Št. 272 (14.363) letoXLVHI.___________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GB. 1/70 ČETRTEK, 26. NOVEMBRA 1992 Moja Banka BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA .____RIM / TAJNIK PSI PREDLAGA KONGRES APRILA Craxi ni popustil notranji opoziciji Mortellijevo krilo pripravilo svoj dokument CARIGRAD / BALKANSKA KONFERENCA O BIH Ali bo Turčija umirila Bosno? Silojdžič se je zaradi bojev ni udeležil RIM - Aprila kongres, ti naj pokaže, kakšno je resnično razmerje sil v stranki, dotlej pa ohrani-tev sedanjega vodstva, ki flaj spodbudi dejansko Prenovitev stranke. Vzporedno s tem pa Podpora sedanji Amato-vladi ob možnem prevajanju njenega dela, Potrditev zavezništva s nova pravila za lnansiranje strank in ZaCetek oblikovanja 8nove reformistične sile, združene v njeni različnosti«. To so osnovne Pr°gramske točke, ki jih )e v svojem poročilu vse-rzavni strankini pjapšeini nakazal tajnik ‘ J Rettino Craxi. bkupscina, za katero 6. vladalo veliko D v akovanje, saj naj bi dokazala resnično raz- merje sil med Craxijevim in Martellijevim krilom, se za tajnika ni začela pod najboljšimi obeti. In ne samo zaradi napovedane ofenzive notranje opozicije. Zaradi izredno gostega prometa v okolici dvorane Belsito v Četrti Montemario, kjer se je sestala skupščina, je Craxi bil vpleten v prometno nesrečo, ki sicer ni imela nobenih posledic. Zaradi tega pa se je delo skupščine, ki je bila sklicana za 17. uro začela z veC kot enourno zamudo, kar je dalo povod za najrazličnejša ugibanja in domneve. Kot so napovedali že popoldne pripadniki Craxijevega krila, socialistični tajnik v svojem poročilu ni nakazal posebnih novosti. Edina resnična novost je bil predlog za datum kongresa: april 1993. Craxi tudi ni bil posebno napadalen do notranje opozicije, Čeprav na temeljnih točkah ni popustil niti za milimeter. Potrdil je obrambo proporCnega volilnega sistema, pa Čeprav s korekturo v večinskem smislu, potrdil sedanje zavezništvo s KD, ker sedanje razmerje sil ne dopušča drugačne večine, nakazal nujnost oblikovanja levičarske sile, pri tem pa poudaril, da preseganje sedanje strankarske oblike ne sme pomeniti likvidacije PSI. Nova levičarska sila, je dejal Craxi, bi morala imeti odločilno vlogo v vodenju države iz gospodarskih težav, v rt BERLIN / ANTISEMITIZEM SE ŠIRI Samo gnev ne bo zaustavil neonacističnih nasilnežev Pred »mednarodnim protisionističnim kongresom« nacisti oskrunili židovsko pokopališče v Stockholmu in v Solni BERLIN - Tudi včeraj 0 tisoči v številnih Omskih mestih izrazili z °K,Protest in gnev paradi atentata, ki je v *°ci na ponedeljek v Moellnutoja! 2ivljenje eh Turkinj. Prav Sch-eswig_Holstein bo v mnbn°J° prizorišče ^no2lCnih protinaci. ticmh manifestacij. Endb i1 glavar Bjoern biv^°,m P°zval pre-alstvo, naj se Sfeno udeleži fest Jne osrednje mani-estacpe proti ksenofo-J : rasismu in antisemitizmu v Kielu. Gnev Ust°s.npl°st pa nista iZna ,lla neonacističnih i3!d°v in nasilja. stJn\dva ducata naci-sbCmh nasilnežev je v hi bixnai Sred° napadla za ti -Va ne kontejnerje am i'6 J Wesenheimu shafn^ mu Ludwig-Pfalz) K(Rheinland-desit; K,sreCl 80 se Sr* skrainezi izpad na vandalski Polkn 13] 80 nnicili le Mkn»b™lnlhkontej. — Jcv, v enega izpraznili peno gasilnega aparata. Policija je na kraj neonacističnega izpada prispela, ko so se nasilneži razšli. Taka zamuda ponovno vzbuja sum, da varnostne sile namenoma niso posegle, saj so skrajneži pred tem po ulicah VVasenheima prepevali nacistične pesmi in vzklikali nacistična gesla, tako da bi lahko policija že prej posegla. Ob takem obnašanju, ki je v kričečem nasprotju z zagotovili zveznega državnega pravdništva v Karlsruheju, da bodo neonacistom stopili na prste, ni nič Čudnega, da se je židovsko skupnost v Nemčiji lotil strah. Direktor telaviv-ske židovske agencije Uri Gordon, ki skrbi za židovsko imigracijo, je navedel, da se je v zadnjih dneh povečalo število nemških Zidov, ki bi se hoteli izseliti v Izrael in sprašujejo za pogoje. V Nemčiji trenutno živi še kakih 40 tisoč Zidov. Z antisemitizmom pa se ubada tudi Švedska, kjer bo konec tedna v nekem za sedaj tajnem kraju pri Stockholmu »mednarodni protisio-nisticni kongres«. Da bi obeležili ta dogodek so švedski antisemiti s kljukastimi križi in antisemitskimi gesli oskrunili 52 spomenikov na stockholmskem židovskem pokopališču. Podobna usoda je doletela 80 grobov na židovskem pokopališču Norra Kyrkogaarden v Solni pri Stockholmu. Premier Carl Bildt je v parlamentu najodločneje obsodil to oskrumbo, policija pa je zagotovila, da bo poskrbela za nadzor židovskih pokopališč. Za sedaj pa še nihče ni omenil morebitne prepovedi proti-sionisticnega kongresa. Švedska židovska skupnost, izraelska vlada in losangeleški Wie-senthalov center so že zahtevali, naj švedska vlada prepove ta kongres. Nijaz Hamza, Boris Čermi obrambi delovnih ljudi in v uveljavljanju vrednot naprednih sil. To je bilo temeljno sporočilo »socialistične enotnosti«, ki pa jo je DSL, po Craxijevih besedah zavrnila »z nesprejemljivimi pretvezami in žaljivim tonom«. To ni pot, ki pelje v enotnost, meni tajnik PSI, paC pa v nadaljnje delitve. Poleg kongresa v aprilu, je za prenovitev stranke Craxi predlagal regionalizacijo, omejitev števila možnih mandatov za najvišje funkcije, oblikovanje sistema za samofinansiranje. ČSb koncu se je dotaknil tudi vprašanja mora-lizacije javnega življenja in pri tem poudaril, da so nekateri sodniki v svojem delu presegli svoje pristojnosti in niso pokazali zadostne umirjenosti. Martellijevo krilo, ki se je sestalo dopoldne v hotelu Quirinale, je pripravilo dokument, s katerim zahteva, naj Craxi odstopi, naj bo kongres stranke najpozneje do konca marca, v federalni levičarski skupini, v kateri naj bodo PSI, DSL in PSDI in ki naj bo odprta naravovarstvenikom, laikom in drugim naprednim silam, pa vidi možnost resnične alternative KD in sedanji večini. Martelli je napovedal, da bo zahteval besedo takoj po Craxijevem poročilu, s Čimer je presenetil nasprotnike, ki so bili mnenja, da mora biti po tajnikovem poročilu pavza za premislek in da naj bi se razprava nadaljevala danes. Z balkansko vojno so se bolj odločno začele ukvarjati tudi balkanske države in države, ki gravitirajo k temu nevralgičnemu delu Evrope. V Carigradu so se predstavniki desetih držav pogovarjali skoraj izključno o nujnosti, da bi preprečili širjenje »bosanske vojne« na Sandžak, Kosovo in v Makedonijo. Konference so se udeležile Turčija, Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Avstrija, Madžarska, Italija, Romunija in Slovenija, Grčija pa se vabilu ni odzvala. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po vrnitvi iz Carigrada povedal, da je trenutno glavni problem v BiH nafta. »Če bo šlo vse po sreči, jo bo BiH kmalu dobila. Dosegli smo soglasje, da je treba najprej rešiti Sarajevo. Ge pade Sarajevo, bo padla celotna BiH, Ce pade BiH, bosta padla tudi Makedonija in Kosovo,« je povedal Rupel. »Spoznanje, da bi se vojna lahko razširila na ves Balkan, se je po Ruplovem mnenju v Evropi že dodobra ukoreninilo.« Na prihodnji konferenci o BiH, ki bo 1. decembra v Riadu in se je bodo udeležili tudi predstavniki 40 islamskih držav, bodo skušali pritisniti na ZDA, ki edine lahko ustavijo vojno v BiH. »Slovenija je prodrla s predlogi, da bi obiskali Sarajevo in se o tem dogovorili z Američani,« je še dejal Rupel. Opazovalci menijo, da je Turčija s to konferenco začela novo diplomatsko ofenzivo, hkrati pa napovedala svojo »vrnitev« na ta del jugovzhoda Evrope. Gre torej za svojevrsten izziv Evropi, o Čemer se je turški premier Sulejman Demirel še pred konferenco pogovarjal z britanskim kolegom Johnom Majorjem. Demirel je Majorju povedal, da je vojno v Bosni mogoCe ustaviti tudi z diplomatskimi sredstvi, verjame pa v vojaško intervencijo »mednarodne skupnosti« proti Srbiji in Črni Gori. Britanski premier je Demirela obvestil o zaskrbljenosti Zahoda zaradi vmešavanja islamskih držav, posebej pa zaradi njihovih »morebitnih samostojnih vojaških posegov«. Predsedniška miza carigrajske konference o Balkanu ■I NOGOMET / V POKALU EVROPSKE NOGOMETNE ZVEZE Juvenfus in Roma zanesljivo zmagala Oba bi se morala uvrstiti v četrtfinale Turinčani so z 2:1 premagali Sigmo iz Olomouca na Moravskem, Roma (3:1) pa se je morala precej bolj potruditi, da je strla odpor Galatasarayja iz Carigrada Črnobeli so na Moravskem dosegli dragoceno zmago (Telefoto AP) RIM - V pokalu UEFA sta tako Juventus kot Roma v prvih tekmah osmine finala zmagala in imata pred povratnima tekmama Cez štirinajst dni lepe, možnosti, da se uvrstita v četrtfinale. To še posebej velja za Juventus, ki je v Olomoucu na Moravskem premagal tamkajšnjo Sigmo z 2:1 in v Turinu ne bi smel imeti večjih problemov za prodor v naslednje kolo. Zmaga Crnobelih bi bila še bolj prepričljiva, če ne bi v zadnji minuti prejeli gola neposredno iz kota. Precej bolj bo trpela Roma. Včeraj je sicer zmagala s 3:1 s turškim Galatasarayjem, vendar se je morala za zmago pošteno potruditi. Igralci Rome so imeli tudi precejšnjo smolo, saj so nekajkrat zadeli vratnico, da pa njihovo potovanje v Istanbul ne bo povsem mimo je poskrbel domači vratar Zinetti, ki je »požrl« neverjeten gol. O obeh tekmah in izidih poročamo na 19. strani. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU »Slovanstvo trka«? Videmski dnevnik Messo veneto je včeraj na prvi strani objavil članek s tem naslovom. Z njim dejansko začenja novo gonjo proti slovenski manjšini, tokrat v videmski pokrajini. Članek, ki obtožuje slovenskega zunanjega ministra Rupla zaradi osnutka sporazuma z Italijo o zaščiti slovenske manjšine, objavljamo v prevodu, poleg tega pa prve reakcije predstavnikov manjšine. ..................stran 4. Pogovor z bivšim Dredsednikom Jstavnega sodišča Prof. Livio Paladin, bivši predsednik Ustavnega sodišča in ugledni jurist, odgovarja na naša vprašanja o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, o italijanski ustavni ureditvi in še o marsičem. ..................stran 5. Občni zbor SDZPI Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje bo podal na drevišnjem občnem zboru obračun dela v preteklem šolskem letu. Med poglavitnimi nalogami, ki jih tačas izvaja, je prenova sedeža na območju Dijaškega doma, ki bi morala biti nared že prihodnje leto. ..................stran 5. Tržaško središče bo tudi danes zaprto za promet Večji del tržaškega mestnega središča bo danes že drugi dan zapored zaprt za promet z osebnimi avtomobili, ker to narekuje še zmeraj previsoka stopnja onesnaženosti, ki jo povzročajo predvsem izpušni plini. Prepoved ne velja za prišleke iz drugih pokrajin in iz tujine. Včerajšnja zapora se je dobro obnesla, seveda pa ni manjkalo križev in težav. ..................stran 6. Klestenje bo prizadelo tudi goriško občino Klestenje javnih izdatkov bo občutno prizadelo tudi goriško občino. V proračunu za leto 1993 je kljub v povprečju 6-odstotni podražitvi občinskih storitev In davkov malo denarja za investicije, tako da so morali drastično omejiti program javnih del. S tem v zvezi pa je občinska uprava tudi tarča kritik, češ da je predvidela nekatere nepotrebne in opustila druge nujnejše investicije. ..................stran 8.. Četrtek, 26. novembra 1992 MNENJA Z KOMENTAR Police in rozine Milam Meden Slovenija naj bi do 15. novembra izvedela, kdaj bo sprejeta v Mednarodni denarni sklad. Toda zdaj je jasno, da se evropske in Čezmorske gospodarske in bančne združbe požvižgajo na predvolilne obljube slovenske vlade.Tako je bilo tudi včasih: pred partijskimi kongresi so bile v trgovinah potice.Zaradi prepočasnega vključevanja v mednarodne gospodarske tokove bi morale v Sloveniji tuliti alarmne naprave. Navkljub bližnjim volitvam. Predvolilne obljube tako ne bodo ustavile radikalnega povolilnega posega v naCin življenja ljudi (v davčno politiko in politiko dohodkaj.Od kod naenkrat podatek, da Slovenija v dinamiki zaostaja za Poljsko, Madžarsko, Češko ter Slovaško? Zakaj? Merila? Suficitarno slovensko gospodarstvo se dolgoročno ne more zanašati na državne devizne rezerve. Dokler traja v soseščini vojna, je Slovenija na venetskem konju (Nemci so imenovali Slovence in Luziške Srbe Vendi, Vindi, VVindische). Toda ali je bil ta mučni premor vsaj pametno izrabljen za preusmerjanje in preurejanje gospodarstva? Kakšni so bili posegi države za spodbujanje privatnih investicij in gospodarske rasti? Po sukcesiji precejšnje devizne rezerve ne bodo zadoščale za servisiranje tujih dolgov, Ce se zapuščinska razprava ne izteCe v prid Sloveniji.Vladi sta prepozno udarili po prstih tuje investitorje, ki so posegli po uveljavljenih slovenskih podje-tijih. Tuji podjetniki s tem rešujejo domačo nezaposlenost in proizvodnjo ter izrivajo iz evropskega tržišča slovenska podjetja.Tuje delelgacije v Sloveniji ne pišejo le prijaznih scenarijev za našo državo. Mrzlično analizirajo predvsem razmere v nekdanji Jugoslaviji. To počnejo zato, ker se menda svet boji kaotičnega razpada ruske federacije. Ali res? Ekonomski fundamentalizem je vselej igra s hudičevim repom. Verski fundamentalizem je v primerjavi z njim ništrc. Opij za prestrašene množice. FOTOGRAFIJA - MODA - BEGUNCI razlogi za NADA VODUŠEK, glavna urednica A. V. Tudi negativni odmevi lega , tod a... Ali gre za manipulacijo ali pa za opominjanje Zenja Leiler V zadnji (petnajsti) številki revije Ars Vivendi je fotografiane Štravs objavil kratko serijo modnih fotografij, posnetih v zbirnem centru Slava Klavora v Mariboru. Modele Jelene Leskovar, poimenovane cliche, obkrožajo begunski otroci in atmosfera “razbitega" okolja. Ali gre za manipulacijo z ekstremnim, nenaravnim okoljem življenja ali za opominjanje na prisotnost begunske problematike skozi medij umetnosti? Ko bi le bil predvolilni molk 365 dni na leto...(B. KOS) Ste imeli pred objavo teh fotografij kakšne pomisleke? Ne, saj se mi ne zdi, da bi prikazovale kaj spornega, še manj, da bi izrabljale okolje, v katerem so posnete. V tem ne vidim nobenega neetičnega dejanja. V dveh dneh snemanja so begunski otroci zelo uživali in so zelo radi tudi sodelovali. Ne mislim, da je to nekaj velikega, temveč le to, da jim Štravs nikakor ni ničesar vzel, kvečjemu vsaj nekaj malega dal. Fotografije prvi hip niti ne povedo, kje so posnete. Razpozna pa jih pravzaprav šele prav pripis uredništva z navedbo kraja in Časa snemanja. Revija A.V. se ne ukvarja direktno s socialnimi, političnimi in podobnimi temami temveč s stvarmi, ki so na nek naCin drugačne kot je življenje. Poizkuša pa se ukvarjati z njimi skozi medij oziroma oblike umetnosti, ki jih' pokriva. Tako lahko pride do spoja stvari, ki sicer žive ena ob drugi, a se nikoli ne srečajo, tu pa se. MogoCe je za nekatere problematičen ravno ta spoj, to srečanje. Zavestno smo direktno zapisali, za kaj gre. Doživeli smo veliko odmevov, tudi negativnih. Nihče pa se ni natančno izrekel, kaj ga moti, ni formuliral trdnega odgovora. Gre za nekakšno malomeščansko lažno moralo ali pa za strah pred mešanjem ravni: to, da so oni tam zaprti, neopazni in to, da mi hodimo naokrog, kupujemo obleke, pijemo viski, ne sme biti povezano. In ravno zato, ker pri teh fotografijah pride do spoja teh dveh stvari,smo se odločili za objavo. Za Štravsa je značilna uporaba ”nenevadnih“ prostorov, od tovarn do ladjedelnic. Z begunskim centrom jim je skupno, da so to povsem realna okolja življenja. Bistvena razlika pa je v tem, da centri niso hkrati tudi naraven način prebivanja. Saj tudi moda ni naravna. Mešanje fikcije sanj - ker moda paC producira sanje in modna fotografija še prav posebej - in realnosti se mi ' i Jane Štravs, posneto v zbirnem centru Slava Klavora v Mariboru, septembra 1992 zdi plodno izhodišče za razmislek. Zato sem v uvodu tudi zapisala, da si begunci ne morejo kupovati oblek, se sprehajati, uživati vsaj vizualno. Štravs je del te stvarnosti pripeljal k njim. Sama že od začetka nisem jemala teh fotografij kot modno fotografijo par excellence. Če je tu kaj “izrabljeno", je to moda. Ta je bila sredstvo za drugo vsebino, ki je očitno prišla bolj do izraza. razlogi za vmesno KAČA ČELAN, režiserka in dramska pisateljica, Sarajevo Teme na ravni domislice Sami ste bili v begunskem centru. Kako do- življate te fotografije? Sploh jih ne doživljam. Njihova vsebina so t.i. nesrečne teme, ki so na ravni domislice. Ta pa je omejena, kar dokazujejo tudi fotografije, saj na njih ni nobenega odnosa do tega, kar prikazujejo. Režirajo pa prisotnost manekenov v begunskem centru. Preden sem videla fotografije, sem mislila, da gre za slike, ki izzivajo drastične občutke, negativne ali pozitivne. Gre pa za poceni domislico, ki ne proizvaja nič škandaloznega. Torej jih ne vrednotite niti pozitivno niti negativno? Ne. Te fotografije je sicer mogoče analizirati iz različnih zornih kotov, vendar ne dajejo vzroka za to. Perspektiva, ki se mi zdi edino pomebna, so begunci. Znani židovski pisatelj Elie VViesel je zapisal, da o holokavstu lahko govorijo le židje. To velja tudi za današnje dogajanje v Sarajevu ali za te fotografije. Komentirajo jih lahko le begunci sami, ne jaz, ne vi ali neka javnost. Menite, da fotografije ne označujejo nic političnega, bodisi v smislu opominjanja na obstoj centrov, bodisi v smislu manipuliranja z njimi? Ne,tega iz njih ni videti. So slaba realizacija ideje. Če bi bile drastične, bi seveda proizvedle tudi drastične interpretacije.Tako tematsko, oblikovno kot idejno gre za že videne stvari. Problem pa je potrebno vedno raziskati od izvora. Beguncev ne morete opazovati izolirano od, recimo, prebivalcev Sarajeva, ki so že osem mesecev glinasti golobi, zaprti v koncentracijsko taborišče. Beguncem so kljub vsemu življenja rešena in zato ne morem pristati na to, da govorim o begunskih centrih - v enem sem bila tudi sama - kot o velikem problemu. Pravi problem je vojna v Bosni, ljudje, ki so tam, in ne mi tukaj. Begunsk i centri so posledica in ne vzrok problema. Zato nimam posebnega mnenja o ideji teh fotografij. Begunski centri so realnost, dejstvo, zato tudi morajo biti odprti za javnost, torej tudi v takem primeru. ALEŠ DEBELJAK, pesnik Resnica ni v kontrastu V Cem se vam zdi problematičnost uporabe okolja begunskega centra za snemanje modne fotografije? V podobah lepih manekenk v begunskem centru je mogoče videti sled treh sodobnih kulturnih procesov: tržno manipulacijo, za katero ni nič sveto; misel, da zmore samo še radikalno tuje in neznano pritegniti pozornost ter to, da je pomeben le komercialno zanimiv fragment, ne pa celovita človeška usoda. Kaj hočem reci? Nikakršna človeška bolečina ne preprečuje sodobnemu marketingu, da ne bi tudi najbolj intimne zgodbe uporabil v svoje namene. Na primer Be-nettonpva reklama, v kateri vidimo v luži krvi ležečo žrtev mafije, ki jo objokujejo v črno odete sicilijanske starke. "Barvni kontrast je boljši”, se branijo marketinški mojstri. Podobno je s fotografijami lepih oblek v begunskem centru. Kontrast med tistimi, ki imajo (denar za razkošne obleke in socialne možnosti zanje) in tistimi, ki nimajo (dobesedno ničesar več), tako paC lepše pride do izraza, mar ne? Kaj to pomeni za etiko minimalnega spoštovanja zasebnosti, pa si mora odgovoriti vsak sam. Mar ni mogoče gledati teh fotografij tako, kot da želijo izpostaviti ta kontrast ? Natančno to. Vendar še zdaleč ne v smislu razlogi proti ”potujevalnega“ efekta, ki naj bi v nas sprožil kritični premislek. Prej gre za tisto “zanimivo", “nepotrošeno”, ”še ne videno” kuliso grdega sveta, na ozadju katere pride sprenevedava lepa duša še toliko bolj jasno na dan. Pri tem išče svoje moralno pokritje za “tržno uporabo” tragedije, češ, saj smo estetsko prikazali kontrast! Vprašanje beguncev pa je predvsem politično vprašanje, ne glede na to, kaj bi kdo trenutno rad naredil iz njega. Estetizacija politike je značilna za fašizem. Olepšamo lahko podobo resničnosti, ne pa resničnosti same. Ta ni zaradi lepe podobe nic manj grozna. Resnica teh fotografij zato ni v kontrastu med manekenskim stilom in otroškimi obrazi, ampak v umazanih podrobnostih “scenske kulise”: v razbitih šipah, v neometanem zidu, v šotorskih krilih...Te podrobnosti so za manekene le kulisa za en snemalni dan, za begunce pa vsakdanjost mnogih enoličnih mesecev. Torej vsebine fotografij ne moremo razumeti kot opominjanje na begunsko problematiko? Ampak prav v tem je bistveni problem tovrstne “stilizirane”, “lepe” fotografije! Zabrisuje namreč enkratno tragedijo s tem, da jo - Ce pristanem na ta vidik - skuša napraviti bolj dostopno. Radikalno grozljivo stanje (ostati brez doma in nemara tudi sorodnikov) bi potemtakem dobilo poteze nekakšnega sprejemljivega, vendar srečnega siromaštva (nasmejani begunčki). V tej “estetizirajoči”, čeprav nehoteni manipulaciji gre v izgubo sleherna zavest o zločinu, ki je bil storjen nad begunci. Ti postanejo samo še "reveži". Do “revežev”, ki v javni zavesti (niso več) žrtve genocida, pa se je mogoče - tu pretiravam, da bo moja poanta bolj vidna - obnašati navsezadnje tako, kakor se do njim podobnim obnašajo skinheadsi v Rostocku. Židje niso nikoli pustili “estetizirati” zločina nad seboj. In kljub temu je danes svetovna javnost že skoraj pozabila na genocid, ki je bil storjen nad njimi. Mi pa naj bi pozabili na balkansko vojno v manj kot enem letu?! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 • 25 26 27 • 28 29 • 30 31 32 • 33 34 • 35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. delovna skupina, 6. avstrijski gledališki režiser (Leon), 9. tribarvna zastava, 11. samica divje mačke, 12. afriška plemenska in jezikovna skupina (anagrama KANA), 13. japonska nabiralka biserov, 14. prejšnje ime kraljevine Ngvane v južni Afriki, 15. avtomobilska oznaka Novega Sada, 16. najdaljša reka v Italiji, 17. kratica za »nogometni klub«, 18. športni Čoln na en par vesel, 20. bivši albanski voditelj, naslednik Enverja Hoxhe (Ramiz), 22. ime mariborske radijske napovedovalke Baš, 23. ime pop pevca Kershavva, 24. srednjeveški bolgarski vladar, 25. naravna nesreča, 27. grška Črka, 28. listnato drevo s trdim lesom, brest, 30. kemijski znak za radon, 31. suita Rimskega-Kor-sakova (anagram RANTA), 33. ime že umrlega slovenskega glasbenika Sossa, 34. angleški filmski režiser (David, »Doktor Zivago«), 35. eno od imen ameriškega izumitelja Edisona, 36. drugo ime hrvaškega pesnika Kranjčeviča, 38. staro kitajsko brenkalo, 39. jeseni preorana in do naslednje pomladi neposeja-na njiva. Navpično: 1. antično ime Trojan, 2. pesniška zbirka Adama Mickiewicza, najveCjega pesnika poljske romantike, ki je umrl na današnji dan leta 1855 (dve besedi), 3. strupeno iglasto drevo z rdeče rjavim lubjem, 4. letoviški kraj pri Opatiji, 5. začetnici slovenskega jezikoslovca Oblaka, 6. ciprsko odporniško gibanje proti britanskemu kolonializmu, 7. drama Adama Mickievvicza (dve besedi), 8. nenaden velik strah, ki povzroči zmedo, 10. v srednjem veku naziv za vsa pomirjevala, danes samo za opij, 14. avtomobilska oznaka Sarajeva, 16. večji raven svet brez drevja in grmovja, 19. slovenski zgodovinar in borec za narodne pravice Slovencev na Koroškem (Lojze), 21. lijak, 24. mesto ob Aralskem jezeru, 26. Blomdahlova opera z elektronsko glasbo, 29. površinska mera, 32. francoski departma z glavnim mestom Albi (anagram RANT), 33. ime nemške pisateljice slovenskega rodu Karlin, 35. gorovje v Sahari, Asben, 37. začetnici slovenskega politika Požarnika. Simon Bizjak POŠTA V čem so prednosti Republike Ob pričetku izhajanja Republike vam moram prav prisrčno Čestitati! Morda samo nekaj besed, v cem vidim veliko kakovostno prednost tega Časopisa. V slovenščini, kot veste, izhaja več Časopisov, vendar vsak od njih krije samo del slovenskega prostora pa tudi del slovenske bralske publike. V Republiki, tako kot je zastavljena, pa vidim Časopis, ki krije področja, tudi geografska, povsod tam, kjer žive Slovenci. In v tem vidim njeno veliko prednost.Torej bi lahko rekel, da je Republika prvi slovenski - evropski Časopis. Zato mi je tako všeč/ Ob tem bi bilo morda priporočljivo kriti tudi druga področja, kjer živi naš človek, kot je Rezija, pa tudi v svetu, kjer so večje slovenske skupnosti, kot so Cleveland in Buenos Ai-res.Tudi oni bi želeli biti prisotni in mi bi radi vedeli o njih kar se da veliko. Zelo dobrodošli bi bili tedenski komentarji strokovnjakov o razmerah pri nas in v Evropi. Bili bi zadovoljni, Ce bi šlo enostavno za ponatise iz znanih evropskih časopisov. Končno ne pozabite tudi drugih dejavnosti. Navsezadnje še to, da so mi zelo všeč temeljita poročila o bančništvu in obširne napovedi o vremenu, ki se nanašajo predvsem na področja, ki geografsko mejijo na Slovenijo. Torej: ponovne Čestitke in obilo sreče vam in vaši ekipi pri tem zahtevnem, a tudi lepem delu. Dr. Stojan Plesničar, Ljubljana Kaj pomeni postati Slovenec Nek, v sočni hrvaščini govoreči slovenski državljan, mi je te dni zagotavljal, da niti jezik niti kri nista odločujoča za pripadnost določeni narodnosti ali državljanstvu, paC pa tisto, za kar se človek priznava. Sarajevski »Slovenci« so torej Slovenci, ker to hočejo biti in bodo mimogrede dobili slovensko državljanstvo, ki jim ga bo podarila tako težko pD" Cakovana osamosvojitev Slovenije. Tudi Ce so nekateri prisegli na skupna programska jedra, ker so buj praktično že asimilirani, danes hočejo biti Slovenc1 brez znanja slovenske?,a jezika. Kljub solidarnosti Z njimi in njihovim položajem jih je vendarle treba poučiti, kaj pomeni bn (beri: postati] Slovenec odroma slovenski državljan-Mali narodi, kakor je sl° venski, imajo realno moZ nost za preživetje, Ce so v soko kulturni, moralno n dovolj veliki višini, oe L. narodni prirastek zados velik in Ce je njih°v narodna zavest tako m na, da slovenska duša za drhti, Ce je jezik ogrožen J ne, da se kot Slovene predstavljaš v srbohfV škem jeziku.Ce vsega teg ne bomo imeli pred g je nepomembno, da s napravili osamosvojita korak. Cernu bo Sloveni} brez Slovencev? Zveza ^ munistov Slovenije je 1 pretežno anacionalna, ko da je slovenski jezi* g. narod reševalo kršCans Bog je posebej hotel ta Slovence kakor druge h rode, mi pa se mora . naučiti razlikovati na nacionalnim, to je nato in jezikovno uveljavitvi! ter nacionalističnim, pomeni zlorabo Prve^0 Slovensko državljanM zasluži samo tisti, k ima zdrav odnos do s venstva in vsaj pogovo ^ obvlada slovenski jez,K’ ,g. se v toliko stvareh zg ^ dujemo po tujini, »‘“G, ne bi tudi glede načina P. dobivanja tujega drz ljanstva? Ivan Kepic, SKD, Domžale KULTURA Četrtek, 26. novembra 1992 Jutri si lahko v KUD France Prešeren v Ljubljani ogledate Tarzana Ane Monroe. Ce sipo zato, da je osnovno poslanstvo gledališča povezano z intelektualnim in Čustvenim zadovoljstvom, ko te blišč in beda igre za trenutek hoče samo zase in nič več, potlej, no, potlej so poti v gledališče in iz njega danes izjemno ozke in malo jih je. In zares ne .vidim razloga, Čemu bi od njega Pričakovali kaj veC, to je stvar drugih, stvar, povezana z nabuhlimi apetiti, ki so lahko samo smešni in ubogi - mislim pa na dsto, Čemur se s puhlim in prevzetnim ponosom reče umetnost. Hudič jo vzemi - Car besede, zapisane, izgovorjene; zapete in gesti-kulirane, je drugje, samo tam ne, kjer bi jo, umetnost, radi; samo tam ne in zlasti tam ne. In kje je vendarle, kaj je? Nemara se bo to zdelo komu krivično, pa kaj Potlej! . Verjamem namreč, da je tule, v bližini, samo Pri Ani Monro. Tehnično vzeto, je larzan skoraj zagotovo Najbolj dognana predsta-kar jih je pri Ani "lonro kdaj nastalo. A jgralcev to ne moti pose-°ei> saj navsezadnje ve-1110 - gledališče je tehnično samo bolj ali manj nedognano, gre pa za to, H ali ne na to igra-n In to je pravi, pravza- Umetnost v malhi Taizana - Velikega Mrhovinarja prav tradicionalni, poen za predstavo. Igralci v predstavi ne Čvekajo kaj dosti, Tarzan zdeklamira dva, tri stavke v Cisti srbohrvaščini, se pravi v enem od mrtvih, klasičnih jezikov, ki ga danes komajda še kdo razume. Slovenščina nastopa samo v napisu na zavesi in jo mora, Ce naj bo razumljiva, se pravi zabavna in s tem vsaj deloma dostopna, ponazarjati lajanje dveh protagonistov. V naslovu: Prizor iz predstave (foto: Bojan Salaj) Predstava ima tedaj že tri poene. Vse druge, okrog štirideset jih je, pridobiva tako, da se gre mance z našimi sanjarijami: nekdo bi se igral z nami, pejmo se igrat! Ko nam je dovolj, potegnemo Čezenj zvezdno zaveso, ga poženemo Gez prag - kajpada samo zato, da bi se Cim-prej vrnil in se bo igra nadaljevala. Trik je pravzaprav neznansko preprost in prav zato zares učinkovit: ste že opazili, da se sanje ne starajo in da so otroške podobe Tarzana in njegovih dogodivščin z leti bolj sveže, bolj dramatične in nas lažje prevzamejo? Ko nas, takole Cez dan, zalotijo, nam je seveda nerodno, ampak ko skupaj z Rozo, ki ga na podstavku, v podobi pasjega kipa, tišCi scat, dočakamo začetek, nas zanese in začara zvezdni prah velikega mrhovinarja: uh, koliko zahteva od nas ritem vsakdanjika, ki nas namesto v avanturo in nevarnost postavlja pred monotonijo navajenih opravil, na robu velikih dejanj, dosegljivih samo skoz fikcijo njihove iluzije. In kaj nam tedaj ostane drugega kot to, da se vidimo tudi v novem nadaljevanju, v Tarzanu na ledeni gori?! Tomaž Šalamun: Hiša Markova _______Vera Vukajlovič_ Pri založbi Aleph je izšla Hiša Markova, zbirka treh kratkih zgodb Tomaža Šalamuna, sicer najbolj izpostavljenega modernističnega pesnika, ki je med domačimi poeti dosegel največ zunaj meja. Zgodbe so bile napisane in objavljene že pred Četrt stoletja, kar se jim nedvomno pozna. V njih so namreC opazni podobni ustvarjalni postopki, kot jih je Tomaž Šalamun uporabljal v svoji koncep-tualistiCni fazi, ko je pripadal neoavantgardni skupini OHO. Skupini je šlo bolj kot za umetniško delo za gesto, ki naj sproži šok in premislek o tem, kaj umetnost sploh je. Namesto v umetnini kot privilegiranemu mestu estetskega naj bi se estetiziralo življenje samo: namesto umetnikov naj bi se z umetnostjo ukvarjali vsi - in nasprotno. Znana je anekdota, da je Tomaž Šalamun nabral gradivo za instalacijo na razstavi konceptualne umetnosti v New Yorku - kup sena in nekaj opek - kar med vožnjo s taksijem od letališča do galerije. Podobno je v zgodbi Jones, ki ni veC pripovedovanje, nabral in zmešal različne žanrske nastavke, od kriminalke do socrealistične hvalnice vojaščini. V vse to so primešani delci iz koledarjev, podatki o telovadnih društvih, popisi alpinistične opreme... S takšno stilizacijo in žanrsko mešanico je Šalamun predhodnik ludistov, modernistične struje, ki se zaradi oslabljene identitete namesto z avtorsko govorico izraža s tujim, prevzetim govorom in nadaljevalec avantgardistične montaže ready-mades, že obstoječih in naključno najdenih predmetov, ki jih zbliža šele pojavljanje znotraj istega okvira -kolaža.. Šalamunov “protoludizem" je fino nonša-1 anten, duhovit, ironičen, Čeprav deluje malce anahrono po vsej poplavi podobnih del. Krajši prozi sta bliže Šalamunovemu pesništvu; svobodni asociativni tok in ironična duhovitost v njih sta zaradi opisov stvarnega sveta, kot ga vidi odsoten angel ali oko kamere, blizu tehniki novega romana oziroma tisti modernistični smeri, ki jo je Taras Kermauner poimenoval reizem. To je deskriptivna proza, v kateri je estetizacija jezika pred pripovedovanjem, zato ne gre za zgodbe, temveč za jezikovno izredno goste prozne tokove. Res je škoda, da Šalamun ni izdal zgodb v knjigi ob njihovem nastanku. UMETNOST V NARAVI / POETIKA MATEMATIKE KULTURNO POVEZOVANJE / LUR Tradicionalizmi ali zamujeni izreki §>" ft * . p • , » fr* * * * M 1 * * r • i' w tScvc , 1 Ji - •fr S- . tf » - ricriV *• i \ * i \ : ■> y % >•', v M i«S n SSiS- EiPv •*..»