PROSVETA Uredailkl ta ai MIT g. UwnSato HuWd-y». -«AB«VI TWS Kooa«taiji 1)0j »i d**0 drlavcev F prit^T protiJtraj-•ovirajo in zaditujejo | program". Fisci pravijo, da zdaj ni U» dni boj, ko ae vlada , odpravo brezposelnosti nakupovalne moči ljud j!j bi moralo biti pre-_ delom in kapitalom jj boj naj počaka, do-, vrnejo boljii časi . ilovenski list tudi piše ! mislil. ki to pišejo, nimajo jo imeti pojma o bistvu rih ekonomskega reda, ; tivimo. Razredjjfboj v ¿trajkih in k* de-Ltnejo stavko, ao delavci Invednega boja. trditev, da je Ifarks fcl razredni boj in sdtfali-I k danes propagirajo po-, je le stara. To je že itar iliitični argument in pojoči ga ie danes rabijo, ikt je, da razrednega boja jbče začel in nihče ga ne gjra. Razredni boj j« poti razredne družbe. Kspl-fcu druiba je razredna. V družbi sta dva glavna! rs«-v neprestanem konfliktu, Bkt pa izvira iz nasprotnih kresov. Interesi delodajal-^ »bo več potreben. «It ni odpravil razre-nto tudi ne more odpra-izrednega boja. Uhko ga »nekaj časa; lahke rak-*vke za zločin in diktira, »pori med delavci in *i Poravnajo mirno ifcem, ampak to še jj razrednih nasprotij. kljub temU iz-1 ™»vce in delavci bodo * nezadovoljni in poslu-«bodo vseh dovoljen Hi — na primer paalvtie- * konflikt*. je torej zahtevati »n delodajalcev,' haj * « razrednim bojem, **jo, čeprav bi oaebno '^mski bite. V** nt dopuiiajo. ' . ^"ra imeti dovolj eksintirati; delo-Z** * 'meti dovolj za svoj« do- *'Vni Ti » Prvi ali drugI mo- ¿T**"- * tr*-ba bistvo ra». "°J1Potem j« VB# to GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE TSTChicago, m., ponddjek, 21. avgusta (Augmi 21), 1933. for maUla« al eprtal r»W ef dhUq »rrtded t J la eeallsa 1101. Aarf Oeil l»lf. lutwJ » J.».!! Til Office of Pu MftT SoaUi U T»Unhona. fU*kw*U mm^mm STEV, ROOSEVELT HA LETEL M REMO OPOZICIJO Induatrijakl baroni aabotirajo njegov program; nagaja mu tudi — vreme. Kaj atori ad miniat racija a kompanijakimi unijami? Washington. — (FP) — Roo-aevelt ae bo moral resno spoprijeti z openšaparji, če jih bo hotel ugnati. Popolnoma ao se mu poatavili po robu in dozdaj uspeino aabotirajo njegov program, ki je zapopaden v NIRI. Is njihove arogance in in pritožb, ki prihajajo v velikem številu v Washington, je ras vidno, da s apeli na "patrlotične čuti" administracija ne bo ničesar dosegla. V ospredju teh velebanditakih sabotainikov ao Rockefellerjevi, Mellonovi in Morganovi interesi, ki savlačujejo pravilnike v jeklarski, premogovni in oljni industriji. To največ vsled tega, ker ne marajo delavcem dati pravice do organizacije v lastnih unijah. Administrator Johnson je še 1. avgusta obljubil, da bo pravilnik za jeklarsko industrijo podpisan v petih dneh. Od tedaj bo kmalu tri tedne in tega pravilnika še ni ociroma je administracija zagrozila, da bo izdelala svojega. Poleg unijske-ga vprašanja je aporna točka tudi industrijska šplonsia, za odpravo katere prihajajo v Washington vedno večje zahteve. Openšaparji tudi o tem ne marajo nič slišati. V veletoizntfkem časopisju je zadnje ¿ase opaziti prikrita gonja protMfcmu, da tfntfK silf delodajalce na priznanje unij. V tej gonji jim «luii to, da se brezposelnost ne zmanšjuje tako hitro kot bi se lahko, če bi delodajalci imeli svobodo z ozirom na priznanje unij* Kakor hitro vlada porine na stran točko zakona, ki daje delavnem pravico do organizacije, bodo pravilniki v vseh glavnih industrijah hitro podpisani in brezposelni se bodo vrnili na delo v velikem številu« je ton te hlapčevske propagande. In to vzlic temu, da vlad* do danes še ni zavzela odločnega stališča o vprašanju kompanij-akih unij, za kar se openšaparji bore. Vse, kar je do danes storila, je to, da je delavcem namignila, da imajo pravico