V alter B o h i n e c — R om an S a v n i k (L jub ljana) KAKO JE NASTALO G EOG RA FSKO DRUŠTVO SLOVENIJE (R eferata na proslavi 50-letnice G eografskega društva Slovenije v L jubljan i 21. ap rila 1972) I. Slovenski geografi praznujem o pomemben jubilej: 50-letnico obstoja Geografskega d ruštva Slovenije. V te j slovesni u ri se žal le še redki živeči p rv i člani d ruštva spom injamo tistih mesecev in let po p rv i sve­ tovni vojni, ko je nastala Jugoslavija in se je tud i Slovenija, dasi hudo okrnjena, rešila iz večstoletnih tu jih spon. E na njenih prvih ku ltu rn ih nalog je bila, da si p ribori že toliko desetletij p re j zaželeno in ponovno zahtevano univerzo, ki nam je stara A vstrija n ikakor ni hotela dati. In res smo jo dobili 23. ju lija leta 1919. Slovenci smo v geografskih raziskovanjih in štud iju že tak ra t imeli lepo tradicijo , naj se le spomnimo nekaterih mož, ki jim dolguje naša znanost nem inljivo zahvalo in je danes s p o rtre ti vsaj nekaterih izmed si j ili ozaljšana naša slavnostna dvorana: Tgnacija K nobleharja na p r i­ mer, ki je v letih 1849 do 1850 po 67-dnevni vožnji na N ilu dosegel kraje, ki jili p red njim še ni videl noben Evropejec, in je bil p rv i slovanski raziskovalec A frike: Blaža Kocena, ki se je proslavil kot kartograf; P etra Kozlerja, ki je ob nasprotovanju avstrijsk ih vojaških in državnih oblasti objavil p rv i slovenski zem ljevid vsega slovenskega ozemlja; p a štirih znam enitih šolnikov in p isateljev geografov: Janeza Jesenka, k i je v vrsti kn jig ustvarja l prvo slovensko geografsko term inologijo; Simona R u tarja , m ojstrskega opisovalca naših prim orskih dežel in Beneške Slo­ venije, obenem zgodovinarja in arheologa; F ran a Orožna, ki im a po­ sebne zasluge kot šolski geograf in kartograf, saj se m u imamo zahvaliti za p rv i globus v slovenskem jeziku; F erd inanda Seidla, vsestranskega prirodoslovca, ki je že kot sodoben znanstvenik obravnaval klimatolo- gijo K rasa in v obsežnem delu klimatologije K ranjske, preučeval seizmo­ loške pojave v Sloveniji, a opisal tud i Kam niške A lpe in rastlinstvo naših Alp. O b oblikovanju stolice za geografijo na univerzi p a smo k ljub taki trad ic iji vendarle bili v zadregi. M edtem ko so np r. slavisti, zgodovi­ narji, m atem atik i in drugi lahko poklicali na svoje in štitu te odlične znanstvenike Slovence, ki so že dotlej delovali na univerzah, v univerzi­ tetn ih kn jižn icah in drugih znanstvenih ustanovah, smo geografi imeli na voljo sicer pomembne, vendar za univerzitetno delo še ne tako p r i­ p rav ljene srednješolske profesorje. Tako so se študenti-geografi, k i so se že jeseni le ta 1919 vpisali v 1. semester, m orali zadovoljiti s p red a­ van ji iz sorodnih ali sploh drugih strok — poslušali so p red av an ja mi- nerologa in p e trog rafa prof. dr. K arla H in terlechnerja , p redavan ja iz slavistike in zgodovine. Šele v ap rilu 1920, ko je že stekel drugi semester na ljub ljansk i univerzi, je vstopil v profesorski zbor dotedanji profesor fizične geografije na zagrebški univerzi dr. A rtu r Cavazzi. Ustanovil je Geografski in š titu t in ga nato vodil do leta 1927. P ričel je s p redavan ji iz obče klim atologi je že v tem drugem , poletnem semestru. Zdaj se je p rijav ilo za štud ij geografije že več študentov, m ed njim i tud i nekaj starejših , ki so z visokošolskimi štud ijam i pričeli že drugod. Pravo delo p a je steklo šele jeseni 1920, in š titu t je polagom a ustv arja l lastno biblio­ teko, sem inarske vaje so se vse bolj razvijale in poglabljale. ta k ra tn i študentje geografije smo imeli k a r posebno vlogo. Imeli smo za seboj hude vojne čase, bili smo zrelejši kot b i bilo p ričakovati za naša leta, z m