%» . *. ■ ■ F * *. ■ ‘ * ' „ ' %» * n * . * • 1111 ' * * b > : 'm ■ ^ S - >, * * # * * *'■ h * * * » * * 1 F ? * ** » * * 1M”» V t - . * ' ■ , e , Urp, 6tnina Branko Ziherl QVe fra* Kffisinj Rupel. «* docente unr venivaua kli t jiUr-rr :ii It Ll dl Strta tirat- dcSk materam stetm sn hala. mam f» pR»aai a* «*t* «8» vtis* tepss!*6a Vteri romam. Uaigomatto t & inrpomma msctaie pet h stem išnc§0B2zicsx — m genmto — ikl traitato ds Osimo, Pet (juesto č oggflM di frcngtk-iV- — d* So meso Rupel t usmerjena v tri raziskovalni’ isko-otroško \ oško. Posegel J ielni odbornik z m Mario Brane3 i naglasil vlogo i poudaril, da o" Se naprej p°dP govo delovanj je obljubil sv°J° st, da bi prišlo pri zunanjen i ter pri nam1 a zdravstvo )m, da bi do . adstva za zn3)3 .Q aziskavo, k1 J ijo razne dež6 Direktor Centi3 dričah Mira da pa je naglasu- , konvencijo z idnos z Buri .j, dejal zastopn uri Padričah y . Pangher, Pa 0 '°ZalaTe§* d -F; oro-azvojni P tiodno EV1 bi lahko P ■ sredstva, .j rce onaen ^ )° i«d«i j er je vl. j, ki mater131. si: K ne sP?jj lemogoflj, v zanau . bitkah. N - xrlnQOt ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA Četrtek, 26. novembra 1992 TRST / DANES OBČNI ZBOR SDZPI Nova »stara« stavba poklicnega zavoda Lani so obiskovali tečaje SDZPI 404 dijaki in tečajniki Na območju Dijaškega doma potekajo prenovitvena dela za novo stavbo SDZPI (foto Križmančič) Marjan Kemperle TRST - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) bo podal na današnjem občnem zboru obračun delovanja v preteklem šolskem letu ter nakazal smernice za nadaljnje delo. O lanskem šolskem letu najbolj zgovorno govorijo že številke, ki jih je Zavod »zabeležil«: izvedel je skupno 24 tečajev (17 v Trstu, 7 v Gorici) za skupnih 6.640 učnih ur; tečaje so obiskovali 404 dijaki in gojenci, uspešno jih je dokončalo 285, ali več kot 70 odstotkov. Ob teh številkah, ki že same po sebi pričajo o velikem obsegu storjenega, ne gre pozabiti na drug aspekt zavodovega življenja, ki bi mu lahko rekli kar »življenjsko-bivanjski«, saj se neposredno nanaša prav na sedanje in predvsem bodoče »življenje« zavoda. Zavod je začel poleti s svojim velikim delom: prenovo sedeža na območju Dijaškega doma. Po nekajletnih naporih je uspelo vodstvu SDZPI dobiti javna finančna sredstva za prenovitvena dela. V poletnih mesecih je tudi dobilo od Tržaške občine v uporabo Poslopje v Ul. Revoltella Uasproti vojašnice v Ul. Rossetti, kjer sedaj zavod začasno deluje. »Občino smo vprašali za poslopje, dobili smo dovoljenje za brezplačno uporabo poslopja, morali pa smo ga preurediti za naše potrebe: prostore smo prepleskali, uredili električno napeljavo. V dveh nadstropjih imamo sedaj dovolj prostora za učilnice, za strojepisnim, za laboratorij informatike in za tajniške urade,« je povedala ravnateljica Tamara Blažina, prava duša SDZPI. Osrednji del pogovora se je seveda sukal okrog »nove stavbe«. »Dela potekajo po načrtu. Od starega trinadstropnega poslopja so ostali pokonci le zunanji zidovi, vse drugo, od podov do notranjih zidov, sedaj prenavlja gradbeno podjetje Gradis. Od Dežele je zavod že prejel 800 milijonov lir za prenovo; odobren je bil tudi prispevek v višini 300 milijonov lir iz Sklada za Trst. Ta prispevek čaka sedaj na odobritev računskega sodišča. S temi sredstvi bomo lahko dokončali preureditvena dela, za opremo in vse drugo pa bomo morali sami poskrbeti,« je obraz- ložila ravnateljica Blažinova. Po načrtu, ki ga je sprejela Dežela, bi morali dela dokončati do 31. decembra prihodnjega leta, ravnateljica SDZPI pa meni, da bi bil lahko celotni posel nared že prihodnje poletje. Na ta način bi lahko začel zavod prihodnje šolsko leto že v novih prostorih. »To bi bil tudi dokaz, da se da z javnim denarjem dela pravočasno dokončati,« je menila Tamara Blažina. Ob tolikšnem naporu za novo »staro« zgradbo je SDZPI tudi letos poskrbel in pripravil paleto kvalitetnih tečajev. Njihovo število je sicer manjše od lanskega (skupno 19, od katerih 15 v Trstu in štiri v Gorici), a so po številu ur daljši. Med temi gre omeniti predvsem dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje in strokovni master za upravljanje podjetij, ki ga zavod prireja v sodelovanju z bančno sekcijo pri SDGZ. Doslej se je v letošnje tečaje vpisalo skupno 275 tečajnikov, zavod pa pripravlja še nekaj drugih tečajev, da bi tako nekako »zaokrožil« število letnih učnih ur, saj je prav od števila ur odvisen letni prispevek, ki ga Dežela namenja za delovanje poklicnih zavodov. ODPRTA TRIBUNA ^MM Kraševcem priznati večjo avtonomijo Peter Močnik Problematika nove upravne enote na kraškem območju tržaške občine ni nova. Ze nekajkrat so si prebivalci tega predela želeli večje neodvisnosti in samoupravljanja. Cassandrova komisija je svoj čas to ponujala in Maccanicov zakonski osnutek dejansko uresničuje isto. Na tem področju gotovo izstopa velik porast Opčin v povojni dobi: iz slovenske vasi in leto-viščarskega kraja za meščane se je ta zaselek spremenil v pravo mestece, v katerega se večina prebivalcev vrača zvečer ob koncu delovnega dneva v Trstu. Odvisnost Opčin od mesta je očitna in isto velja tudi za ostale vasi tržaškega Krasa in to iz dveh vzrokov: tradicionalne dejavnosti so se danes močno skrčile in veliko domačinov živi od dela v mestu; drugi vzrok so pa infrastrukture, ki jih od nekdaj nudi in upravlja tržaška občina in so torej po večini združene z mestnimi. Toda prav zaradi infrastruktur je nastala želja po večji samoupravi: iz lastne izkušnje v vzhodnokraškem sosvetu sem opazil, kako malo pozornosti daje »center« na periferični del občine in s kakšno zamudo prihajajo potrebni posegi. Normalno je torej, da ljudje protestirajo in zahtevajo osamosvojitev. Tudi problematika sožitja ima na tem področju popolnoma različen odmev. Kljub znatnemu številu tu naseljenih beguncev in Italijanov, odnosi med tu živečima narodoma niso nikoli doživeli tistih negativnih vrhov, ki jih dnevno doživlja mestno središče. Zaradi posebne specifike in precej podobnih značilnosti, ki jih ima celoten kraški predel tržaške občine, je torej popolnoma upravičeno, da se temu delu ozemlja priznajo največje možne pristojnosti in da pride do tiste avtonomije krajevnih uprav, o kateri je pisano tudi v tržaškem občinskem statutu. Ne moremo pa tu pozabiti tudi na pravno ureditev osamosvajanja občin. Zakon št. 142/90 o krajevnih upravah res daje možnost referenduma in odcepitve na osnovi ljudske volje ali v soglasju z upravami. Moramo pa povedati, da podroben pravilnik za uresničitev tega zakona ni bil'še izdelan. A pri nas velja še dodaten zaplet, kajti na osnovi deželnega statuta, ki je kot znano ustavni zakon in torej prevlada nad ostalimi, edini pristojni organ za ureditev krajevnih uprav je Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki mora, če hoče, izdelati poseben zakon v tem smislu. Zbiranje podpisov, ki je zdaj v teku, ima torej nedvomno velik psihološki učinek in značaj političnega pritiska, nima pa še pravnega pomena. Upajmo torej, da se bo zadeva pozitivno zaključila, saj je naša manjšina pod velikim pritiskom in šibka, tako da je danes težko, da postane vsak njen posamezni del sam sebi zadosten. V podrobnem in Poglobljenem komentarju k statutu dežele Furlanije-Julijske krajine, pred več kot dvajsetimi leti, je Livio Paladin med drugim zapisal: »...Kazalo je, da je predvideni diferencirani Ustroj (v naši deželi, kot se na Siciliji, Sardiniji, Ua Južnem Tirolskem in v Dolini Asta so v veljavi posebni statuti, op. Ur.) utemeljen z dveh zornih kotov, po eni strani, ker gre za obmejno področje, po drugi pa zaradi prisotnosti slovenske manjšine, vendar se statut F-JK rjci od ostalih vežjezič-nih dežel in se omejuje na splošne dispozicije in Se ustavi pri pravici Posameznikov, da niso lskriminirani za zasebno rabo jezika, ki se raz-, je od tistega, ki je v splošni rabi.« Prof. Nadin pa se ne omejuje ,a!e. ugotovitve, temveč odaja, da to »ne pome-L da italijanska država 6 more, ali celo ne sme, Uchti zaščite slovenski mnični skupini« (kar je t,?m v bistvu potrdila „ razsodba ustavnega 1Q lšCa februarja leta j za katero se ‘mamo zahvaliti prof. 6amu Pahorju). d >>b)a’ o tem ni t °ma,« pravi sedaj n Vl° Paladin, ko se i -/r?iZUJe na svoje besede zPred več kot dveh SfJ.etl«tij, »ustavno naSue se cel° že več let s 8lba k temu, da bi sv ..? dežele v okviru ojih pristojnosti lahko ža^6’. morale nuditi Dn lto jezikovnim sku-PUostun.« torej italijanska država ni še poskrbela za organsko zaščito? »Zdi se mi, da so razlogi prvenstveno politični. Pojavile so se namreč težave pri zakonskem urejevanju tega vprašanja, pri individui-ranju manjšine, in določanju, kakšen naj bi bil njen status, ali naj bi se zgledovali po modelu, ki je v veljavi v Gornjem Poadižju ali pa po kakšnem originalnem modelu. To so problemi, ki jih je bilo očitno zelo težko rešiti.« Menite, da bi zaščita, če bi jo že sprejeli, morala zaobjeti vse tri pokrajine, v katerih je stoletja naseljeno slovensko prebivalstvo, ali pa se omejevati samo na tržaško pokrajino, kot trdijo nekateri, ki se pri tem sklicujejo prej na Londonski memorandum in sedaj na Osimski sporazum, ki je iz Memoranduma povzel določila glede slovenske narodnostne skupnosti? »Rekel bi, da Memorandum in Osimski sporazum vodita k specifični zaščiti Slovencev v Julijski krajini (tedaj), z izjemo tistih v Furlaniji. Vendar menim, da ni nobenega načelnega nasprotovanja, v smislu, da bi skupno obravnavali vse slovenske manjšine na vzhodni meji.« Slovenska narodostna skupnost je postavila zahtevo po zagotovljenem zastopstvu v izvoljenih telesih. Ta zahteva je s stališča manjšine toliko bolj utemeljena, če bo prišlo do spremembe volilnega i š e a Prof. Livio Paladin: Zakaj ni Italija še poskrbela za pravičen zaščitni zakon v korist slovenske manjšine Daniel Bizjak sistema in glede na izkušnje v sosednji Sloveniji, kjer imata italijanska in madžarska skupnost zagotovljene predstavnike v izvoljenih telesih. Menite da sprejetje take zahteve pogojuje politična volja ali pa so druge ovire, na primer pravne narave? »Ne, ovir juridične narave ne vidim. Z ustavnega vidika se tako rešitev lahko sprejme.« Kaj menite o nenehnih napadih tržaškega političnega razreda, ali vsaj njegovega dela, najprej na sporazume z Jugoslavijo in sedaj s Slovenijo, saj je tudi v tem trenutku v teku podobna kampanja? »Da, da. Toda obstaja zgodovinski spomin, ki ga ne gre podcenjevati in ki se očitno dolgo ohranja pri življenju. Torej spomin na dogajanja leta 1945 ostaja živ v delu tržaškega prebivalstva, v Istranih, ki so zapustili Istro. Vendar je treba vse to premostiti v skupno korist prebivalstva, a korenine so brez dvoma tam.« Ima univerza v Padovi, kjer sedaj poučujete, kakšne stike z univerzama v Prof. Livio Paladin, bivši dolgoletni ustavni sodnik in zatem predsednik ustavnega sodišča, je mednarodno priznan jurist. Za svoje delo je bil med drugim nagrajen z »Zlatim%v. Justom«, priznanjem, ki ga podeljuje deželno združenje kronistov. Rodil se je leta 1933 v Trstu, kjer je leta 1955 tudi dokončal pravno fakulteto, na kateri je od leta 1962 poučeval ustavno pravo. Leta 1969 se je preselil v Padovo in vodil pravno fakulteto do leta 1977, ko je bil imenovan za sodnika ustavnega sodiSča, katerega predsednik je postal julija 1985. Njegove najpomembnejše študije so namenjene osnovnim načelom ustave (»11 principio costituzionale di uguaglianza« - ustavno načelo enakosti, »Liberta di informazione« - svoboda informacije), nujnostmm dekretom, organizaciji države. Redno se ukvarja z deželno ureditvijo, ki jo obravnava v »La potesta legislativa regionale« (zakonodajna pristojnost dežel), v »II commento allo Statuto della Regione Friuli Venezia Giulia« (komentar k statutu dežele Furlanije-Julijske krajine) ter v »Diritto regionale« (deželno pravo). Ljubljani in Mariboru? »Ne, da bi jaz vedel. Obstajajo stiki z drugimi državami na Vzhodu, tudi s Poljsko, vendar mi ni znano o stikih s Slovenijo. Možno pa je, da sem slabo obveščen.« Za sabo imate bogate izkušnje, med drugim ste bili predsednik ustavnega sodišča in CAF (komisije italijanskih nogometnih sodnikov, op. ur.) Kaj Vam je o teh izkušnjah ostalo v spominu? »Spominjam se, da sem se na sodišču, ne kot predsednik, temveč kof sodnik, saj sem tam prebil osem let kot sodnik in eno kot predsednik, res veliko naučil. Znašel pa sem se tudi pred zelo delikatnimi problemi, zlasti glede dopustnosti nekaterih referendumov.« Da, prav referendumi. Zadnji so premo-stib prvo oviro, kasa-cijsko sodišče. Sedaj jih čaka še ustavno sodišče. Menite, da lahko pride do težav? »Sodba o tem je zelo težavna, saj so kriteriji, ki jih je sodišče izdelalo glede dopustnosti referen- NOVICE Podpore županom potresnega območja TRST - Deželni svet je včeraj odobril zakon, ki namenja nekaj manj kot štiri milijarde lir za izredne finančne odškodnine županom s potresnega območja Furlanije in Karnije. Deželna vlada je sprva za ta zakon namenila pet milijard lir, supšči-na pa je kasneje ta sredstva omejila. Zakonsko določilo, ki zadeva nekaj več kot tristo upraviteljev, so podprli predstavniki KD, PSI in Slovenske skupnosti, proti so glasovali vsi ostati, z izjemo zelenih Cavalla in VVehrenfenniga, ki sta se vzdržala. Zakon je bil predmet dolgega in večkrat tudi polemičnega soočenja v pristojnih svetovalskih komisijah in tudi v samem deželnem svetu. Mnogi so namreč osporavati temu deželnemu predlogu, češ da se je obnova od potresa prizadetega območja dejansko končala in da upravitelji ne delujejo več v izrednih razmerah. Vsi vsekakor priznavajo županom in ostalim krajevnim upraviteljem, da so v težkih trenutkih po potresu leta 1976 zelo dobro delali in učinkovito sodelovati z deželnimi telesi, ki so skrbela za obnovo porušenih in prizadetih krajev. Vsa Italija je priznala Furlaniji-Jutijski krajini, da je zelo dobro obnovila potresna področja in da je torej dobro izkoristila finančna sredstva, ki jih je v teh letih dala na razpolago država. V potresu, ki je prizadel severno Furlanijo in Kamijo, je umrlo skoraj tisoč ljudi. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG dumov, zelo medli in jih je zato možno aplicirati od primera do primera, tudi po trenutni presoji. Vtis imam, da bi sodišče sedaj lahko tudi spustilo mimo referendume o volitvah. O ostalih referendumih pa ne tvegam napovedi.« In Vaša sodba o zahtevah po federalizmu? Menite, da so resnične ali pa so samo krinka, za katero naj bi zakrili pravi cilj, razbitje države? »Tisti dokument, ki je bil zavrnjen, je bil zavrnjen bolj iz strahu pred besedami kot iz strahu pred stvarmi. Kar sem lahko videl, dnevni red sam zase ni bil nevaren. Menim, da se prava debata odvija danes zjutraj (prejšnji petek, ko je parlamentarna komisija za reforme prižgala zeleno luč za državo, ki sloni na deželah, potem ko je dan prej zavrnila federalizem, op. ur.), in sicer, ko govorijo o problemu morebitne agregacije med italijanskimi deželami, tako da bi oblikovali zlasti Severno republiko, kok bi hotela Liga. In tisto je pravo vprašanje.« Vi poučujete že dolga leta. Ste morda opazili drugačen pristop do učenja v smislu večje resnosti in prizadevnosti, ali je vse po starem? »Vtis imam, da se ni dosti spremenilo. Nedvomno pa je nekje srednja angažiranost precej razširjena, zlasti med ženskami, ki obiskujejo univerzo. Po mojih izkušnjah se ženske bolj učijo od moških.« Italijanski zakonodajalec je zelo »ploden«, saj nenehoma proizvaja zakone. Ni kaj takega morda navsezadnje še škodljivo? »Da, v mnogih primerih preveč zakonov pomeni postaviti na glavo doslednost juridične ureditve, prava in zelo otežiti tudi razlago in uveljavljanje samih zakonov.« Kako bi se lahko rešilo problem počasnosti italijanskega sodstva, če je sploh rešljiv? Je to odvisno od zakonov, ki se pojavljajo kot gobe po dežju, od tega, da so v teh zakonih vrzeli, ki dopuščajo nenehno odlašanje, od pomanjkanja kvalificiranega osebja ali je še kak drug razlog? »Delno gre za vprašanje postopkov. Ne bi pa govoril o pomanjkanju osebja, saj so v sodstvu zaposlili veliko ljudi. Poleg tega naj bi začeli delovati posebni “sodniki miru”, zlasti v civilnem postopku, kar bi s tistega vidika moralo stvari izboljšati. Vtis imam, da se je organizacijska vprašanja sodstva zelo podcenjevalo in se jih slabo lotilo. Veliko se daje, kar je tudi prav, na neodvisnost sodnikov, a z druge strani je premalo pozornosti namenjene dobremu delovanju sodstva.« Menite, da je vprašanje rešljivo v doglednem času? »Želim, da bi bilo tako, vendar dosedanji primeri niso taki, da bi vlivali upanje.« TRST Četrtek, 26. novembra 1992 NOVICE Obvestilo SDGZ podjetnikom Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešCa podjetnike, ki so v letu 1992 presegli 300 milijonov lir investicije brez davka IVA za razširitev že obstoječih oziroma za nove industrijske in obrtne obrate, da lahko od vladnega komisariata za deželo Furlanijo-Julijsko krajino dobijo prispevek iz sklada za Trst. Interesenti naj se najkasneje do jutri, 27. novembra zglasijo v tajništvu združenja, Ulica Cicerone 8, kjer bo za sestavo ustrezne prošnje na razpolago funkcionar. Za morebitne informacije lahko kličete tudi po telefonu na številko 362925/362949. Zmerni optimizem za usodo železarne Izredni komisar škedenjske železarne Giampao-lo De Ferra je zmerno optimist in upa, da bo obrat na nek način premostil sedanjo hudo krizo. To je na včerajšnji seji deželnega sveta povedal odbornik za industrijo Ferruccio Saro, ki je rekel, da je deželna uprava s pomočjo zavoda Mediocredito že pomagala železarni za poravnavo nekaterih dolgov. Glavno besedo pa bo imela glede tega država na osnovi tako imenovanega zakona Prodi, ki doloCa pomoč industrijskemu sektorju. Odbornik je tudi demantiral vest, da je Dežela finančno pomagala furlanskim železarnam na škodo tržaški. Svetovalec DSL Ugo Poli, ki je zahteval od uprave pojasnila o bodočnosti obrata, je pozval deželna telesa, naj še dalje pozorno spremljajo usodo železarne. Okrogla miza o političnem in gospodarskem položaju Trsta »Svet, ki je za nami po padcu komunizma: priložnosti in skušnjave za Trst« - to je naslov okrogle mize, ki jo danes ob 18. uri prireja krožek G. Donati v novinarskem krožku. O političnem in socialnem kaosu ter gospodarskih težavah, ki vladajo ta Cas v Trstu bosta govorila novinar Paolo Rumiz in ravnatelj Isdee Tito Favaretto. Seja rajonskega sveta za zahodni Kras Zahodnokraški rajonski svet se bo sestal v sredo, 2. decembra ob 19. uri na Proseku. Na dnevnem redu ima sporočila predsednika Križmana, mnenje o občinskem skrbstvenem skladu, resolucijo o mejnem prehodu Sempolaj-Gorjansko ter mnenje o občinskem proračunu za leto 1993. Zgoniška in devinsko-nabrežinska uprava sta pred kratkim v soglasju s slovenskimi kraškimi občinami predlagali, da bi zgoraj omenjeni mejni prehod postal mednarodni, medtem ko je trenutno maloobmejni. Važno za nabrežinske vinogradnike Devinsko-nabrežinska občinska uprava prireja jutri sestanek, na katerem bo tekla beseda o nadaljnjem prirejanju občinskih vinskih razstav. Srečanje bo ob 20. uri na županstvu v Nabrežini. Vabljeni so vsi vinogradniki iz občine, kakor tudi strokovnjaki in ljubitelji dobre kapljice. Ustanovili bodo italijansko-albansko trgovinsko zbornico Predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Giorgio Tombesi in predsednik Albanske trgovinske zbornice Jorge Dhamo sta podpisala listino z obvezo o Čimprejšnji ustanovitvi italijansko-albanske trgovinske zbornice. Tombesi je listino podpisal tudi v imenu predsednikov zbornic v Gorici, Vidmu, Pordenonu, Anconi in Brindi-siju. Operativne podrobnosti bodo obravnavali na bližnjem sestanku vseh zainteresiranih. Mešana zbornica bo omogočila pospešitev in raztegnitev dvostranskega sodelovanja na trgovskem, finančnem, tehniCno-industrijskem in kulturnem področju oziroma Cim širše kooperacije med italijanskimi in albanskimi podjetji. Umetnostni večer v kavarni San Marco Drevi ob 20. uri bo v prostorih znane tržaške kavarne San Marco manifestacija multimedijske sodobne umetnosti, ki jo bo pod sponzorstvom podjetja Godina vodil Michele Parisano, režirala pa Daria Cerqueni. Nastopila bo cela vrsta tržaških in drugih umetnikov, med njimi Marino Cassetti, Mario Bessarione in Laura Safred, Giorgio Cisco, Luciano Celli, Eriča Cijan, Luigi Danelutti, Serena Bellini, Enzo Mari, Antonio Rodriguez, Giuseppe Callea, Franca Batič, Adriano Bon, Claudio Černigoj, Lowell Ellis, Cosimo Fusco, Renato Manuelli, Ranko Pavič, Aleksander Starc, Armando Scellani, Adriano Stok, Ani Tretjak, Elena Talleri in Mihaela Velikonja. Izvajali bodo program, ki bo slonel, na prepletanju luči in zvokov, glasbe in besed, podob in gledališkega izražanja, vse to z ironičnim priokusom. Zakup odvažanja odpadkov v Miljah Miljska občinska uprava razpisuje natečaj za triletno koncesijo službe za zbiranje in odvoz trdnih mestnih odpadkov oziroma posebnih odpadkov. Vabilo za udeležbo pri natečaju lahko zaprosijo podjetja, ki so na ustreznem stanovskem seznamu, kakor to predvideva odlok ministra za okolje št. 324 od 21. junija 1991, in ki seveda razpolagajo s tolikšno prevozno in drugo opremo, kakršna je potrebna za odnos odpadkov v mestecu s 13.300 prebivalci. Prošnjo za udeležbo pri natečaju morajo zainteresirani nasloviti na Občino Milje, Trg Marconi 1, najpozneje do 9. decembra letos s priporočeno pošiljko (mogoCe pa jo je tudi izročiti lastnoročno pristojnemu občinskemu osebju). lili ZA ČISTEJŠI ZRAK / ŠE VEDNO POSKUSNO UKREPANJE m Danes spet prometna zapora v središču potem ko se je včerajšnja dobro obnesla Ljudje so v glavnem razumno reagirali na ukrep tržaške občinske uprave, ki je sicer marsikoga vznevoljil Podjetje ACTje okrepilo avtobusno službo, prometni zastoji so bili redki, redarji in pajek pa obremenjeni Včerajšnja zapora strogega mestnega središča za promet z motornimi vozili se je dobro obnesla, zato jo bodo danes ponovili. In v bodoče? »Jutri in pojutrišnjem bomo s strokovnjaki preverili učinke dvodnevnega ukrepa in se odločili, kako postopati v prihodnosti,« nam je povedala tržaška občinska odbornica za okolje Rossana Poletti, ki je sicer izrecno zatrdila, da predstavlja udejanjena prepoved zgolj poskusno, mašilno potezo v sklopu ZgoCe problematike onesnaževanja. V resnici bo morala odbornica z ekipo izvedencev in DRAGO GAŠPERLIN kolegov preučiti tudi senene plati tako drastične omejitve prometa, da se jo v prihodnje nekako popravi oziroma, da se ublažijo njeni najbolj »diskriminacijski« učinki: »Zavedamo se pač težav pa tudi marsikatere krivice, ki so jih utrpeli številni občani in siceršnji prebivalci tržaške pokrajine,« je priznala, ko smo jo po telefonu dosegli okoli poldneva včeraj, in s tem mislila na primer očete ali matere, ki vozijo vsako jutro otroke v jasli, vrtec in šolo, pa morajo potem še v slubo. Vsemu navkljub pa so se ljudje dobro odrezali. To so nam povedali poleg Polettijeve še mestni redarji in na poveljstvu prometne policije, a tudi neposredno ducat pešcev in avtomobilistov, ki smo jih povprašali za vtis. Po obvoznih, širših ulicah, tistih, ki opredeljujejo za promet prepovedani območji med nabrežjem in okolišem glavne bolnišnice, je bil seveda promet gost, vendar ponekod celo bolj tekoč kakor ponavadi - le v nekaterih križiščih, ki so že itak kamen spotike, je miiiffAtf Tako je zgledalo včeraj dopoldne nabrežje (foto Videoteam) prihajalo do zastojev. »Hvala bogu, zdaj se vsaj dihati da,« so bili zadovoljni pešci, tisti resnični, ki nimajo lastnega vozila, predvsem starostniki. A ne samo oni, med pešci so vendar še mnogi vozniki iz okolice, ki avto lepo parkirajo v predmestju in se v središče privozijo z avtobusom, in tudi njim je prijal čistejši, z ogljikovim monoksidom iz izpušnih cevi nezastru-pljen zrak. Ni da bi slastno vdihovali, kot to lahko poCnemo v planinah, bolje pa je le bilo. Seveda smo srečali tudi nergaCe: »To ni vse skupaj nic, tako ne bodo rešili problema onesnaževanja, rajši naj nam uredijo prostrana parkirišča in pomnožijo število avtobusov, pa bo v redu,« nam je odvrnilo nekaj šoferjev pred rdečim semaforjem ob železniški postaji, ki so bili še prav posebno razdražljivi - ta ali oni morda tudi zaradi tobačne suše, ki je nastala po stavki monopolnih uslužbencev in pahnila v globoko krizo trinajst milijonov kadilcev. Pri nas si pomagajo kadilci s prostocarinskimi prodajalnami onkraj meje, kjer pa se oskrbujejo tudi z bencinom. In veste, kaj pravijo zdaj nekateri? Da je prekomernega onesnaženja pri nas krivo ravno motorno gorivo izza meje... Resda ima ondotni bencin več svinca, toda spričo narave ustreznih meritev na Tržaškem je učinek tega docela zanemarljiv. Drži pa, da je število avtomobilov v naši pokrajini sorazmerno večje kot v drugih mestih v Italiji in da se ljudje bolj vozijo ravno zato, ker imajo Cez mejo na voljo cenejši bencin - pa tudi zaradi tega, ker imajo na razpolago sloveče bencinske kupone. Toda povrnimo se k zapori. Kakor reCeno, je dobršen del prebivalstva razumno sprejel občinski ukrep. Veliko ljudi je pustilo avto pred hišo ali v garaži, ce pa jim ni bilo treba v mestno središče že zgodaj, so se odpravili vanj šele po deveti uri ali pa pred šesto popoldne, tako da so se izognili razumljivi gneCi v avtobusih. Podjetje ACT je znatno okrepilo prevozno službo s pomnožitvijo avtobusov na progah med Trgom Cagni in železniško postajo, med Valmauro, nabrežjem in Rojanom, med Oberdanovim trgom in Opčinami ter med železniško postajo in Rocolom. Zaradi tega je bilo mogoče spoštovati vozni red na vseh Z redarju se ni bilo šaliti (foto Videoteam) linijah, razen na progi št. 9, ki je bila najbolj obremenjena - Ce so morali šoferji dalj Časa čakati na postajališčih zaradi večjega števila ljudi, pa so lahko toliko hitreje vozili po ulicah, kjer druga vozila niso smela krožiti. Tako bi moralo biti seveda tudi danes. Omenili smo, da niso imeli mestni redarji in prometni policaji posebnih preglavic. No, hudega res ni bilo, toda globe so vseeno kapljale, pa tudi pajek je imel precej dela. Nad obsegom dela, ali bolje poslov, pa so zaskrbljeni trgovci sredi »prepovedanih območij«. Stranka se pripelje z avtom in če ni parkir- nega prostora, ga ustavi v drugi vrsti, kupi in odpelje - se nekako glasi njihova logika, s katero pa očitno ne soglašajo ne občinska uprava ne prometniki. Rajši bi videli, da bi uvedli izmenično prepoved vožnje z osebnimi avtomobili glede na končno parno oziroma neparno številko evidenčne tablice. Nazadnje naj še enkrat pojasnimo, da zapora ne velja za voznike avtomobilov s katalizatorjem in tistih, ki imajo za pogonsko sredstvo dizlovo olje, ute-kocinjeni plin in metan. Prav tako ne velja za prišleke iz drugih pokrajin in iz inozemstva. REPENTABOR / SEJA OBČINSKEGA SVETA Pepentabor prvi izpolnil proračunsko obveznost Kritika državnih služb in njihove birokratske zasvojenosti Repentabrski občinski svet je v torek kot prvi v tržaški pokrajini soglasno odobril proračun za finančno leto 1993 vključno s triletnim planom o predvidevanjih in načrtovanju. Kljub nižjemu prilivu prenosov iz državne in deželne blagajne se proračunski dokument ni osiromašil in so ostale neokrnjene postavke, ki zagotavljajo običajne socialne posege in stopnjo javnih storitev. Temu je botrovala sorazmerno visoka vrednost davka na višanje vrednosti nepremičnin INVIM, saj je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj kupoprodajnih operacij. Zupan Pavel Colja je ugotovil, da je princip zakona št. 142 o avtono- Boris Simoneta miji krajevnih uprav sicer dober, vendar pa zaenkrat res še ne moremo govoriti o kaki davčni avtonomiji, saj bo občina od davka na nepremičninsko vrednost ICI vnovčila le 85 milijonov, kar je le kapljica (dobrih 8 odstotkov) v proračunu, ki odmerja dobro milijardo lir sredstev za tekoče stroške. Vsekakor, če bo v bodoče več denarja davkoplačevalcev ostalo »doma«, bodo lahko boljše stekle službe. Ključni problem predstavljajo namreč državne službe in njihova nezaslišana birokratska zasvojenost, ki vodi Itahjo v prepad. Zupan je kot primer navedel carin- MAZAČI / NA TRGU OBERDAN Desničarske psovke proti zunanjemu ministra Ruplu fW/. me' i, Utt r m Desničarski skrajneži so se - po oskrumbi spomenikov NOB - tokrat s svojimi psovkami znesli nad slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla (fotograf S. Ferrari je posnel sliko na Trgu Oberdan). Nacionalistom očitno ne gre na račun njegovo dogovarjanje z italijanskim kolegom Colombom o osimskih sporazumih. Zunanji minister Rupel bo drevi prispel v Trst: v Gregorčičevi dvorani bo predstavil svojo knjigo Skrivnost države. sko službo na tovornem postajališču pri Fernetičih, ki bi lahko opravila svoje delo v par urah, avtoprevozniki pa morajo žal Čakati na carinjenje tudi po tri ali celo štiri dni, kar je nezaslišano. Repentabrska občina se je v zvezi z davkom ICI odločila za stopnjo 5 promilov, ker ni še gotov 3, 5 odstotni državni prenos. Ko bo dokončno oblikovan finančni zakon, bodo proučili možnost, če lahko znižajo ICI za kakega pol promila. Davek za smetarsko službo, ki je v repentabrski občini za polovico nižji kot v tržaški, se bo moral po zakonu povišati za 5 odstotkov, ki jih bo vnovčila pokrajina. Na občinskem svetu je tekla razprava o urejevanju trgov in zelenic, o zavarovanju tipične kraš-ke arhitekture, o najemu posojila za nov šolabus, o popravilih na pokopališču in o ureditvi mrliške vežice ter o preskromnih sredstvih za socialno službo. Govor je bil tudi o možnosti prepovedi prometa (zaradi nevarnosti usada) na strmi cesti, ki se uspenja s Cola proti Svetišču. Preden bo sprejet morebitni administrativni ukrep bodo prisluhnili mnenju domačinov. O drugih pomembnih zadevah, ki jih je še obravnavala občinska skupščina, bomo še poročali. AKTUALNO / POBUDE NA TRŽAŠKEM A USA / AMERIŠKA BOJNA LADJA JE PRISPELA VČERAJ Letalonosilka Kennedy ob 7. pomolu Ob njej je zasidrana tudi križarka Gettysburg - Mesto preplavili ameriški mornarji Ovita v jutranje meglice je včeraj priplula v Trst ameriška letalonosilka John F. Kennedy. S pomočjo štirih vlačilcev se je ladja-velikanka počasi približala Sedmemu pomolu, kjer bo privezana do nedelje. Ob njej je privezana tudi druga ameriška vojna ladja, križarka Gettysburg. Na obeh ladjah pluje skupno 5.500 mornarjev, marincev, letalcev, častnikov in podčastnikov. Včeraj sta poveljnika obeh bojnih edinic, kapitana T.R. Beard in Langk-nechi že obiskala tržaške predstavnike oblasti. Letalonosilka John F. Kennedy privezana ob Sedmem pomolu (foto Ferrari) Ljudska mobilizacija proti pojavom rasizma Deželne stranke izrazile popolno solidarnost žrtvam zelo nevarnih izbruhov nestrpnosti Tudi Trst se je končno pričel spraševati o nevarnih pojavih in o izbruhih rasizma in antisemitizma, ki v teh dneh pretresajo razne evropske drža-ve, vključno z Italijo. Na sedežu Inštituta za odporništvo je bila sinoC' okrogla miza o teih vprašanju. Na njej s°, sodelovali predstavnik* Mladinske levice i9 tukajšnje židovske skO' pnosti. ,, Načelniki deželnih skupin KD, DSL, PsL PLI, SSk, Zelene liste ih LpT so v skupnem sp6 ročilu ostro obsodil' nedavne nasil11^ dogodke rasne nestrpn0 s ti v Italiji in drugod P Evropi. Podpisniki teg^ dokumenta so solidarni žrtvami nasilja in °P0^ zarjajo vsa pristojna tel sa, naj zaščitijo temelj11, načela, na katerih sl°h demokratični sisteh^ Demokratične strank6 deželni skupščini kij. na ljudsko mobilizacij6 teh problemih, pred ka . rimi nihče ne sme hJ pasiven in ravnodušen- . Mestni odbor Pr° v rasizmu pa bo ,.j prihodnjih dneh prh6 .j, vrsto akcij in jaV -j, manifestacij, na kate^ bo opozoril javnost ^ nevarnost, ki jo Pr oSt stavljata rasna nestrph^a i a n tl f> n m 1 tl 7P TTT ■ L Sinočnja okrogla miza o rasizmu (foto Križmančič) in antisemitizem- ^ taka pobuda bo na sP^re du v soboto, od l7- u, dalje na Borznem ”|j kjer bodo razdelj6 0 letake in informati gradivo. Včerajšnje ^ nrthnra sta se udem* odbora sta se uG°-" tudi predstavnika Z j p partizanov AN? j tukajšnjega Združ . nekdanjih deportir v nacističnih tabori TRST Četrtek, 26. novembra 1992 GLASBENA MATICA / TRETJI ABONMAJSKI KONCERT Kogojevi samospevi ter Merku in Grbec Izvajalki Stelia Doz (sopran) in Neva Merlak (klavir) Luisa Antoni "Kogoj je iz Trsta samo odhajal: kot šestletna sirota in kot zrel glasbenik”. Tako se začne brošura, ki jo je GM izdala ob stoletnici rojstva Marija Kogoja. Ni bil pianist solist, verjetno tudi, ker mu razmere, v katerih je doraščal, niso dovolile zadovoljivega študija tehnike; bil pa je edini skladatelj iz naših krajev, ki je nastopal tudi v javnosti s klavirskimi improvizacijami. O teh improvizacijah nam je ostalo pričevanje Marijana Lipovška: »Ce bi mogli ohraniti njegove improvizacije, katerih ene se še sam malo spominjam in sem ob njej na pretresljiv način spoznal Kogojevo veličino, bi šele vedeli, s kakšnim talentom smo bili kot narod obdarjeni.