orga-nisirati se v svojih unijsh. Po tej gesti so delavci tudi s veliko gusto hlastnili in naleteli na — velik odpor pri delodajalcih. (Dalj« aa u strani.) Machadova bogastva zaplenjena i Nova vlada zasegla Imetja ped lih režimovcev. — Letali dveh izginollh Spancev najdeni? Havana, Kuba, 19. avg. — Začasna vlada Kube je včeraj zaplenila vse imetja bivšega predsednika Machada, vredno milijone dolarjev, kakor tudi imetja veeh ostalih padlih reši* movcev. Samo Machadovo premoženje v rasnih krajih Kube se ceni na osem milijonov dolar» jev; konfiscirano imetje vseh sovražnikov novega režima bo' vredno čez sto milijonov. Nova vlada je vprašala Zdru« žene države za revizijo trgovin* ske pogodbe. Izrednih volitev najbrž ne bo. To pomeni, da sedanja provisorična vlada stane do novembra 1984. Uradno poročajo, da je šef telegrafskega urada v mestu Pinsr del Rio včeraj brzojavil, da so ribiči našli pri obrežju v okolici Cabo Corrlentesa ostanke letala, ki sta ga rabila izgi-nola španska letalca, Barberan in Collar, ko sta 20. junija poletela is Havane proti Mehiki. Ako se ugotovi, da je letalo pravo, bo vest, da ao Machadovi tajni policisti ustrelili Barbera-na in Collarja, bližja resnici. MKOOOUIFUO URO V ST. IM* m M Mm* Propaganda v Avstriji se nadaljuje ■j cijo vori glede takojšnje ekonomske pomoči avstrijski republiki. Pomoč v formi posojila in koncesij bo pomogla Avstriji, da bo lahko kljubovala Nemčiji, Id jo zdaj šikanira na vee načine. fMNÉÍ flÍHMl 'fi Bill jo* ^ "'trpeli. Pa - Ii ^ Strani ja bi-! Farmarji preti norim bondom F Madiaon, 8. D. — Mnogo po-etojank Farmarske unije se Je pričelo upirati temu, da bi vlada — državna ali okrajne — Izdale nove bonde za javna dela, gradnjo cest in sllčno z namenom, da dobi svoj delež iz federalne blagajne. Vzrok farmarske opozicije Je v tem, ker so preveč zadolženi. V South Dakoti znaša javni in privatni dolg $66 na aker zemlje. Kdo bo U dolg plačal, je uganka. Španija poslala socialista kot poslanika v Moskvo Msdrid, 19. svg. — Dr. Msr-celino Pascua, socialist in bivši direktor zdravstva, je Imenovan za špenakega poslanika v Sovjetski uniji. Sovjetski poslanik v Španiji bo pa Anatol Lu-nečarskij. Dunaj, 19. avg. — Hitlerjeva vlada v Nemčiji ne drži besede, ki jo je dala veleailam, da bo u-stavila radiopropagando v Avstriji. Radijska postsjs v Mo-nakovem še vedno razširja napade na avstrijsko vlado. . . t Pariz, 19. avg. — Med Fran- ¿rn —tn dolar manj kot prej. jo In Anglijo ao v teku razgo- * iznajdljive paaoverii Veliki magnatje prisi k priznanju Podjetniki jo vijeje na vse na-čine. Manafterji trgovin po» »tali "ravnatelji" za pet cen- tov več plače St. Louls, Mo. — Niri se v tem mestu ne godi nič drugače kot na splošno po deieli. Podjetniki s njo delajo kot avinja z mehom. Za dokaz naj aluži le par iluatracij. Ko so oblačilni delavci pri Lang A Kohn kompanij! pričeli s agitacijo za organiziranje, je družba odslovila 14 najbolj navdušenih, ostalim tri tisoč pa zagrozila, da bo prej zaprla tovarno kot pa priznala unijo. Ta grožnja ni imela posebnega u-činka, vsaj ne zaželjenega, ker se je shoda udeležilo 1800 delavcev, ki so vsi odglasovall za ,v«tovala ameriškim turistom, stavko, če se drušba ne ravna po naj ae ogibljejo Nemčije, ako novem dealu — prizna unijo,1 nemška vlada takoj in drastič-zviša plače, akrajša delovnik in no ne kaznuje neoanovanlh na-sprejme nazaj odslovljene de- pidov na ameriške državljane. J*voe> Povod za to svarilo Je dal Bolj iznajdljivi ao laatnlkl re-^ najnovejši napad, ki je bil iz-stavracij. Neka drušba z ve- Vršen prsd nekaj dnevi na ame-r inimi wstavracljami se Je po- rl4kegt travnika drja. Daniela služila slične taktike kot te vr- MulvihUla iz Brooklyna, ki nI