ladostnim navdušenjem smo pozdravljali novo, od Alp do D ojrana segajočo domovino — razna razočaran ja so, žal, p riš la po­ zneje. Z zanosom in veliko prizadevnostjo smo se lotili dela in študija , G eografski in š titu t na univerzi nam je bil drugi dom. Odlično smo se razum eli m ed seboj, dasi smo se znašli z vseh stran i domovine. N aj se tu spomnim zlasti dveh dinam ičnih osebnosti, k i jih , žal, n i več med živimi, F ran a B aša iz Kam ene p r i Braslovčah in Iv a R ubiča iz Sum ar- tina na otoku Braču, torej D alm atinca, ki p a se je k a j h itro in z vsem srcem vživel v slovenske razm ere. Q ba sta p riš la s predhodnih študijev na D unaju, f u so bili še drugi tovariši, k i so se pozneje udejstvovali in se še udejstvujejo v naši k u ltu ri in prosveti, tako profesorji — navajam jih k a r v alfabetskem redu — Rado B ednarik, C iril Bernot, Pavle Blaz­ nik, V iktor G run tar, F rance P lan ina, Ivan Rakovec, O skar Reja, Roman Savnik, F ran Vatovec in drugi. Večina m ed njim i si je izb ra la za štud ij geografijo in zgodovino, posam ezniki, kakor npr. F rance P lan ina in žal že pokojni C iril Bernot, p a geografijo in prirodopisje, k a r je pozneje nedvomno koristilo zlasti pouku geografije v šoli. Nočem b iti neskro­ men, vendar bi povedal, da sem, kakor F ran jo Baš in Ivo Rubič, prišel na ljubljansko univerzo kot študent jeseni 1920, ko sem imel za seboj že nekaj semestrov štud ija na D unaju , v Zagrebu in v Ita liji. Ko sem zvedel za prihod prof. G avazzija v L jubljano, sem mu pisal iz N eaplja, da sem p rip rav ljen sodelovati v Geografskem inštitu tu , n ak a r me je rad ponovno sprejel med svoje učence, saj sem bil že p re j poslušal n je­ gova p red av an ja v Zagrebu. V jan u a rju 1921 sem bil nato im enovan za pomožnega asistenta v G eografskem inštitu tu . Med om enjenim i tovariši je k a j km alu vzklila misel, da potrebujem o Geografsko društvo. Razgovorov in posvetovanj, kako ga naj oživimo, je bilo nič koliko. Našo zamisel je podprl tudi prof. G avazzi in 4. m arca 1922 smo imeli na univerzi v L jubljan i skupščino, ki je ustanovila Geo­ grafsko društvo. Udeležili se je niso le študenti, temveč tud i nekateri srednješolski profesorji geografije, med njim i eden izmed poznejših dol­ goletnih odbornikov društva, profesor Silvo K ranjec. Izp rv a je G eograf­ sko društvo bilo društvo študentov geografije, njegov p rv i predsednik je bil Ivo Rubič, km alu p a se je spremenilo v širše društvo, ki so v njem sodelovali tud i srednješolski profesorji geografije kot starešine, in drugi člani. D ruštvo je razvilo živahno dejavnost, p rire ja lo p redavan ja in ekskurzije, km alu p a začelo m isliti tudi na lastno glasilo. O tem, kako smo to zamisel gojili in jo navsezadnje tud i uresničili, vam bo p rip o ­ vedoval soustanovitelj d ruštva in G eografskega vestnika, profesor Ro­ m an Savnik. TT ., „ , . V a l t e r B o h i n e c II. Geografsko društvo na univerzi v L jubljan i je bilo po času nastanka drugo v naši državi. S tarejše od njega je bilo le Geografsko društvo v Beogradu, ki ga je bil 1. 1910 še v tak ra tn i srbski državi ustanovil dr. Jovan Cvijič. Ker je bilo naše društvo sprva še študentsko, je bilo po­ trebno strokovne pomoči starešin. To so bili od vsega začetka zlasti srednješolski profesorji Silvo K ranjec, C iril Peternelj, Ferdo Seidl, Vin­ ko Šarabon in biblio tekar Jože Rus. V živem spominu mi je ostala zlasti d ruštvena ekskurzija na Šmarno goro. N jen odlični strokovni vodja je bil profesor Peternelj, k i je večkrat sprem ljal F erda Seidla po terenu in bil k d a j tud i m entor dunajskem u geologu dr. Kossinatu. Med nam i m ladim i je km alu zorela misel po lastnem geografskem . časopisu. Sprožil