« Trst ni v resnici ponudil velikih možnosti skladatelju; v tem mestu Pa je po prvi svetovni vojni našel prijatelja in predvsem glasbenika, ki je visoko cenil njegove skladbe: Ivana Grbca. Skupno sta se lotila Uglasbitve pravljične igre Josipa Ribičiča ”V kraljestvu palčkov”. Ko je Kogoj prihajal na obisk v Trst, se je večkrat ustavil v Skednju pri Grbcu. Tu je po vsej verjetno- Pianistka Neva Merlak in sopranistka Stelia Doz sti improviziral, pa tudi izvajal svojo glasbo. Pavle Merku v svo-jem spisu "Lik in delo Ivana Grbca” iz 1. 1980 navaja spomine, ki mu jih je Grbec pripovedoval o Kogoju: bil je "ognjevit temperament, močno je doživljal glasbo - predvsem lastno - ob klavirju”. Tretji koncert sezone Glasbene matice, ki bo na sporedu danes, bo skušal predstaviti lik Kogoja v zvezah, ki jih je imel z dunajsko šolo, predvsem pa z zamejskimi skladatelji. Pogovor, ki smo ga imeli z izva- jalkama, sopranistko Stelio Doz in pianistko Nevo Merlak, nam je pojasnil prav te smernice. Poslušali bomo 10 Kogojevih samospevov in dve skladbi, ki sta jih uglasbila Pavle Merku ter Ivan Grbec. Izvajalki sta nam obrazložili svojo izbiro z dejstvom, da je bil Grbec eden med redkimi, ki so razumeli Kogojevo glasbo. Merku pa predstavlja, kot Grbcev učenec, kontinuiteto in pot do nas. Vendar lahko dodamo, da se je Merku mnogo ukvarjal s Kogojem (že leta 1955 je OPČINE / RAZSTAVA IN VEČER POEZIJE Ko se pesem in akvarel zlivata v žlahtno celoto Jutri zvečer v Prosvetnem domu prijetno srečanje s pesnico Nežo Maurer in slikarko Stano Pudobsko __ ________________________Olga Lupinc__________________ SKD Tabor z Opčin in Mijižnica P. Tomažič in °varisi prirejata jutri, 27. ' “T, ob 20.30 v Prosvet-116111 domu večer poezije s pesnico Nežo Maurer in ®‘barko Stano Pudobsko. Sten Umetn‘c‘ bosta gostji Ml Tabor prvič, vendar M b°S(;bno pesnica Neža i aurer pri nas že znano e’ saj je na Tržaškem ® V6C let podelila bralne i ac'ce- Piše ljubezensko ; ,0lr9gko poezijo in je ,a že celo vrsto Šiških zbirk - Skorja aui in skorja kruha, D^enJ do zadnjega diha, h e/.° spoznanja, Kadar Lit 1?° ‘n nazadnje sn \ni|e za mir- Številne st^oske izdaje - Sončne pai e’ Kam pa teče voda, tan ° SP1 veverica, Kos-NiPIev,.Skrat in druge, do L,3 Ul^a je našla pot zbirkp1Ca’ tak° 80 n)6ne iskan razprodane in k le obenem. Njen lite- rarni izraz je mnogopove-den in vsakemu človeku blizu, dojemljiv in tenkočuten za današnji čas. Mnoge pesmi so bile prevedene v tuje jezike, zadnje iz zbirke Litanije za mir pa so nastale kot odmev preteklim krutim dogodkom v Sloveniji. Pesnico in njen opus pesmi bo predstavil dr. Denis Poniš. Slikarka Stana Sluga Pudobska je doma v Starem trgu pri Ložu. Likovno akademijo je zaključila pri prof. Gabrijelu Stupici. Studijska potovanja so jo vodila v Anglijo, Italijo, Indijo, Nepal, Francijo, Španijo in drugod po svetu. Samostojno je nastopila na 29 razstavah, skupinsko pa 37. Slikarka bo ob pesmih Neže Maurer predstavila akvarele na temo Mladostna hrepenenja. Tako se bodo akva- reli s pesmimi zlili v smiselno in idejno celoto. Najprej so nastali akvareli, nato je nastala pesem. To so cvetovi mladih dreves, kutine, japonske češnje, cvetočega divjega grma, žlahtne orhideje v mladostnem brstenju in prebujanju kot se v pesmi prebuja dekle v žensko. Obe umetnici sta se skupno predstavili že na tretjinskih večerih poezije, v Kranju, Domžalah, Tolminu, Snežniku in Brežicah. Razstava, ki stopa v korak s pesmijo ali pa je pesem napisana za akvarel, ko akvarel ilustrira pesem, je tudi pri nas nekaj novega in živega. Motivi izraženi z besedo kot s sliko, so lirični in vsebinsko bogati, dopolnjujejo se in oblikujejo smiselno celoto. Na večeru bodo sodelovali domači recitatorji, pri klavirju pa Katja Granier. Med najvišjimi donosi na tržišču ■ Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost To se nekatere značilnosti zavarovanja PiPiKEMm Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji NORICUM VITA v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Uorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 v Naših Razgledih izšel članek "Marij Kogoj šest-desetletnik”). Izvajalki hkrati poudarjata, da je njuna izbira pristala na samospevu, ki ga j.e Merku napisal v letu 1947. Poleg vokalnih skladb nam bo Neva Merlak predstavila klavirski opus Kogoja. Povedala nam je, da je želela predstaviti vse tri večje klavirske zbirke: iz šestih skladb, ki sestavljajo zbirko Piano, je izbrala prvo, Andantino canta-bile, ki jo je I. Klemenčič v svoji razpravi "Kompozicijski stavek v klavirskih skladbah Marija Kogoja” iz leta 1976 označil za prežeto "z izrazitim romantičnim pesimizmom in svetoboljem”. Sledilo bo 8 Malenkosti, ki smo jih že večkrat slišali, dve fugi pa bosta zaključili ta klavirski interludij. Za zaključek smo iz osebne radovednosti vprašali Stelio Doz, kako se znajde v jeziku, ki ga ne pozna. Povedala nam je, da je že pela v slovenščini, ker jo tuji jeziki zelo mikajo. Pela je že v nemščini, ruščini, grščini, vendar postavlja slovenski jezik večje probleme zaradi skupin soglasnikov v enem samem zlogu, še predvsem, če je ta v visokih legah. KINO ARISTON - 16.00-18.05-20.10-22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidnev Lumet, i. Mellany Griffith. EKCELSIOR - 17.00, 19.30, 22.00 :“1492 - La conquista del paradiso”. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00-20.00-22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Guai in famiglia«, i. Tom Selleck. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15 »Drago d’acciaio«, i. Brandon Lee. NAZIONALE IV -16.30, 19.00, 21.45 »Časa Howard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa, Reagrave. GRATTACIELO 18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.15 »Nera, calda e dolce...«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00- 22.10»Basic instinct«.; i. Michael Douglas, Sharon . Stone. Prepovedano mladini pod 14. letom. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Quattro figli uniči«. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nel continente nero«, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono. RADIO - 15.30, 21.30 »Perversioni bestiali al Peep show«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Glasbena matica Trst koncertna abonmajska sezona 1992/93 Danes, 26. t. m., ob 20.30 gledališču Miela Trg Duca degli Abruzzi 3 KOGOJ MED TRSTOM IN DUNAJEM Stelia Doz, sopran; Neva Merlak, klavir Kogoj, Grbec, Merku, Schonberg, Berg Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mieli Narodna in studijska knjižnica v Trstu vas vljudno vabi na predstavitev knjige Dimitrija Rupla SKRIVNOST DRŽAVE Spomini na domače in zunanje zadeve 1989-1992 Danes, 26. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Ob prisotnosti avtorja bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec. FOTO TRST 80 Ul. sv. Frančiška 20 prireja Vas vabi danes, ob 17.30 PROJEKCIJO NAJBOLJŠIH DIAPOZITIVOV na odprtje antološke razstave IDRIJSKEGA EXTEMPORE JOŽETA CESARJA jutri, 27. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu Za ciklus literarnih srečanj: Juan Octavio Prenz Ul. sv. Frančiška 20 biir SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal PREMIERA jutri, 27. novembra, ob 20.30 - Abonma red A PONOVITVI . v soboto, 28. novembra, ob 20.30 - Abonma red B v nedeljo, 29. novembra, ob 16.00 - Abonma red C VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 26. novembra 1992 PETER Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 -Dolžina dneva 9.05 -Luna vzide ob 9.18 in zatone ob 18.14. Jutri, PETEK, 27. novembra 1992 VIRGIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.25najnižja -5 cm, ob 9.57 najvišja 40 cm, ob 17.04 najnižja - 58 cm . ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Schiavano, Ilenia Persi. UMRLI SO: 77-letni Antonio Borsellino, 48-letna Anna Maria Pipan, 93-letna Ines Concina, 83-letna Maria Di Bert, 93-letna Antonia Ceregon, 86-letna Carla Alessio, 68-letni Giuseppe Pobega, 81-letna Ada Ustinet, 72-letni Dario Butiro, 88-letni Ferdinande Ressel, 71-letni Mario Gradara, 90-letna Grazia Bruni, 76-letni Francesco Vigo, 66-letni Enrico Nordio, 85-letna Angela Peteani, 75-letna Liana Comandini, 81-letni Angelo Daneu, 91-letna Leonilda Marcon, 72-letni Antonio Della Coletta, 84-letna Nella Hofer. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23.,do nedelje, 29. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.- Nočna služba Lekarna odprta od OBVESTILO Obveščamo oglaševalce, da zaradi tehničnih razlogov sprejemamo vse objave proti plačilu (oglase, čestitke itd.) za NEDELJSKO ŠTEVILKO DNEVNIKA najkasneje do vključno ČETRTKA. PUBUEST - tel. 7796611 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. J PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. ZSKD priredi Seminar o glasbeni vzgoji E. J. Dalcroza, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in glasbenim pedagogom v Gregorčičevi dvorani 2., 9. in 12. decembra letos. Informacije in prijave še danes, 26. novembra, na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, ob uradnih urah. KD ROVTE- KOLONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na večer z dramsko skupino Kraški dom, v soboto, 28. 11., ob 20.30. Na sporedu je igra Kdo je kriv? SKD TABOR KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom -Jutri, 27. t, m., ob 20.30 Večer poezije in slike z umetnicama: pesnico NEŽO MAURER in slikarko STANO SLUGO - PUDOLSKO. Cikel akvarelov in pesmi na temo MLADOSTNA HREPENENJA. Pesnico bo predstavil dr. Denis Poniž. Sodelujejo domači recitatorji, pri klavirju KATJA GRANIER. KD KRAŠKI DOM prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 11. uri v Bubničevem domu v Repnu MIKLAVZE-VANJE, na katerem bodo nastopile animatorke skupine Lupusinfabula. Ob tej priložnosti bo odprt tudi sejem knjig od 10. do 12. ure. Vabljeni otroci in starši. KD PRIMORSKO in podružnica SPDT ZLATA KRONA prirejata večer diapozitivov o Kilimandžaru z Lojzetom Abramom v Srenjski hiši v Mačkoljah v soboto, 28. 11., ob 20. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, prireja v soboto, 28. novembra, večer posvečen spominu na pisatelja PAVLETA ZIDARJA. Oblikovali ga bodo znana kritičarka JOLKA MILIC ter člani RADIJSKEGA ODRA z recitalom odlomkov iz Zidarjevih del. Začetek ob 18.30. Prisrčno vabljeni! SKD TABOR - OPČINE - Prosvetni dom - Ob 25-letnici društva v soboto, 28. novembra, ob 20.30 predstavitev glasbene kasete: Miran Košuta - Nevio Miklavčič ODRČEK POJE. Ob prisotnosti avtorjev bodo mladi igralci prikazali nekaj glasbenih točk iz iger: Kekec in Mojca, Zmajčkov rojstni dan, Ni lahko biti pes, Geniji v kratkih hlačah. Pridite! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na predstavitev knjige prof. Tomaža Simčiča »Andrej Gosar, krščanstvo in socialna misel«. Knjigo bo predstavil dr. Janez Juhant. Večer bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. PODRUŽNICA SPDT ZLATA KRONA v Mačkoljah vabi na predavanje Lojzeta Abrama o vzponih na najvišje afriške gore. Predavanje bo v soboto, 28. t.m., v srenjski hiši v Mačkoljah z začetkom ob 20. uri. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja jutri, 27. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani -Ul. sv. Frančiška 20, predstavitev nove smučarske sezone 1992-93 z orisom tečajev, predtekmovanj, turnega smučanja in novega odbora. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja 8. decembra v sodelovanju z ETLI izlet v Chiesa Nuova del Piave - Old River. Cena izleta 50.000 lir. Vpisuje M. Turel - tel. 220266. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. 12. do 2. 1. 93. Na razpolago je še nekaj mest. Za vpisovanje in informacije vsak delavnik od 18. do 19. ure v Soščevi hiši na Proseku še jutri, 27. t. m. 51 SOLSKE VESTI NA LICEJU PREŠEREN bodo skupne govorilne ure jutri, 27. novembra, od 16.30 dalje. MALI OGLASI OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje Križpot 84. BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta -zajčja farma v Repniču. VINOGRADNIK Aleš Komjanc iz Steverjana obvešča, da je odprl maloprodajno trgovino v Tržiču ob trgu sadja in zelenjave v Ul. XXV aprila 41. Tu lahko z brezplačno pokušnjo kupite po ugodni ceni 14 različnih vrst ustekleničenih in 4 vrste točenih kakovostnih briških vin. IZREDNA PRILOŽNOST! Smo pred odprtjem novih prodajnih prostorov v Gorici (mali in veliki gospodinjski stroji, kristal, igrače itd.). Trgovina je velika, zato rabimo pomoč. Iščemo torej dekle ali mlajši par z znanjem slovenskega jezika (tudi part-time). Možnost soudeležbe za ustanovitev zadruge. Telefonirati na št. (0481) 82770 med 13.30 in 15. uro. FIAT 131 supermira-fiori, letnik 1982, v odličnem stanju, vedno v garaži, prodam za 1.500.000 lir. Tel. na št. (040) 416770. GOLF GTI II. 1800, letnik 1986, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 212810 po 20. uri. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882. PRODAM domačo repo za kisanje. Tel. na št. 291169. PRODAM majhno trgovino konfekcije v dolinski občini. Tel. na št. 228390. ODDAM prostor, primeren za skladišče, v centru Trsta ter prodam motorno žago, sekalnico in poltovornjak aermac-chi. Tel. na št. 574395. NUDIM lekcije iz nemščine, tel. na št. 228658. IŠČEMO osebje z univerzitetno diplomo, materin jezik slovenščina, srbohrvaščina ali nemščina za skupinske in individualne tečaje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ali za prevajanje. Začetek dela v najkrajšem času. Tel. 368977 od 17. do 19. ure ali pisati na AUNON, C. P. 184, Trieste Centrale. ISCEM delo kot hišna pomočnica, tel. na št. 003866/83214 ali 040/396326. PODARIM ljubeznivega tigrastega mucka, mesec dni starega, ljubitelju živali. Tel. na št. 212119 (tel! tajnica). Ob bridki izgubi Ezia Fontano ta sočustvujejo z družino člani fantovske in dekliške dolinske Majence Nepričakovano nas je zapustila Claretta Ferlež roj. Severi Pogreb bo danes, v četrtek, 26. novembra, ob 12. uri na pokopališču pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo mož Paolo, mama Lidia, sestra Barbara z možem Borisom Grilancem ter vnuka Sandro in Lizzi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Salež, 26. 11. 1992 Zapustila nas je naša draga Giuseppina Kravos vd. Boneta Pogreb bo danes, 26. novembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu. Žalostno vest sporočajo sin Danilo in drugi sorodniki. Trst, 26. 11. 1992 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Zapustil nas je naš dragi Angel Daneu Pogreb bo danes, 26. novembra, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brat Sveto z ženo Slavo in sinom Vasilijem ter nečaki Laura, Elva in Ado z družinami in drugi sorodniki Kontovel, 26. 11. 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju se pridružuje družina Vodopivec. Ob izgubi Angela Daneua izrekata bratu Svetotu iskreno sožalje sestrični Marija in Laura Ob žalostni izgubi dragega strica Angela Daneua izrekajo iskreno sožalje Vasiliju in družini Stefan, David, Alberto, Bruno in Ervin Žalosti družine Daneu ob izgubi dragega Angela se pridružuje David z družino 26. 11.198 26.11. 1992 Valerio Bordon & Tvoje srce ne bije in mirno počiva, v naših srcih pa Se vedno bije in živi. Milka in Milva z družino Trst, 26. 11 1992 GORICA 8 Četrtek, 26. novembra 1992 NOVICE Jutri v Gorici zasedanje trgovinskih zbornic iz dežel s posebnim statutom Vsedržavna komisija trgovinskih zbornic iz dežel s posebnim statutom bo jutri priredila v Gorici posvet na temo Trgovinske zbornice in dežele s posebnim statutom v gradnji nove Evrope. Posvetovanje bo v dvorani Trgovinske zbornice v Ul. Crsipi: Predsedovala bosta predsednik komisije zbornic iz dežel s posebnim statutom Rosario Parisi in predsednik deželne zveze za FJk Enzo Bevlacqua. Sodelovala bosta tudi predsednik vsedržavne zveze Unioncamere Danilo Longhi in predsednik deželne prave Vinicio Turello. Na zasedanju bodo razpravljali o vlogi trgovinskih zbornic v prizadevanjih za evropsko združevanje ter o problemih in perspektivah glede odnosov med zbornicami in deželami, še posebej deželami s posebnim statutom. V sporedu Gorica kinema film »Olivier Olivier« Kinoateljejev spored Gorica kinema se nocoj ob 20.45 nadaljuje v kinu Vittoria s predvajanjem filma poljske režiserke Agnieske Holland »Olivier Olivier«. Film je bil predstavljen na letošnjem beneškem festivalu. Zgodba pripoveduje o neobrazložljivem izginotju malega Oli-viera, ki povzroči razkol med zakoncema Duval. Olivierov oče si izseli v Afriko, mati ostane s hčerko Nadine. Nekaj let kasneje v Parizu aretirajo mladega zločinca: zdi se, da je Olivier... Na Ljudskem radiu oddaja o solidarnosti Goriški Ljudski radio (Radio Popolare, FM 97.500 Mhz) bo danes ob 17.20 v tedenski oddaji, ki jo vodita Silvino Poletto in Luigi Pil-lon obravnaval temo solidarnosti s prebivalstvom bivše Jugoslavije. Kot gostje bodo sodelovali v studiu vodja goriške humanitarne organizacije Caritas Ruggero Dipiazza, pokrajinski odbornik SSk Mirko Špacapan in predsednik borčevske zveze AVL Mario Memi. Pokrajinski svet VZPI-ANPI V sejni dvorani pokrajinskega sveta, Korzo Italia 55, bo jutri ob 16. uri javno zasedanje pokrajinskega sveta VZPI-ANPI. Srečanje bo potekalo pod geslom: V idealih odporništva jamstvo za bodočnost Italije. Na njem bo med drugim govor o pripravah na slovesnosti ob 50-letnici odporniškega gibanja v Italiji, ki bo v letu 1993. Devet pevskih zborov na koncertu sv. Cecilije v cerkvi na Travniku V soboto in nedeljo se je v Katoliškem domu odvijala 34. pevska revija Cecilijanka, kjer je nastopilo dvaindvajset zborov iz treh dežel. Podobno pevsko srečanje, tokrat bodo sicer na sporedu pesmi z versko vsebino, bo jutri zvečer v cerkvi na Travniku, prireja pa ga zbor ”S. Ignazio”. Letošnja prireditev je že dvajseta. Nastopilo bo devet zborov iz Gorice in neposredne okolice: poleg domačega zbora S. Ignazio še L. Fogar, zbor PD Standrež, C.A. Seghizzi, zbor S.M. Assunta, zbor Podgora, zbor I madrigalisti di Gorizia, Mirko Filej in Coral di Luci-nis. Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, začel pa se bo ob 20.15. Proces zaradi goljufije z dobitki državnih loterij Na okrožnem kazenskem sodišču v Gorici se bo danes popoldne ob 16. uri nadaljevalo sojenje v zvezi z milijardno goljufijo na račun državnih loterij. Proces se je dejansko začel prejšnji teden z zaslišanjem prič in treh obtožencev, Alda Pie-rattonija in njegovih dveh hčerk. Drugi obtoženci se sodne obravnave niso udeležili. Med petnajstimi obtoženci, ki naj bi tako ali drugače sodelovali pri goljufiji, je tudi bivši predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci, čigar brat Roberto naj bi skupaj s Pierattonijem bil organizator domiselne goljufije. Izredna skupščina konzorcija CAFO Člani medobčinskega vodovodnega in plinskega konzorcija CAFO se bodo zbrali na izredni skupščini na sedežu v Gradišču, Ul. Aquileia 9, danes ob 18. uri. Odobriti morajo nekatere spremembe k letošnjemu proračunu. Doberdobski šestdesetletniki Doberdobski šestdesetletniki so nam poslali posnetek z veselega srečanja ob skupnem praznovanju okroglega jubileja. Srečanje se je začelo z mašo in obiskom grobov umrlih soletnikov, nadaljevalo se je z zakusko v znani doberdobski restavraciji, nato pa še z izletom v Villo Manin, kjer so si ogledlai zanimivo razstavo. Praznovanje so zaključili v Dolenju z večerjo in plesom do pozne ure. ili ■ GORICA / OSNUTEK OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 1993 Manj denarja za investicije kljub rahli podražitvi tarif Rajonski sveti kritični zaradi nekaterih izbir na področju javnih del SOVODNJE / OBČINSKI SVET Proračun odgoden Seja bo v ponedeljek Solidarnost z dijaki? Marko Marinčič Vlado Klemše Mestni avtobusi, katerih deficit bo občutno bremenil tudi občinski proračun 1993 (foto Studio Reportage) Na goriški občini se pripravljajo na odobritev proračuna za leto 1993, ki ga ob klestenju javnih izdatkov lahko že označimo kot leto suhih krav. Tekoči stroški za delovanje občinskih služb in storitev bodo komajda dosegli letošnjo raven, stroške za investicije so morali temeljito oklestiti, tarife za občinske storitve pa se bodo spet povečale, četudi naj bi podražitev ne presegala stopnje inflacije. Odbornik za finance Alberto Alberti, ki v teh dneh zaključuje pripravo osnutka proračuna, nam je tako predstavil ne prav rožnate perspektive občinskih financ. V proračun sicer še niso vključili novega davka na nepremičnine ICI, za katerega bodo morale občine šele februarja določati točne količnike. Zaenkrat si bodo torej pomagali s tem, kar imajo, naknadna vključitev novega davka pa bi utegnila prinesti nekaj novcev za mašenje proračunskih lukenj. Tekoči stroški občine naj bi v prihodnjem letu dosegli približno 49, 5 milijard lir, kar je v realni vrednosti nič več kot letos. Približno polovica teh izdatkov gre za plače osebju, občutno breme za občino pa predstavljajo tudi socialne storitve. Za kritje teh stroškov občinska uprava sklenila nekoliko priviti razne občinske tarife, ki bodo prihodnje leto v povprečju 6 odstotkov dražje. Ta podražitev velja za davek za odvoz in uničevanje odpadkov ter za razne občinske tarife (otroški vrtci in jasli, dom za ostarele, storitve v socialnem centru, pogrebna služba, koriščenje športnih in kulturnih naprav itd.). Ob tolikih podražitvah velja opozoriti tudi na znižanje davka ICIAP, ki se bo zmanjšal kar za 16 odstotkov. Ge upoštevamo hkratno podražitev občinskih koncesij, bodo podjetniki in vršilci prostih poklicev vsekakor plačevali 7, 2 odstotka manj kot doslej. S tem je občina upoštevala pritožbe in proteste teh družbenih slojev, kar pa bo seveda še dodatno prizadelo že itak revne občinske finance. Pri investicijah bo občina prisiljena močno štediti. Res je v letu 1993 skupno predvidenih 42 milijard lir investicij, vendar upoštevati gre, da je od tega kar 30 milijard državnega pri- spevka za avtoporto. Ge odštejemo še druge za točno določene posege dodeljene državne in deželne prispevke, se resnični delež, s katerim razpolaga občina za investicije, zmanjša na 5, 4 milijard. Od tega je treba odšteti še milijardo in 30 milijonov za sanacijo izgub pri upravljanju mestnih avtobusnih prevozov. Kako bo torej občina porazdelila preostale 4, 4 milijarde? Levji delež naj bi šel za obnovo nogometnega stadiona v Ločniku (1, 8 mld), za delno obnovo grezničnega omrežja in občinske prečiščevalne naprave (skupno 1, 1 mld), za vzdrževanje pločnikov in cest (685 milijonov), manjše vsote pa še za vzdrževanje šolskih stavb, za obnovo Verdijevega gledališča in druge posege. Te izbire je uprava že predstavila rajonskim svetom, ki so kritizirali zlasti velik izdatek za stadion v Ločniku v času, ko manjka denar za mnoge nujnejše posege in ko v proračunu na primer ni niti ficka za urejanje javnega zelenja. Predstavniki rajonov, med temi tudi vseh treh slovenskih, Pevme, Pod-gore in Standreža, ki so bili pri delitvi sredstev občutno prikrajšani, so bili zaradi tega dokaj nejevoljni. Občinski upravi so očitali, da sploh ni upoštevala njihovih potreb in predlogov, ki so jih pravočasno dostavili. Pred gla- sovanjem v občinskem svetu dajejo v teh dneh rajonski sveti svoje mnenje o proračunu: pričakovati je, da bo v mnogih primerih to mnenje, ki sicer ni obvezujoče, odločno negativno. Občinski svet v Sovodnjah bo o proračunu za leto 1993 razpravljal šele na prihodnji seji, predvidoma 30. novembra. Razlog za odgoditev je v "tehničnih težavah”, kakor je na torkovi seji povedal župan Vito Primožič. Sicer pa je bila seja, ki se je začela s precejšnjo zamudo, kar je za sovo-denjske razmere neobičajno, skoraj v celoti namenjena obravnavi vprašanj, ki so tako ali drugače vezana na finančno poslovanje občine, po hitrem postopku, zaradi nujnosti, pa so prvotno najavljeni dnevni red zasedanja dopolnili še z dvema točkama. V prvem delu seje je občinski svet, po poročilu odbornika Petejana, brez diskusije in soglasno ratificiral tri sklepe ožjega odbora. Nanašajo se na preurejanje proračuna za letos in porazdelitev dohodkov, ki jih občina pobira za izdajo gradbenih koncesij. V nadaljevanju seje je bil govor o programskem poročilu. Odbornik Igor Petejan je nakazal glavne smernice in predvsem ugotovil, da je programiranje v takih pogojih finančnega poslovanja zelo težko ali celo nemo- goče. Poročilo je občinski svet odobril brez razprave in soglasno. Z večino glasov pa je zatem, po poročilu odbornika Butkoviča, odobril tudi tarife (za leto 1993) za storitve na individualno povpraševanje. Te storitve zajemajo zaenkrat le oskrbo na domu. Glede dodatnega dnevnega reda velja zabeležiti naslednje: občinski svet je župana pooblastil, da ENEL proda jusarsko parcelo na Vrhu, zatem pa soglasno odobril okvirni finančni načrt za izgradnjo plinskega omrežja in za kar se odpirajo možnosti posojila, z amortizacijo v breme države. Sklep predvideva dela v vrednosti 305 milijonov lir. V poročilu, ob koncu seje, je župan omenil razsodbo deželenega upravnega sodišča glede statuta ter da bodo sredi decembra občanom predstavili načrt Soškega parka. Na vprašanje D arina Devetaka, zakaj se predstavniki občine niso udeležili sobotnega protestnega shoda dijakov v Gorici je župan odgovoril, da niso prejeli vabila in da je sam za zboro- j vanje zvedel šele v soboto popoldne, na občnem zboru SKGZ. GRADIŠČE / POBUDA OBČINSKE UPRAVE GORICA / NOVOST NA POLITIČNI SCENI ^ PRIREDITVE Proti rasizmu in antisemitizmu Je v transveizalnosfi možna alternativa? Nocoj razpravo krožka »Ricerco e Presenzo« Akcija solidarnosti in boja proti rasizmu, ki jo je včeraj priredila občinska uprava v Gradišču, je med prebivalci, zlasti pa med učenci in dijaki, naletela na velik odziv. V teku dneva so se do židovskega pokopališča napotil« šole, občani, predstavniki političnega življenja. Vsi so se vpisali v knjigo solidarnosti. Ob 10. uri je bila pred pokopališčem, kjer so se od jutranjih do večernih ur vrstili na častni straži člani občinskega sveta, krajša slovesnost. Spregovoril je župan Ferruccio Colombi. Manifestacija se je sklenila zvečer, ko so udeleženci v sprevodu z baklami odšli do županstva. Učenci pri židovskem pokopališču (foto S. Reportage) Politično prizorišče v Gorici je že dalj časa precej razgibano, saj postajajo tradicionalni strankarski okviri vse bolj ohlapni in se mnogi politiki pogosto povezujejo in razhajajo bolj z ozirom na osebna stališča do posameznih problemov kot pa v skladu z navodili strankarskih tajništev. Tako se je zgodilo v zvezi s problemom obvoznice pri Standrežu, v zvezi s sporom glede gradnje ene ali dveh novih bolnišnic v pokrajini, in ne nazadnje tudi v zvezi s problemom načrta za gradnjo financarske šole na letališču. Kulturni krožek »Ricerca e Presenza«, ki združuje nekatere do stranke disidentsko opredeljene predstav- nike KD, je sedaj dal pobudo za razpravo med predstavniki vseh med sabo različnih političnih in družbenih sil, ki so se doslej priložnostno povezovale v t.i. transverzalna gibanja. Javna razprava na temo Nov predlog za Gorico bo danes ob 17.30 v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. Crispi. Poleg predstavnikov drugih družbenih sil in gibanj je prisotnost napovedalo že pet občinskih svetovalcev različnih strank. To so svetovalci Ubaldo Agati (neodvisen po nedavnem izstopu iz KD), Nicolo Fornasir (KD), Luigi Genovese (Zeleni smej. se sonca), Marzio Lamberti (DSL) in Maurizio Pecorari (PRI). Ob navedenih bosta spregovorila še mestni koordinator gibanja»La rete«Bernardo De Santis in Mario Michelini, turistični delavec in član odbora za varstvo in razvoj goriškega letališča. Organizatorji srečanja si postavljajo dokaj zahteven cilj, da bi iz dosedanjih posamičnih oblik sodelovanja prišlo do trajnejše povezave, ki naj bi v perspektivi ponudila nove rešitve za mestno upravo, kot poudarja predsednik krožka »Ricerca e presenza« Renzo Biasiol. Težko je sicer pričakovati, da bi ena sama razprava povezala zelo raznolike politične sile, najbrž pa bo le pokazala, ali obstaja med njimi interes za delovanje v tej smeri. OKOLJE / POBUDA POKRAJINE Končno bodo o odpadkih spregovorili tudi v šolah GRADEŽ / TATVINA Tatovi obiskali butik Odnesli so za 50 milijonov lir oblačil Brez primerne vzgoje bo težko reševati vse bolj zapleteno vprašanje odpadkov. Tega so se končno zavedli tudi na Pokrajini, kjer v sodelovanju s štirimi srednješolskimi zavodi, pripravljajo ciklus pobud, s ciljem osveščanja dijakov s to problematiko. Te dni je bil na Pokrajini sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki šole Einau-di iz Starancana, industrijskega poklicnega zavoda Galilei iz Gorice, zavoda Cossar iz Gorice in kmetijskega tehničnega zavoda iz Gradišča, pa tudi predstavniki Sklada za varstvo narave in združenja Lega per L 'Ambiente. Pobuda seznanja se bo odvijala predvidoma v dveh stopnjah. V prvi naj bi dijaki pobliže spoznali pokrajinski načrt za uničevanje odpadkov, v drugi pa kaj so odpadki, kako nastajajo, kako bi se dalo njihovo količino zmanjšati in kakšne rezultate daje selektivno pobiranje. V torek, 1. decembra bo prvo predhodno srečanje s profesorji, ki bodo aktivno sodelovali pri pobudi. NESREČA Podri ograjo na mostu Veliko sreče je imel 28-letni Franco Vittori iz Gorice, ul. Cipriani 28. V torek ponoči je z avtom trčil v železno ograjo na ločniškem mostu ter jo podrl v dolžini kakih deset metrov. Zatem mu je le nekako uspelo avtomobil spet preusmeriti na vozni pas in se tako izogniti naj hujšemu, padcu v akumulacijsko jezero. Vittori je pripeljal na most iz ulice Aquileja . Približno ob istem času pa je v križišču pred Verdijevo dvorano prišlo do trčenja dveh avtomobilov. Tri osebe so bile laže ranjene. Tatovi so včeraj ponoči obiskali butik Fari v drevoredu Europa Unita v Gradežu in iz njega odnesli usnjene plašče in druga oblačila v skupni vrednosti okrog 50 milijonov lb. Na delu so bili očitno precej izkušeni ljudje, ki se dobro spoznajo na oblačila: izbrali so namreč skoraj izključno oblačila presti žnih firm, ki seveda stanejo največ. Zanimivo je tudi, da so se zlikovci polastili predvsem moških plaščev, z obešalnikov z ženskimi oblačili pa so odnesli le nekaj posameznih plaščev. Prav tako so zanemarili embalaže z novim blagom, ki je komaj prišlo v trgovino. Krajo je včeraj zjutraj ob prihodu v službo odkrila prodajalka, ki je o nezaželenem obisku obvestila karabinjerje in lastnico, Nadio Fari iz Gradeža. Kot so ugotovili karabinjerji, so tatovi vlomili skozi vhodna vrata, na katerih so razbili kar dvoje ključavnic. V trgovini so lahko nemoteno izbirali blago, saj v njej ni alarmnih naprav. Edina sled je nekaj prstnih odtisov na vratih. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bo 28. t.m. od 15. do 17. ure na sedežu sejem rabljene smučarske opreme. ODBOR KD SOVODNJE obvešča, da bo v tej sezoni vsako sredo odprt javnosti urad domačega kulturnega doma. Sprejemali bodo predloge in priporočila o delovanju. Urad bo odprt od 18.30 do 19.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi šolsko osebje na večerjo, kjer bodo izrekli priznanje letošnjim upokojencem. Večerja bo 4. decembra, pri Francetu v Sovodnjah. Prijave sprejemajo odborniki SSS najkasneje do 1. decembra. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri na gostovanje dramske skupine Delav- i skega prosvetnega društva Svoboda iz Ruš, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavil3 komedijo Branislava Nušiča Človek n3 položaju. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabi jutri ob 18. uri na predavanje novogoriškega književnika Darka Komaca, k) bo govoril o mladinsk1 literaturi v povojne^1 obdobju. ___________KINO GORICA VITTORIA 20.45 Gorica kinema:»Olivier On vier«. Rež. Agniesk3 Holland. n CORSO 17.45-22.0° »Prosciutto, prosciutto1^ Prepovedan mladini p° 14.letom. ,i VERDI 17.30-22.00>>11 principe delle donne«- TR7TP COMUNALE Dan^ zaprto. Jutri. 18.00-22• »Prosciutto prosciutto^ EKCELSIOR l7-3° 22.00 «Bocca su bocc3 ' Prep. ml. pod 18. letoU1, LEKARN? DEŽURNA LEKAR^ V GORICI g. OBČINSKA LEKA1' NA V STANDREŽU ' S. Michele - tel. 21074' DEŽURNA LEKAR^ V TRŽIČU ALLA SALUTE ' Cosulich 117 711315. 'tel h U’ Danes v Gorici 0 uri, Nella Hofer v ..uo Poduie, krsto PrlP jjur iz Trsta na glavno P ^ pališče, pogreb D glavnem pokopan PRIMORSKA Četrtek, 26. novembra 1992 KOPER / JANKO KOSMINA TOLMIN / ZDRAVSTVO NOVICE »Starman in jaz sva bita v komiteju« Zdravja ni mogoče deliti na družbeno ali zasebno Prvi v Sloveniji so začeli uveljavljati zasebno zdravstveno prakso Franc Orešnik »Ne razumem Starmana, ko tako udriha Cez “rdeCe“ - leta 1972 sva skupaj sedela v obalnem komiteju in - priznam - še pri zadnjih volitvah sem glasoval zanj.«Tako pravi Janko Kosmina, direktor Istrabenza in neodvisni kandidat levosredinskih strank in obalne skupnosti Italijanov v državni svet. »Tudi konvencija demokratov mi je že izglasovala podporo, potem pa so jo, na pritisk nekaterih Koprčanov, priklicali.«, je dejal na torkovi tiskovni konferenci v Kopru. »Podobno je bilo tudi s podporo LDS, ki pa se je na koncu odločila za svojega kandidata, «je dodal predsednik Kosminovega volilnega štaba Damjan Vremec. Kljub temu naj bi po podatkih ankete, ki so jo izvedli te dni na Koprskem, Kosmina menda dobil 36 odstotkov glasov, Starman pa le 9. Torej se kaže drugačna slika, kot jo hoče in želi prikazati Starman. Kosmina je prepričan, da mu ne bodo škodovale niti kritike njegovih direktorskih potez v Istrabenzu. Te mu očitata njegov - tudi nestrankarski - protikandidat poslanec Marjan Starc in koprski kandidat narodnjakov Jadran Luin. Istrabenz bo v Slovenijo pripeljal 65 milijonov nemških mark svežega kapitala, zatrjuje Kosmina. Prviji 17 milijonov od maja naprej že obrača LB Splošna banka Koper in za ta denar bo skupna družba Istra-OMV dobila 7, 5 odstotne obresti, kar je verjetno več, kot bi tačas dobili, če bi denar vložili v gradnjo in obratovanje bencinskih črpalk. Taisti denar je Kosmina poleti že ponujal predsedniku vlade Drnovšku kot enoletno posojilo za gradnjo avtocest. Ponudba Drnovšku še vedno velja, pravi Kosmina. Sum, da je navezavi na OMV in INO, ki jo je omogočilo zunanje ministrstvo Dimitrija Rupla, botroval strankarski interes, pa Kosmina odločno zavrača. Soglasje k tej pogodbi je dala že Peterletova vlada, Pravi in pripombe, ki jih je na osnutek pogodbe imel guverner Banke Slovenije dr. Arhar, je Istrabenz upošteval. Povezavi Istrabenza z OMV in INO naj bi po Kosminovih besedah nasprotoval predvsem podpredsednik Peterletove vlade dr. Ocvirk, ker je s tem šCitil koristi Istrabenzovega«velikega brata«, kakor Pravijo Petrolu. Privatna zdravstvena praksa da ali ne!? Spomnimo se, koliko besed je bilo izrečenih o njej, koliko tiskarskega črnila prelitega. Socialistična zakonodaja ranjke Jugoslavije jo je naj strožje prepovedovala in gorje mu, kdor bi si jo omislil. Dandanašnji je popolnoma drugače. Za primer smo si vzeli Tolminsko. Ta občina ne le da je največja po površini in da ima naj starejše prebivalstvo, torej tudi najbolj zdravnika potrebno, tudi zdravnikov nimajo veliko. Za privatno zdravstveno prakso, ki jo omogoča nova zdravstvena zako-nodoja, so se med prvimi odločili nekateri zdravniki na Tolminskem. Tako je privatno prakso s 1. novembrom odprl internist dr. Bojan Roš, ki z delom nadaljuje v dosedanjih prostorih tolminskega zdravstvenega doma ter ginekolog dr. Marjan Lazar v Kobaridu. Za opravljanje privatne zobozdravstvene dejavnosti pa sta zaprosila tudi zobozdravnika dr. Dragan Todorovič, ki bo svoje storitve opravljal v zdravstveni ambulanti v Breginju in dr. Egon Vrčon iz Tolmina. Zanimanje za izvajanje privatne zdravniške prakse se je pojavilo takoj po uveljavitvi novega zakona o zdravstve- nem varstvu in drugih predpisov, ki urejajo področje zdravstva, marca letos. Z uveljavljanjem privatne zdravstvene prakse, pa so povezana tudi nekatera druga vprašanja, ki se pojavljajo ob podeljevanju koncesij posameznim prosilcem, predvsem v zvezi s sedanjo mrežo osnovnega zdravstva in dopoljnjevanjem privatne prakse z javnimi zavodi, uporabo in najemninami opreme in prostorov, zaposlovanjem zdravstvenega osebja in druga praktična vprašanja. Tako je dr. Bojan Roš na nedavni seji tolminskega izvršnega sveta, ki je urejanju privatne zdravstvene prakse namenil posebno razpravo, dejal, da bi morali zasebnim zdravnikom, ki izvajajo javno zdravstveno službo omogočiti enake pogoje za delovanje, kot javnim zavodom. Izvršni svet - je v zvezi s tem sprejel nekaj usmeritev po katerih se bodo pri podeljevanju koncesij na področju zdravstva ravnali v prihodnje. Tako naj bi zdravnik, ki se kot zasebnik odloča za izvajanje javne zdravstvene službe prevzel tudi osebje, ki je doslej Roman Bric, Miran Mihelič opravljalo to dejavnost, obstoječa mreža storitev pa se zaradi privatne dejavnosti ne more širiti. Cene storitev in najemnin ter ostale pogoje pa naj bi uredili s posebno tristransko pogodbo med zasebnikom, zdravstve- nim domom in občinsko vlado. Vsaka nova ponudba sama po sebi ustvari pozitivno konkurenco s čimer se veča interes obdržati vse dosedanje kvalitete in vnašati elemente prožnejše lastne H kateremu zdravniku? (Foto: 0'Hara) iniciative. Prva prizadevanja bodo šla v smeri skrajšanja čakalne dobe in zmanjšanja vrst pred zdravnikovimi vrati. Iz občine Tolmin je veliko ljudi hodilo k zobozdravniku v sosednje občine. Bili so tudi primeri močnih zobobolov ob praznikih, ko se ni bilo mogoče kam obrniti. Tukaj napovedujejo v privatni praksi pokrivanje tudi teh in večjih sezonskih potreb, ki nastajajo zaradi turizma. Ce bo tako, potem bo marsikje odpadel problem dragega dežurstva in po drugi strani neracionalnosti zaradi neenakomerne obremenjenosti zdravstvene ponudbe. Tako bo lahko rešljiv tudi problem dežurstva, od Tolmina 40 km oddaljenega Bovca, če bo prišlo tudi v splošni praksi do privatne iniciative. Zaradi obmejne lege občine, bo ta vrsta ponudbe zanimiva zlasti v zobozdravstvu, tudi za samoplačnike, ki bodo prihajali iz sosednje države. Menijo tudi da bodo usluge privatne prakse za zavarovalnico, zaradi specifičnih okoliščin organizacije dela, nekoliko cenejše. Seveda bo večina gotovo zainteresirana po čimboljšem sodelovanju z zdravstvenimi organizacijami, ob dobrih odnosih, kot doslej. SLOVO Profesor Slavko Kretič Pokojni Slav "Ipavec, je otroštvo in m etav Ljubljani. Profesor -ovuooclilne Ir ^ojno je okusi taboriščnika, ki likovalo v o aktivista za os Q°movine. St t°dne Primo °Hčani voji ^gojitelj v ornu v Goric PJevzel zaplet Racijo ustan e; -''us*.** gi 6topetru p t ^ta1 je njen j6 j' Popolno^ j ? delu z mit tovariš Itlentor °vdn°sa do Skromnosti iP'^1 gled in širo l okraja Go sbV?da za službo dela - p= j u u ?,Tkr“' i dtn jen) ^lom s paaterialn pa velik k ^ Imenu prijateljev in sodelavcev bmanuel Šinkovec ______NOVA GORICA_ Mesto bo kmalu vse bleščavo Novembra običajno še ne pomislimo na Božič in na Novo leto. Ti prazniki pridejo namreč še preveč hitro. Da pa se vztrajno bližajo, nam v Novi Gorici "sporočajo” tudi delavci, ki že pridno krasijo ulice, predvsem tiste v središču mesta in okoli hotela Park, oziroma Casinoja. Namestili bodo kar nekaj stisoč lučk, ki se jim bodo amalo pozneje pridružile še raznobarvne "preobleke" drevja malo pred prazniki. Nova Gorica bo postala kmalu podobna Las Vegasu. Novogoričani bi bili zadovoljni tudi, če bi med letom svetila kakšna cestna svetilka več...N a sliki: pritrjevanje svetlobnih okraskov ni lahko delo. Delo na višini (Foto: 0'Flara) I KmEt MSI vi lIpipLJlf 1 J IDRIJA / JAVNI ZAVODI Denarja za delovanje šol, knjižnic, vrtcev itd. je spet premalo Podatki o devetmesečnem poslovanju javnih zavodov, katerih dejavnost se v občini Idrija financira iz občinskega proračuna - to so vse osnovne šole, vrtci, glasbena šola, dom učencev, center za socialno delo in mestna knjižnica - kažejo, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za normalno poslovanje.»Zato smo krivi predvsem sami, saj smo v preteklosti povsem oklestili osnove za financiranje teh dejavnosti«, meni poslanka LDS in direktorica Psihiatrične bolnišnice Roman Bric Idrija, Viktorija Gorjup, ki želi celovit pregled poslovanja vseh javnih in zasebnih zavodov v občini. Iz poročil o tekočem poslovanju, ki jih je zahteval občinski izvršni svet, je razvidno, da se primankljaj sredstev za pokrivanje osnovnih stroškov povečuje, saj so vsi našteti zavodi v letošnjih devetih mese-cih»prigospodarili«sku-paj kar 40 milijonov tolarjev manjka. Proračunska sredstva zadoščajo le za najnujnejše sprotne stroške, iz katerih je povsem izvzeto investicijsko vzdrževanje stavb in nabava opreme.Ce bi upoštevali še te stroške, bi bila številka precej večja. Zato bodo to problematiko po zagotovilih načelnika za gospodarjenje Mirana Vončine morali temeljito analizirati še pred sprejemanjem občinskega proračuna za prihodnje leto in pripraviti ustreznejše kriterije za financiranje teh dejavnosti, ki zaradi sedanjega razkoraka čedalje bolj zaostajajo. PIRAN7 SOOČENJE KANDIDATOV Bo novi slovenski parlament boljši? Dolgočasna predstava v Portorožu Ce lahko sodimo po vtisu, ki so ga v torek zvečer naredili piranski pretendenti za poslenske sedeže, bo novi slovenski parlament kvečjemu še bolj utrujajoč od sedanjega. Čeprav je moderatorka Darja Zgonc skušala vnesti v predstavo nekaj športnega, tekmovalnega duha, je bilo vse skupaj precej medlo, tako da se manj kot dvestotim piranskim volilcem v dvorani, ki so bili že vnaprej opredeljeni, skorajda ni ljubilo ploskati niti svojim tekmovalcem. Nekaj takšnih z zrnom soli in tudi nekaj žaltavih pa so kandidati vendarle razdrli. Matjaž Jevševar (NDS):»Tale naša predstava je zavajanje volil-cev. Mi tule reklamiramo Boris Vuk sebe, proporcionalni volilni sistem pa omogoča, da bodo nam oddani glasovi v parlament spravili druge osebe...« Jaša L. Zlobec (LDS); »Pred dvajsetimi leti so me vrgli iz partije kot anarholiberalca in je sedaj prav zabavno, ker moram enake očitke poslušati z desne...« Marjan Guzič (SSS):»Vodim neko firmo, upam, da še uspešno. Ker sem član občinskega izvršnega sveta, poznam gospodarstvo in občino...« Robert Časar (SDSS):»Poslanec mora biti domačin. Regija je možnost za preživetje prebivalcev, lokalno poli- tiko moramo imeti v svojih rokah...« Saša Zužek-Režek (SKD): »Regionalnega človeka oblikuje naravno okolje. Predvsem pa je važno družinsko življenje.« Boris Križan (ZS): »Slovenska Istra bo eden izmed treh polov naše nove države...« Matjaž Jevševar:»Ko je prišlo do spremembe državne oblasti, so lokalni veljaki izumili regionalizem...« Vojka Stular (SDP): »Imam največje zasluge, da je zakon o lastninjenju prišel skozi skupščino...« Poleg navedenih se je predstavila tudi Amalia Petronio, ki kandidira za rezerviarani manjšinski sedež. AJDOVŠČINA, N. GORICA Plakatna (strankarska) vojna na Primorskem Vojaki vodje Zmaga Jelinčiča se (najbrž: v skladu s sebi lastnim pogledom na svet) ne zmenijo za občinski odlok, s katerim je urejeno plakatiranje v ajdovski prestolnici in Vipavi. Njihovi tiski visijo tako na drevesih in stavbah kot povrh plakatov ostalih političnih strank, ki so pošteno plačale oglasna mesta javnemu podjetju. Pa tudi to ne ravna z lastnino svojih plačnikov najbolj pošteno: najmanj mila oblika je lepljenje konkurenčnih plakatov enega zraven drugega. Višja faza je prelepljenje enih s plakati drugih strank. Lahkotno se smehljajo le demokrati: oni se ne prerivajo, oni visijo na ločenih oglasnih mestih.»Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu visel še kdo drug«, je slišati te dni v Ajdovščini. Povedati je treba, da nihče še ni dal ukaza, naj se snamejo veliki transparenti s korakajočim Drnovškom in močno pobarvane table Združene liste s stene restavracije Mlinček, ki tam nimajo kaj početi. To s plakati ni samo ajdovska posebnost. Dogaja se šr marsikod po naši domovini. Kaj si o njej mislimo, pa je prepuščeno vsakemu zase. AL (Foto: 0’Hara) Poslanski večer Boruta Pahorja Evropa doživlja velike spremembe in Slovenja z njo. Kaj prinaša evropska prihodnost in kako bo vplivala na življenje pri nas, bosta poskušala odgovoriti gosta poslanca Boruta Pahorja - predsednik slovenskega predsedstva in predsedniški kandidat Milan Kučan in predsednik parlamenta republike Avstrije dr. Heinz Fischer. Pogovor bo potekal v veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma od 18, 30 naprej.Jutrišnji popoldan bo Kučan preživel na Goriškem. Najprej se bo srečal z delavci Iskre Avtoelekrike v Šempetru, se pogovarjal z vodstvom občine in MlP-a, obiskal novogoriško gospodinjo Matildo Hlede, ki bo prihodnje leto dopolnila 90-letnico, se srečal s krajani Trnovega, sprejel v Rožni dolini svojega gosta in sogovornika iz Avstrije, se udeležil pogovora pred novogoriško publiko, nato pa še delovnega pogovora z dr. Fischerjem. Dela katalonskega slikarja na ogled V prostorih gradu na Dobrovem bodo drevi, v četrtek, 26. novembra, ob 18. uri odprli razstavo del Alberta Estiade Vilarrasa iz Katalonije. Dogodek ki sta ga skupaj pripravila Goriški in Narodni Muzej iz Ljubljane, bo popestril kitarist Andrej Grafenauer. O prodaji briškega vina Slovenski krščanski demokrati, novogoriški odbor, bodo drevi, v četrtek, 26. novembra, ob 18. uri v gradu na Dobrovem gostili rektorja dunajske akademije za vino Villibalda Ballanjuka. Spregovoril bo o trgu z vinom v Avstriji in drugih evropskih deželah in o možnostih za prodajo briškega vina. Zaščitni zakon za italijansko manjšino - pretesen Kandidatka italijanske manjšine za rezervirano poslansko mesto v državnem zboru Amalia Petronio je bila ta teden med piranskimi šolniki in volilci v Strunjanu. V zvezi z nastajajočo manjšinsko zakonodajo Petronijeva zavrača zamisel o globalnem zaščitnem zakonu, ki je po njenem mnjenju»pretesna srajca«za celovito uveljavljanje manjšinskih interesov. Podprla je zamisel o dveh novih italijanskih osnovnih šolah (v Piranu in Izoli), vendar naj bi bile locirane v starih mestnih jedrih. V Strunjanu je poslanska kandidatka spregovorila tudi o osimskih sporazumih, pri čemer je poudarila nedotakljivost meja ter potrebo po izpopolnjevanju sporazumov v smislu povezovalnih tokov v sodobni Evropi. Pridružila se je mnenju, da je potrebno udejaniti možnosti iz teh sporazumov, ki bi omogočile hitrejši gospodarski in kulturni razvoj obmejnih krajev, ob upoštevanju značilnosti avtohtonega prebivalstva z obeh strani meje. (VJ) Centralistična ustavna prevara »Na področju lokalne samouprave lahko novo ustavo upravičeno ocenimo kot veliko ustavno prevaro, «je na pogovoru o organizaciji širše lokalne samoupravne skupnosti v torek v Kopru dejal direktor inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti dr. Gorazd Trpin. S tem soglaša z ugotovitvijo predsednika koprske skupščine Aurelija Jurija, o ustavi kot plodu kompromisov, ki da na tem področju niso rešili ničesar in o tem, da bi morda zato ustavo kazalo spremeniti. Vsekakor se bo projekta lokalne samouprave treba lotiti mnogo bolj profesionalno kot doslej, je menil dr. Trpin in pri tem se bo treba nekako izogniti centralističnim pastem, ki so zastavljene v izhodiščih projekta. Slovenija po mnenju dr, Trpina tudi sicer že močno zamuja pri oblikovanju države s sistemsko zakonodajo. Sprejeti bi morali 27 sistemskih zakonov s tega področja, doslej pa so šli skozi parlament šele štirje (trije glede volilne zakonodaje in eden glede privatizacije). Predstavniki koprske in piranske občine ter Obalne skupnosti so s tem soglašali in najbrž bi bili enakega mnenja tudi Izolani, če bi se pogovora udeležili. (FO) O preoblikovanju gospodarstva V sklopu posvetov o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki jih za predstavnike slovenskih podjetij organizira Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Agencijo republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij, so včeraj o tej problematiki spregovorili v Postojni. Gospodarstvenikom vse primorske, koprske in goriške so predstavili glavna poglavja zakona o lastninjenju, ki obravnavajo postopke, način in roke preoblikovanja ter lastniški certifikat. (MG) Pogajanja o stavkovnih zahtevah gasilcev Koprski gasilci - delavci zavoda Gasilska brigada Koper - stavkajo že od 17. novembra. Včeraj je bil prvi sestanek pogajalske skupine, ki jo sestavljajo predstavniki stavkovnega odbora gasilcev, sveta zavoda in obalnega izvršnega sveta. Svet je na izredni seji v torek sprejel sklep, da se veljavnost spornega pravilnika o plačah gasilcev odloži do 1. decembra. Pogajalska skupina mora do tedaj pripraviti predloge v zvezi z zahtevami stavkajočih. Gasilci pravijo, da bodo nadaljevali s stavko, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve: izplačilo polnih plač in dodatkov, za katere so bili prikrajšani že tri leta, sprememba spornega pravilnika in razrešitev direktorja zavoda. (VB) GOSPODARSTVO Četrtek, 26. novembra 1992 NOVICE SLOVENIJA / ANKETA MED ČLANI DRUŠTVA MANAGER SLOVENIJA / OBRTNIŠTVO Izhodiščna plača za november LJUBLJANA - Vlada RS in sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, obveščajo, da je izhodiščna plaCa za I. tarifni razred po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za mesec november 1992 23.215 tolarjev. Izračunana je na podlagi podatkov Zavoda RS za statistiko o povečanju cen življenskih potrebščin v mesecu novembru glede na mesec oktober, to je 3, 5 odstotkov in eskalacijske lestvice iz kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. (J. P.) Posveti o preoblikovanju podjetij LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij 25. in 26. novembra pripravila posvete o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjene predstavnikom slovenskih podjetij. Na predavanjih, ki so jih organizirali v Ljubljani, Murski Soboti, Postojni, Mariboru, Celju in Novem mestu, predstavljajo strokovnjaki GZS in Agencije zakonsko ureditev lastninskega preoblikovanja ter oris izvedbe lastninskega preoblikovanja v praksi. Nova ponudba prenovljenega Doma LJUBLJANA - V prenovljenih prodajalnah Dom - a na Cankarjevi 10 in na Mestnem trgu 8, ki jima bo sledilo še 25 maloprodajnih trgovin po vsej Sloveniji, so kupcem po cenah avstrijskega in nemškega nivoja ali še nekoliko ceneje na voljo izdelki naslednjih firm: WMF - nerjaveča pločevina, Hut-schenreuter ter Villeroy and Bosch - porcelan, Wal-terglass in drugih. Matjaž Ovsenik, večinski lastnik Doma, poudarja, da gre za dopolnitev osnovnega Domovega programa, s katerim se prilagajajo Času in potrebam slovenskega kupca. [I. P.) Sestanek komiteja Alpe - Jadran Ministrstvo za informiranje je sporočilo, da se je včeraj v Gmundnu v Gornji Avstriji zaCel sestanek delovnega komiteja DS Alpe - Jadran, na katerem sodeluje tudi slovenski vladni predstavnik g. Franc Mikša. V petek, 27. novembra, pa bo v Gmundnu redno plenarno zasedanje predsednikov vlad dežel Članic DS Alpe - Jadran, katerega se bo udeležil podpredsednik vlade mag. Herman Rigelnik. Na tem zasedanju bo Slovenija predlagala prevzem sedeža delovne skupine za znanost in tehnologijo za naslednje dveletno obdobje. Začetek dela na konferenci OPEČ DUNAJ - Konferenca držav izvoznic nafte OPEČ je včeraj na Dunaju pričela z delom, osrednja tema pogovorov pa bo količina načrpane nafte v prvem trimesečju prihodnjega leta. Konferenca bi se morala pričeti že v ponedeljek, vendar so njen začetek preložili, saj savdski naftni minister Hicham Mazer zaradi vremenskih težav ni uspel pravočasno prispeti v avstrisjko predstojnico. Letos ponovno rekordna žetev pšenice v svetu? VVASHINGTON - Svetovna žetev pšenice bo letos po napovedih strokovnjakov 553 milijonov ton, kar je za 11 milijonov veC kot lani in druga najvecja v primerjavi z rekordno letino v sezoni 1990 / 91. Na predvideni rekordni pridelek pšenice vplivajo v prvi vrsti napovedi o dobri letnini v SZ, ZDA in na Kitajskem. (STA/AP) Kopač in Logarjeva v Bonnu Na povabilo dr. Hansa Gunterja Zavelberga, predsednika nemškega zveznega računskega sodišča, sta na štiridnevni obisk v Bonn odpotovala Janez Kopač, predsednik odbora za finance in proračun v slovenski skupščini, in Romana Logar, namestnica generalnega direktorja SDK. V Bonnu jima bodo predstaviti delovanje te nemške inštitucije, ki skrbi za učinkovitost porabe proračunskega denarja, sodelovala pa bosta tudi na zasedanju nemškega parlamenta, kjer bodo ta teden razpravljali o nemškem proračunu za prihodnje leto. (P. S.) |ig| MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-275 upimo menjalnice Ljubljana, Šubičeva 1, Tel. 061 212 073, od 8.30 do 18. ure Sežana, Euroservis, tel. 067 31230 Predlogi za oživitev podjetij Društvo Manager, ki združuje slovenske poslovodne delavce je v prvi polovici novembra izpeljalo med elani anketo o tem, kateri ukrepi bi največ prispevali k izboljšanju razmer v njihovem podjetju. Na anketo so odgovoriti 304 anketiranci. Med njimi jih 79 dela v podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi (večinoma zasebna podjetja), 108 v podjetjih med 50 do 250 zaposlenimi in 117 v podjetjih, kjer je več kot 250 zaposlenih. Anketiranci so večinoma direktorji podjetij, skupno število zaposlenih v po- djetjih, katerih direktorji so se odzvali na anketo, pa je 122.743. In katere ukrepe, so predlagali? Na prvem mestu je znižanje davkov in prispevkov (219 odgovorov), sledijo privatizacija podjetij (183 odgovorov), znižanje obrestnih mer (152), ureditev plačevanja obveznosti oz. izterjatve obveznosti (142), ureditev trgovanja z republikami nekdanje Jugoslavije (128), ustvarjanje pogojev za tuja vlaganja (92), ukrepi za spodbujanje izvoza (64), realnejši tečaj tolarja (64), povečanje povpraševanja na doma- čem trgu z naložbami v infrastrukturo (62) in na zadnjem mestu znižanje uvoznih carin in zmanjšanje omejitev pri uvozu (49). Na kratko povzemamo rezultate ankete, ki jih je komentiral generalni tajnik društva Sebastjan Piskar. Iz anketne lestvice lahko razberemo večinsko mnenje, da bo samo hkratno zniževanje davkov, obrestnih mer in reševanje vprašanja lastništva obrodilo sadove. Na vidnem mestu lestvice ukrepov je ustvarjanje razmer za tuja vlaganja. Privatizacijo je treba izpeljati tako, da bo lastnik postal “motor" za razvoj novih, donosnejših programov in za obvladovanje plaC in drugih stroškov. Nizke plače pa po mnenju anketiranih gotovo ne bodo mogle dolgo vzdrževati drage države. Izrabiti bi bilo treba sposobne menedžerje in izboljšati ugled Slovenije v tujini. K temu naj bi prispevala tudi prihodnji parlament in vlada z zavzemanjem za reševanje gospodarskih problemov, in ne bitko za oblast. (Po poročilu društva Manager priredila A. L. J.) Predlogi menedžerjev za reševanje problemov v slovenskem gospodarstvu Manjši stroški ZNIŽANJE DAVKOV] Motor za nove programe, obvladovanji VEČJA BLAGINJA nlaO in drugih stroškov Večanje prodaje VeCanje prodaje in zaslužkov UREDITEV IGOVANJA Z YU DRŽAVAMI Urejenost lastnine Manjši stroški VeCanje atraktivnosti programov SLOVENIJA / TIK PRED SMUČARSKO SEZONO Slovenske žičnice so v povprečju stare 20 let Ponekod je nujna zamenjava vlečnih naprav Nataša Perovič LJUBLJANA - Alpski turizem sicer res ni prednostna panoga slovenskega turizma, čeprav bi po obsegu ponudbe to lahko postala: v 47 krajih obratuje skupaj 192 žiCnic, skupna dolžina tekaških prog je 382 km, v večini centrov imajo tudi smučarske šole, proge za sankanje, noCno smuko in še kaj. Toda kakovost slovenskih žiCnic je po besedah Mira Pretnarja, sekretarja Združenja za gostinstvo in turizem, ki skrbi za žiCnice, srednje dobra, saj so slovenske žičnice povreCno stare približno 20 let. Če njegovo oceno primerjamo s številko, ki ponazarja potrebna sredstva za najnujnejšo obnovo (okrog 90 milijonov mark), ugotovimo, da je stanje najbrž še slabše. Kot pravi Pretnar, so pred kratkim poslali na ministrstvo za turizem izračunane stroške za potrebno prenovo slovenskih žiCnic, vendar do danes še niso dobili odgovora. Kljub zastarelosti vlečnih naprav so s kratkoročnim kreditom, ki ga je vlada odobrila za pripravo na zimsko sezono, nekatere obnovili. Krvavec je bogatejši za eno žičnico, na Veliki Planini pa so postavili novo nihalko. Da pa je kredit rešil težave žičnic le začasno, pove že pridevnik kratkoročen. Na dejstvo, da so slo- venske žiCnice res potrebne finančne podpore, je na nedavni okrogli mizi o žičnicah opozoril že predsednik odbora za žiCnice pri GZS Marjan Prelog, ki je med drugim poudaril, da je zamenjava naprav ponekod nujno potrebna zaradi varnosti, nekatera smučišča pa so zaradi pomanjkanja denarja dograjena samo do tretje faze. Po njegovem mnenju je neogibna tudi postavitev elektronskega sistema za kontrolo smučarskih vozovnic, vendar je pridobivanje lastnih bančnih kreditov praktično nemogoče brez državne garancije . Sicer pa se bodo letos cene enodnevnih smučarskih vozovnic gibale od 500 tolarjev ( Doline nad Trojanami, smu-CišCe Vidrgar, Pokljuka) pa do 1800 tolarjev ( Kranjska Gora, Vogel). Vodstva smuCišC so se letos sporazumela, da bodo brezplačno smučali otroci do 6. leta, popustov od 10 do 30 odstotkov pa bodo deležni otroci do 14. leta, elani Smučarske zveze Slovenije in starejši občani, nad 60 let. Posebne popuste ponujajo letos družinam na Veliki Planini, v Kranjski Gori in na Voglu. Ugodnosti za tedenske pakete pa omogočajo tudi v hotelu Cerkno in v Dolenjskih Toplicah ter v hotelu Bor nad Idrijo, Bo dovolj denarja za obnovo slovenskih žičnic? (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) Pogodba o sodelovanju Utrjevanje vezi z madžarskimi obrtniki Irena Pirman LJUBLJANA - Včeraj so v prostorih Obrtne zbornice Slovenije njeni predstavniki in predstavniki Zveze madžarskih obrtnikov podpisati pogodbo o sodelovanju. Ta pomeni realizacijo in konkretizacijo stikov in poslovnega sodelovanja med slovenskimi in madžarskimi obrtniki, sa je med njimi vse veC stičnih točk. Madžarska zveza - vključuje 130.000 obrtnikov, slovenska pa 50.000 - je tudi članica Svetovne organizacije obrtnikov in malih podjetnikov, ki se ji Slovenija prav z njeno pomočjo želi Cimprej priključiti. Tako Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, kot Tibor Szabo, podpredsednik Madžarske zveze, sta poudarila, da pogodba vsebuje dogovore o izmenjavi poslovnih informacij, strokovnjakov in vajencev ter informacije o zakonodaji. Obe zbornici naj bi pri lastni vladi poskušati doseči ugodnejše carinske predpise. Zavzeti se bodo za sodelovanje v skupnih projektih na tretjih trgih ter v svetovnih organizacijah. Dr. Sandor Maka, glavni direktor madžarske obrtne zbornice, je še dodal., da po njegovem mnenju sodobno gospodarstvo temelji na podjetništvu, matih in srednjih podjetjih. Ker je Madžarska izgubila vzhodne trge, pripisuje zato navezovanju stikov s sosedi izreden pomen, zato upajo na uspešen napredek obrti in zasebnega podjetništva obeh držav. Tibor Szabo in Matija Grah (Foto: Sašo Stražar/TRIO) v i\\ , v. ; /- A v, ; i, Uj 1 ' p 'h q./aL;i gn.v- DNEVI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V TIRANI Pričakujejo tesnejše stike Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Podjetji Drita Impex iz Tirane in Interomnia iz Ljubljane prirejata Dneve slovenskega gospodarstva v Albaniji. Otvoritev sejma bo v soboto, 28. novembra v Tirani. Pobudnik prireditve je Drita Impex, ki ima stike z Interomnio, pri organizaciji pa sta pomagala tudi Gospodarska zbornica Slovenije in ministrstvo za zunanje zadeve. Kot so na včerajšnji tiskovni konferenci povedati organizatorji, se bodo otvoritve udeležili tudi predstavniki vlad in gospodarskih zbornic Slovenije in Albanije. Na sejmu, ki je prva taka prireditev v Albaniji (v tej državi se namreč prvič predstavlja gospodarstvo neke države), bo sodelovalo kar 50 slovenskih podjetij, predvsem gradbena in živilsko predelovalna (SCT, Gradis, Iskra, Tam, Litostroj, Smelt, Ljubljanske mlekarne, Žito...). Organizatorji zagotavljajo, da je Albanija navdušena nad sodelovanjem z slovenskimi podjetji, zato naj bi to srečanje prispevalo k vzpostavljanju stikov in sklepanju konkretnih poslovnih dogovorov, pri Čemer je interes tudi političen. Na albanskem trgu bi Slovenija lahko delno nadomestila izgubo bivših jugoslovanskih trgov, največ pa je možnosti za trgovanje in tuje naložbe. Albanci so avgusta letos sprejeli precej liberalno zakonodajo o tujih vlaganjih, zato se v zadnjih nekaj mesecih v njihovem glavnem mestu kar tare italijanskih iu ameriških poslovnežev. V okviru sejma so predvidene štiri okrogle mize. Direktorica Centi3 za izobraževanje vodilnih delavcev na Brdu Danic3 Purg bo predstavila svojo šolo za menedžerje, Mil® Šetinc zakon o lastnin- skem preoblikovanju podjetij, Mitja Otorepe® slovenski zbornični si' stem, Andrej Toš pa sl' stem tržnega gospodarstva. VEVČE / PAPIRNICO REŠILI TUJCI Uspešen preobrat Mile Čuk _-- Papirnica Vevče, ki ji je še pred dvema letoma grozil stečaj zaradi velikih izgub in dolgov v skupnem znesku skoraj 100 milijonov nemških mark, zdaj posluje uspešno in se na zahtevnem evropskem trgu uveljavlja kot proizvajalka visokokakovostnih vrst papirja. VeC kot 70 odstotkov celotne proizvodnje izvažajo, predvsem v Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Ob tem ne zanemarjajo domačega trga, izdelke pa uspešno prodajajo tudi na Hrvaškem in v Makedoniji. Takšen preobrat v poslovanju je posledica povezovanja s tujim partnerjem, tj. avstrijsko tovarno papirja Brigi Bergmeister. Leta 1990 so podpisali pogodbo o skupnem vlaganju, z deležem 33, 3 milijona nemških mark ali 51 odstotkov pa je omenjena avstrijska firma postala večinski lastnik nove delniške družbe. Nekaj veC kot 30 odstotkov kapitala (20 milijonov nemških mark) je prispevala sama Papirnica, okrog 18 od- stotkov ali 12 milij°u° DEM pa tedanja Ljublj3^ ska banka - Gospodar3 banka. Ta pogodba je h1 ^ torej odlična posl°v^ poteza, o Čemer je n° narjem vCeraj govor1 ^ vodstvo družbe na ceuL. direktorjem Josefom M yerjem. Ob pomoCji partnerja je Papirnici v ^ Ce kmalu uspelo dvig ^ cene izdelkov na tuleI?ltu 15 odstotkov, že v . 