ste podjetniki po mnogih drugih lid ln kl Jf oblikal Nemčijo za mestih. Streftajke Je prisilila kratko ^ ^ dopoini BVOje HiHtr potvar)t nf ia] ntka z napadi na Amariiana Brutalen napad na ameriškega zdravnika v Berlinu Izzval ostsr protest Berlin, 19. svg. — Fašiat, ki je udaril ameriškega zdravnika drja. Mulvihilla, kl je opazoval parado fašistov in nI salutiral njihovi sastavl, je bil včeraj a-retiran in vieoki nemški uradniki so zagotovili ameriške diplomate, da bo ekaemplarično kaznovan. Dr. Mulvihill, ki Je začasno oglušil vsled udarca na uho, šs ni okreval. Berila, 19. avg. — Ameriško poalaniitvo je včeraj v strogem tonu obvestilo Hitlerjevo vlado, da bo vlada Zdrušenlh, drlav na — "board". Prej so dobiva-W po deeet dolarjev na teden. S prihodom novega deala pa je bilo treba zvišati plačo za dva dolarja. Ta verižna restavracl- medicinske študije pri znamenitem kirurgi in profeeorju medicine, drju. Ferdinandu Bau-derbruchu. Dr. MulvihlU je stal v ulici Unter den Linden in o- ja Je stvar teko izravnala, da Je ¡»„val parado nacijev. Naciji strežnice obvestila, da bodo v ut h te vaj o, da mora vsakdo po bodoče morale plačati po tri do- Pimgko pozdraviti njihov prapor larje na teden za hrano in bodo prejele le devet dolarjev na te- S meeom bodo nasičevall brezposelne delsvee Chicago. — Poljedelski tajnik Wallace je zadnji petek v evojem govoru v Palači držav na člkaški rasatavi dejal, da ima federalna vlada načrt za nujno odpomoč farmarjem. Vlada bo pokupila pet milijonov prašičev in meao razdelila družinam brezposelnih delavcev. Pet milijonov prašičev znači 600 milijonov funtov svinjine in ta kupčija bo stala vlado najmanj $66.000.000. Vlada poakr-bi, da nakupi večinoma praalce. kl imajo zdaj mladiče; na ta način ostanejo farmarjem mladiči za trg prihodnjega leta. veriš- ne prodajalnioe. Z navadnimi klerki ne morejo dosti napraviti. to je, plačati Jim morajo vsaj minimalno mezdo In jih zaposlovati le osem ur na dan. Vse drugače pa je s manašerji, čijih 4 običajna plača Je bila |SB na teden. Te ao enostavno povišali v kategorijo — ravnateljev, za lovnlk. Pod novim dealom dobivajo 186.06 na teden. Medtem ko gredo pomočniki domov, morajo ti "ravnatelji" »praviti trgovino v red In delati včaalh dolgo v noč. a svasttko, kadar as vije v paradi. Zdravnik, ki ni niš vedel o tej odtedbl. jt miras gledal taHrtrhft tedaj je stopil iz parade delf hrust In mu prllošll silsn udarec na uho. Doktor je skoro padal na t»Ia udarca• Unljsks kampanja v Clintonu, Iowa Clinton, Iowa. — Tukajšnjo unijs as v svoji orgsnlsstoričn! kampanji poalužujejo tudi dnevnega čaaoplsja, v katerem potom oglasov vabijo na shode In v unijo "vse delavce in delavke, kl še niso organizirani." Kampanja je uspešna. Pleskarji so znižali pristopnino od $86 na $6. Peki organizirajo tudi sladkoledne delavce in voznike. Maaaker kristjanov v Irak« vznsmtrjs Anglijo London, 19. avg. — Kurdišks policija v Iraku (Mezopotamija), kl je v slušbl iraškega kralja Feissls, je zadnje tedne pobila okrog 600 krščanskih A-slroev. Ta dogodek je telo vznemiril angleško vlado, kl se čuti moralno odgovorna sa položaj v Iraku. Ta del bivšega turškega imperija je bil po vojni do lani mandatna kolonija Anglije, toda lansko leto Je Irak postal neodvisen ln danes Je v Ugi narodov. Akcija aa zaščito A-sircev v Iraku je zdaj nemogoča razen s posredovanjem Lige narodov. _ Vstaja v frsaeooksm Maroku Rabat. Maroko. 19. avg. — V francoskem delu Maroka se razširja vstaja In doslsj Je bilo 260 Frsncosov ubitih. Okrog 86.000 francoskih vojakov je v akciji, da zatrejo vstajo. 6MM KHajeev «tonilo Hankov, Kitajska. 