jo je Ivo Rubič n a jp re j p ri univerzitetnem profesorju A rtu rju Gavazziju. K er je ta pokazal zanjo polno razum evanje, je bil brž nato v sem inarski sobi Geografskega in štitu ta širši posvet društvenih članov in starešin. Misel o slovenski geografski reviji je b ila gotovo fan ­ tastična. Zato ni čuda, da sta izrazila na sestanku tehtne pom isleke p ro ­ fesorja A nton Melik in Josip Breznik. P rv i je opozoril na G eografski glasnik beograjskega društva, drugi na G lasnik M uzejskega društva za Slovenijo, k je r je vendar dovolj možnosti za strokovne objave. In vendar! Zadnje dni jun ija 1923 je odšlo pet članov našega d ruštva -— F ran jo Baš, Valter Boliinec, Ivan Rakovec, Ivo Rubič in jaz — v K am niške Alpe. Zadnjega ju n ija smo p rispeli na Zgornje Jezersko in prenočili v K azini p ri M uriju. Naslednjega dne smo se tu dolgo posvetovali. U sta­ novili smo svoj in terni petčlanski G eografski k lub in si zadali vrsto nalog. Kot najm lajšem u mi je b ila poverjena naloga zapisn ikarja. Ker zapisnik še hranim , naj povzamem poglavitno vsebino naših tak ra tn ih idealistično-rom antičnih sklepov. Obvezali smo se, da bomo najkasneje v treh letih opravili diplom ­ ske izpite in doktorat. Takoj se bomo naročili na G lasnik Geografskega d ruštva v Beogradu in vsak še na eno inozemsko geografsko revijo. N aša skupna skrb bo ustanovitev slovenske geografske revije, ki se bo imeno- vala G eografski vestnik. G lavno uredništvo bo prevzel dr. V alter Bohi­ nec, drugi u rednik bom jaz, tre tji u rednik p a Ivo Rubic, ki naj odpre revijo lirvatskim geografom, ker dotlej še niso im eli svojega strokovnega glasila. Izdajo revije naj omogoči tiskovni sklad. Zato se bomo lotili do­ p isovanja v dnevno časopisje te r vsaj del honorarjev vlagali vanj. F ran jo Baš se je zavezal, da bo pridobil številne znance, ki bodo bogatili naš sklad, in da bo poiskal tiskarno, k je r bi tiskali revijo. Končno smo se dogovorili, da bomo večkrat p rire ja li skupne strokovne ekskurzije. Med le-temi se spom injam naše poti v Iški V intgar, na Polhograjske hribe in na Triglav te r Rubičevega in mojega k a r dolgega potovanja v tujino. N ajprej sva se ustav ila v G radcu, k jer sva obiskala Geografski in štitu t na univerzi. Tu na ju je p redsto jn ik Robert Sieger seznanil z agrarnim geografom slovenskega porekla iz Brežic M arjanom Sidaritschem , ki pa je malo let zatem um rl za jetiko. Iz G radca sva odpotovala v Mödling, k je r sva prisostvovala m ednarodnem u kongresu etnologov, nato p a na­ daljevala pot na D unaj. Od tod sva potovala s parnikom po D onavi v Beograd in se z vlakom v rn ila v Ljubljano. Potovanje sem opisal v Ju ­ tran jih novostih. G eografski vestnik smo nam eravali izdaja ti k a r š tirik ra t letno. Za­ čeli smo z dvojno številko, ki je izšla v 400 izvodih ju n ija 1925. Ko je izšla naslednja dvojna številka prvega letn ika, smo bili že močno raz­ kropljeni. Rubič je bil srednješolski profesor v Splitu , Baš v M ariboru, jaz v Celju. Ker se je tu tiskal G eografski vestnik, sem sc lotil tehnič­ nega uredništva. Posla sem imel mnogo, ker je tiskarna stavila vse na roko in so sem p rih a ja la denarna nakazila naročnikov naše revije. Zato sem vplačila sproti izpisoval in jih pismeno posredoval d ruštvu v L ju b ­ ljano. D rugi letn ik G eografskega vestnika je izšel v treh snopičih, vendar zadnji snopič že dom ala s polletno zamudo, da je prinesel na uvodnem mestu spom inski članek o dr. Jovanu Cvijiču, k i je um rl jan u a rja 1927. Slovenska geografska rev ija je torej srečno stekla. To je bila zasluga avtorjev, ki niso dobivali nobenih honorarjev, medtem ko je uredništvo nem ajhne izdatke s poštnino in potovanji krilo