1990 so povečali pr° ^ za 19 odstotkov, str° ^ pa zmanjšali kar z3 odstotkov. GOSPODARSTVO Četrtek, 26. novembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 25. novembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,55 62,10 8,63 8,74 6,95 7,12 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,20 8,69 8,95 7,05 7,28 Banka Vipa.Nova Gorica 61,72 62,40 8,70 8,79 7,00 7,17 Banka Zasavje 61,30 62,50 8,71 8,88 6,90 7,40 Bela vrtnica* 61,45 62,20 8,70 8,90 7,00 7,25 Bobr Trzin 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,20 Bobr Fužine 61,50 61,90 8,70 8,85 7,00 7,20 Brdar Koper 61,55 62,17 8,60 8,84 7,00 7,16 BTC d.d. Ljubljana 61,00 62,40 8,50 8,80 7,00 7,30 BTC terminal Sežana 61,40 62,10 8,65 8,80 7,05 7,15 Burin* 61,60 62,10 8,55 8,83 6,95 7,30 Capital marketing Vrhnika 61,30 62,00 8,65 8,80 7,00 7,20 Come 2 Us* 61,40 62,10 8,65 8,80 7,00 7,25 Creditanstalt Nova Banka 61,00 61,75 8,60 8,80 7,10 7,40 Dolenjska banka 61,00 62,30 8,bb 8,81 7,00 7,25 Dom na trgu 61,70 61,95 8,71 8,78 7,05 7,14 IB— Dom - Kaffe* 61,60 61,85 8,73 8,80 — 7,25 Emona Globtour 61,40 61,95 8,60 8,79 6,95 7,15 VHHHIIHHHHHBI V ■ . ' Eros Ljubljana* 61,60 61,95 8,70 8,85 7,05 7,25 Eros Kranj* 61,70 62,00 8,65 8,80 7,10 7,25 Eroservis d.o.o. Sežana 61,55 62,00 8,63 8,80 7,08 7,18 Eurotours International* 61,60 62,60 8,60 8,75 7,05 7,26 Feniks d.o.o. Portorož* 61,52 62,16 8,56 8,88 7,00 7,16 Fiba 61,60 62,19 8,60 8,82 7,02 7,15 Flradas d.o.o. Idrija 61,80 62,85 8,60 8,90 7,00 7,20 Golfturist 61,30 62,20 8,60 8,86 7,00 7,20 Hida 61,75 61,95 8,72 8,79 7,07 7,15 Hipo Domžale* 61,60 62,00 8,70 8,85 7,10 7,30 Hipotekarna banka Koper 61,50 62,40 8,60 8,85 7,10 7,28 Hram Rožice 61,65 61,95 8,60 8,90 7,00 7,50 Hranilno kreditna služba 61,40 61,98 8,53 8,79 7,12 7,22 Ulrika Ilirska Bistrica 61,55 62,85 8,45 8,84 6,90 /, Ib Ulrika Slovenj Gradec 61,75 62,00 8,66 8,75 7,05 7,16 llirika Postojna 61,80 62,20 8,74 8,84 7,13 7,18 Invest 61,50 62,50 8,70 8,88 7,00 7,29 Italdesign* 61,72 62,60 8,70 8,80 7,05 7,17 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d Kom.banka Nova Gorica d.d.* 61,60 61,41 61,21 62,20 62,88 8,60 8,63 8,90 8,94 7,10 6,99 7,30 7,24 62,98 8,51 8,93 6,70 7,12 ... ...... . . Kompas Hertz Bled* 61,60 61,90 8,65 8,75 7,00 7,20 Kompas Hertz Idrija* 61,80 62,80 8,60 8,80 7,10 7,25 Kompas Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 7,00 7,20 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Krško* 61,70 61,60 62,10 62,10 8,65 8,60 8,80 8,80 7,00 7,00 7,20 7,20 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 62,80 8,60 8,80 7,10 7,25 61,50 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 Kompas Holidays 61,50 62,10 8,65 8,80 7,03 7,25 Kompas Fintrade Kreditna banka Maribor d.d.* 61,20 63,05 61,99 62,20 8,63 8,65 8.79 8.80 7,03 6,70 7,18 7,30 Ubertas Koper* 61,62 62,15 8,65 8,78 7,00 7,18 Ljubljanska banka d.d. 60,50 62,00 8,55 8,81 6,89 7,20 MA 61,50 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 Media* 61,60 62,00 8,65 8,80 7,00 7,20 Mercator Turist 61,50 62,20 8,56 8,80 6,83 7,20 O.M.D.B. 61,60 62,00 8,65 8,85 7,00 7,20 Otok Bled 61,40 62,01 8,70 8,79 7,05 7,15 Petrol* 61,55 62,00 8,65 8,80 7,05 7,20 1 I I < h 61,60 62,10 8,65 8,81 6,89 7,20 r°stna banka Slovenije* 61,00 61,99 8,40 8,69 6,50 7,15 Rublikum Ljubljana 61,50 61,85 8,55 8,71 7,10 7,18 Publikum Kranj 61,70 62,19 8,70 8,85 7,00 7,24 Publikum Maribor 61,50 61,99 8,69 8.79 7,05 7,14 Publikum Piran 61,50 62,50 8,60 8,80 6,95 7,10 Publikum Celje 61,50 61,95 8,66 8,82 7,00 7,19 £ublikum Dobova 61,40 62,40 8,55 8,85 7,01 7,11 Publikum Krško 61,40 62,40 8,55 8,85 7,01 7,11 Publikum Metlika 61,60 62,10 8,60 8,80 7,00 7,20 ^ublikum Mozirje 61,50 62,19 8,60 8,80 6,90 7,25 ublikum Novo Mesto 61,60 62,30 8,50 8,80 7,00 7,22 Publikum Šentilj 61,50 61,99 8,69 8,79 7,05 7,14 n.U. !ikum Šentjur pri Celju 61,60 62,09 8,65 8,80 6,20 7,00 Publikum Trebnje 61,20 62,49 8,55 8,85 6,85 7,19 [uoiikum Žalec 61,55 62,09 8,60 8,78 6,98 7,15 ubllkum Sevnica 61,50 62,60 8,55 8,85 6,85 7,19 Roja 61,60 61,90 8,70 8,80 6,70 7,10 O,»notisk* 61,50 62,10 8,65 8,80 7,00 7,25 Slovenska Investicijska banka* 61,40 62,05 8,45 8,75 6,78 7,15 SZK8 Sonce 61,50 62,00 8,53 8,79 7,03 7,19 61,60 62,00 8,65 8,80 6,90 7,25 nronilnica in posojilnica 61,60 62,10 8,70 8,80 7,10 7,20 Prašna banka Koper* 61,39 62,80 8,42. 8,83 6,83 7,13 krasna banka Celje 61,30 62,10 8,70 8,82 6,91 7,15 Sinierska banka obrti in pod j. venijaturlst žel. post. Maribor 61,65 61,60 62,00 62,50 8,70 8,70 8,80 8,82 6,90 6,80 7,30 7,20 ^iTarus Postojna 61,68 62,72 8,44 8,82 6,86 7,13 t- ,ursDomžale 61,45 61,95 8,60 8,85 7,05 7,35 u'isr Service Portorož 61,40 62,20 8,50 8,72 7,00 7,19 TOri* 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 61,70 62,00 8,65 8,80 7,10 7,25 LlpiiTno 61,75 61,95 8,73 8,79 7,08 7,12 Voluta* 6<"ai v®lia danes: * 61,50 62,00 8,60 8,85 7,00 7,30 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 229 z dne 25. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 26.11.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,6415 65,8390 66,0365 Avstrija 040 šiling 100 851,6909 854,2537 856,8165 Belgija 056 frank 100 290,9675 291,8430 292,7185 Kanada 124 dolar 1 74,3178 74,5414 74,7650 Danska 208 krona 100 1547,7118 1552,3689 1557,0260 Finska 246 marka 100 1872,4737 1878,1080 1883,7423 Francija 250 frank 100 1767,9147 1773,2344 1778,5541 Nemčija 280 marka 100 5991,9157 6009,9455 6027,9756 Grčija 300 drahma 100 — 46,1564 46,2949 Irska 372 funt 1 — 157,6409 158,1138 Italija 380 lira 100 6,9207 6,9415 6,9623 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 16,0000 — Japonska 392 jen 100 76,9961 77,2278 77,4595 Nizozemska 528 gulden 100 5326,5135 5342,5411 5358,5687 Norveška 578 krona 100 1468,9181 1473,3381 1477,7581 Portugalska 620 escudo 100 67,2892 67,4917 67,6942 Švedska 752 krona 100 1425,4767 1429,7660 1434,0553 Švica 756 frank 100 6655,8200 6675,8475 6695,8750 Velika Britanija 826 funtšterling 1 145,4837 145,9215 146,3593 ZDA 840 dolar 1 95,3733 95,6603 95,9473 Evropska Skupnost 955 ECU 1 117,6093 117,9632 118,3171 Španija 995 peseta 100 83,0479 83,2978 83,5477 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26. NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena): 1,000,000 576,224 599,228 1,175,452 60,0995 115,2449% 119,8456% 117,5452% 100,000 57,622 59,923 117,545 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000.000 561,731 587,376 1,149,108 109 60,0995 112,3462% 117,4753% 114,9108% 100,000 56,173 58,738 114,911 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 25. NOVEMBRA 1992 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Banka Zasavje 15,00 21,00 Burin 12,00 18,00 Hida 15,00 17,00 Sonce 15,00 18,00 llirika Postojna 14,50 19,00 llirika Ilirska Bistrica 14,50 20,00 llirika Slovenj Gradec Kreditna banka Maribor 7,05 14,00 7,16 20,00 Libertas* 13,00 17,00 MA 12,00 20,00 TORI Tečaj velja danes: 13,00 20,00 25. NOVEMBRA 1992 v Ul RAM valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1365 1400 nemška marka 865 875 francoski frank 251 259 holandski gulden 757 781 belgijski frank 41,30 42,70 funt šferling 2068 2135 irski šterilng 2235 2300 danska krona 218 226 grška drahma 6 6,80 kanadski dolar 1055 1088 japonski jen 10,90 11,30 švicarski frank 952 976 avstrijski šiling 121 125 norveška krona 208 215 švedska krona 202 208 portugalski escudo 9 10 španska pezeta 11,50 12,25 avstralski dolar 935 965 madžarski florint 11 15,50 slovenski tolar 13,20 14 hrvaški dinar 1,20 2 23. NOVEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,5500 8,9500 funt šterilng 16,7500 17,5500 švicarski frank 766,0000 796,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 611,5000 635,5000 nemška marka 690,6000 714,6000 italijanska lira 0,7920 0,8320 danska krona 176,0000 183,0000 norveška krona 167,5000 174,5000 švedska krona 161,5000 168,5000 finska marka 213,5000 224,5000 portugalski escudo 7,8000 8,2000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8000 9,1000 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 1,5000 2,3000 25. NOVEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1363 1403 nemška marka 860 874 francoski frank 251 257 holandski gulden 758 778 belgijski frank 41 42 funt šferling 2070 2120 irski šterilng 2235 2285 danska krona 216 226 grška drahma 5,8 6,8 kanadski dolar 1058 1088 švicarski frank 953 968 avstrijski šiling 120 123,50 slovenski tolar 13 13,8 | Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 26. novembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 867,9068 1801,5753 6106,0000 870,7496 1807,4763 6126,0000 Italija lira 100 7,0524 7,0755 V.Britanija funt 1 148,2537 148,2393 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 97,1892 stnih poslih je mo; viz oz. poseben c 97,5075 tno odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih ooslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,00 61,30 Bank Austria DEM 61,00 61,26 UBK banka DEM 61,00 61,30 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM (F so dola niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakui io kupovati dadu s teksi 61,30 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo dih se tečaj n prodajati om, ki do- 25. NOVEMBRA 1992 v URAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar hhhb 1377,30 HHHH ECU - 1699,45 - nemška marka ■ - 866,23 francoski frank - 255,53 - funt šterilng - 2102,59 - holandski gulden - 770,04 - belgijski frank - 42,07 - španska pezeta - 12,025 - danska krona - 223,77 IHHH irski šferling - 2272,96 ■- grška drahma - 6,640 ■H portugalski escudo - 9,721 kanadski dolar - 1075,18 ■ japonski jen - 11,132 - švicarski frank 962,47 avstrijski šiling - 123,12 - norveška krona - 212,33 wmm švedska krona - 206,00 - finska marka ■M 271,39 - ; avstralski dolar - 948,55 - 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca d'ltalia 25. NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ■■■ 1,591 - francoski frank - 29,505 nn nizozemski gulden - 88,895 - belgijski frank ■ni 4,856 - španska peseta 1,386 mmm danska krona ■n 25,830 - kanadski dolar - 1,240 - japonski jen maam 1,285 ■n švicarski frank ■n 111,080 - avstrijski šiling - 14,214 - italijanska lira - 1,155 - švedska krona - 23,790 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 25. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13 13,8 13,20 14 Italija Tržaška kreditna banka 1 25. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6658,4889 6678,5245 6698,5601 Francija frank 100 13778,2990 13819,7580 13861,2180 Nemčija marka 100 46822,0610 46962,9500 47103,8380 Italija lira 100 53,9501 54,1124 54,2747 Švica frank 100 52053,4650 52210,1150 52366,7460 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1135,0818 1138,4973 1141,9128 | opombe :Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. NARODNA BANKA HRVAŠKE 25. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5158,2291 5173,7504 5189,2717 Kanada dolar 1 448,8809 450,2316 451,5823 Francija frank 100 10680,2373 10712,3744 10744,5115 Nemčija marka 100 36290,8000 36400,0000 36509,2000 Italija lira 100 41,8070 41,9328 42,0586 Japonska jen 100 467,6795 469,0868 470,4941 Švica frank 100 40380,6280 40502,1344 40623,6408 Velika Britanija funt 1 881,7213 884,3744 887,0275 Slovenija tolar 100 560,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar račun carir 1 in starega 580,4713 deviznega varče 582,2180 vanja. 583,9647 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija • lira 100 42,56 42,69 42,82, Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 — Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 m 689,00 HHHHH ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 SVET Četrtek, 26. novembra 1992 NOVICE Konec pomoči Rusiji VVASHINGTON - Združene države Amerike so Rusijo zaradi neplačevanja dolgov izključile iz posebnega državnega programa pomoči v hrani. Ameriške pošiljke hrane bo Rusija lahko prejemala šele, ko bo plačala vse dolgove, ki po poročilih iz desetih ameriških bank že znašajo 10, 9 milijona dolarjev. Svetovna banka pa je v torek Rusiji odobrila posojilo v višini sedemdeset milijonov dolarjev, s katerim naj bi poskušala prebroditi gospodarsko krizo in izvesti gospodarske reforme. (Reuter) Vandalizem na židovskem pokopališču STOCKHOLM - Švedska policija je sporočila, da je skupina skrajnežev poškodovala 52 grobov na židovskem pokopališču v Stockholmu. Voditelji židovske skupnosti na Švedskem menijo, da je napad povezan z napovedanim mednarodnim srečanjem neonacistov naslednji teden v bližini švedske prestolnice. Izraelsko zunanje ministrtsvo je švedsko vlado že pozvalo, naj srečanje skrajnežev prepove. (Reuter) Sin železne lady obtožen preprodaje orožja LONDON - Britanski tisk poroča, da je bil sin nekdanje britanske premierke Mark Thatcher v osemdesetih letih vpleten v prodajo orožja na Bližnji vzhod. Tisk se sklicije na izjave nekdanjega člana nacionalnega varnostnega sveta Bele hiše Howarda Teicherja. Ta je bil v Reaganovi administraciji zadolžen za nadzor vojaških zmogljivosti na tem območju, ko je izbruhnila iraško-iranska vojna. Teicher je dejal, da se je ime Mark Tahtcher pogosto pojavljalo v pogodbah o prodaji orožja, vpleten pa naj bi bil zlasti v prodajo vojaških letal Savdski Arabiji leta 1985. (STA) Francoski predsednik v Izraelu JERUZALEM - Francoski predsednik Francois Mitterrand je na obisku v Izraelu. Gostiteljem je ponudil francosko pomoč pri ureditvi razmer na Bližnjem vzhodu in pri mirovnih pogajanjih, ki so zašla v slepo ulico. Palestinski viri so sporočili, da se bo s predsednikom Mitterrandom med njegovo turnejo sestal tudi vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat. (Reuter) Evropski boj proti brezposelnosti SOLUN - Številni vladni predstavniki srednje in vzhodne Evrope ter Evropske skupnosti se na dvodnevnem posvetovanju poudarili, da je treba čimprej ustanoviti profesionalno organizacijo, ki naj bi preprečila naraščanje brezposelnosti in bega ljudi na Zahod. Na posvetovanju, ki so ga pripravile Evropska skupnost ter francoska in grška trgovska zbornica, so govorili predvsem o gospodarskih težavah Madžarske, Poljske, Albanije, Ceško-Slovaške in p ribal tiskih držav. Madžarski minister za delo Kiss je poudaril, da mora Evropska skupnost podpreti razvoj tržnega gospodarstva v srednje in vzhodnoevropskih državah, s čimer bi se izognili nevarnostim, ki grozijo demokraciji. Po mnenju strokovnjakov Evropske skupnosti grozi velik eksodus delavcev na Zahod zlasti iz Albanije, Romunije in Bolgarije. (STA) Butros Gali o nemški vojski NEW YORK - Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Butros Gali je pozdravil odločitev, po kateri naj bi v sestavi modrih čelad sodelovala tudi nemška vojska. Gali je v pogovoru za nemški časopis Neuen VVestfali-schen opozoril na nemške vojaške zdravnike, ki so sodelovali v vojni v kambodži ter dejal, da upa, da bodo Nemci uspešno premagali ustavne ovire, ki nemški vojski preprečujejo vojaške posege. Gali je pozval Bonn, naj ne pošlje samo oboroženih enot, pač pa tudi zdravnike in inženirje, ki bi vojakom nudili logistično pomoč. (STA) Množični samomor kitov na Tasmaniji HOBART - Na obali otoka Tasmanija južno od Avstralije je nasedlo 26 kitov, so sporočile lokalne oblasti. Kiti so še iz nepojasnjenega vzroka prišli na severno obalo otoka. Ko so jih našli, jih je 19 že poginilo, 7 pa so jih morali ubiti, saj so bili preslabotni. V enem letu je na teh obalah umrlo že 547 kitov. Samo septembra so na osamljeni plaži v bližini Bichena našli 200 mrtvih kitov. (STA) Pomoč Mednarodnega denarnega sklada Poljski VARŠAVA - Poljska in Mednarodni denarni sklad sta se podpisala 14-mesečni aranžma, po katerem naj bi Poljska dobila za 700 milijonov dolarjev pomoči. Kot je povedal predstavnik sklada v Varšavi Michael Deppler, so se za pomoč dogovorili med pogovori s poljskim finančnim ministrom Jerzsyjem Osiatynskim. (Reuter) Srečanje za mir v Južni Afriki JOHANNESBURG - V torek so se na posebnem zasedanju sestali predstavniki vseh pomem-bnješih južnoafriških političnih organizacij. Na srečanju so končno dosegli sporazum, s katerim bodo poskušali umiriti zaostrene razmere v državi. V medanskih spopadih je v zadnjih treh letih izgubilo življenje več kot 7.000 ljudi. (Reuter) ; IjJI lil ■ il iil H RUSIJA / SPOPADI NA VRHU Boris, nimaš prav! Jelcin odpušča urednika Aleksander S. Terehin MOSKVA - Slovita fraza drugega človeka bivše sovjetske KP Jegora Li-gačova sodi v leto 1988, izrečena pa je bila v čast 19. partijske konference. Gorbačov je tedaj žrtvoval Jelcina in Ligačov mu je požugal: »Boris, nimaš prav!« Gorbačov pa se zaklel, da ga ne bo več spustil v visoko politiko. Od takrat do danes smo doživeli zgodovinski salto mortale in predsedniku lahko tudi mi rečemo, da res nima prav. Svoj najnovejši ukaz, s katerim je odpustil z velikoruske državne radiotelevizije Jako vijeva, bo nemara še obžaloval. Kadrovske rošade so sestavni del političnega manevriranja, pomembnejše pa so, če se dogajajo v preddverju pomembnih političnih shodov. Tak bo nedvomno sedmi kongres narodnih poslancev ruske ferderacije, ki bo odločal o nadaljnjih reformah, o usodi vlade, nemara pa tudi o politični prihodnosti predsednika države. Jelcin je v predkongresni taktiki posegel po nekaterih elementih bliskovite vojne, z odpuščanjem nekaterih ključnih figur iz lastnega tabora pa želi vnaprej zaščititi vladni in zlasti lasten položaj na kongresu. Ali je kaj čudnega, če so najprej na udaru mediji? Preseneča le, da je predsednik udaril po ljudeh, ki so bili že v pre-davgustovskih časih njegovi naravni zavezniki. Jakovljev je sicer že pod komunističnim režimom doživljal podobno usodo. Leta 1991 je Gorbačov prepovedal tednik Moskovske novosti, ko je bil Jakovljev glavni urednik. Jelcin je tako na oltar opozicije žrtvoval moža, s katerim so povezani prvi uspehi glasnosti in perestrojke in s katerim se je v lastnem protirevolucionarnem obdobju pogosto sestajal. Jakovljeva je odstavil s ciničnim pojasnilom »zaradi grobe kršitve pri obveščanju javnosti o nacionalnih konfliktih, zlasti s področja izrednega stanja na območju med Severno Osetijo in Inguš-ko republiko«. Predsednik Rusije mrzlično konsolidira sile pred decembrskim »Boro-dinom«. Sklepa kompromise s konstruktivno opozicijo, na razširjenem kolegiju obrambnega ministrstva (220 generalov in admiralov) opozarja, da je armada sposobna odigrati zelo opazno vlogo pri utrditvi miru v državi, mimogrede pa opozarja, da je sam prisegel narodu, in ne ustavi. ZDA / GOSPODARSKE NAPOVEDI Bill Clinton proti birokraciji Novi predsednik napoveduje manjši proračunski primanjkljaj LITTLE ROCK - Novi ameriški predsednik Bill Clinton naj bi že v sredo sporočil imena članov prehodne vlade, ki jo prav gotovo čaka zelo težavno delo. Clinton je v torek izjavil, da ni mogoče obnoviti gospodarstva in zmanjšati državnega proračuna brez nadzora stroškov socialnega programa, predvsem zdravstva. Samo letos so lokalne in zvezne oblasti za zdravstvo porabile 45 odstotkov proračunskega denarja. Strokovnjaki opozarjajo, da je prav plačevanje zdravstva eno najbolj perečih vprašanj, ki pestijo ZDA. Prav tako bo potrebno čimprej zmanjšati stroške za vojsko in aparat, ki vodi notranjo in zunanjo politiko, predvsem pa Clinton po volitvah povečati davke. Nekateri od teh ukrepov bi lahko prispevali k zmanjšanju državnega proračuna. Predsednik Clinton je že sporočil, da bo ukrepe svoje vlade v zvezi s temi vprašanji predstavil v stotih dneh. Napovedal je, da bo oblikoval posebno telo, v katerem bodo sodelovali uporabniki zdravstvenih storitev, predstavniki organizacij, ki te storitve nudijo, in ekonomisti. Clinton si prizadeva, da bi za vse zaposlene uvedli splošno zavarovanje in poskrbeli še za 34 milijonov Američanov, ki so brez zdravstvenega zavarovanja. Uporabniki storitev naj bi imeli možnost sami izbirati med načini zavarovanja oziroma zavarovalnimi mrežami, ki bi za vsakega uporabnika dobila določeno vsoto denarja. V Clintonovem svežnju ukrepov za zdravstvo je še veliko zamisli, tudi zmanjšanje cen zdravil itd. Voditelji kongresa so ob tem razpoloženi optimistično. Napovedujejo, da bo kongres njegov program sprejel, nihče pa ne omenja, kdaj ga bodo sprejeli, saj so lobiji, ki jih sestavljajo zdravniki, zavarovalnice in bolnišnice, zelo močni in to lahko preprečijo. Sicer pa predsednik Clinton pripravlja dvodnevno srečanje vrhunskih poslovnežev in gospodarstvenikov, ki naj bi v pogovoru z njim in podpredsednikom Goreom skušali poiskati izhod iz sedanje gospodarske krize. Sestanek bo 14. decembra v Arkansasu. (Reuter) Kako dolgo se bo še smehljal Boris Jelcin? (Telefoto HINA) NEMČIJA / SODELOVANJE Slovenija ni dovolj dejavna Pogovor s Hansom Moyerjem iz bavarske vlade Barbara Kramzar MUNCHEN - Bavarska je zelo samostojna pri iskanju zunanjepolitičnih stikov in tudi s Slovenijo že dolgo sodeluje. Kako ocenjujete odnose med Ljubljano in Munchnom? - Sodelovanje med Bavarsko in Slovenijo je na splošno odlično. Ze od leta 1975 je zelo dejavna meddržavna komisija, ki sproti preučuje vse težave. Medsebojni odnosi so zelo prijateljski, gospodarsko dobro sodelujemo, Sloveniji poskušamo pomagati predvsem s skupnimi naložbami (joint venture) med slovenskimi in bavarskimi podjetji. Vendar pa smo slovenskim strokovnjakom in politikom povedali, da državna politika ni naklonjena tujemu vlaganju in očitno tudi v prihodnje nebo. Niste sprejeli zakonov, ki bi dovoljevali nakup nepremičnin tujim podjetjem. Razumemo čustvene odpore, saj je Slovenija majhna in se najbrž boji prevelikega vpliva tujcev. Toda s tem tujim podjetjem, predvsem majhnim in srednjevelikim, preprečujete vlaganje v slovensko gospodarstvo. Podjetniki preprosto hočejo kupiti tisto, v kar bodo vložili veliko denarja. Na Zahodu je to običajno in nujno. Banke pa za take strahove nimajo razumevanja. Investicije financirajo banke, ki zahtevajo garancije. Večinoma so to zemlja in nepremičnine, tudi na Bavarskem. Zato bi morala Slovenija razlikovali med nakupom zemlje v zasebne in počitniške namene in med nakupom zaradi investiranja. Švicarji to razlikujejo do popolnosti. Prelepe in prekratke slovenske obale ne bi smeli razprodajati bogatim tujcem. Izjeme za poslovno investiranje pa bi pripeljale denar za proizvodnjo, zaposlovanje in tehnološko razvitost vaše države. Slovenija se mora torej bolj odpreti? - Ne smete pozabiti, da je celotno evropsko gospodarstvo v recesiji. Nemčija ima še posebno velike težave z vzhodnimi pokrajinami, zato je na trgu zelo malo kapitala za investiranje. Slovenija tudi ni edina, ki potrebuje tuji denar. Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska so ji resne tekmice, saj nudijo veliko boljše pogoje. Zato vaša država tvega, da bo izgubila svoje prednosti pred drugimi. Govorim seveda o tujem kapitalu, drugo vprašanje je, kaj lahko naredite s svojimi močmi. SKOPJE - Diplomacija ima še zmeraj možnosti, da prepreči širjenje balkanskega ognjenega viharja na nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ugotavlja New York Times v uvodniku, posvečenemu priznanju te najjužnejše in najsiromašnejše nekdanje jugoslovanske republike, okoli katere se obroč vedno bolj zateguje. Prvi korak naj bi bilo priznanje Makedonije, kot ameriškemu predsedniku Bushu predlagata predstavnik Kevsa in ameriškega kongresa, Dennis de Consini in Frank McK-losky. Po nedavnem obisku te republike se jima to zdi nujno izvesti čim-prej. Vendar pa samo priznanje še ne bo zagotovilo miru v tej republiki, prav gotovo pa bo prvi pomemben korak. Zavlačevanje s priznanjem Makedonije, ki je edina od štirih nekdanjih jugoslovanskih republik, za katere je Badinterjeva komisija ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za priznanje, ostala nepriznana, povečuje negotovost in napetost v tej državi. Avtoriteta Badinterje-ve komisije, v kateri so pravniki svetovnega slovesa, ki so že 15. januarja ugotovili, da Slovenija in Makedonija izpolnjujeta pogoje za priznanje, očitno ni odtehtala grških zahtev, pred katerimi je pokleknila tudi evropska dvanajsterica. V Lizboni so namreč sklenili, da mora Makedonija prej spremeniti svoje ime. Grki MAKE DO N I J A ' iHH Če bodo ZDA priznale Makedonijo, ne bo vojne Marjan Kos so sprožili pravo propagandno vojno, češ da gre za grško ozemlje in da makedonsko ime pripada izključno grškemu zgodovinskemu nasledstvu. Tako Grčija od makedonskega vodstva zahteva, da v imenu države opusti besedo Makedonija. Po grških razlagah namreč uporaba tega imena hkrati pomeni tudi makedonske ozemeljske apetite po grškem ozemlju. Vendar pa v Skopju na to ne pristajajo, saj menijo, da bi s tem Ma- kedonci izgubili nacionalno identiteto. To pa bi bila za Grčijo odlična priložnost, da Makedonijo ponovno poskusi razdeliti. Na svoj košček zemlje lahko tako računajo vse njene sosede -Srbija, Bolgarija, Grčija in Albanija, saj je v Makedoniji skoraj četrtina vsega prebivalstva Albancev. V Skopju trenutno največ pričakujejo od zasedanja evropske dvanajsterice, ki bo decembra potekalo v Edinburgu in kjer naj bi končno razrešili tudi makedonsko vprašanje. V okviru priprav na razpravo o tej točki dnevnega reda je britanski veleposlanik Robin 0’Neal, ki kot posebni odposlanec zunanjega ministra Douglasa Hur-da posreduje v grško-makedonskem sporu, pripotoval v Skopje in Atene. O poročilu z obiska, ki ga bo 30. novembra predal ministru Hurdu, britanski diplomat ni želel govoriti, vendar pa nekateri predvidevajo, da hoče Make- doniji predlagati, naj svojemu imenu doda geografsko oznako, na primer Vardarska Makedonija, Severna Makedonija ipd. Britanski veleposlanik je hkrati opozoril, da deluje le v okviru lizbonske deklaracije. Zato nekateri menijo, da bodo lahko zahtevali popolno odstranitev imena Makedonija. Makedonsko zunanje ministrstvo pa je zanikalo, da je bil v zvezi z 0‘Neilovim predlogom postavljen rok ali kakršen koli pogoj v zvezi z imenom. S tem je zanikalo odposlanče-vo izjavo, češ da bo na odgovor čakal do srede. Prav tako je zunanje makedonsko ministrstvo sporočilo, da bo Makedonija do 11. decembra, ko se bo začel sestanek Evropskega sveta v Edinburghu, nadaljevala s prizadevanji za pravično in trajno rešitev mednarodnega priznanja svoje države. Grški predsednik Konstantin Karamanlis je Evropski skupnosti poslal pismo, v katerem apelira, naj ta ustanova podpre grške zahteve v zvezi z Makedonijo. P° njegovem bi bilo vsakršno odstopanje od Hz' bonske deklaracije velika napaka, zaradi katere bi bila Grčija prisil] e( na popolnoma zapret1 meje z Makedonijo, da bi zaščitila svoje ozemlje in nacionalni ponoS' Ge bo Makedonij0 priznala Evropska skupnost, ji torej grozi nevarnost z juga, če pa tega ne bo storila, ji Pre' ti nevarnost z vseh strani. SVET Četrtek, 26. novembra 1992 13 HRVAŠKA / POLITIKA Levica se združuje No čelo noj bi stopil skoroj pozobljeni Miko Tripolo Jelena Lovrič ZAGREB - V začetku decembra naj bi se končno združile tudi hrvaške leve »strankice« (tako jih z omalovaževanjem, a tudi po pravici imenuje hrvaški predsednik). Verjetno bo prišlo do združitve Socialistične stranke, ki je nastala iz bivše Socialistične zveze, SDP (bivših komunistov) in Socialdemokratske stranke. Na letošnjih volitvah, ki so za levico pomenile polom, so se prebili v Sabor samo nekdanji komunisti. Doslej se je že večkrat govorilo o združevanju leve smeri, a vodstvene ambicije prvakov teh strank so preprečevale njihovo zbliževanje: veliko bolj so se prepirali tned seboj kot pa z nasprotnimi političnimi strankami. Zdaj pa so se znašli drug dragemu v naročju; delno spričo pičlih volilnih izidov, ki so jim poka-zali, da bodo odrinjeni s Političnega prizorišča, delno pa tudi zaradi črne Pike, ki so jo pred kratkim dobili od Socialistične internacionale. Čeprav vojna ne gre na roko levim, ampak prej desnim politikom, kar je rta Hrvaškem še kako čutiti, levica niti ni tako brez možnosti, kot bi utegnili soditi po njenih vo- lilnih rezultatih. Dejstvo, da je predsedniški kandidat socialistov odvetnik Silvije Degen dobil presenetljivo veliko glasov, prav tako pa tudi mesec dni pred volitvami ustanovljena Socialdemokratska unija, ki jo vodi Branko Horvat, kaže na to, da ne gre toliko za pomanjkanje levega razpoloženja, ampak prej za zavore tistih, ki to razpoloženje krojijo skozi stranke. Ivan Zvonimir Cičak je v teh dneh za vodjo Levice predlagal Mika Tripa-la, ki ima nedvomno politično karizmo in ki je zdaj v Hrvaški narodni stranki, pri čemer je čutiti, da to ni njegovo pravo okolje. Njegov talent duši vehementna Savka Dabčevič Kučar, stranka pa je evro-peizirana različica Tud-manove HDZ. Tripalo očitno zastopa levo smer in se hkrati ponaša z avreolo borca za narodnostne pravice, povrhu pa je bil žrtev komunistične oblasti. Utegnilo bi se mu posrečiti, da bi levico razbremenil sovraštva do jugoslovanstva, ji povrnil dostojanstvo in pritegnil tiste, ki so se v tem času iz nadvse različnih razlogov oddaljili od levih strank. Po vsej verjetnosti bi bil sposoben pritegniti tudi nove ljudi. SRBIJA / NEGOTOVOST Se bliža spopad? Mobilizacije so vsakdanje Dragan Perkovič BEOGRAD - Beograd je zadnje dni pod veliko psihozo bližajočega se vojaškega spopada. Po nekaj mesecih navidezne sproščenosti, ko so ljudje pričakovali rešitev v volitvah, je na ta del Balkana spet legla mora. Ze zdaj je namreč povsem jasno, da bo na volitvah 20. decembra spet zmagal Slobodan Miloševič, saj nima resnega protikandidata. V Srbiji in Vojvodini že spet poteka mobilizacija rezervistov, črnoglede napovedi pa prihajajo celo iz ust patriarha srbske pravoslavne cerkve gospoda Pavla. V intervjuju za revijo Duga je patriarh Pavle dejal, da lahko »samo naivni verjamejo, da bi se ob vsej mržnji proti Srbiji samo ona na koncu izognila uničenju, nesreči, klavnici in pomora. Vprašanje je samo, ali nas bodo bomardirali, ali se bo začela državljanska vojna med Srbi ali pa bo prišlo do nemirov na Kosovu, v Sandžaku ali v Vojvodini,« meni srbski patriarh. Podobno črnogled je tudi vodja Srbskega gibanja za obnovo in eden od vodij DEPOS Vuk Draškovič, ki v primeru ponovne zmage Miloševiča in socialistov predvideva najprej odcepitev Črne gore, nato srbski napad nanjo, na- daljevanje vojne v BiH, na koncu pa možnost no-tranjesrbskih spopadov ali mednarodne vojaške posege, ki bodo Srbijo spravili v okvire meja pred 1912. letom. Takšne mračne napovedi so utemeljene. Ne bi mogli reči, da se srbska oblast ne pripravlja na možnost nove vojne. Množična mobilizacija, ki traja že nekaj časa, zbira rezerviste, ki jih pošilja predvsem na Kosovo, iz dobro obveščenih krogov pa je slišati, da se jugoslovanska vojska zbira tudi na mejah s Črno goro in Makedonijo. Komandant prve armade jugoslovanske vojske general polkovnik Vladimir Stojanovič je v Borbi to razložil »kot normalno popol-njevanje vojaških enot«. Zanimiv pa je generalov odnos do mirovnikov oz. ljudi, ki nočejo »popol-njevati vojske«. »Tisti, ki ne izpolnjujejo vojaške obveznosti,« je poudaril Stojanovič, »se morajo opredeliti, da bomo vedeli, ali so z nami ali proti nam!