19. avg. — - "Tonika Irving Sik* povodnji v eeverni KitaJ-Lf fà*dajaU pozive u ski zadnje tedne, ko se je Ru-_u P^tni shod pro- mena reka razlila, so povzročile ker vztraja «krog 60,000 Mudi Beda militarizma y beguncev, ki je največja v pro- i vinel Honaa, je Rooeevelt diktiral oljno, jeklarsko duatrljo. Dal ultimat, da nlkl v dveh mizi—in bili se tudi morajo Washington^ — Ko Je al: Rooaeveltovega uit adminiatrator ? pravilnike treh trij: Jekla, olja bili takoj pod] mehkega niso dali prav obljubH "levja brloga" magana Jutri. Waahlngten, — Mugnatje dustrlj v Z Jekla, olja, btlov — so dobi ultimat, da Je Sti konec In nj ns podlagi biti na mlal p velta ob koncu svečer. Omenjenega posvsl k sebi vr! vseh teh industrij administratorja vedal kaj hoče. minuli in adaj Je Nlra; vsako man. Delavnem snana pravica To Je v zakonu li Jano. V sme biti klavzul« shopa". Ko je bilo j magnatje m veH izjavo, éa mora dveh dneh. Oljni loša med drugim, poskušnjo 90 dni sme Rooeevelt gasolinu. Maki je povprečno 40 nI mal na meads i vzhodnih in 46c n« jugu. V petek so J< zmašUi svoj pravi seoe poskušnje. lovnlk je povpr«čno dnu ln minimalna na uro. Jëklaraki dl pristali na "1 Janja" z svojimi pomeni, da se delavd ganlzirajo v svoji Neunljskl torjl ln avtoi jI ao ss najbolj otepali i unije, toda William bil pri zaslišanju ai nstov, j« odločno zaman vsako upiranje. "Zakon daje t« pi lavoem In delani bodo ln delali noč In dan, d« dajalci vseh Industrij jo zakonu Nlrs," je Admlniatracljs saht ten pravilnik sa vso li mehkega premoga In prav enoten pravilnik sa vse Mlaka dru*». Avtni so nastopili skupno Forda; Ford še vodno vsako zvezo s drugimi In čevtto drži "odprte toda Johnson Js dejal, da ne bodelala izjem, pa naj varnar velik ali majken. Papež pošegnal ai Vatikan. 19. avg. — Je podelil avoj blagoslov ški bojni mornarici, ko •prejel 80 kadetov mornariške akademije v polleu. _ lajslevljsa atentat SoTlja, Bolgarija, mlerja Cankova EXOaXKTZ TKI Bf LIGHTEN M ENT ni umnNA lunmitt« MSBOOMB rODTOBXI I«»WOT« m «t m4 * Glasovi iz naselbiri Zanimive bele&e Up raznih krajev ^ to Km*4» HA* rrr i« M m unn to»: CI"*"»» ta O»*»* ZZ Ml tor u.lto* to-«-CfciaM») C*o* (Mtl. Itota» , Ml, to ••» * • HWiliU to >138 Domač drobiž Nafta r o jat na grada Eveleth, Minn. — 8em ali tja, naša rojstna gruda je naša roj-gtna gruda, ob kataro m ni treba «podtikati ali se je sramovati. Ni nikomur na poti. Kljub temu mnogokrat ne vemo, kak-¡¿no stališče bi zavzeli napram M m njej, da bi ne bilo pohujšanja in zgledovanja. Rojstna gruda je tiata prsi, na kateri smo zagledali luč sveta, rastli in doraatlL Žuželki, ako se porodi na listu drevesa, je ta list njena rojstna gruda. Ako pa hoče reči: "To drevo je moja rojstna gruda," tudi lahko rede. Velikost rojstne grude zavisi od žuželki ne pameti. Ako se ta kam razgleda, odrine stene ven, se tudi njena rojstna gruda razširi. Gibanje in prometna sredstva razširja rojstno grudo. Do Dve konvenciji Danas se začneta redni kon- neki Slovenec raznaša take peticije Kad bi videl. d» t^dj mene obišče, ker eem radoveden, kako se peticija glasi. Nerad pišem o takih stvareh; rajši bi pohvalil naselbino in mesto. Tudi ne mislim nikogar taliti, zdi «e mi pa potrebno, da ee o zadevi v javnosti pogovorimo, kajti to je vprašanje javnosti. Potrebno je, da se malo pogovorimo in morda na ta način pridemo do sporazuma, kar bi bilo v splošno koriat. Slišal sem, da v Weet Alllsu živi od 4 do 6 sto slovenskih družin. Zdi se mi, da nimamo prilike, da bi kot narodna sila prišli v mestni odbor. Kar nae je starejših, ne moremo že radi nezadostnega znanja jezika in ter nismo imeli potrebnih šol, da bi se za to usposobili. Kar se pa tiče naše mladine, se ta ne sani ma za politiko. Torej nam ne vojnih časov se je imenovalo______________ ___________ le slovensko