samo. A prila 1927, kom aj tr i mesece po C vijičevi sm rti, je bil p rv i kongres jugoslovanskih geografov v Beogradu. Naše Geografsko društvo so za­ stopali Baš, Bohinec, Rubic in jaz, od Slovencev p a sta bila p risotna še R udolf B ad ju ra in R ajko G radnik . K er smo stroške poti in b ivan ja krili seveda sami, smo se skromno nastan ili v Zemunu v gostišču Dolenca, b ra ta tak ra tnega profesorja ju rid ične faku lte te v L jubljani M etoda Do­ lenca. Srbski geografi so nas izredno toplo sprejeli medse. N a zborovanju je bil V alter Bohinec izvoljen za podpredsednika, jaz za ta jn ika. Ko smo se med zasedanjem napotili vsi udeleženci na beograjsko pokopališče, mi je p rip ad la častna naloga, da se na grobu C vijica poklonim njego­ vemu spom inu v im enu slovenskih geografov in da položim skromen venec, ki sem ga na hitro roko kupil. Konec poletnega sem estra 1. 1927 je zapustil L jubljano prof. Ga- vazzi, jeseni p a je zasedel geografsko stolico na univerzi A nton Melik. Z njegovim nastopom se je začela doba, ko je slovenska geografska veda prerastla dotedanje skrom ne začetke. Njeno žarišče je postala slovenska univerza, od koder je p e t let p re j b ila izšla iz v rst študentov pobuda, k i pom eni začetek slovenske organizirane geografije. G eografski klub je tako izpolnil svoje poslanstvo. Poslej so njegovi bivši člani delovali vsak v svojem okolju. Prof. Rubiča je pritegn ila Jadranska straža, Baša Zgodovinsko društvo v M ariboru in njegov Časopis za zgodovino in n a­ rodopisje, Bohinec in jaz sva se usm erila predvsem na področje šolske geografije, Rakovec, ki zarad i tak ra tn ih tesnih razm er ni mogel raču ­ nati na ustrezno mesto, p a se je preusm eril h geologiji in paleontologiji. Roman Savnik Sum m ary: The artic le of V. B o h i n e c and R. S a v n i k , two of the still liv ing m em bers of the s tuden t group, th a t in M arch 1922, founded the G eographical Society of L ju b ljan a , deals w ith the circum stances of the foun­ dation phase in the evolution of th e Society du rin g the 1922—1925 period. Resum e: L ’artic le de MM. V. B o h i n e c et R. S a v n i k , deux mem- bres encore v ivan ts de la groupe d ’etud ian ts qui, en 1922, a fonde la Societe de G eographie de L ju b ljan a , tra ite les circonstances de ce tte p rem iere phase de rev o lu tio n de la Societe d u ran t l’epoque 1922—1925. Svetozar I l e š i č SLOVENSKA G EO G RAFIJA V PETDESETIH LETIH SLOVENSKEGA GEO G RAFSK EG A D R U ŠTV A (Referat na proslavi 50-letnice Geografskega društva Slovenije v L jub­ ljani. 21. ap rila 1972) Ni naključje, da proslavljam o petdesetletnico slovenskega G eograf­ skega d ruštva slaba tri leta zatem, ko smo proslavljali petdesetletnico ljubljanske univerze. Saj so to društvo leta 1922 ustanovili ljudje , k i so svoj geografski štud ij po večini vsaj končali, če ne začeli, v takratnem , kom aj ustanovljenem Geografskem inštitu tu naše m lade univerze, kar sta nam lepo pokazala predhodna referata. Pogoje in okolje, v katerih se je h k ra ti z našo univerzo tak ra t, po letu 1920, zarodila tud i organizirana slovenska geografija, smo sicer n a ­ slikali že ob p rilik i petdesetletnice naše univerze (1). Tu n a j samo na k ratko ponovimo, da je bila to doba. ko je bila geografska znanost v vo­ dilnih deželah Evrope že v polnem vzponu po svoji novi poti. Ta pot je p elja la proč od podedovanega, tradicionalnega pojm ovanja geogra­ fije, n a jp re j kot vede o zemeljski obli kot m atem atično astronomskem telesu, pozneje p a kot vede o spoznavanju zemeljskega površja, o od­ k rivan ju njenih še neznanih ali malo znanih predelov ter o njihovem vsestranskem , enciklopedičnem opisovanju, k novim ciljem. Le-ti naj