« General je še povedal, da ne verjame v morebitno bombardiranje Beograda. Toda vsak, ki bi se odločil za kaj takega, bi moral računati, da imata »mala Srbija« in »mala Jugoslavija« vendarle v svetu prijatelje Beograjski vsakdan jeseni 1992 (Foto: Peter Skit) Nekako v senci osupljivih odkritij o razsežnostih genocida velikosrbske agresije na Bosno ln Hercegovino, »etničnega čiščenja« domnevnih ozemelj »srbske republike« za ceno bre-z°bzirnega rušenja in Požiganja celih naselij rn mest, umorov, mu-enj, posilstev in izgona rsočev samo zato, ker j1180 Srbi, je doslej osta-a Se ena krvava sled omračenega četniškega uma: uničevanje nedol-nega srbskega civilnega Prebivalstva po bo-8ansko-hercegovskih mestih. Slehernemu, ki ima a) malo spoštovanja P stoletja dolge tradi-u J6 jožitia različnih narodov, različnih ver- ®v> različnih kultur, h? 8Vetovljanske Bosne ral urC6govine’ ie mo-ralo bih že od vsega za- etka ,asno, kako v te- vronVZrojena> Protie-ciiTka m Proticiviliza-HLa je zamisel o etnič- Vsav razmejevanju za i ak° ceno, o nasilnem st08t?U m Preganjaju za?* °C6J ^ndi samo načrt ^ se uresničil nr atničnih getov na Pa 1p mi stoletia. Ker na(4t bl1 Karadžičev UsiriR -V SVoiem bistvu je bij1!6,11 proti ijndem, tudi l • vseSa začetka Udi protisrbski. bolh gre zares za umo- Pokazal^V6 naibol)e ideol ^ ®den izmed srbskD°®0V samozvane ščeni re.Publike, namr-fij £7»'-letni pro. ja rji_? domnevni vod-Pnb/ik °maciie te »re- tovo1^8^610 zag0- hotpi bo mhče nikoli prav nobe- nih diplomatskih odnosov, Aleksa Buha, s stavkom, ki je že takrat napovedoval zločin: »Raje kolektivni samomor kot skupno življenje!« Srbi, ki ne mislijo tako, oziroma tisti, ki sploh še mislijo in niso pobegnili skupaj s Karadžičevo in četniško bratovščino v hribe, da bi od tam s svojimi uničevalskimi orodji obstreljevali lastna mesta, požigali tovarne, v katerih so delali in pobijali dolgoletne sosede, so bili že od vsega začetka velikosrbskega pohoda na Bosno in Hercegovino praktično obsojeni na smrt. Ali ni urbanemu delu srbskega naroda v tej državi svojevrstno maščevanje provincialnih zagovednežev napovedal že poslanec »srbske skupščine« Stevo Medič iz Sipova, ko je izza govorniškega pulta neustavnega parlamenta izjavil: »Gospodje Srbi, ki živite v sarajevskih stolpnicah, to niso več vaša ognjišča in ne boste jih branili.« Se dlje je šel Radko Mladič, vsekakor dovolj daleč, da si je že zagotovil eno vidnejših mest na klopi za obtožence prihodnjega bosansko-hercegovskega niirn-berškega procesa. Ta general srbske vojske, ki je v noči dolgih nožev, požigalskega, uničevalskega in morilskega izživljanja svojega topništva v transu vzklikal zločinska povelja, na srečo posneta na trak: »Udari po Pofa-ličih, pa tudi po Veluši-čih, tam ni veliko Sr- PISMA IZ PEKLA Srbi v stolpnicah po bosanskih mestih pobijajo tudi Srbe bov!« Udari torej po Srbih, če jih ni ravno preveč. Samo v Sarajevu je bilo več sto pobitih, iznakaženih in ustreljenih Srbov po stolpnicah, pravzaprav malenkost v primerjavi z uresničitvijo tega veličastnega zgodovinskega načrta, katerega sestavni del so razmejitev, izločitev in odpošiljanje lju- Kemal Kurspahič di v ekskluzivni srbski raj. Nedvoumno je o tem zadnje dni spregovoril tudi predsednik skupščine samozvane srbske republike Momčilo Kra-jišnik, ki je bil v čast koalicijske vlade treh narodov tudi predsednik zakonitega bosan-sko-hercegovskega parlamenta, ko je razglasil »konsituiranje srbskega Sarajeva: »Cas je, da razumni ljudje muslimanske narodnosti dojamejo, da nas nihče več ne more zadržati skupaj, sicer bo prišlo do hudega prelivanja krvi.« Skratka: Samo omenite mi skupno življenje, pa takoj potegnem nož. Momčilo je pri tem orisal tudi geografijo sarajevskih raz- mejitev: vsa naselja, ki so pod Marindvorom, so po njegovem veličastnem odkritju nastala na srbski zemlji in »mi si ne smemo dovoliti, da bi na ozemljih, ki so etnično srbska, živeli drugi.« In zato vsako noč tako zagrizeno obstreljujejo z granatami in požigajo nova mestna naselja Hrasno, Alipaši-no, Vojničko polje, Do-brinjo. V zubljih plamenov izginjajo cele stolpnice skupaj z nedolžnimi Srbi, ki v njih živijo, čeprav niso bili v nobeni mestni občini nikoli v večini: ne v Ilidži ali Vodošču, v nobeni, razen v Palah in Ilijašu, razen v primeru etničnih čiščenj, do kakršnih je prišlo na Grbavici. Vse te občine ne morejo nikoli postati samo srbske. Ob nesrbskih narodih, še posebej ob muslimanskem, plačujejo ceno tega povampirjenega hitlerizma tudi Srbi v stolpnicah, ne glede na to, ali živijo v Sarajevu, Tuzli, Jajcu, Gradačcu ali v Maglaju, v katerem koli mestu, ki se je znašlo na muhi nacistične blaznosti. Ali pri tem lahko sploh kaj storijo? Lahko. Tisto, kar počnejo njihovi sonarodnjaki v številnih ustanovah Bosne in Hercegovine, od sarajevskih medijev do vojske. Lahko stopijo v tiste vrste, ki branijo svojo državo, ki jo podpira tudi ves civilizirani svet; s svojim poklicnim, strokovnim, javnim, umetniškim in po- litičnim angažmajem si lahko prizadevajo, da bi življenje njihovih družin in njihovih someščanov postalo znosnejše; odločneje in glasneje lahko obsodijo zlo in se postavijo v bran nedolžnim; lahko pa se tudi, kakor to na žalost počnejo mnogi, zagrnejo v svoj molk, ki pomeni tudi pristajanje na tek stvari ali vsaj drobnjakarsko preračunavanje in pričakovanje, kaj se bo na koncu izcimilo iz vsega tega. Oni se vsekakor ne bi radi zamerili »svojim«, če ti osvojijo ozemlja, ki si jih tako zelo želijo. Takšni pač pozabljajo na sporočilo ljudske modrosti: Drugim vzeto - bo prekleto. »Srbska« Grbavica ali jutri mogoče kateri koli drugi »srbski« del Sarajeva ne bo mogel svojim novim prebivalcem nikoli nuditi sreče, karšno občutijo tisti, ki so svoji na svojem. Do konca življenja ali do osvoboditve teh ukradenih stanovanj, hiš, naselij jih bodo preganjali duhovi pobitih in mučenih, spremljali jih bodo odreveneli pogledi posiljenih deklic in nesreča tistih, ki so pod velikosrbsko strahovlado s seboj odnesli samo sveženj vsega, kar so si v življenju s trudom ustvarili, in se potem napotili v strašno revščino brezdomstva. Samo nesloga, upor proti zločincem v lastnem narodu, in nikakršna mitološka sloga, bi lahko tokrat rešila tudi duše tistih Srbov, ki še molčijo in trpijo. vN1- s ■ NOVICE Mirovne sile v Makedoniji SKOPJE - Generalni sekretar ZN Gali je Varnostnemu svetu predlagal, naj v Makedonijo napoti mirovne sile. Gali načrtuje, da bi v Makedonijo poslal približno deset vojaških, policijskih in civilnih opazovalcev kot predhodnico večjega števila pripadnikov ZN. Opazovalci bodo morali obiskati mejna območja Makedonije s Srbijo in Albanijo in pripraviti poročilo o tem, kolikšne vojaške in policijske sile ZN bi potrebovali za okrepitev varnosti in zaupanja v Makedoniji. Predsednik Varnostnega sveta je v odgovora na Galijevo pismo zapisal, da to telo Svetovne organizacije ne nasprotuje napotitvi preiskovalne misije ZN v Makedonijo. (M. K.) Ustavili konvoj ZN LJUBOVIJA, BEOGRAD - V Ljuboviji so srbske sile včeraj ustavile dva konvoja s humanitarno pomočjo, namenjena v Srebrenico in Goražde. To je sporočil tiskovni predstavnik belgijske vojske, ki je konvoja pripravila in spremljala. Konvojema niso pustili prečkati meje Srbije z Bosno in Hercegovino. Poveljnik srbskih sil na tem območju je izjavil, da je ukaz, naj konvojev ne spusti čez mejo, dobil od svojih nadrejenih. Humanitarni konvoj, ki so ga spremljali francoski oklepni transporterji, pa se je moral vrniti, ker je eno od vozil naletelo na mino; podatek je sporočila predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce Sachsova. Izjavila je, da pri tem ni bil nihče ranjen in da se je konvoj moral vrniti v Rogatico, 95 kilometrov vzhodno od Sarajeva. (Hina, AFP, Reuter) ES bo poslala pomoč Črni gori BEOGRAD - Evropska skupnost je sporočila, da bo v Cmo goro kljub embargu Združenih narodov poslala pomoč. S tem naj bi preprečila ekološko katastrofo, ki grozi tej republiki. Zaradi močnih padavin je malo manjkalo, da bi deponijo z milijonom ton strupenih odpadkov iz rudnika svinca, uskladiščenih v bližini Mojkovca, odplavilo v Taro, onesnaženje pa bi ogrozilo še Donavo. Strokovnjaki ZN so poudarili, da lahko ta ekološka katastrofa terja veliko žrtev, več tisoč pa jih je v nevarnosti že zdaj. Evropska komisija v Bruslju je sklenila, da bo Črni gori poslala za 135.000 dolarjev nujne pomoči. (2. R.) Panamska ladja po pregledu spremenila smer RIM - Panamska tovorna ladja, ki so jo ustavili v Jadranu in jo je pregledala posadka italijanske bojne ladje, je po pregledu spremenila smer plovbe in je namesto v Bar odplula v italijansko pristanišče Gallipoli. Panamska ladja Farna Sim je plula v Bar, kjer naj bi vkrcala tovor, posadka pa ni vedela, za kakšen tovor gre. (Reuter) Zvezna policija pred zaprtimi vrati BEOGRAD - Kljub temu, da so v torek vsa beograjska glasila objavila novico, da bodo v sredo uslužbenci zveznega notranjega ministrstva lahko končno vstopili v svoje prostore, se to ni zgodilo. V sredo zjutraj so jim namreč njihovi »republiški kolegi«, ki so zasedli stavbo zveznega notranjega ministrstva, sporočili, da njihove izkaznice za vstop v to stavbo ne veljajo več. Vstopili bi lahko le kot gostje, če bi poznali koga od uslužbencev. Vse to se je zgodilo kljub sklepu pristojnega sodišča, da do končnega sklepa zvezno ministrstvo lahko opravlja delo v svojih prostorih, ki so zdaj zaasedeni.(D. P.) Nove podražitve na Hrvaškem ZAGREB - Zaradi zadnjih odločitev hrvaške vlade o novih cenah se bo inflacija na Hrvaškem povečala, cene na drobno pa bodo dosegle indeks 1.200. Sariničeva vlada je namreč hrvaškemu elektrogospodarstvu dovolila v povprečju 52-odstotno povišanje cen elektrike, hkrati pa tudi podražitev nafte in njenih derivatov, in sicer v povprečju za 56 odstotkov. Z vladnim dovoljenjem se bodo povišale tudi cene storitev v železniškem prometu, in sicer v potniškem prometu za 43, v blagovnem pa za 57 odstotkov. Podražile so se tudi poštne storitve in televizijska naročnina. (G. G.) (Ne) sporazum hrvaške opozicije ZAGREB - Devet opozicijskih strank v sredo ni podpisalo sporazuma, čeprav so napovedovale skupen nastop na volitvah. Razlog je povsem tehnične narave. V vseh teh strankah namreč še niso izpeljali znotraj strankarskega posvetovanja in usklajevanja, zato so podpis sporazuma za kakšen dan preložili. Ze zdaj pa je slišati prve komentarje na napovedano oblikovanje koalicije, ki naj bi imela edini namen zrušiti vladajočo stranko. Socialdemokratska unija meni, da bi bila koalicija s samo takim namenom nedemokratična, saj bi to pomenilo, da HDZ želi nadomestiti druga HDZ. (G. G.) Ponovno propadli albansko-srbski pogovori PRIŠTINA - V sredo naj bi se v Prištini nadaljevali srbsko-albanski pogovori o ponovnem odprtju albanskih šol na Kosovu, toda srbskih predstavnikov ob dogovorjeni uri ni bilo, menda zaradi »megle na cesti«. Srbi tudi prejšnji teden niso prišli na pogovore v Ženevo, kjer naj bi se o tem vprašanju pogovarjali ob posredovanju veleposlanika Gerda Arensa. (Y. H./S. M.) Michael Jackson poslal letalo s pomočjo ZAGREB - V sredo dopoldne je na zagrebškem letališču Plešo pristalo letalo s humanitarno pomočjo BiH, ki jo je zbral ameriški glasbenik in pevec Michael Jackson. Zbiranje pomoči je Jackson pripravil v okvira svoje akcije Ozdravimo svet, zbral pa je pomoč, vredno 2, 1 milijona dolarjev. Iz Zagreba so pakete z 42 tonami zdravil, odej in oblačil z nemškimi letali prepeljali v Sarajevo. (Hina) SLOVENIJA Četrtek, 26. novembra 1992 NOVICE LDS zahteva razpravo o kandidaturi Franca Jurija LJUBLJANA - Poslanski klub LDS bo zbral pet podpisov za zahtevo, da skupščinska komisija za mednarodne odnose v petek obravnava kandidaturo Franca Jurija za veleposlanika Slovenije v Argentini. Liberalni demokrati so presenečeni, ker predsednica komisije Mihaela Logar kandidature ni uvrstila na dnevni red. (T.S.) Republikanci zavračajo trditve notranjega ministra VELENJE - Predsedstvo Republikanske zveze Slovenije zavrača trditve Igorja Bavčarja v izjavi za Republiko, da naj bi predsednik republikancev Adolf Štorman stranko ustanovil zato, da bi se izognil zaporu. Republikanska zveza je bila ustanovljena 22. aprila v Velenju, njen predsednik pa takrat Se ni bil obsojen na zaporno kazen. Slovenski PEN o prisluškovalni aferi LJUBLJANA - Društvo slovenskih pisateljev opozarja politike in javna občila, da so razvnete politične strasti šle predaleč in da je skrajni čas, da se konflikti, ki so s prisluškovalno afero izbruhnili na dan, vrnejo v meje zdravega razuma. Slovenski PEN si sicer ne lasti pravice, da bi razsojal o vsebini te afere. Svojega člana Cirila Zlobca prav tako ne morejo zaščititi pred obtožbami, toda branili bodo njegovo človeško dostojanstvo. SKD v Prekmurju MURSKA SOBOTA - Slovenski krščanski demokrati so bili včeraj na prekmurski predvolilni turneji, med katero so nastopili na več dobro obiskanih shodih na prostem ali v zaprtih prostorih: v Lendavi, Veliki Polani, Otranjcih, Beltincih, Murski Soboti, Pušči in Cankovi. Poleg tega so kandidati stranke obiskali tudi dve podjetji, lendavski Varstroj in velikopolansko industrijo konfekcije. Stranka je prekmurskim volilcem predstavila kandidate za državni zbor in državni svet ter Iva Bizjaka, kandidata za predsednika republike. Turneje se je udeležil tudi predsednik SKD Lojze Peterle, ki se je v javnih nastopih zavzemal za stabilizacijo slovenskega političnega prostora in za politične spremembe. Oba prvaka SKD, Bizjak in Peterle, pa sta precej pikrih besed namenila tudi Bizjakovemu tekmecu Milanu Kučanu. Lojze Peterle je večkrat poudaril, da je prepričan, da bodo Slovenski krščanski demokrati zmagali na volitvah in »odgovorno sooblikovali novo vlado«. Sicer pa krščanski demokrati vidijo v Prekmurju eno od svojih najmočnejših volilnih baz. (M.J.L.) PARLAMENT / DPZ V znamenju obstrukcije Zeleni Slovenije niso hoteli glasovati o sanaciji bank Ivanka Mihelčič " : I Glede na to, da sta zbor občin in zbor združenega dela ugotovila, da sta doslej opravila zadovoljivo količino naloženega jim dela, so se včeraj sestali le poslanci družbenopolitičnega zbora. Njihovo triurno zasedanje pa je minilo v nenehnem ugotavljaju sklepčnosti in v razpravi o samem dnevnem redu seje. Ko so to končno uskladili in se lotili zakonov o sanaciji bank, pa je prišlo do obstrukcije. Poslanci Zelenih Slovenije so namenoma zapustili dvorano in tako dokončno botrovali prekinitvi seje zbora. »Dvorano smo zapustili zato, ker menimo, da so predlogi bančnih sanacijskih zakonov zelo slabo pripravljeni. So izjemnega pomena, imeli naj bi dolgoročne učinke, zato smo proti temu, da se jih sprejema v tej 'omotičnosti’ parlamenta in strank. To nikakor ne pomeni, da smo proti sanaciji bank. Zavedamo se le, da je odgovornost prevelika,« nam je včeraj pojasnil razloge za obstrukcijo vodja poslanskega kluba zelenih Hubert Požarnik. Predsedujoči DPZ Tone Peršak pa je obstrukcijo komentiral predvsem kot poslanec tega parlamenta. Menil je namreč, da je izgovarjanje, češ da bi s temi sanacijskimi zakoni obremenili davkoplačevalce, le navadna demagogija. »Dolg že obstaja in sprejetje zakona bi pomenilo le določeno razbremenitev davkoplačevalcev, saj bi z zakonom v bistvu dosegli 30-letno odplačevanje. Mislim, da bi ljudje imeli neprimerno več od tega, če bi mi te zakone izglasovali, kot da se tukaj 'repenčimo’ z našim dušebrižništ-vom.« Glede današnjega nadaljevanja sej zborov pa je dejal, da se utegne zgoditi, da bo razprava tekla le o prisluškovalni aferi, »ki utegne dokončno razstreliti to skupščino«. Peršak je namreč opozoril, da je tema doživela tematsko spremembo, saj se poslanci ne bi ubadali s poročilom Bekeševe komisije o prisluškovanjih, temveč s predlogom ustavne obtožbe na račun Cirila Zlobca in Milana Kučana. Včeraj se je sestala tudi komisija za volitve in imenovanja, ki zahteva od predsednika parlamenta, naj danes skliče skupno sejo zborov in opravi vrsto imenovanj, na katera se čaka že od 20. oktobra. Nagovor nerodno naravnan Včeraj je ministrstvo za kulturo pripravilo tiskovno konferenco, da bi opozorilo na svoj predlog za izdajo zakona o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti ter na svoja prizadevanja, da ga skupščina obravnava čimprej, torej mimo dnevnega reda. Po sprejetju zakona si bo ministrstvo prizadevalo za izvajanje sankcij nad njegovimi kršilci, saj si želi, da bi Slovenija postala zanimiv partner za tuje filmske in video producente ter distributerje. Novinarji so sicer prejeli besedilo predloga, kljub temu pa je bilo videti, da bo ministrov namestnik Zoran Pistotnik zbranim poslušalcem prebral šestnajst strani dolgo besedilo v celoti. Navzoči so ga opozorili, da to ni potrebno. Ker je direktor Ljubljanskih kinematografov Marijan Gabrijelčič omenil konkreten primer, v katerem posel s tujimi partnerji ni bil sklenjen zaradi video in avdio piratstva v Sloveniji, bi lahko objave, ki naj bi sledile tiskovni konferenci, bolj učinkovito podprle prizadevanja ministrstva, če bi govornika bolj poudarila ta problem. (L.B.N.) ____ŠOLSTVO / NOVA GIMNAZIJA SISKA_ Športna šola Otvoritev nove športne gimnazije je pomemben dogodek za slovenski šport pa tudi za šolstvo. Ce merimo pomembnost dogodka po navzočnosti političnih in drugih veljakov, potem je bila včerajšnja otvoritev Gimnazije Šiška gotovo osrednja prireditev dneva. Novi športni gimnaziji so na pot s prijaznimi besedami pomagali številni predsedniki. Med njimi naj omenimo vsaj tri: Milana Kučana, Janeza Kocijančiča in Rajka Šugmana. Prvi je v imenu predsedstva države čestital slovenskemu športu in šolstvu za pomembno simbiozo, druga dva pa sta se kot športnika veselila šole, ki utrjuje pomen športa in nas tudi po tej plati bliža Evropi. Boštjan Lajovic Gimnazija Šiška je rezultat prizadevanj za drugačno šolo, za katero se, kljub morda nasprotnemu videzu, pri nas že lep čas trudijo šolske oblasti in ustanove. Gre za športno gimnazijo, kakršno smo sicer nekoč že imeli v Škofji Loki, a je neslavno propadla, vseeno pa prinesla nekaj dragocenih izkušenj. Pred dvema letoma so poskusno ustanovili športne oddelke v Ljubljani, Mariboru in Celju, vendar zadnji bolj životari kot ne, prva dva pa že dosegata ugodne rezultate. Namen je pre- prost: omogočiti vrhunskim športnikom kakovostno šolanje, da bodo po izteku športne kariere lahko uspeli tudi v poklicu. To pomeni usklajevanje šolskega programa in športnih obveznosti ter zagotavljanje najboljših možnih razmer za vadbo. Lokacija Gimnazije Siska je za to naravnost idealna: ima veliko športno dvorano, do atletskega stadiona, gimnastične dvorane in dvorane Tivoli pa je le pet minut hoje. Športnikom zagotavljajo ustrezno prehrano in cenejšo športno opremo. V vsakem oddelku je največ 15-20 dijakov, in celo od profesorjev pričakujejo vsaj nagnjenost do športa. Šolski program omogoča približno 100 kakovostnih treningov na leto, saj so povečali število ur, namenjenih športni vzgoji. Prvi športni in učni rezultati komisije strokovnjakov, ki že od začetka bdi nad projektom, so več kot ugodni, saj dijaki v ničemer ne zaostajajo za drugimi, celo nasprotno: storilnostno so bolj motivirani in osebnostno zrelejši, zato so odgovorni prepričani, da čaka športno gimnazijo še lepa prihodnost. Pomembna pridobitev za šolstvo in šport- Gimnazija Šiška, (foto: Aleš Pavletič-TRIO) VOLITVE / SE 10 DNI Strankarske manipulacije Poškodovali oblikovalca celostne podobe SLS Pred dnevi se je v poštnih nabiralnikih pojavil letak s podpisom Mlada iniciativa Stranke demokratične prenove, V letaku je zahteva, da postane »srbohrvaški jezik tudi uradni jezik v Sloveniji, da bodo zopet zagotovili pravice borcev NOB ter ohranjali njihove svetle tradicije, multikulturnost in svobodo vseh veroizpovedi ter funkcioniranje socialne države.« Po besedah predstavnikov SDP Slovenije gre za pamflet, ki z njihovo stranko nima nikakršne zveze. Ciril Ribičič je povedal, da v njihovi stranki ne obstaja Mlada iniciativa, temveč Mladi forum, ter da nobeno njihovo gradivo ne gre v javnost brez njihovega gesla in simbola. Na Ministrstvu za notranje zadeve so povedali, da so v zvezi s tem dogodkom že začeli postopek zbiranja informacij. Prav , tako bodo storili vse, da bi našli storilce, ki so 24. novembra okrog polnoči v bližini gostilne Artum v Stari Ljubljani pretepli in telesno poškodovali umetniškega vodjo in oblikovalca agencije Magenta, ki sodeluje v volilni kampanji Slovenske ljudske stranke. Marjan Podobnik domneva, da gre za politično nasilje, zato so začasno prekinili izpeljavo celotnega predvolilnega projekta. Sicer pa v SLS menijo, da je slovenska politika do beguncev nepravilna in da spodbuja napetosti. Niso za pošiljanje beguncev nazaj v begunski pekel, je dejal Podobnik, toda slovenska država nima pravice zagotavljati beguncem boljših pogojev kot jih ima pomemben del slovenskih državljanov. Slovenska obrtno podjetniška stranka združuje ljudi različnih političnih prepričanj, skupno pa jim je zavzemanje za ekonomsko trdnost Slovenije, je na tiskovni konferenci povedal predsednik stranke Bogo Rogina. Zaradi skrb zbujajočega naraščanja nezaposlenosti so v SOPS prepričani, da je treba denar od nadomestil za nezaposlene porabiti za odpiranje novih delovnih mest. Zavzemajo se tudi za povrnitev zasežene slovenske lastnine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, za spodbujanje inovatorskega in raziskovalnega dela in za preprečevanje vdora okolju neprijazne industrije iz tujine. Mladi krščanski demokrati pa so predstavili svoje vtise z obiska na sedežu Mladih kršanskih demokratov v Bruslju. Povedali so, da je slovenska zunanja politika v bruseljskih institucijah premalo prisotna. S funkcionarji NATO pakta so se pogovarjali tudi o varnosti na Balkanu, zanimale pa so jih tudi volitve v Sloveniji. VOLITVE / KANDIDATI V vseh enotah tudi lista Demos-Kramberger Republiška volilna komisija zasuta s p>ritožbami Grožnje, da ne bodo volitve legitimne Tanja Starič Do volitev je še deset dni. Zapleti ob imenih in kandidaturah pa se stopnjujejo. Ustavno sodišče je včeraj razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, da Demos-Kram-bergerjeva združena lista ne more kandidirati v petih volilnih enotah, ker ni pravočasno umaknila imena neregistrirane stranke SOPS iz svojega imena. Lista bo torej lahko kandidirala v vseh osmih enotah, vendar brez spornega imena SOPS. Republiška volilna komisija tega sklepa ni komentirala, čeprav potrditev Demos- Krambergerjeve liste pomeni vrsto novih zapletov. Potrebno bo novo žrebanje, novo tiskanje razglasov in glasovnic. Poleg tega smo neuradno izvedeli, da je nekaj kandidatov te in drugih strank sporočilo volilnim komisijam, da o svoji kandidaturi nič ne vedo ali da so bili zavedeni. Na republiško volilno komisijo je prišla tudi pritožba Emila Kandriča v imenu neregistrirane stranke SOPS. Kandrič zahteva, naj komisija razveljavi kandidatne liste stranke z enakim imenom SOPS-Stranka centra, ki jo vodi Bogo Rogina, ker ta ni pravi dedič nekdanje SOPS. Ce volilna komisija tega ne bo storila, bodo volitve nelegitimne in jih bo treba razveljaviti, piše Kandrič. Volilna komisija pravi, da ni pristojna za razreševanje frakcijskih bojev. SOPS-Stranka centra Boga Rogine je registrirana, druga SOPS pa ne. Zato bo seveda prva sodelovala na volitvah, druga pa ne. Komisiji je pisal tudi Rudi Šeligo, ki pravi, da je izbira elektorjev za državne svetnike v društvih potekala na sporen način, v ozkih krogih, brez sodelovanja članstva. Samo Društvo slovenskih pisateljev je elektorje izbralo na občnem zboru. Volitve bodo nelegitimne, meni Rudi Šeligo. Volilna komisija tudi v tem primeru trdi, da so pravila jasna in da ne more razsojati o stvareh, ki niso v njeni pristojnosti. LDS / PODJETNIKI Sožitje politike in podjetnosti Klub podjetnikov pri LDS, delniška družba, brez privilegijev LJUBLJANA / ZDRAVSTVO Onkologija se seli v Mosle Konec »prostorske vojne« Mua Gačnik »V klubu ne iščemo privilegijev, temveč samo organizacijsko obliko, ki bo poslovnežem omogočila vpliv na vzpostavljanje že znanih razmer za uspešno poslovanje in ustvarjanje slovenske blaginje kot posledice slovenske zgodbe o uspehu,« je dejal Edvard Oven na ustanovni skupščini kluba podjetnikov Liberalno-demok-ratske stranke, ki ga je tudi izvolila za svojega predsednika. V Sloveniji je registriranih že 20.000 zasebnih podjetij. Podjetništvo kot temeljna strategija slovenskega razvoja je tudi osnova volilnega programa LDS. Klub podjetnikov LDS bo organi- zacijsko deloval kot delniška družba, pomembna usmeritev pa je pomoč mladim podjetnikom. Članstvo v klubu ne bo nujno povezano s članstvom v stranki. V imenu predsednika vlade in predsednika LDS je zbrane pozdravil tudi Janez Drnovšek in predsedniški kandidat LDS Ljubo Sire, ki je poudaril, da se morajo posamezni strankarski klubi podjetnikov povezati, saj bo le tako napredovalo vse slovensko gospodarstvo. Tudi na kulturo niso pozabili. Kot dokaz je liberalnodemokratski poslanec in poslovnež Vladimir Slejko, lastnik podjetja Optimizem iz Postojne, razpisal nagrado v višini 30.000 DEM za najboljši slovenski roman. Katarina Novak Po dolgotrajnem (ne) dogovarjanju, prerekanju in iskanju možnih rešitev glede preselitve Onkološkega inštituta iz nekdanje »šempetrske kasarne« v prostore nekdanje vojaške bolnišnice je bil včeraj v Ljubljani vendarle dosežen dogovor. Minister za zdravstvo in predstavniki zainteresiranih zavodov so se sestali s podpredsednikom vlade mag.Viktorjem Žakljem. Soglašali so, da se onkologija dolgoročno v celoti, v najkrajšem možnem času pa njena kirurgija, preseli v Moste. Njene prostore dobijo delno Medicinska fakulteta, delno pa psihiatrija in Zavod za so- cialno medicino in higi®( no. Ko se bo Onkološki inštitut v celoti preselilv vojaško bolnišnico, l& kar mora pripraviti dok®' mentacijo za novograd' njo in adaptacije, nih®® ne bo ostal brez ustreZ' nih prostorov. V meds®' bojnem soglasju pa bod morali načrtovati skup116 službe. Udeleženci sestank3 so soglasno sklenili- d bodo dogovorjene rešitve v desetih točkah posj6, dovali v presojo skupi® strokovnjakov, ki jo b®’ če bo nalogo sprej®1’ oblikoval prof. Stank^ Kristl. Na predlog n®®^ strstva bo dogovor o reš® vanju prostorske pr0. ,, matike Onkološkega i® tituta in drugih zdravs^ venih zavodov verific® la republiška vlada. LJUBLJANA / ZNANOST IN TEHNOLOGIJA Različni prispevki nacionalnih ustanov za novi razvojni ciklus gospodarstva Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije je včeraj razpravljalo o smislu in delu novoustanovljenih infrastrukturnih centrov; utemeljitvah za sredstva, ki so namenjena za materialne stroške učiteljev pri raziskovanju razvoja strok na obeh univerzah; pogodbah o ustanovitvi Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje; projektu Podjetniški forum in še nekaterih drugih mednarodnih projektih. Minister Peter Tancig je uvodoma na kratko predstavil dveletno resorno delovanje ter dosežke v znanosti in tehnologiji. Poudaril je pomen aktivne razvojne politike, na stroko oprte strategije prestrukturiranja in moderniziranja slovenskega gospodarstva. Ministrstvo je v ta namen povečalo delež sredstev za neposredno sofinanciranje razvojnih projektov s približno ene desetine na eno tretjino glede na posamezne programe. Zelo pomemben dosežek je načrt povezave informacijskih sistemov v Sloveniji, pri katerem sodelujejo neka- tere ustanove (PTT, policija, statistika itd.). Kritično se je izrazil do namere, da se razpusti ministrstvo za znanost. Pri tem ni nepomembno, kakšen odnos imajo stranke do teh vprašanj, saj so se izkazala kot moteča za znanstveni in tehnološki razvoj. Ob koncu je Tancig povedal, da bo TVS poslal pismo, v katerem protestira proti politizaciji informativnega progra-'ma, ki enostransko prikazuje dogajanja v znanosti. Dosežkov na tem področju ni mogoče zanikati. OBLIKOVANJE / NAKIT Lara Bohinc in Lenora Mark se predstavljata v K4 Estetika kiča, ki je s svojo pojavnostjo zaznamovala 90. leta, je tudi tokrat potrdila svojo veljavnost na razstavnem dogodku v galeriji K4. Sofisticiran glamour, ki črpa navdih pri dunajskih slaščičarjih na eni strani in pri uveljavljenih svetovnih oblikovalcih na drugi, je delo dveh mladih oblikovalk: Lare Bohinc in Lenore Mark. Slednja je slovensko javnost presenetila že na letošnjem ICSID-u s prikazom sladkih oblek, tokrat pa se je predstavila s fotografijami in pokušino materiala, v katerega oblači svoje modele, sladkorno peno. Navdušil je nakit Lare Bohinc, ki je gledalca a priori postavila v pozicijo voyeurja, saj je bilo kreacije mogoče opazovati samo skozi kukala na vratih starinske omare. Enovito podobo razstavnega prostora je oblikoval Jurij V. Krpan, za fotografije sta poskrbela Miha Skr-lep in Rajko Bizjak, za video pa Lara Bohinc in Mateja Klarič. Čeprav so razstavo odprli s skoraj dveurno zamudo, je lahko žal vsem, ki jih je jeza predčasno odgnala domov. (T. M.) Nakit Lare Bohinc (foto: Miha Škerlep) AVSTRIJA, KOROŠKA Četrtek, 26. novembra 1992 KOROŠKA / PROIZVODNJA NAZADUJE AVSTRIJA / SPREMLJANJE VOLITEV V SLOVENIJI NOVICE Gospodarstvo v hudi krizi Industrija zahtevajo ukrepe Ivan Lukan, Igor Schellander Volilni boj odmeva v avstrijskih medijih V glavnem pozitivne ocene, o tudi pikre pripombe Ivan Lukan CELOVEC -Koroška je na produkcijskem sektorju v zadnjem letu nazadovala za dvanajst odstotkov. To dokazuje Študija dunajskega gospodar-sko-razis kovalnega inštituta (WIFO). Podatek je zgovoren izraz trenutne konjunkturne krize v kroškem gospodarstvu, saj je samo na področju industrije v zadnjih mesecih izgubilo svojo delovno mesto veC sto ljudi. To je zelo negativen podatek, Ce upoštevamo, da je Koroška Se pred kratkim veljala za gospodarsko zelo trdno deželo in je bila, vsaj po besedah koroških politikov sodec, marsikomu lahko zgled za smotern gospodarski razvoj. Vznemirljiv razvoj je koroška zveza indu-strijcev vzela za povod, da zahteva