ozemlje "naša rojst-1 preostaj7drugega kot da ostV na gruda." S prihodom Jugosla-: n#mo mednarodni, posebno poli- ------ , 4 . _ vije pa se je naša rojstna gru- ^¿^ pripadati bi morali vai venciJi Slovensko-hrvatake zveze da „rfiriu, da nekateri že upo-1^ atrankL v Calumetu, Mich. in Slovanske rgWjgj0 Jugoslavijo za njihovo Da je nai iupan Baxter rojstno grudo. Meja je torej za- poaten, prijazen in usmiljen člo-drževala našo rojstno grudo, da vek, *ni treba poudarjati. Ce bi se ni mogla razprostreti. Cim so se meje odstranile je postala naša rojstna gruda večja. Ali pred-no so se mogle odstraniti meje, on mogel pomagati revnemu delavcu, bi to gotovo storil. Ako bi mogel znižati davke, bi bil on prvi, ki bi to na West Alliau u dobil priznanje med volilcl. Ako bi vedeli oni, ki proti'njemu godrnjajo, kako on sovraži kapitalizem in zajedalce, gotovo M ta- zapadne zveze v Denverju, Colo Prva slavi svojo 30-letnico, druga pa 25-letnico. Uredništvo Preevete poadravlja obe konvenciji hi jima želi obilo uspeha. Tavželj zmagal pred Hod iščem Virginia Minn Ivan Tavželj je bilo.treba odstraniti zapreke vedel. Kajti to W storil iz poli Ehrja je zmagal pred tukajš- v ljudski šoli. Ampak tudi Ju- trebe, drugič pa si bi s tem pri-njfm sodiščem v svoji tožbi na- goslavija ni še vsa naša rojstna pram Jugoslovanski katoliški gruda. jednoti In njenemu gU tajniku! Odkod so se naselili Jutfoslo-Antenu Zbašnlku, katera je to-j vani? Morebiti z ruskih step? Od žil zaradi svoje Izključitve iz kje so prišli tja? Menda iz In- koj opustili vsako slabo kritiko jednote na zadnji konvenciji, dlje? Ali tudi Indija ne dopolnu- proti njemu. On je resnično vre-Tatšelj je zahteval $2000 od- je sestave naše rojstne grude. spoštovanja. Bilo je že pove-škodnine od jednote zaradi "po- Kam tedaj? V Azijo? Na solnce, dano, da je prve tri mesece, ko nižanja In sramote," katero «o ki je vek za vekom sijalo ter iz- Je prevzel županski urad mesta mu naredili z izkljutenjem. So- vabilo rast iz naše rojstne gru- West Allis, prihranil več kot bo dišče je odločilo, da ni bilo po- de? Da, tudi solnce je prispeva- 8talft ceiloletna plača vsega mest-stavnega vzroka za izključitev in lo k naši rojstni grudi, da je na- **** odbora. To je atoril s tem adaj ga mora jednoU vzeti na- stala. Ali tudi solnce ni zadnja je odstranil nekoliko zajedal-zaj. meja v sestavi naše rojstne gru- brei ***** 8e P»v Trije pobiti v avtni nesreči de. Kam potem? Bveleth, Minn.—John Mihelič, Ej, tresite se, naša rojstna Frank NemanHJ In Mihael Jeri- gruda je velika, sega *wko KoJ> ^ £ na so v oskrbi lokalne bolnišni-1 pe, Jugoslavije, Rusije, za Indi- Rutjun0 v' 111 ° JU1 ce zaradi telesnih poškodb, ki so! Jo» Azijo in za solncem hrani še jih dobili pred nekaj dnevi, ko mnogo popisanih listov, kateri se je avto, v katerem so se vo- so vsi prispevali k njenemu nastanku. Cemu bojazen, spodtika-nje in prizanašanje nad našo rojsto grudo? Z rojstno grudo se poigrava vihar In kot listje z drevesa nosi—kdo ve kam. Naša rojstna gruda je kaplja medu, na kaplji medu se tri muhe ravno tako lahko ubijejo kakor ena sama. Cemu jim prizanašati? Naša rojstna gruda je velika, večja kakor jo bomo mogli kdaj zapopasti. J. Kovacich. izhaja in jih nihče ne pogreša. Da imamo visoke davke, ki Jih bomo morali plačevati, dokler ne sii, prevrnil v graben blizu Au- rore. Mihelič ima zlomljeno nogo» ostala dva pa notranje po- Pionir umrl Bly, Minn.—Umri je Ignac Ofegorič, star 64 let in tukajšnji pionir, ki je bival tu 40 let. Zapušča dve omoftenl se«tri, eno v Aurori in drugo v Mountain Ironu. Nov grob Cleveland.—Umrl je Jos. Ah-Hn, star 48 let in doma iz Peči prt Grosupljem. V Ameriki je bil 27 let in tu zapušča ženo, pet otrok, brat« in sestro. Bil je član društva *t. 6 8NPJ. Na havajski univerzi Calumet, M le h.