, občinski ali krajevni organ socialistične zveze delovnega ljudstva ah 10 odstotkov volivcev z območja zbora volivcev.
Obvestilo o sklicu zbora volivcev se objavi na območju zbora na krajevnih oglasnih deskah najmanj 3 dni pred zborom. O sklicanju zbora volivcev obvesti sklicatelj predsednika občinske skupščine, krajevno skupnost in krajevno organizacijo SZDL.
154.	člen
Zbor vodi delovno predsedstvo, ki si ga izvolijo volivci. Zapisnikarja zbora določi sklicatelj zbora, volivci pa izvolijo dva overitelja zapisnika.
Zbor volivcev odloča javno in z večino glasov navzočih.
Na zborih voiivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora volivcev, odločajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volilno pravico.
Kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno, je zbor sklepčen, če se ga je udeležilo 10 M volivcev z območja zbora.
VIII OBČINSKI REFERENDUM
155.	člen
Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezni kraj ati za občino kot celoto,
Referendum se lahko izvrši zato, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga jc občinska skujiikhna že sprejela, ali pa zato, da sc izjavijo o ptediogu odloka oziroma sklepa v naprej, preden ga je sprejela.
156.	člen
Referendum razpisuje občinska skupščina.
Referendum sc lahko razpiše ža uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih.
Razpis referenduma lahko predlagajo občinski skupnosti krajevne skupnosti, delovne in družbeno-politične organizacije in ena petina volivcev z območja, za katero se naj razpiše referendum.
157.	člen
Glasovanje na referendumu je neposredno jn tajno.
Str. 92
URADNI GLASNIK
št. 9 — Koper, 22. maja 1964
Vu.ivci glasujejo uta* ati -protin postavijo-^ ne:nu vprašanju.
Prediog o katerem se glasuje na referendumu je sprejet, če je zanj giasovala večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino obvezna.
Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
IX RAZMERJA MED OBČINO IN DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI
158.	čien
Razmerja med občino in delovnimi organizacijami so urejena z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi predpisi in temeljijo na na čeiih samostojnosti in vzajemnega sodelova-nja.
159.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbi jo, da deiovne in druge organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremeniie organizacijo in družbo.
V ta namen zbirajo podatke o uspešnosti dela posamezne delovne in druge organizacije, dajejo ustrezne analize, i/dajaju potrebne ukrepe in priporoči ia za dobro gospo dar j ene.
O priporočilih, ki jih daje občinska skup ščina in njeni organi detovnim in drugim organizacijam, razpravijajo organi njihovega upravijanja in delavci ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih, če se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, obvesti o tem občinsko skupščino in obrazloži svoja stališča.
Ì60. člen
Družbeno nadzorstvo občinske skupščine in njenih organov je v skrbj za smotrno uporabo družbenih sredstev, za praviino izpolnjevanje družbenih obveznosti in za pravilno opravljanje družbenih naiog.
Ukrepi za izvajanje družbenega nadzorstva morajo temeijjti na ustreznih predpisih, ki doiočajo pogoje in način ukrepanja.
Zaradi čimbolj uspešnega urejanja medsebojnih razmerij skiicujejo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih organizacij.
161.	člen
Za reševanje posameznih vprašanj v zvezi z delom in razvojem delovne organizacije se organizirajo skupna zasedanja svetov občinske skupščine in samoupravnih organov de lovne organizacije.
Skupna zasedanja se organizirajo, zlasti kadar je v razpravi samostojni plan delovne organizacije, ko se razpravija o poslovnem poročiiu deiovne organizacije, v primeru razprave o poročiiu pristojnih inšpekcijskih siužb o deiu delovne organizacije in v drugih primerih.
162.	Člen
Občina iahko ustanavija delovne organi zacije za zadovoijevanje določenih potreb občanov in družbene skupnosti.
Ob ustanovitvi določi občina delovni organizaciji dejavnost oziroma deiovno področje in poskrbi za sredstva, ki jih potrebuje delovna Organizacija za opravtjanjc svoje dejavnosti.
Direktorja, ki bo vodi) detovno organizacijo do konstituiranja, imenuje občinska skupščina.
V primeru pripojitve, spojitve ali razdelitve delovnih organizacij potrjuje ustrezne akte samoupravnih organov občinska skupščina, ki
predhodno prouči tudi mnenje gospodarske zbornice o ekonomski upravičenosti takega dejanja.
O statutu deiovne organizacije razpravlja občinska skupščina. Predioge za spremembo statutnih določit pa daje delovni organizaciji skupščina s priporočiti.
163.	člen
Posebno pozornost mora občinska skupščina oziroma njeni organi posvetiti proučeva nju odnosov med posiovnimi enotami in pod jetji ter poiožaju poslovnih enot, ko potrjuje njihove medsebojne pogodbe. Pri tem mora občinska skupščina in njeni organi izhajati iz nasiednjih načel: organizacija dela in upravljanje v deiovni organizaciji morata delovnim ijudem omogočiti, da na vsaki stopnji v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih, ki zadevajo njihov ekonomski položaj.