takojšnje ukrepe. Njen predsednik Dieter Kern je začetek tedna predstavil javnosti sedem točk obse-gajoC«program za hitro pomoč«, kateri naj bi poživel konjunkturo na področju industrije in gospodarstva ter rešil nadaljnja ogrožena delovna mesta. Vendar Kern pri svojih zahtevah ostaja nekako v splošnem okviru ekonomskopo-litiCnih zahtev svoje organizacije. Pri njegovih izjavah začetek tedna niso bili toliko v ospredju konkretni infrastrukturni problemi ali vprašanje po dodatnih razlogih za slabšo konjunkturo. Kot protiukrepe proti manjkajočim naročilom ter propadanju cen (zlasti na področju domače surovinske industrije, ki je izpo-stalvjena cenejši konkurenci z vzhoda!) predsednik koroških industrialcev predlaga vrsto olajšav za podjetnike, kot na primer razbrementiev pri stroških za plače, razbremenilno davCno reformo za podjetnike, izgradnjo ekspertnih subvencij, znižanje obresti pri investicijskih kreditih, davCni odbitek (odpis) v primeru izgube podružničnih trgovskih družb v tujini, ipd. Nekateri taki ukrepi bi v prvi vrsti bremenili delojemalce in državo (in v tem primeru davkoplačevalca). Kot nadaljnje probleme za industrijo na Koroškem je Dieter Kern imenoval neugodno prostorsko urejanje, predrago telekomunikacijo, slabo prometno in energetsko politiko. Te infrastrukturne težave naj bi Cimprej rešili, zahteva predstavnik industrijalcev. Dr. Mayerhofer od inštituta WIFO pa je v kratkem pogovoru za Republiko dejal, da nazadovanje produkcije (zaradi napake pri izračunu produkcijskega indeksa industrije v lanskem letu) dejansko znaša samo 4 odstotke, vendar je Koroška v tem pogledu kljub temu na najsabšem mestu v Avstriji. MoCno nazadovala je predvsem proizvodnja uporabnih strojev (električni in drugi). Kriza surovinske industrije je mednarodni problem, tako da Mayerhofer v smislu protiukrepanja vidi perspektivo najbolj v »srednjeročnem strateškem razvoju alternativ«. V nasprotju do industrije, tako pravi strokovnjak dunajskega gospodarsko-razi-skovalnega inštituta, sta se trgovina in obrt na Koroškem v preteklem letu dobro odrezali. DUNAJ - Bližajoče se parlamentarne volitve in volitve predsednika v Sloveniji v zadnjih dneh vse bolj odmevajo tudi v avstrijskih medijih. Čeprav je osnovna linija poročanja pozitivna in dokaj stvarna, ni preslišati tudi negativnih ocen. Tako poroča včerajšnji "Kamtner Tageszeitung”, Časopis socialdemokratske stranke na Koroškem, o "sovraštvu napram tujcem v volilnem boju v Sloveniji”. Dnevnik s tem v zvezi citira predvsem Slovensko nacionalno stranko Zmaga Jelinčiča ter Zvezo Republikancev, ki - tako Časopis - med Slovenci spodbujata sovraštvo in nestrpnost napram tujcem. Gesla kot "Nobeno delovno mesto za tujce, dokler je slovenskih brezposelnih”, spominjajo na izreke, ki jih Avstrijci prav v zadnjih tednih in dneh pogosto slišijo iz določenega kota. Koroški "Kleine Zeitung”, dnevnik z naj-veCjo naklado, v zadnjih dneh redno poroča o volilnem boju v Sloveniji. Neodvisen konzervativ-no-mešCanski časopis, je bralcem podrobno predstavil stranke, njihove voditelje ter tudi kandidate za funkcijo predsednika Republike Slovenije. Kot skoraj vsi avstrijski Časopisi, tudi "Kleine Zeitung” zaradi velikega števila strank in visokega odstotka neopredeljenih volilcev, ne izključuje presenečenj, predvsem pri parlamentarnih volitvah. Glede možnosti vrnitve bivšega ministrskega predsednika Lojzeta Peterleta na položaj šefa vlade je komentator, ki je v zadnjih treh letih postal dober poznavalec političnega dogajanja v Sloveniji, postal previden. Drnovšek je predvsem zaradi svoje gospodarske politike postal "politični faktor”. Časopisi tudi objavljajo ankete raznih slovenskih medijev, po katerih ima Drnovškova Liberalnodemokratska stranka najboljše izglede, da postane najmočnejša stranka. V igri za oblast pa je poleg krščanskih demokratov tudi Demokratična stranka, na Čelu z zunanjim ministrom Ruplom ter notranjim ministrom Bavčarjem. Glede predsedniških volitev je ocena avstrijskih medijev sledeča: Milan Kučan ima dobre, Ce ne najboljše možnosti za ponovno izvolitev, njegov najmočnejši tekmec pa bo Ivan Bizjak, odločitev bo po mnenju komentatorjev skoraj vseh vodilnih Časopisov padla v drugem volilnem krogu. Mediji v poročilih omenjajo tudi ureditev zastopstva italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v novem slovenskem parlamentu. O tem poročata tudi oba slovenska politična tednika na Koroškem, Slovenski vestnik in Naš tednik. Slednji pojmuje slovensko ureditev kot vzorno ter meni, da bi morala Koroška in Avstrija prav v to smer spremeniti volilni red in tako narodnostnim skupnostim omogočati zastopstvo v deželnih zborih oz. v avstrijskem parlamentu. Povečanje izvoza v države nekdanje Vzhodne Evrope DUNAJ - Trgovina s srednje in vzhodnoevropskimi državami je v preteklih mesecih znatno narasla. Avstrijski izvoz v ta prostor so se v teku enega leta do konca septembra povečali za 9, 4 odstotka. Medtem ko so izvozi v ZDA in na Japonsko nazadovali, se je avstrijska zunanja trgovina z državami ES in EFTA dobro razvijala. Avstrijski uvozi so se v istem Času povečali za 4, 1 odstotke. V septembru 1991 je Avstrija uvažala robo za 50, 2 milijardi ter izvažala za 39, 9 milijard šilingov. Uspel dobrodelni koncert za vojne begunce BILCOVS - Sobotni dobrodelni koncert za vojne Begunce v ljudski šoli BilCovsu, katerega je priredilo domaCe Slovensko prosvetno društvo »Bilka«, je bil uspeh. Zbiralo se je precejšnje število ljubiteljev glasbe, ki so navdušeno sledili nastopom petih zborov (MePZ Bilka, »Vaščani pojo«, MePZ dr. Bogdan DerC iz Ljubljane, mešani oktet »France Prešeren« iz Žirovnice in moški oktet »Vasovalci«, prav tako iz Žirovnice). Povezovala je Krista Krušic, Sigi Kolter pa je bral iz del slovenskih pesnikov in pisateljev. Dohodek koncerta so namenih slovenski Caritas za podporo beguncem. Zaprisegla nova ministrica Rauch-Kallat DUNAJ - Avstrija ima novo ministrico za okolje in družino. DunajCanka Rauch-Kallath (Ljudska stranka) je včeraj v Hofburgu zaprisegla kot nova Članica Vranitzkyjeve koalicijske vlade in tako nasledila strankarsko kolegico Feldgill-Zankl, ki se je vrnila v komunalno politiko v Gradec. Kot delovna težišča je nova ministrica imenovala intenzivnejše sodelovanje z industrijo,, prepoved avtomobilov brez katalizatorja v bližnji prihodnosti, prenos varstva okolja v državno kompetenco, ter odločen boj proti radikalizmu pri mladini. Preobrat v Salzburgu SALZBURG - Prvič po drugi svetovni vojni ima glavno mesto zvezne dežele Salzburg Zupana, ki ne prihaja iz vrst socialdemokratske stranke. Novi župan je včeraj postal kandidat Ljudske stranke Josef Dechant. Socialdemokratska stranka je pri volitvah oktobra izgubila polovico glasov in s tem tudi absolutno večino v mestnem svetu. CELOVEC / POSLANICA GLAVARJU ZERNATTU Protestno pismo izseljencev proti odlikovanju Feldneija Gre za uradno priznanje silam, ki delujejo proti sožitju CELOVEC - Zveza slovaških izseljencev na ^otoškem je deželnemu jhavarju Zernattu posla-a Pismo, v katerem pro-®stira proti visokim Odlikovanjem, ki ga je k deležen predsednik ;He0imatdiensta«e(KHD) osef Feldner s strani ežele Koroške. Feldner Predseduje tej organiza-P že kakih 15 let; bil je ed pobudniki zahtve letPreStevanie manjšine oj !976, ki so ga ^venci bojkotirali. v„_.a zadnjem zboro-pjo Preteklo soboto je f dner odprl novo 2a nt°: tokrat se je , gnal proti slovenskim dukovnikom na oroskem in je zahteval skZe.maSe v sloven-ln v nemškem Ivan Lukan jeziku, torej segregacijo v cerkvi. V protestnem pismu ZSI poudarja, da pri odlikovanju ne gre samo za osebo Feldnerja, marveč predvsem za uradno priznanje tistim silam, ki kontinuirano delujejo proti enakopravnemu sožitju obeh narodov in s tem zastrupljajo klimo v deželi. »V teh krogih je bila že javno izrečena grožnja, da bo zgodovina potegnila končno Črto tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo veC«, je zapisano v izjavi. Zveza slovenskih izseljenecev na Koroškem v protestnem pismu tudi opozarja na znano vlogo, ki jo je KHD igral pri napadih na dvojezično šolstvo, v zgloglasnem »Ortstafelsturmu«, ko so po vsej južni Koroški podirali dvojezične table, s svojimi zahtevami po preštevanju manjšine in pri številnih drugih akcijah, uperjenih proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam, zagotovljenim z avstrijskimi zakoni in z mednarodnimi dokumenti, kot je to Avstrijska državna pogodba. »Spričo teh dejstev, pomeni odlikovanje hud udarec prizadevanjem za spravljivo politiko v deželi. Postavlja pa v dvomljivo luC tudi izjave koroških politikov o mirem sožitju in dobrem sosedstvu. Bivši slovenski izseljenci zato izražamo svojo globoko zaskrbljenost, saj smo bili že enkrat pregnani iz domovine na podlagi 'manjšinskega ugotavljanja’, pri katerem je vodilno vlogo dokazno imel prav medvojni predhodnik KHD«, je zapisano v protestnem pismu ZSI koroškemu deželnemu glavarju Zernattu. Za konec pa še to. Kot smo izvedeli, Feldner pri slavnostni podelitvi odlikovanj zaradi »službenih obveznosti v tujini« ni bil prisoten. Odlikovanje so mu zato poslali po pošti. ^KOROŠKA / POBUDA ZSO CELOVEC / MLADINA Vseavshijske akcije proti referendumu humEan°V|EC " Zveza za bepi1ri °^os do tujcev, Avstri?'6^ *n azilantov v dum 1]1 ln proti referen-bod^ ^ditelja svo-Haideri S^"e stranke Pol6o ,a ,° ,tu)cih se širi. PoliLldnih avstrijskih zvezni’ zaCenši pri KlesmmU Predsedniku °SebnoIti dopnznanih Področij h 1Zu Vseh žlvllenia družbenega raio om ’ zda) formi-tie in h 1ZaciIe, skupi- NabtfStVa' ki Odk-eferendum proti tujcem. Na pobudo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in dvojezičnega tednika »Tango«, ki izhaja na Koroškem, je bilo na Dunaju srečanje več kot sto zastopnikov raznih avstrijskih organizacij. Dogovorili so se za skupne akcije, ki jih bodo izvedli po vsej državi, s katerimi želijo javnost opozoriti, da velika večina avstrijskega prebivalstva referenduma svobodnjaške stranke ne podpira. Prve akcije naj bi stekle že v mesecu januarju prihodnjega leta. EL v delovni skupnosti mladinskih organizacij CELOVEC -S premem-bo statuta je Delovna skupnost koroških mladinskih organizacij omogočila tudi Mladi EL (Enotna lista), edini mladinski strankarski organizaciji koroških Slovencev, sodelovanje v tej skupnosti. Vstop v delovno skupnost za EL doslej ni bil možen, ker so se nekatere konzervativne organizacije izrekli proti njenemu vstopu. Zdaj, ko je padlo načelo soglasnosti, se novi elani lahko sprejmejo z dvotretjinsko večino. V DS je doslej sodelovala Zveza slovenske mladine, ki pa je vsa leta blestela s svojo inaktivno-stjo. Mlada EL ima z vstopom v DS koroških mladinskih organizacij tudi pravico do dotacije iz deželnega proračuna. V skupnosti niso zajete samo politične, marveč tudi druge mladinske organizacije, letni budžet pa znaša za vse 1, 5 milijona šilingov. Na tiskovni konferenci vCeraj v Celovcu so se zastopniki Delovne skupnosti tudi odločno zavzeli za obstoj in razrešitev celovške univerze, kateri grozi delna demontaža v obliki ukinitve pomembnih študijskih smeri. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Hodiše * Podgorje * šmihelj Beljak * Kotmara vas * Rožek /Pliberk Bekštanj * Kriva Vrba * Ruda * Št. lij Bistrica ob Zilji * Labot * Selo * Št. Primož Brnca * Loče pri Skocijanu * Struga Borovlje * Ločilo * Svatne * Tinje Čajna * Miklavčevo * Steben * Velikovec Galicija * Podrožca * Šentilj * Vernberk Globasnica * Podgorje * Škocijan * Vrba Goselna vas * Psinja vas * Šmarjeta v Rožu * železna Grabštanj * Podklošter * Šmohor Kapla ZANIMIVOSTI Četrtek, 26. novembra 1992 NOVICE Južnoafriški nacisti grozijo CAPETOVVN - Če so bili južnoafriški rasisti od vedno zelo močni, je sedanja oživitev neonacističnega pojava v vsej Evropi njihovo dejavnost še podkrepila. Tako je na primer vodja neonacistične organizacije Afrikaner Weerstsbeweging Eugene Terreblanche izjavil, da je pripravljen sprožiti v Južni Afriki, ki se sicer zelo počasi in postopno, vendar neustavljivo spreminja, državljansko vojno za zaščito »burske domovine«. Množična smrt kitov na Tasmaniji SYDNEY - Šestindvajset kitov je nasedlo na osamljeno tasmanijsko obalo, s čimer se je število kitov, ki je umrlo ob obalah tega avstralskega otoka povzpelo na 547. Niti tokrat niso ugotovili, zakaj so kiti nasedli na obalo, čeprav je bilo sedem primerkov še živih, ko so jih našli. Septembra je na isti način šlo v smrt 220 kitov. Detomorilcu 26 let zapora NEW YORK - Newyorški sodniki so na 26 let strogega zapora obsodili 26-letnega očeta, ki je svojega komaj 6-dnevnega otroka najprej ubil in ga nato dal svojemu nemškemu ovčarju, da ga je požrl. Okrutni oče je po dejanju poklical policijo in ji natvezel, da je ovčar raztrgal dojenčka. Policiji pa se je zdela vsa zadeva preveč sumljiva. 2e res, da so nemški ovčarji muhasti, a da bi se spravili na dojenčke, ki živijo v isti hiši, je bila vseeno prehuda laž. Preiskovalci so torej začeli vrtati v morilca toliko časa, dokler ni ta klonil. Priznal je gnusen zločin, v opravčilo pa je navedel, da je otrok stalno jokal, ko pa ga je vzel v naročje, mu je zmočil hlače, tako da ga je v slepem srdu zagnal na tla. Umri pater Herreros ki je Pabla Escobarja prepričal v predajo BOGOTA’ - Pater Rafael Garcia Herreros, ki je leta 1991 vodjo narkotrgovcev medellinskega kartela Pabla Escobarja prepričal, da se je predal, je prejšnjo noč umrl zaradi srčnih in ledvičnih komplikacij. 85-letni kolumbijski duhovnik je bi v svoji državi znan kot »televizijski oče«, saj je celih 35 let vodil televizijsko odajo »Božja minuta«. m jj 11 SEVERNA ITALIJA / BREZ ODZIVA POZIVI NA PREVIDNOST Pel mrtvih in še več ranjenih zaradi goste megle in hitrosti V obeh smrtnih nesrečah je eno vozilo prebilo zaščitno ograjo in čelno trčilo v naproti vozeče vozilo - Danes naj bi se vidljivost še zmanjšala BRESCIA - Pozivi prometne policije, naj vozniki prilagodijo hitrost voznim razmeram in vidljivosti, niso zalegli, saj je bilo v severni Italiji zaradi megle in prevelike hitrosti več prometnih nesreč, ki so terjale pet življenj in nekaj ranjenih. Najhujša nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na južni obvoznici Brescie pri Buffalori, ko je alfa 75, ki je peljala proti Milanu, zaradi prevelike hitrosti prebila zaščitno ograjo in v nasprotno vozečem voznem pasu čelno trčila v zasebno terensko vozilo. Trije delavci v alfi so bili pri priči mrtvi, četrti pa se bori s smrtjo. Zdravniki glavne bolnišnice v Bresti so si pridržali prognozo, saj je ranjeni zadobil tako hude poškodbe, da bo težko preživel. Druga smrtna nesreča se je zgodila nekaj ur prej ob 2.40 pri 197 kilometru avtoceste Sonca med iztopnima postaja- ma Casalecchio in Sasso Marconi pri Bologni. Tudi v tem primeru je zaradi prevelike hitrosti eno vozilo prebilo zaščitno ograjo in prešlo v nasproti vozeči vozni pas, le da je bila to težka avtocisterna, ki je prevažala lepilo. V silovitem trčenju med avtoci-sterno in tovornjakom sta bila šoferja ubita, njuna sopotnika pa ranjena. 22-letna češkoslovaška državljanka Jana Magerciakova se bo zdravila 30 dni, medtem ko so si zdravniki za sovoznika drugega vozila pridržali prognozo. Po čelnem trčenju so se v oba tovornjaka zabila še druga vozila, ki pa so zaradi megle vozila dovolj previdno, tako da jo je nekaj voznikov skupilo le z lažjimi ranami. Promet pa je bil več ur prekinjen, nastale pa so večkilometrske kolone. Tretji nesreči po vsemu sodeč ni botrovala megla, temveč spanec. Šofer težkega francoskega vlačilca s prikolico je na avtocestnem kraku Aosta-Santhia izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zgrmelo na spodnji vozni pas v neki drugi tovornjak. V nesreči so bile za čudo le lažje ranjene štiri osebe. Tudi v tem primeru je bil promet ustavljen za več ur. Danes bi se morala vidljivost nad vso Padsko nižino še dodatno poslabšati, saj se bo temperatura znižala do rosišča, tako da bo začelo pršeti in bo ob megli še spolzko cestišče. ZDA / V AMERIŠKIH PURANJIH FARMAH SE PRIPRAVLJAJO NA BP2ICNE PRAZNIKE Rešen do božičnega večera Lauren, 6 let, je na obisku pri starih starših, ki imajo puranjo farmo. Puran na vozičku tega najbrž ne ve, rešil pa si je življenje vsaj do Božiča AMARILLO / PROMET ZASTAL Melež z orkanskim vetrom je prizadel severni Teksas AMARILLO (TEKSAS) - Gospa, ki v teksaškem Amarillu gazi visok sneg, je lahko srečna, ker jo od doma loči le nekaj sto metrov. Tega pa ne moremo trditi za šoferje več kot 200 tovornjakov in avtomobilov, ki so ostali zatrpani v zametih na medzvezni cesti št. 40 vzhodno od Amarilla. Njim so na pomoč priskočile človekoljubne organizacije, pot pa bodo lahko nadaljevali, šele ko se bo metež z orkanskim vetrom polegel. (AP) CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1992 in zapadlostjo 1. novembra 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. maja 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. novembra. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom ob vplačilu (2. decembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. NESREČA / LABURISTE SKRBI NARAŠČANJE NESREČ V MESTU V Londonu trčila vlaka ki sta vozita delavce na delo Dvajset ranjenih v uri največjega drena v prometu Vlaka nista trčila čelno, temveč se je eden zaril v bok drugega (Telefoto AP) LONDON - V Londonu sta trčila vlaka, ki sta peljala delavce na delo; Zaradi nesreče, v kateri jem bilo 20 ljudi ranjenih, so takoj zaprli tudi nekatere druge železniške postaje, kar je v uri največjega drena na javnih prevoznih sredstvih povzročilo ne maj0 težav. Vlaka nista trčil® čelno, vzrok pa kaZe iskati v pomanjkljive#1 delovanju signalizacij® na progi. Minister za promej John McGregor bi mor® prav včeraj sloves#0 odpreti dodatni j® proge na območju, kjeJ je prišlo do nesreče. V zvezi z dogodkom J laburistična opozicti izrazila zaskrbljeno®^ nad naraščajočim SteV lom železniških nesreč- Ni več grobov: Atenski eparh pa nasprotuje sežigu trupel ATENE - Na ate#; skih pokopališčih h1 več prostora z® mrtve, a predl°§ občinske uprave 0 obveznem kremi' ranju je že povzroči ogorčen protes grškopravoslav#6 Cerkve. Atenska eparhij® je že navedla, da s s sežigom ta.J dogmo vstaje#) mesa po posled#) sodbi: »Človeško telo je ustvaril in zato je treba telo spoštovati tu po smrti.« ZNANJE Četrtek, 26. novembra 1992 Nova generacija matematikov se upira tradicionalizmu izrekov in dokazov. Eksperimentalna matematika in računalniki, ki so omogočili upodobitev kaosa. -g-~*red triindvajsetimi I—J stoletji je Evklid se-X stavil najvplivnejšo matematično knjigo vseh časov, Elemente. Eleganca, s katero je dokazal ključna odkritja, še danes prevzema matematike. Poleg tega je zasnoval preprosto paradigmo: matematika je, kar je mogoče izpeljati z zaporedjem logičnih korakov. Na tem temelji jezik sodobne znanosti. Po dveh tisočletjih pa se v tej paradigmi kažejo prve razpoke, ki cepijo svet matematike. Razlog za vznemirjajoči preobrat je računalnik. Ena generacija matematikov ga je iznašla, naslednja je z njim opravila,danes se ta priročni procesor algoritmov vrača in vznemirja sedanji rod. Računalnik lahko opravi milijarde zapletenih računov kar na pisalni mizi, kar je botrovalo povsem novi znanstveni panogi, ki ji rečemo eksperimentalna matematika. Namesto postopne izpeljave dokazov uporabljajo eksperimetalni matematiki iste iduktivne metode kot večina drugih znanstvenikov. Njihovi Poskusi pa so iskanje vzorcev v abstraktnih svetovih, ki obstajajo le v računalnikih in ne v stvarnosti. bijal. Dane Najdemo vopisnih sl Podobni bovimi do’ ral tudi s Prevec ze ritnentira Solarj tičijo a ' tiralo o 1 M atematiki so navadno preživljali uuKaZad^Ve V iskan)u kredo • °b°roženi le s Pripet1;11 jabl°- Danes se Osebni ’ da se igrajo z dlje w raCunalnikom ga je nl! 0snovnošolec, ki Nekaten7laigraTetrisa. so eVsnQ Zase Pravijo, da tiratiki^i jb^antalni mate- tirucnn lrn )e nekoliko Cionam.2 b°lj tradi-staiaj0 »lmi kolegi- Obrtnem °iddelki z eks" tiko L^talno matema-’ kmalu bo začela izhajati še revija, ki jo bo urejal David Epstein, geometer z Univerze War-wick v Coventryju. »Prvotno je bilo matematično eksperimentiranje kar računanje s svinčnikom; preizkušali smo različne posebne primere izreka, ki se nam je zdel resničen,« pravi Epstein. »Ko smo našli dovolj primerov, da smo bili prepričani o resničnosti izreka, smo ga poskušali dokazati, ta pristop je uporabljal Karl Gauss: njegove beležnice so vsevprek popisane!z računi.« V resnici je tako eksperimentiranje staro prav toliko kot matematika sama. Babilonci so empirično odkrili Pitagorov izrek o pravokotnih trikotnikih stoletja pred rojstvom grškega matematika. Izrek je bil splošno priznano dejstvo, ko ga je Pitagora dokazal. Eksperimentalni matematiki bi želeli, da bi se matematika v prihodnje razvijala na podoben način. Vendar pa je matematike okolje, v katerem so živeli in delovali, dolgo odvračalo od eksperimentalnega dela. Tudi Pitagorov izrek se ne imenuje po Babiloncih, ki so ga odkrili, ampak nosi ime človeka, ki ga je dokazal. »Značilen primer je tudi članek na stoštirintride-setih straneh za katerega sem dobil nagrado,« doda Epstein. »Vsa stvar temelji na računalniških eksperimentih, v članku pa je samo teorija. Članek predstavlja dve leti raziskovanja, vsebuje pa le pol strani izračunov. Eksperiment je odločal o razvoju raziskave, o tem, kaj bom poskusil pokazati in s čim se bom v nadaljevanju ubadal. Na koncu pa sem o tem spisal pol strani.« danes želi Epstein spraviti eksperimente na piano. t~| abilonci so morali I—C primerjati kvadrate J-J dolžin hipotenuz in katet mnogih trikotnikov, garanje ob reševanju mnogih enačb in naredijo nekoč utrudljiva področja matematike spet privlačna. Izstopajo pa tisti, ki so namenjeni eksperimentiranju v izbranih vejah matematike. Program MacCauley, ki je znova obudil nekatera področja posplošitve aritmetike, so na MIT razvijali več kot pet let. Novi izdelek IBM, Axiom, pa nekatere rezultate celo dokaže. Epsteinu in njegovim sodelavcem se zdi smiselno žrtvovati nekaj časa za pisanje novih programov za eksperimentiranje, saj rezultati spodbujajo in poglabljajo razumevanje in intuitivno poznavanje delovanja matematike. Matematično eksperimentiranje odpira nove načine za raziskovanje starih problemov. Epstein meni, da se je s tem sprostil ustvarjalni duh matematike. Drugi se bojijo, da bi z eksperimentiranjem matematika izgubila tisto, kar jo je ločevalo od drugih znanosti. Matematika je tako mogočna prav zato, pravijo, ker jo tvorijo le dokazane trditve. Teorije, osnovane na intuiciji, so propadle in bržkone se tudi tistim, ki so zasnovane le na eksperimentih, ne obeta nič boljšega. plošna skrb, da bi ^^eksperimenti ne ijprevladali nad dokazovanjem, je razgrela glave ob vprašanju, kakšna je resnična kakovost raziskav fraktalov. V svetu zunaj matematike največkrat prav to področje predstavlja eksperimentalni pristop k vedi, Te kot angleška obala razčlenjene oblike ostajajo razčlenjene ne glede na to, kako od blizu jih pogledamo; nedavno so postale izjemno priljubljene. V matematiki pa so fraktali poznani že kakih sedemdeset let. Francoski matematik Ga- da so eksperimentalno odkrili Pitagorov izrek. Kaj takega je bilo mogoče opraviti s pisanjem po pesku v nekaj dneh, sodobni matematiki pa bi za svoje zapletene izračune potrebovali precej več časa, če bi se jih lotili le s svinčnikom. Vse zmogljivejši računalniki to delo olajšajo in s tem spodbujajo eksperimentalne matematike. Sele računalnik je omogočil upodobitev kaosa. Čeprav je računalnik še vedno nekoliko tuj mnogim starejšim matematikom, ga je večina mlajših že udomačila. Na voljo je več programov -recimo Mathematica Ste-vena VVolframa - ki opravijo rutinske, sicer pa dolgotrajne račune. Taki programi prevzemajo ston Julia je dokazoval s tem področjem povezane izreke v dvajsetih letih. Fraktali pa so ostali le malo poznani, ker jih ni mogoče narisati s svinčnikom. »Zdelo se mi je, da se moram ukvarjati s fraktali, a ni bilo posebej zanimivo,« se spominja Lars Ahlfors, 84-letni geometer s Harvarda in dobitnik Fieldsove nagrade, ki je nekakšna Nobelova nagrada za matematike. Na lastni koži je izkusil dolgočasnost, ki je fraktalno geometrijo za nekaj časa pokopala. Računalniki so področje oživili. Benoit Man-delbrot, po katerem se imenujejo najslavnejše fraktalne množice, je začel v šestdesetih letih risati fraktale z računalnikom. Nenadoma si je vsa- : m ■ -4U- '!'-J ■ =•■ hu . / . . . . v ■ 5#CC > S4 ;# 10:8: m, POSTOJNA: Ce ho Počkaj, Mekina, 2el Čavševic, Ajanovti, -Ci A. in S. Savič, Djekan ___________NOGOMET / OSMINA FINALA POKALA UEFA__ Dragocena zmaga Juventusa v Olomoucu, Roma le s težavo Turinčani so premagali moravsko ekipo Sigma, Roma pa trdoživi Galasataray ^ Štirimi zadetki Marca Van Bastna (na sliki vidimo prvega) je Milan sinoči na stadionu Meazza v prvi tekmi četrtfinalne faze nogometnega pokala prvakov nadihal švedski IFK Goteborg. "staii izidi: Glasgow Rangers - Marseille 2:2 (0:1), Bruges - CSKA Moskva 1:0 (1:0), p°rto - PSV Eindhoven 2:2 (1:1). Sigma Olomouc -Juventus 1:2 (0:1) STRELCI: Moeller v 22. min., D. Baggio v 75. min., Marosi v 89. min. SIGMA OLOMOUC: Pribyl, Kovar, Marosi, Kotulek, Vadura, Slaby (Kabyl od 39. min.), Hanus, Latal, Kerbb, Barborik (Guzik od 68. min.), Pivamik. JUVENTUS: Peruzzi, Torricelli, De Marchi, D. Baggio, Kobler, Carrera, Conte, Galia, Vialli ( Ravanelli od 61. min.), Moeller (Di Canio od 82. min.), Di Canio. SODNIK: Urio Velzquez (Španija). RUMENI KARTONI: D. Baggio, Vadura, Conte, Latal in Galia. Pomožni trenec Olomouca Matusca je bil izključen v 47. min. GLEDALCEV: 15.000. OLOMOUC - Juventus je s previdno in odločno igro zmagal na gostovanju v Olomoucu proti domači Sigmi, ki je precej razočarala. Trener Trapattoni se je zlasti bal telesne premoči nasprotnikov ter njihove vzdržljivosti in hitrosti, ki bi lahko odločile na blatnem in težkem igrišču, kot je bilo včerajšnje. Izkazalo pa se je, da so bili telesno močnejši prav turinski nogometaši, ki so predvsem atletsko nadigrali gostitelje. Le-ti so bili nevarni le proti koncu srečanja, ko so tudi dali zadetek in ko jim sodnik ni dosodil Ciste enajstmetrovke. Pri domačinih sta bila nekoliko bolj nevarna le Kerbr in Latal. Turinsko moštvo je, povedlo že v 22. minuti z golom Moellerja, ki je izkoristil podajo Casiraghija in spretno blokado Viallija. Zadetek je bil hladna prha za domače gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili sicer majhen stadion v Olomoucu. Gostitelji so napadalno zaceli drugi polčas in v 11. minuti je imel Barborik izredno priložnost, ko se je znašel sam pred Juventusovim vratarjem, vendar je streljal mimo vrat. V 75. minuti pa je Dino Baggio dokončno pokopal upe domačinov z dokaj Čudnim zadetkom. Domači vratar je z glavo izven kazenskega prostora odbil žogo, a le do Dina Baggia, ki je z lobom s približno 40 metrov izid povišal na 2:0. Minuto pred koncem srečanja je Olomouc dosegel gol neposredno iz kota, ki ga je spretno izvedel Marosi. Zadetek je očitno preveč ogrel navijače, ki so metali na igrišče petarde in ena od teh je zadela stranskega sodnika, tako da bo disciplinska komisija evropske nogometne zveze gotovo strogo (predvsem denarno) ukrepala proti moravskemu klubu. Po tekmi je bil Juventusov trener Trapattoni zelo zadovoljen: »Igrali smo zrelo in taktično zelo dobro in mislim, da smo zasluženo zmagali. Vsi so se izkazali, predvsem pa bi omenil Peruzzija in Moellerja.« Precej potrt pa je bil trener Olomouca Karel Bruckner: »Igrali smo proti zelo močnemu nasprotniku, poraz pa je vseeno za nas prehuda kazen. Imeli smo zvrhano mero smole. V povratnem srečanju nam bo zelo težko.