— France» D. Kobe, rojena v Calumetu, poroča it Detrolta, kjer je uslužbe-na kot učiteljica, da je letošnje počitnice prebila v Honoluluju na Havajskih otokih, kjer je pohajala tamošnjo univerzo. Miss Kobe Je morda prva Slovenka, ki Je bila na havajski univerzi. Samomor Na severu vse mirno West Allis, Wis. — Zadnjič sem poročal o milwauŠkih razmerah in županu D. W. Hoanu, katerega skušajo njegovi sovražniki odpoklicati a peticijami. Sedaj pa malo o sosednem mestu West Allis. Tudi pri nas se dobe ljudje, kateriih pa ni dosti, da niso zadovoljni s sedanjo mestno administracijo. In tudi weetalllške-mu županu drju. Baxter ju so zagrozili, da ga bodo odpoklical! h peticijami, da je on kriv visokih davkov. Nekateri naši rojaki pa a »4. ^ M jezijo, da ne bode več zanj Detroit.-—Dne 16. avgusta se voUlli ker j|m ne da deU M Je usmrtil Marko Hadatovič.j Oni dan mi je pravil prijatelj, star 46 let in doma ia 2umberka da gM je obUkA, 6|over«ko JJ^J Nakupovalna moč - ^J pride j samo od dela. Ker w lavci »imajo dela, zato tudi morejo pokupiti izdelkov in ^ W tr* tudi lekapital, ker ne more i*ti I fitov. Ves ii«tem je vrten ia z* svoje pravice. Nikdar v zgodovini Združenih držav ie nI imelo delavstvo tako lepe priložnosti organi7irati se kot jo ima ravno aedaj. Ako delavstvo te prilike ne izrabi takoj, ker new deai je le začasen, potem naj se pripravi na hujše okove in hujši jarem. Ker je nas Slovencev večina, da si služimo svoj kruh s kopanjem premoga in rude, zato je naša dolžnost, da bodrimo naše sodelavce, da ae aopet oklenem* organizacije UJi.W. of A. Ne glejmo kateri Janez je sedaj na vodstvu — pa na j l>o Janez E-vangelist ali Janez Nepomuk, dokler nismo zmožni, da bi boljšega Izvolili Ko so J. Lewisa pred letom dni opomiljall, naj odstopi, je zagrozil, da prej ne, da bo spet rudarska unija tako. močna, kot je bila ko je on prevzel njeno vodstvo. , pomisliti moramo» da imjuno na vodstvu strokovnih organiza- čas, ko delavstvo ne bo več tako r^-V" P<* mrtvo, temveč se bo usposobilo strokovno In politično za resnično napredne industrijske urtije in soc. stranko. Takrat bo lahko s konservativnimi Voditelji obračunalo in postavilo na njih me-8ta mote, ki bodo resnični predstavniki delavstva. Zato pa je • v dolžnost zavednega delavstva, da | širimo socialistične liste, da ši- _ne b(jd na čelu tega departmenta vedno ^ ^^ toHk da človek, ki je bil naklonjen kapi- n„ DPi]ik„ au m j talištom. Sedaj j. na ^lu delav | skega departmenta liberalna že- ,,r i Joesoh Ul na, ki se imenuje Frances Per-i^^ kina. Ona je naklonjena delavskim organizacijam in je pripravljena boriti se proti krivičnemu sistemu. Dejala je, da je boljše sodelovati z organiziranimi delavci kot z neorganiziranimi. Zato pa je naša dolžnost, da smo ji tudi mi naklonjeni in da jI damo našo podporo. Končno še tole našim komunistom: Ko so se razkrlčali In zgubili tla, ker ee je njihova razdiralna taktika izjalovila, naj pri-Čno s stvarnim delom. Pomagajo naj delavce organizirati. Pokažejo naj dobro voljo, da resnično hočejo sodelovati. Delavstvo jih bo spoznalo in jih bo izvolilo v svoje odbore. Nesmiselno ia» neodpustljivo pa je delo, da se delavske organizacije cepi v šiblce strančice, mesto da se jih zbližuje in iaboijšuje. Naee Žlsmbsmu, 174. jSmi Mulber Dobra straa novega programa Piney Poik, a — Rooeeveltov new deal ima namen, da sedanji gnili kapitalistični sistem pod-stkvi tako kot podetavi kovač motlko in sekiro, da zopet koplje In seka — da se bo zopet ko- je poke ni. M doba ta delavstvo Mihraukee, Wls. — Sedim na verandi in premišljujem, zakaj a tako težavo dobi pot delavaka , ['n izobrazba'v