164.	člen
Občinska skupščina in njeni organi smejo poteg rednih poroči! o izpolnjevanju progra ma zahtevati od delovnih in drugih organizacij tudi posebna poročiia in podatke, ki omogočajo vpOgted v njeno delo in splošno go spodafsko stanje.
Deiovne organizacije imajo pravico pred iagati občinski skupščini aii njenim organom ukrepe, ki so potrebni za uspešen razvoj posameznih dejavnosti. O takih predlogih je občinska skupščina aii njen organ doižan raz -pravijati in ustrezno ukrepati, predlagateija pa obvestiti o podvzetih ukrepih.
X. JAVNOST DELA ORGANOV OBČINSKE SAMOUPRAVE
165.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno.
Način zagotovitve javnosti sc doioči z zakonom in s tem Statutom. X zakonom se določi, kateri podatki se morajo darovati kot tajnost oziroma kateri podatki se ne smejo objavljati.
166.	člen
Da bi občani ter člani delovnih in drugih organizacij lahko spremljali delo občinske skupščine in njenih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena in da bi lahko aktivno sodelovali pri obravnavanju in reševanju javnih zadev, imajo pravico biti obveščeni o delu, to je o načrtih in o izvaja nju načrtov ter o vseh skiepih in ukrepih teh organov, ki zadevajo cetotno občinsko oziroma krajevno skupnost aii deiovni kolektiv.
Iz te pravice občanov oziroma deiovnih ko-iektivov izhaja dolžnost navedenih organov, da o svojih načrtih in udiočitvah obveščajo občane oziroma detovne koiektive in da v primerih, ki so določeni z ustavo, zakonom, tem statutom in drugimi predpisi ohčinske skup ščine, predpisi deiovnih ul drugih otganizacj, dobijo predhodno mnenje ah naknadno po trditev občanov oziroma koiektivov.
167.	čien
Poleg oblik javnega obveščanja in sodelovanja, ki so navedene v posameznih poglavjih tega statuta, kakor so javnost sej občinske skupščine in njenih organov, objavfjanja do ločenih predpisov in drugih aktov v okrajnem uradnem giasniku, poročanja na zborih volivcev, se pristojni organi pri izvajanju nače-čela javnosti poslužujejo še dingih oblik, kakor so: objave v časopisih in revijah, radijske oddaje, javne tribune, oglasne deske in razna posvetovanja, predavanja, sestanki in ankete.
XL VARSTVO ZAKONITOST
168.	člen
* /
Splošni akti. ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni organi v mejah svojih pri-stojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in repubiiškimi zakoni ter na zakonu temetječimi predpisi in tem statutom.
169.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi aii razveljavi protiustaven aii nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa.
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega spiošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga organizacija, če sodi, da je splošen akt protiustaven ati nezakonit.
170.	člen
Predsednik občinske skupščine iahko zadrži izvršitev vsakega spiošnega akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, in predlaga skupščini, da o niem dokončno odioči.
Predsednik občinske skupščine iahko za drži izvršitev spiošnega akta ali sklepa skupščine in njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakoni. Tako zadržani akt aii sklep predloži občinski skupščini na prvi prthodnji seji' v odločitev.
171	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skiadu z zakoni, oziroma da je neveljaven.
Tajnik občinske skupščine iahko zadrži izvršitev zakonitega akta, ki ga je izdai svet delovne skupnosti. O zadržanem aktu obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, zadržani akt pa predioži arbitražnemu svetu, če arbitražni svet ne odioči sam o zadevnem aktu, ga predioži v razpravo in odibčitev občinski skupščini.
172	člen
Zaradi varstva zakonitosti iahko občani opozarjajo občinsko skupščino iri njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali ka-terikoii organi a!i organizacije na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
XII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
173.	člen
Pravni akti, ki jih morajo po določbah tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po uveijavitvi tega statuta.
V roku 6 mesecev po uveijavitvi tega statuta morajo biti dosedanji predpisi, ki jih je sprejet občinski ljudski odbor oziroma občinska skupščina, vsktajeni z določbami tega statuta.
174.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem giasniku okraja Koper.
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veijati statut občine Postojna, Ri ga je sprejet občinski ljudski odbor Postojna dne 27. novembra 1957.
St. 020 3/64.
Postojna, 31. marca 1964.
Predsednik Adoif Gerželj, 1. r
Izdaja žarod -Primorske novice. Koper - teteton: K oner 2t-170, Nova Canea 2) 7) — t) rektor 'n t-tavm urednik Stavko tež OdRovorm urednik trance Certe)). Jekočr račun pn podružnici Narodne banke koper št MM-H-čOKR — Rokopise za objavo pošiljajte na naslov: Skupščinska pisarna OLO koper, koper — -Uradm atasnrk okraja Koper izhaja kot prdoga -Tumorskih novic. Letna naročnina MO din, poltetna 400 din plačljiva vnaprej