« Roma - Galasataray 3:1 (0:0) STRELCI: Aldair v 60. min., Muzzi 81. min., Hakan v 85. min., Aldair v 90. min. ROMA: Zinetti, Piacentini (Muzzi od 54. min.), Garbom, Bonacina, Aldair, Comi, MihajloviC (Salsano od 71. min.), Hassler, Carnevale, Giannini, Rizzitelli. GALSATARAY : Hayrettin, Stumpf, Bulent, Yusuf, Gotz, Tugay, Ugur, Bolid (Suat od 77. min.), Hakan, Okan, Erdal. SODNIK: Heyneman (Nemčija). RUMETNI KARTONI: Bolid, Okan, Hassler, MihajloviC, Bulent in Giannini. RDEČA KARTONA: Ugur v 38: min., Garboni v 73. min. GLEDALCEV: 24.000. RIM - V dokaj Čudnem srečanju je favorizirana Roma s težavo strla odpor turških nogometašev, ki so dopotovali v Rim, da bi iztržili Cim ugodnejši izid z obrambno igro in s kakim protinapadom. Namera bi jim skoraj uspela, saj gostitelji nikakor niso našli poti do zadetka in skoraj neverjetna je bila akcija, ko sta domača napadalca dvakrat zaporedoma zadela vratnico.V drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega dela: gostitelji so stalno napadali, ustvarili so si veliko priložnosti za zadetek, do gola pa ni prišlo. V 60. min. pa je Aldair le našel pot do gola, Muzzi pa je dosegel še drugi zadetek. Tekme pa še ni bilo konec, saj so Turki štiri minute kasneje po grobi napaki vratarja Zinettija zmanjšali zaostanek na 1:2, odlični Aldair pa je prav ob izteku srečanja dosegel še tretji zadetek, s katerim bo Roma bolj sproščeno potovala na povratno srečanje. OSTALI IZIDI Ajax - Kaiserslautern 2:0; Borussia Dortmund -Real Saragoza 3:1; Pariš Saint Germain Anderlecht 0:0; Standard Liege - Auxerre 2:2; Dinamo Moskva - Benfica 2:2; Vitesse Arnhem -Real Madrid (danes). KOŠARKA / PO BRODOLOMU V ISTANBULU RELI / PO ZADNJI DIRKI ZA SP V ANGLIJI Za boljše dosežke nujne spremembe v igri Smelta Kotnik odločilen za »evroigro« slovenskega prvaka n,ka ne bo evropske igre Smelt Olimpije Jure Zorčic LJUBLJANA Hauptman, Vilfan in Horvat, poleg odsotnega Slavka Kotnika sicer najboljši strelci Smelt Olimpije, so v torek popoldne v glavnem turškem mestu skupaj dosegli toCno 13 točk(!), ameriška okrepitev Langston pa ni dosegel niti točke, ali drugače, državni in pokalni prvaki Slovenije so v prvem delu dosegli vsega 20 točk. Nesmiselno je, da bi zgornja dejstva komentirali iz vidika učinkovitosti posameznih igralcev ali celotnega moštva, ker gre paC za širše razsežnosti igre in nastopa tivolskega košarkarskega kolektiva. Ljubljančani so v prvi tekmi pokala pokalnih zmagovalcev (skupina A) v Istanbulu doživeli pravi brodolom v vseh ozirih, žalostno pa je, da je večina “akterjev” ponovno ponovila napake, na katere mnogi (tudi mediji) že nekaj Časa dobronamerno opozarjajo. Turki so bili boljši v vseh elementih, njihov uspeh pa je kljub slabemu sojenju povsem zaslužen. Najbolj tragično pri vsem tem ni, da so turški košarkarji brez težav zmagali z razliko 17 točk in da bržčas igrajo modernejšo košarko od naših predstavnikov, kar precej problematična pa je usmeritev in igra Smelta Olimpije, kar se ni pokazalo le na Startu v evropski konkurenci. Se bolj neprimerna je “delitev” igralcev na stare in mlade, po kriteriju nekakšnih zaslug ali statusa v klubu, čeprav so tu igralci in trener pravzaprav najmanj krivi. Zdi se, da se je okoli našega, edinega resnejšega, profesionalnega pogona ustvarilo nekonkurenčno in umetno vzdušje, ki ne vodi v evropski košarkarski vrh, temveč vse skupaj žal le omejuje v lastne (domaCe) okvire. Le 52 doseženih točk v štiridesetih minutah tekme proti Efes Pilsnu lahko pomeni marsikaj, da ne rečemo kar hudega udarca naši (klubski) košarki, ki ima kljub temu mnogo večje ambicije in možnosti. Poraz kot le tak ni dokončno tragičen, je le opozorilo, da se mnogi košarke učijo hitreje in bolje od nas, ki se na žalost ukvarjamo bolj sami s seboj kot drugi z nami. Letošnja sezona za Ljubljančane še zdaleč ni izgubljena in priložnosti za popravni izpit bo še kar nekaj. Koliko bodo ti poskusi uspešni pa je v veliki meri odvisno tudi od igranja prvega igralca ekipe, centra Slavka Kotnika, ki prav Smeltu Olimpiji pomeni ogom-no, Ce ne kar največ. In da ne bi zgornjih trditev zopet napačno ali zlonamerno razumeli, pustimo zgodbo za nadaljevanje še najvišjemu kriteriju -gledalcem, ljubiteljem košarke, ki bodo ali pa ne bodo napolnili Tivolija. Slednje pa le v primeru evropske košarke! »El matador« Sainz že drugič prvak Auriol praznih rok šestim zmagam navkljub CHESTER - Spanec Carlos Sainz (na sliki AP) oziroma »El matador«, kot mu pravijo v krogih rallyja, je s sovoznikom Motto že drugič osvojil naslov svetovnega prvaka. Zmagal je tudi na 47. dirki po Angliji, zadnji letošnji preizkušnji za SP, njegova najnevarnejša tekmeca v boju za naslov pa sta razočarala. Francoz Auriol je z drzno vožnjo sicer poskušal nadoknaditi zaostanek, vendar pa se mu tveganje ni obrestovalo, saj se je štirivalj-nik s turbinskim polnilnikom njegove delte integrale pokvaril, Kankkunen pa je z neambiciozno vožnjo pristal na 3. mestu. Zanimivo je, da je Auriol ostal brez naslova, Čeprav je zmagal kar na šestih letošnjih dirkah. KONČNI VRSTNI RED RELIJA PO ANGLIJI: 1. Sainz (Sp) toyota celica 5 ur23:06; 2. Vaatanen (Fin) subaru po 2:16; 3. Kankkunen Fin) lancia martini po 2:45; 4. Alen (Fin) toyota celica 3:29; 5. Biasion (It) ford sierra 3:41. KONČNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Sainz (Sp) toyota 144 točk; 2. Kankkunen (Fin) martini racing 134; 3. Auriol (Fr) martini racing 121; 4. Biasion (It) ford 60; 5. Alen (Fin) toyota 50; 6. Delecour (Fr) ford sierra 45; 7. Aghini (It) martini racing 39; 8. McRaen (VB) subaru 34. KONČNI VRSTNI RED KONSTRUKTORJEV: 1. Lancia 140, 2. Toyota 116, 3. Ford 94. ZLATA KNJIGA: 1979 Valdegaard (Sve) ford escort; 1980 Rohrl (Nem) fiat abarth 131; 1981 Vaatanen (Fin) ford escort RS; 1982 Rohrl (Nem) opel ascona 400; 1983 Mikkola (Fin) audi 4; 1984 Blomqvist (Sve) audi 4: 1985 Salonen (Fin) peugeot; 1986 Kankkunen (Fin) peugeot 205; 1987 Kankkunen (Fin) lancia delta 4 WD; 1988 Biasion (It) lancia delta integrale; 1989 Biasion (It) lancia delta integrale 16V; 1990 Sainz (Sp) toyota celica 4WD; 1991 Kankkunen (Fin) lancia delta integrale 16V; 1992 Sainz (Sp) toyota celica. KONSTRUKTORJI: 1973 Alpine Renault; 1974 Lancia; 1975 Lancia; 1976 Lancia; 1977 Fiat; 1978 Fiat; 1979 Ford; 1980 Fiat; 1981 Talbot; 1982 Audi; 1983 Lancia; 1984 Audi; 1985 Peugeot; 1986 Peugeot; 1987 Lancia; 1988 Lancia; 1989 Lancia; 1990 Lancia; 1991 Lancia; 1992 Lancia. NOVICE Kevin Young in Heike Henkel najboljša aileta leta 1992 STOCKHOLM - Nobenega dvoma ni bilo, da bo I. 500 časnikarjev za letošnje leto izbral kot najboljša atleta Američana Kevina Younga in Nemko Heike Henkel. Vsekakor je American bolj zaslužil naslov »naj« atleta kot Nemka, saj je postavil svetovni rekord na 400 m ovire s 46”78 in tako zrušil rekord nepozabnega Edvvina Mosesa. Young je zmagal tudi na olimpijskih igrah in na tekmovanju Grand Prix. Na drugo mesto se je uvrstil Moses Kiptanui, tretji je Lewis, četrti pa Bubka. Pri ženskah se je za Heike Henkel uvrstila Nemka Drechslerjeva, tretja pa je Američanka Jackie Joyner Kersee. «Top 5« evropske košarke MILAN - Aleksander Djordjevič (Srbija, Philips Milan), Toni Kukoc (Hrvatska, Benetton Treviso), Aleksander Volkov (Ukrajina, Panasonic Reggio Calabria) in Arvidas Sabonis (Litva, Real Madrid): to je najboljša evropska košarkarska peterka po anketi italijanskega košarkarskega tednika »I Giganti del Basket«. Pri anketi so sodelovali številni priznani trenerji in časnikarji iz vse Evrope. Priznanje »Top 5« bodo podelili v ponedeljek v Comu, posebna priznanja pa bodo dobili še bivši grški sodnik Costas Rigaš, italijanska košarkarica Sandon, španski as Juan Antonio San Epifanio in ameriški trener, italijanskega porekla Lou Camesecca. Druga zmaga Misure RAVENNA, FIRENCE - V prvi tekmi drugega dne svetovnega klubskega prvenstva je milanska Misura s 3:0 (7, 6, 10) premagala tunizijski Afričan. Popolen pregled izidov prvega dne: Ravenna: Misura (It) - Banespa (Br) 3:0 (11,11, 5), Messaggero (It) - Afričan 3:0 (7, 7, 5). Firence: Sisley - Corozal 3:0 (4, 3, 0); 01ympiakos Pirej (Gr) - Sang Mu Seul (J.Kor) 3:0 (11,4,1). Bowe izbira med Levvisom in Foremanom NEW YORK - Za svetovnega boksarskega prvaka Riddicka Bowa postaja izbira naslednjega nasprotnika perva noCna mora. Bowe bi rad zaslužil Cim vec denarja, zato pa potrebuje primernega rivala. Zastopniki Bowea so že zavrnili ponudbo Lewisa, da bi Bowe za 12 milijonov dolarjev branil naslov. Manager svetovnega prvaka se bolj nagi k Foremanu, ki je po njegovem finančno dosti bolj zanimiv. V NBA ne počivajo NEW YORK - Med tednom so ameriški košarkarji neprekinjeno nadaljevali s prvenstvom. Portland Blazers so z osmimi zaporednimi zmagami še vedno nepremagani, z uspešno igro pa nadaljujejo tudi Chicago Bulls ter presenetljivi Houston Rockets. Vzdevek negativnega presenečenja letošnjega začetka prvenstva pripada prav gotovo nekdaj slavnemu društvu Boston Celtics, ki je bil v desetih tekmah kar osemkrat poražen. JORDAN, VEDNO JORDAN: komur ni simpatičen, naj raje ne sledi njegovim tekmam in podvigom, saj je kljub vsem zankam in posebnim kontrolam nasprotnikov še vedno neustavljiv. “Igralec z drugega planeta” je v zadnjih štirih tekmah dosegel kar 178 točk (35 proti Seattlu, 54 proti Lakersom, 40 proti Phoenixu in 49 proti Golden S tatu). PODVIG VLADE DIVCA: premagati svetovne prvake z dvema točkama razlike po podaljšku, z odločilnima prostima metoma v zadnjih sekundah tekme, lahko mirno katalogiramo med življenske sanje. Ravno to pa se je uresničilo Vladu Divcu na tekmi Los Angeles Lakers -Chicago Bulls (120:118), visoki Vlade (19 točk in 11 skokov) pa je s Črte prostih metov hladnokrvno "pokopal" prvake. ALI BO PETROVIČ NAJNEVARNEJŠI TEKMEC JORDANA? Ob tem, da je najbogatejši košarkar na svetu Michael Jordan za razred boljši od drugih, je treba tudi priznati, da v NBA ni mnogo igralcev z izrazitimi karakteristikami “ostrostrelcev”. Med le-te pa spada prav gotovo Dražen Petrovič, kot to dokazujejo tudi nekatere njegove zadnje tekme: 32 točk proti VVashingtonu, 25 proti Utahu, 20 proti Atlanti in 29 proti Philadelphi. ZADNJI IZIDI: New York - VVashington 98:88; Charlotte - Philadelphia 127:119; Cleveland -Milwaukee 109:105; Indiana - Miami 114:82; Houston - LA Clippers 88:81; Golden State -Chicago 92:101; Portland - San Antonio 95:91; Seattle - New Jersey 103:97. LESTVICE Atlantic division: Orlando 5 zmag in 3 porazi; New York 6-3; VVashington 4:6; Philadelphia 3:5; New Jersey 4:7; Miami 3:6; Boston 2:8. Central division: Chicago 9:2; Milvvaukee 6:3; Charlotte 6:4; Indiana 5:4; Cleveland 5:5; Atlanta 4:5; Detroit 2:7. Midwest division: Houston 6:2; Utah 6:3; San Antonio 3:6; Denver 3:6; Minnesota 2:6; Dallas 1:6. Pacific division: Portland 8:0; Seattle 7:3; Phoenix 5:3; LA Lakers 5:3; LA Clippers 5:5; Sacramento 5:5; Golden State 4:7. (V.J.) Optimizem: slovo s porazom Eastem Kentucky University : Optimizem 85:73 (47:35) RICHMOND (KENTUCKY) - V zadnji tekmi ameriške turneje so naši košarkarji še enkrat pričakovano izgubili, od devetih tekem so le eno zmagali, študenti iz univerze Eastem Kentucky so bili na koncu in ob polčasu boljši za 12 točk. Strelci za Postojnčane so bili Jeklin 2, Besedic 24, Ademi II, Rojko 5, Tiringer 12, Radan 6, Reichneker 2, Sušič 7, BaCar 4, pri gostiteljih pa sta bila najboljša Allen (28 točk) in Brown (16). Pred vsega 800 gledalci so tekmo za Optimizem zaceli Pakiž, Tiringer, Jelnikar, Reichneker in BaCar. Iz ZDA bodo košarkarji Optimizma iz Postojne prispeli šele jutri. i— mmmm 111 i IHH Iliča Mnntecchi 6. Trst GLEDALIŠČE Slovenija LJUBLJANA DRAMA SNG Ob 19.30 uri Gregor Strniša: Samorog (abonma Dijaški 5 večerni in izven - konto). Abonente-za-mudnike, ki še niso videli predstave, vabijo, da dvignejo vstopnice z abonmajskimi karticami pri blagajni drame. Blagajna je odprta vsak delavnik od n. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. Cena vstopnic za izven je 300, 350, 400 in 500 SIT. Tel.061/221-511. OPERA SNG Ob 19. uri Giuseppe Verdi: Nabucco. Dirigent Loris Voltolini. Pojejo: Enčev, Damjanov, Bela-marič, Milič, Gorenc Vasle, Debevec, R.Radovan. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervacije po telefonu 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Ob 11. uri E.FLisar: Kaj pa Leonardo? Zaključena predstava za šolo. Abonente prosijo, naj vstopnice za Kralja Lea-ra v Cankarjevem domu osebno (z abonmajskimi izkaznicami) prevzamejo pri blagajni. Blagajna je odprta vsak dan med 10. in 12. uro ter uro pred predstavo. Tel. 061/210-852: MLADINSKO GLEDALIŠČE Ob 11. uri V. Taufer: Odisej in sin. Prodana predstava za gimnazijo Ptuj. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12.uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 153-312. MARIBOR DRAMA SNG Ob 19.30 premiera Molierovega Don Juana (za red premierski in izven) v režiji Paola Magellija. V glavni vlogi bo nastopil Matjaž Tribušon - ljubimec in junak, zapeljani in zapeljivec, grešnik in žrtev. V ostalih vlogah: Brane Šturbej, Ksenija Mišič, Mustafa Nadarevič, Livio Badurina, Vlado Novak, Sonja Blaž, Valter Dragan, Ivo Leskovec, Rado Pavalec, Ivica Knez, Alenka Cilenšek. Gledališka blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11.. do 16. ure ter uro pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih je blagajna odprta samo, kadar so predstave in to uro pred predstavo. Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Ob 19.30 Molišre: Namišljeni bolnik v režiji Katje Pegan (abonma četrtek in izven.) Blagajna je odprta od 9. do 11. ure in uro pred predstavo. Informacije na tel. 063/25-332. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 premierska predstava A. P. Cehov, Češnjev vrt, ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Abonma Red A.Sardoč. Ob ju-“Hantki nastopajo: Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz Svete, Mojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milič, Minu Kjuder in Vesna Hrovatin.Režija Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 28.t.m., ob 20.30 za abonma Red B; v nedeljo, 29. t.m., ob 16. uri za abonma Red C; v torek, 1. decembra , ob 16. uri Za abonma Red H in v sredo, 2. decembra, ob 2°-30 za abonma Red D. V nedeljo, 29. t.m., ob 11. uri ponovitev Pravljice »Ptice nočnega vrta« pisateljice Zore ravcar. Nastopajo: Primož Ekart, Franko Ko-r°šec in Alda Sosič. Režija Mario Uršič. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK p DANES.: ob 20.30 ponovitev dela Vittoria ranceschija Jack lo sventratore. Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena r ®atro Testoni in InterAction. Režija Nanni Ga-° n' V glavni vlogi Alessandro Haber. Predsta-p® v abonmaju, odrezek št. 4 - red četrtek. Vstop , Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji piagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. °novitve do vključno 6. decembra. JUTRI; ob 18. uri srečanje z izvajalci predsta-e Jack lo sventratore. GLEDALIŠČE CRISTALLO l-DANES: ob 20.30 ponovitev predstave gleda-jQ 6 skupine Compagnia della Rancia z musica-ni^t*^ cage aux folles«.Režija Saverio Marco-p ' " glavnih vlogah Carlo Reali, Alessandro n, n,jana in Renato Scarpa. Ponovitve do vključ-0 29- novembra. GLEDALIŠČE MLELA HpH ,PRlHODNJIH DNEH: v nedeljo, 29. in v polj,;, e j?K:, 30. t. m., ob 21. uri: Adamov - Off li- s' Režija Giovanni Boni. ©9815A Kulturni dom gorica PreH RRJHODNJIH DNEH: 15. decembra bo cetnh °Va P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. de-Can.ra: Slade, Ob letu osorej. Gostovanje bodna?Vega ^oma iz Ljubljane. Predstave se ribald'vijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Ga-Uratj, V,4'.’ s pričetkom ob 20.30. Informacije v tel • fri,,,, ume8a doma v Gorici (ul. I. Brass 20) ’ l048l) 33288. Iglic n.\SNSKO gledališče lišča riv.8,,01’ 20-30 gostovanje Stalnega gleda-po rurn R°Lumil Hrabal - Una solitudine trop-Pajo pa°irosa' Režija Giorgio Pressburger. Nasto-0 ° Bonacelli, Paolo Meloni, Franco Noe. §ED4d Napo ALISCE MSTORI 20.30 G^DUJEMO: v torek, 1. decembra, ob temn0i> ‘aSka' Izvajajo gledališki skupini Con-vio (]■ a ®nf!a 83 in Acc. d‘arte drammatica Sil-glian0 1C°' Režija in glavna vloga: Patrizio Ci- ^°[ošl ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizank. Odprti studio Nan,: La bella e la be-stia Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.25 Mitico Film Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills 90210 Šport: Vse o pokalih Nogomet: Rangers Gla-sgow-01ympique Marseille Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika; Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: Per grazia rifiu-tata - Chi si contenta gode (kom., ZDA 1970, i. M. 0‘Hara) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Rubrika: Ženska TV, nato vreme Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy - Mai due senza quattro Film: In fuga per tre (kom., ZDA 1989, i. Nick Nolte) Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Nočne vesti in vreme Snežni planet Film: Quattro spie sot-to il Ietto (kom., 1964, i. Lino Ventura) Aktualno: CNN News Ufi ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: VVinspector, 19.00 I CampbelPs, 19.30 Diamonds Film: Storia di karate, pugni e fagioli (kom., It. 1973, i. Dean reed, Alfred Mayo) Vesti: News Line Variete: Colpo grosso story Film: Attenti al buffo-ne (dram., It. 1976, i. Nino Manfredi) Variete: Colpo grosso £$ TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Bamey Miller Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: Florence Nigh-tingale (dram., 1985, i. Jaclyn Smith) Nočne vesti Rubrika: Belo in črno S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi flB Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka H-8 (Hrvaški film, 1958); itrajo: Antun Vrdoljak, Djurdja Ive-zič in drugi TV novice Čarobna svetilka Tečaj italijanskega je- zika Sok modeme umetnosti, pon. am. dok. serije Arhitektovi nasveti Slovenska kronika TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Meridiani, aktualna tema Eurogol TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi: Alex Bini unuiE3'' Avstrija 1 Textvision Ponovitve Sinha Moča, 53. del Lorentz in sinovi Knjiga o džungli, risana serija Ce vprašaš mene Otroški kulturni klub Nasveti Mini čas v sliki Cas v sliki Sedem brez: Grešni kozel, serija Cas v sliki, vreme Kaisermuehlern-Blues, zadnji del: Slovo Pogledi s strani Pozabljeni, ameriški film Helsinki-Napoli: Ali Night Long, akcijska komedija Mannix: Klic, ki ni prišel Poročila; Tisoč mojstrovin m™1 Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Dinozavri; Zgodba o jajcu, 2. del Harry in Hendersono-vi Sestrska ljubezen Kdo je kdo, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura Cas v sliki Klub 2; Poročila; Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška 1 Poročila; Zgodbe iz Monticella, 9. del Poročila Tv šola J. Kozarac: Emilijan Lazarevič Poročila; Ko se svet vrti, 9. del am. nadalj. Monofon Slika na sliko, ponovitev S klovni so prišle solze, pon. 3/6 dela nemške nadaljevanke The Big Blue, oddaja za UNPROFOR Poročila Malavizija Poročila Danes v saboru Santa Barbara, 259. del ameriške nadaljevanke Dnevnik I Šport Poslovni klub Iščem sorodno dušo, 4/6 del humoristične serije; igrajo: Ivica Vidovič, Vlasta Knezo-vič in drugi Ekran brez okvirja Dnevnik II Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja M\ Hrvaška 2 Zasedanje sabora RH, prenos Dnevnik Šport Košarka-Euroliga: Za-dar-Estudiantes, prenos iz Zadra S klovni so prišle solze, 4/6 del nemške nadaljevanke: Streli na Barskega - Je mogoče s konsenzom znanstvenikov gensko tehnologijo odtegniti z vojaškega področja?... Eurogol Metal-mania Horoskop (mtv) Madžarska 1 Dobro jutro Cez dan n Na konju smo, 34. del nemške serije Nikoli se ne vrni, pon. 2. dela angl, serije Igra Letni kolobarji Poročila Pregled dogodkov dneva Svet denarja Tenis Magazin za menedžerje Pregled meseca Cez dan Večerna pravljica Dnevni, telešport Tenis, nadaljevanje prenosa Aktualno Nogomet TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.55 Z' RADIO A Zelena ura Nocoj se bo voditelj Borut Mencinger z gosti Pogovarjal o problemu posebnih odpadkov I Y n°cojšnj lena UTa MennfVlia in Str* Padkov. ]i Predvsem pdEu« e bih SZ: letUo. s°PSben xzj mobilski akumulatorji -do 5000 ton letno. V tokratni Zeleni uri bodo odstrli nekaj primerov, kako to problematiko rešujejo v slovenskih podjetjih. Nenehno se namreč zastavlja vprašanje: kam s temi nezaželenimi, a vendar nujnimi posledicami sodobnega življenja. V oddaji bodo sodelovali gostje: prof. dr. Jan-vit Golob s Fakultete za narovoslovje in tehnologijo v Ljubljani, ing. Andreja Jerina z gospodarske zbornice in zasebni obrtnik Ivan Stopar iz Maribora. Oddajo Zelena ura si boste lahko ogledali nocoj na drugem programu TV Slovenija ob 20.55. Naj vas opozorimo še na malce drugačno Zeleno uro, ki bo na sporedu tik ob letošnjih božičnih praznikih. Prav zato pa bo oddaja tudi nekoliko drugačna kot sicer. Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7,30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.-ih; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 čertkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Do- godki in odmevi; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 18.00 Digitalija; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate; 22.20 Pesmi svobodnih oblik., Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Radijska univerza; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.30 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah d'ltaly; 17,30 Primorski dnevnik; 18,00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7,50 Astrološki kotiček; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; Ob štirih; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenird'ltaly; 18.45 Jazz Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.50 Slov. glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantavtorji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Oktet Vrtnica; 12.50 Orkestri; 1-3.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.10 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek: Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock: Radio Koroška Od 18,10 do 19.00 Rož-Podju-na-Zilja, Poročila. SATELIT SUPER 5.30 Victory poslovne novice; Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial; 7.30 News VVatch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Video Fashion; 11.30 Denar in politika; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch; 14,00 Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18,30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20,00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Eu-rope; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Colorado (vestern, ZDA 1955); 0.50 News VVatch; 1.20 Film Europe; 1.50 The Mix allNight SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Miadi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14,30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16,15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00*Družinske vezi; 20.30 Fuil House; 21.00 VV.l.O.U.; 22.00 Chances; 23,00 Studs; 23.30 Star Trek; The Next Generation; 0.30 Fashion TV. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Eurofun; 10.00 Triatlon Ironman; 11.30 Aerobika; 12.00 Motošport: SP v rallyju; 12.30 Eurotop; 14.30 Nogomet; 16.00 Eurofun; 16.30 Motošport: SP v rallyju; 17,00 Konje-ništvo; 18.00 Triatlon za SP; 19.00 Tenis; 20.00 Trans VVorld Šport; 21.00 Motošport: SP v rallyju; 21.30 Športne novice; 22,00 Nogomet: EP; 23.30 Eurfun; 24.00 Motošport: SP v rallyju; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Revs; 8.30 Longitude; 9.00 Košarka; 11,00 Kickboks; 12.00 Tenis; 12.30 Kegljanje; 13.30 Snooker; 15.30 Košarka; 17.30 Nogomet; 19,30 Motorni čolni: Formula 3 in Formula 1; 20.30 Motošport; 21.30 Nogomet: Nizozemska liga; 22,00 Nogomet: Španska liga; 23.00 Golf; 1.00 Motorni čolni. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Avvake On The VVild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17,00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20,30 Most VVanted; 21.30 The Pulse With Satch; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coac Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23,45 Trije od enega; 24.00 Michael Jackson: Dangerous; 1.00 Video; 3.00 Yoi; 4.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Mister Johnson; 12.55 Lady caroline Lamb; 15.00 Heroes; 17.00 The Best Man; 19.00 Mister Johnson; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Roger and Me; 23.00 Phan-tom of the Opera; 0.35 Johnny Handsome; 2.15 Over Ker Dead Body; 4.00 Desperate Hours, MOVIE CHANNEL 7.15 S.P.V.S.; 9.15 The Uttle Mari-nes; 11.15 The Fighting Seabees; 13,Nov/ and Forever; 14.45 Cry, the Beloved Country; 15.50 Dot and Keeto; 17.55 Dot and the VVhale; 19.30 Tell Me That You Love Me Junie Moon; 23.20 The Gun For Hire; 0.55 True Colors; 2.50 If The ShoeFits. PR0 7 5.15 Serije: Vegas, 6,00 Vicky, 6.20 Risanke, 8.00 Neizprosna, a prisrčna, 8.50 Golt za vse primere; 9.50 Perry Mason: Zastrupljeni koktajl; 11.35 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.00 Perry Mason; 14.00 Zaljubljena (ZDA 1984, i. Meryl Streep, Robert De Niro); 15.45 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Rekruti v džungli smrti (VB 1969, i. Lynn Redgrave); 22.10 T.J. Hooker; 23.15 Smrtni let libele; 0.50 Poročila, od 1.00 do 4.20 Polnočni klici, 1.55 Enkratna zabava, 2.40 Poročila, 2.50 Rakov povratnik, 4.10 Poročila. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8,50 Serije in razvedrilne oddaje: Owen Marshall, 9.45 Bogati in lepi, 10.05 Marcus Welby, 11.00 Viva, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre: Tvegano?, 17.30 Cena je vroča; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno: 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Mini Playback Special; 21.15 Klic v sili; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro s SAT 1; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Capito?!, 9.30 Colbyjevi, 10,20 Salzburške zgodbe, 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15,05 Colbyjevi; 16,00 MacGyver; 17,00 Pojdi na vse; 17.45 Reginal-na poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Nogomet; 19.20 Kolo sreče; 20.15 VVoIffov revir; 21,15 Ugovarjam; 22.15 Stolpnica smrti (srh., ZDA 1987); 0.05 Electric Blue; 0.40 MacGyver; 1.40 Žgoče; 2,05 Pregled programa. TELE 5 6,20 Vrhunski model; 6,45 Bi Bam Bino; 9,20 Sosedov primer; 9,45 Evening Shade; 10,15 Umik; 10.45 Hop ači top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.10 Wildcat; 17.05 Sosedov primer; 17.30 Evening Shade; 18.50 Fazit; 19.05 Umik; 19.30 Hop ali top; 20,15 Nočna patrulja; 21.05; Tatijevi zlati časi; 23.10 Sam proti mafiji; 0,05 Tretje oko; 1.30 World-news Tonight. STOCKHOI PO SVETU MOSKVA HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT.... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN .... ZORICH..... ŽENEVA..... RIM....... MILAN...... BEOGRAD... NICA....... BARCELONA. CARIGRAD ... MADRID.... LIZBONA.... ATENE...... LARNAKA.... TUNIS...... ALŽIR...... MALTA...... JERUZALEM... KAIRO...... BUKAREŠTA... K0BENH. O MINSK LONDON U HAMBURG • AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA o PRAGA O PARIZ MUNCHEN I O DUNAJ TRSTq O UUBU0 BUDIMPEŠTA O ZAGREB ZORICH O MILANO O iRESTA SOFIJA [OGRAD O O MADRID LIZBONA O ANKARA i ATENE PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SLIKA Nad severno polovico Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val je dosegel Alpe in bo zvečer prešel Slovenijo. Pred njim priteka v višinah z jugozahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. Nad Severno Evropo se zadržuje obsežen ciklon. BENGAZI KAIRO O topla fronta hladna fronta okluzija DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.18 in zašlo ob 16.21. Dan bo dolg 9 ur 03 minut. Luna bo vzšla ob 09. uri 17 minut in zašla ob 18. uri 09 minut. središče ciklona središče anticiklona megla ALPE-JADRAN / PONEKOD MANJŠE PADAVINE GORNJI SENIK GORNJI SENIK VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 10/11 TRST........ 12/12 CELOVEC...... -1/1 BRNIK....... 3/11 MARIBOR...... 3/7 CELJE...... 6/14 NOVO MESTO 1/14 NOVA GORICA 9/10 MUR. SOBOTA 5/6 PORTOROŽ..... 11/13 POSTOJNA..... 8/9 IL. BISTRICA. 9/10 KOČEVJE...... 4/13 ČRNOMEU.... 2/15 SL. GRADEC... 0/7 BOVEC...... 6/7 RATEČE....... 1/9 VOGEL...... 1/2 KREDARICA.... 3/6 VIDEM...... -/9 GRADEC....... 3/4 MONOŠTER... 4/5 ZAGREB..... 3/15 REKA......... 12/13 pod 10% MURSKA SOBOTA BELJAK MURSKA SOBOTA BELJAK 44 ** TRBIŽ O MARIBOR TRBIŽ O MARIBOR KRANJSKA GORA KRANJSKA GORA 10-30% VARAŽDIN O VARAŽDIN O O KRANJ O KRANJ m Xv~ O UUBUANA ČEDAD —y ČEDAD VIDEM O 4 VIDEM O 375 mikrogramov na m3 zraka. O UUBUANA O PORDENONE 30-50% 10-30 O PORDENONE N. GORICA N. GORICA O POSTOJNA O NOVO MESTO O ZAGREB O POSTOJNA O NOVO MESTO GORICA ******** TRST O STANJE VODA 30-60 50-80% O koper O koper O karlovac O KARLOVAC Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 184, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 78, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 200, Sora Suha: 128, Ljubljanica Moste: 149, Savinja Laško: 137, Krka Podbočje: 117, Kolpa Radenci: 116, Soča Solkan: 197. *** *** *** *** UMAG o UMAG nad 60 nad 80% PAZIN O PAZIN O ______________________pywj pula n 5-10 m/s V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno oblačno bo, ponekod popoldne in zvečer rahel dež. Pihal bo zmeren jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature med 8 in 14 °C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo pretežno oblačno vreme, in to predvsem v južni in vzhodni Avstriji ter na Madžarskem. Občasno bo tudi rahlo deževalo. V SLOVENIJI: Sončno in nekoliko hladneje bo. Na primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. OBETI: V soboto bo precej jasno, zjutraj in dopoldne se bo po nižinah Slovenije in južne Avstrije zadrževala megla. nad 10 m/s CESTE / NORMALNO PREVOZNE V VEDNOST HOROSKOP Vpliv vremena na ljudi OVEN 21-3/20-4 : Čeprav ne pri delu, ki ga opravljate, obstaja velika možnost prijetno razburljivega dogodka v službi. Naključno srečanje se kaj lahko sprevrže v vročo romanco. BIK 21-4/20-5 : Privoščite si oddih. Vaši ljubosumni izpadi niso nekaj, na kar bi lahko bili ponosni. Partner je samostojno bitje, ki naj samo odloča o sebi. DVOJČKA 21-5/21-6 : Nenapovedani dobiček vas bo prijetno presenetil in osupnili boste, saj niste nič pričakovali. Morda bi bilo pametno ta denar investirati. RAK 22-6/22-7 : S partnerjem bosta izmenjevala besede, ki ne bodo nobenemu v čast. Prišla sta do tiste točke, ko eden ne razume drugega in obratno. Bodite vsaj vi razumni. LEV 23-7/23-8 : Ne glede na vašo današnjo željo po sprostitvi in praznovanju bi vseeno morali paziti na'zdravo mero pijače in jedače. Občudovali vas bodo. DEVICA 24-8/22-9 : Radi bi prekinili zvezo romantične narave, hkrati pa vas je strah, da ta korak vendarle ne bi bil nekaj, kar boste pozneje objokovali in močno obžalovali. TEHTNICA 23-9/22-10 : Romantično srečanje vas bo navdahnilo in vam dalo voljo, da prebrodite težave, s katerimi se srečujete v službi. Se kar naprej vam zmanjkuje časa! ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Čeprav se vam bo.dan ždel več kot le prijeten, pa ostanite odprtih oči. Težave in neprijetnosti, ki prihajajo, lahko pošljejo svoje predznanilo. STRELEC 23-11 /21-12 : Današnji dan je v precejšnji meri povezan z dolarskim znakom, težko pa je reči, ali dolarji prihajajo ali odhajajo. Ne eksperimentirajte, bodite previdni. KOZOROG 22-12/20-1 : Skupaj z zasluženim priznanjem, ki vam bo olepšalo dan, se vam na obzorju kažejo še dodatne poslovne priložnosti, ki jih vsekakor nameravate izkoristiti. VODNAR 21-1/19-2 : Zelo utrujeni ste, zato raje ostanite doma, v krogu družine, da si boste nabrali novih moči. Pozabite za trenutek probleme, ki vas tarejo v službi. RIBI 20-2/20-3 : Dan je zelo ugoden za kakršne koli finančne transakcije, pogoj pa je, da se ne odpravite iskat zlatega zaklada na tak kraj, ki obstaja le v vaših mislih. ZASTOJI BELJAK CELOVEd Z~1 * POPRAVILA NA CESTIŠČU VARAŽDIN ne za nadomeščanje s potenjem in dihanjem JZ" guhljene vode, sta p°~ membna dejavnika, ki ju pri obravnavi toplotnega občutjka pogosto zanemarjamo. Prav tako vplivajo na nase zaznavanje okolja razpoloženje, močna čustva, pričakovanje toplote ali mraza in nase prilagojenost danim p°a nebnim razmeram. V ve liko pomoč pri prilagajo nju so nam tudi obleko in bivališča ter napvov za ogrevanje oziromo hlajenje, klimatizacij0-Obleka nas Ščiti pie pretoplim okoljem (Prf bivalci puščavskih 0 močij npr. z obleko zakrijejo telo pred moOni sončnimi žarki) in n . varuje pred vetrom ; preveliko izgubo toplo v hladnem okolju. Meteorološki param' tri, ki so pomembni človekov občutek top* te, so: temperatura, v nost zraka (delni PT1., vodne pare), hitrost gi nju zraka glede na C o ka in tiste kompon*** sevanja, ki vpliva)0 "S"' Človeški organizem se neprestano srečuje z vplivi okolja, Se posebej atmosfere, in se jim prilagaja. Lastna proizvodnja toplote mu omogoča stalno uravnavanje notranje temperature. Vzdrževanje notranjega ravnovesja pa je za nemoten potek življenjsko pomembnih funkcij nujno potrebno. Zdrav človek je sposoben s pomočjo avtonomno potekajočih regulacijskih mehanizmov izredno velikega prilagajanja tudi takrat, kadar se meteorološke razmere hitro spreminjajo. Sposobnost prilagajanja pa je v splošnem zmanjšana pri otrocih ter pri bolnih in starejših osebah. Uravnavanje telesne toplote za vzpostavitev in ohranitev dobrega počutja in ugodja ureja poleg fizioloških mehanizmov tudi človekovo vedenje v določenih toplotnih razmerah. Tako npr. mišična dejavnost poveča količino proizvedene toplote. Ustrezna prehrana in zadostna količina zaužite tekočine, potreb- ZAGREB 0 GORICA' POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO O KARLOVAC ,-4) REKA OOO ŠPORTNA PRIREDITEV Ceste po Sloveniji so zvečine normalno prevozne, megla nikjer bistveno ne ovira prometa. Promet v notranjosti poteka tekoče in brez zastojev, prav tako tudi na mejnih prehodih, razen v Dolgi vasi, kjer tovorna vozila čakajo pri izstopu iz države kakih 60 minut. Tudi cesta Rakek — Planina, ki je bila v minulih dneh poplavljena, je od včeraj spet normalno prevozna. Voznike opozarjamo, da bodo ceste na območjih, kjer bo deževalo spet spolzke, v soboto pa se lahko v jutranjih in večernih urah po nekaterih kotlinah spet pojavi megla. BENCINSKE ČRPALKE 24 UR ambient VČERAJ DANES TEMPERATURE DANES OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan TEMPERATURE VETER MEGLA | J pod -20 C“ -20/-10 C° -10/0 C° 0/10 C" 10/20 C" EU 20/30 C‘EZLad 30 C’ O jasno poloblačno