delavčeve možgane. Pot si utere le pri nekaterih delavcih, pri ogromni veČini delavstva pa ne dobi vstopa. Drugače pa je s kapitalistično propagando. Bri dobi vstop v delavske možgane njim v lastno škodo. To pa zato» ker kontrolirajo kapitalisti vae javno mnenje potom šol, časopisja, radija, ver itd. Baš aedaj kapitalistično časopisje prinaša kričave naslove, da se delo odpira. Delavci to verja- rtna nesreča člana llberry, Kans. — Na IS, gusta je bil v Hamilton rovi 9 elfktrokutiran rojak Al VertAik, atar 50 let in «tan na Breezy Hillu. Ob času nei ;ojnik sam delal v pr< aje je padel na elekti žico, [220 voltov močno. Naj nji «»delavec je delal kaki naj 81 čevljev od njega. Vid da m je Vertnik zgrudil na drugfga ne ve. Ker njegovo plo rti bilo obžgano, kar takih nesrečah običajno zgot mrliškoogledniška preiskavi ločilat da se bo vršila n preiskava. Zunanji znaki ne čajo, da bi bil električni tok njegove smrti. Pokojnik se je rodil 4., 1889 v Jugoslaviji. BU je društva št. 66 SNPJ. Tu val od leta 1909. Zapuiča štiri pinove in dve hčeri Ur brata in dve sestri. Starej Tony se je pred par tedni i ponesrečil v istem rovu ko sedaj zdravi v boli' Poročfvi J« ranom v Miaassi th, Minn. — Ulj vabijo vsi Jugoslovani v J soti, da se udeleie prvega ga piknika, ki gs priredi e* klub št. 1 ski klub št. 1 A. J. Z. v a* dne 27. avgusta, pri Hy v bližini mesta Eveletb. Pn točno ob 2. popoldne. Govorniki na pikniku boš sledi: Profesor Francia Hrermim/lranle renfra!t»e unije Uma, O. — Po deaetih letih mrtvila je bila tukajšnja centralna delavaka unija zopet re-organitirana. Od 90 unij v mestu je na prvo sejo poslalo avoje uatepnike 20 krajevnih postojank. med njimi tudi lokomotiv, ni strojevodje, ki niso del A. D. F. Centralna unija je bila pri-klicana v življenje po stavki o-blačUnih delavcev pri Marvel Ma4a Cietliiag kompanijl. Kampanja je v talni ta« aa organ I-tiran Je delavcev v tovarni kav-čuka, kamnolomih in v tobačni industriji. Akcijo sa reorgani-mU* ao pod» ' i - - —7 , — — *u-, mejo, ker še vedno verjamejo v, * — palo in aekalo na račun delavcev 1 kapiUlistični bluf. DeUvci Uva- St. Piula, Minn., ki bo gia in^warjsv Jo od tovarne do tovarne za de- j vornik v slovenakem j«»k«J Toda new deal ima tudi dobro | lom, pa dela ni kljub vladnemu nik Wm J. Archer u Oulut^ delavci in farmarji ae lah-, novemu . kajti bodočnost je delavska. Nahajamo se v prehodni do-¡bi, v dobi. ko kapitalizem odpoveduje na vaej črti, v dobi ko ae pusudfr POT» družba. Ta pri- vratnimi plavaki. Kdo bo v tekmi, ae lahko r napr? Brsi 4voma bo zmaga* venaka pUvalka Ans» is Chiahoim* Up*ti je. ^J^p udslelj vsak m***»0 slovan, Imeli ba obenem bomo P* ^ tujerodcem, d* * damojiaše «aroda^T a tali naroii r J Na svidenj« na P*»» 1 y jeseni v AVCU8T*fc KSQBXlZa Čudno, koliko revelev brez ficku smo imeli med nami, takih reveiev, ki ti dane* s trepetajočim glasom pripovedujejo, koliko tisočakov jim je zmrzni-lo v tej ali oni banki! Tako so ti vzdihovali In tarnali pred nekaj meseci, če*, kaj bo, kaj bo, če ne bo krize konec, ter se de-ali za največje siromake pod bošjlm solneem, danes pa — nu, saj sem ie povedal. In kako odkritosrčni in zaupljivi so pri tem: toliko* da ti ne pokaiejo zmrznjenih knjiftJc — in nekateri store celo to I In ti jim moraš seveda pomagati pri zabav-janju čez bankirje, čeprav ti gre na smeh, ko se spomniš, da ni še dolgo ^ga, ko so bili baš ti dragi ljudje pripravljeni svečano prid uši ti se, da nimajo ob-olčenega centa na svoje ime, Vsekakor zanimiv pojav. (Nsdsljsvsnje s t atmaM Upor openšaparjev tudi po-kasuje, da se vlada ne bo mogla isogniti temu vprašanju in bo mogla zavzeti jasno stališče za ali proti kompanljskim unijam. Ce se izreče ta, bo Mnew deal" ostal v veliki meri farsa In bodo openiaparji izšli is boja še večji trinogi kot so bili v pre-teklostl. Danes Je le tudi oflcielnemu VVashingtonu inano, da Je "plavi orel" brez moči. It ves strani dešele prihajajo prltošbe, da ee podjetniki ne ravnajo ne splošnega niti posameznih pravilnikov, ki so Jih podpisali. George L. Googe, organizator Ameriške delavske federacije na jugu, je v VVashington prinsssl 600 pri, tošb. Rekel Je, da m nobena tekstilna drušbs ne drli vssh točk pravilnika In ga kršijo na debelo, najbolj pa točko o delavski pravici do organlzacijs. Na drugI strani administraciji nagaja tudi — vreme. Vročina, ki Je uničila mllljons buš-Ijev pšenic«, Je ns bombalnl pridelek imela prav nasprotni učinek. Kljub velikemu uničenju bom batnega polja v smislu vladnega programa, bo letošnji pridelek bombaia sopot rekordni. Rezultat tega je ie razviden v padsnju cen, ki so v zadnjem času padle skorsj za polovico In se farmarjem zopet obeta šest-oentnl bombal. Dasl vlada potroši nad 800 milijonov samo za dvlgnjsnje een bombsla, se Je ts del progrsm te skorsj sesul v prsh rsdl prevročega solnca. "Kaj je demagogr sem bil vprašan oni dan po seji, na kateri je bil neki društveni brat počaščen t demagogom. Odgovor na to vprašanje je lahko tak ali drugačen, kajti človek se lah-co sklicuje aH na tolmačenje besednjakov ali pa na smisel, ki ga dajejo temu izrazu ljudje, ki ga rabijo. Meni se vidi slednje vainejše, zato sem odgovoril: "Mi smatramo za demagoga človeka, ki vedoma in premišljeno zavaja svojo okolico s zavijanjem in potvarjanjem dejstev, skuša vplivati nanjo s prekanjenim brenkanjem na Čuvstvene strune ter bres oslrs ns priznana etična načela stori vse, da Jo nahujska proti predmetu svoje slabe (ako sploh) u-jravičene in utemeljene kritike. , Torej zgagar, hujskač, aa-vijač, natolcevač in prekanjenec v eni osebi." Mislim, da s svojim odgovorom nisem storil nobene krivice tistim ljudem med nami, katere sem ps tja imenujemo demagoge, kajti kadar na-U ljudje rabijo ta izraz, ga rabijo precej točno v navedenem Širokem smislu. In za nss pač mora biti najvažnejše, kako si ljudstvo ssmo tolmači ali pojmuje ta ali oni izraz, ki ga rabi. Tone Podgoričaa. (Ivan Jontes.) Lojze Pire več ne hvali "naše" banke, ki je v procesu reorganizacije ie tako dolgo, da smo Ise ie skoro naveličali čakati prvih procentov. Z njim vred molčijo tudi drugI, ki so včasih venomer nadlegovali rojake, ki kaj imajo ali so imeli in stari, izrabljeni gesli "8vojl k svojimi" in "Tujcev vendar ne boste podpirali!" ne prihajata Več tako pogosto na vrsto med nami. (Zanimivo: vsi tisti, ki so zaupali svojs prihranke "tujcu" stricu Samu, čijega hranilnica se je videla uredniku A. D. manj priporočljiva za mile rojake kot "naše domače, solidno in varno bančno podjetje" lahko dobijo svoj denar vsak čas, dočlm se oni, ki so nasedli omenjenim zlorabi Janim geslom, ialostno čehljajo za ušesi in klavrno čakajo na procente, ki pridejo vrag si gs vedi kdsj!) Nemška vlada sklepa zakona Kompanijska unija v privatnem Newport News, Va. — Delavci pri Newport News Shipbuilding and Dry Docks druibl so pričeli v velikem Številu zapuščati kompanljsko unijo in ss organizirati v svojo. Radi velikega posečanja so bili shodi pre-meščeni v mestni avditorij. Ta druiba prej nI trpela unijske a-gitaclje in je bila med openša-parskimi trdnjavami. Ta trdnjava s kompanijsko unijo se sedaj rapidno drobi. gm? . 4. •' -a • Spor v vladnem konzumnem odbore VVsahlngton. — Z resignscljo profesorja Ogburna s člkaške univerze iz vladnega konzumske-ga odbors je šel iz «ljega prvi In zadnji član, ki Je skušal zastopati intersee korisumentov. V pismu pravi Johnsonu, da ss odbor ne zanima za interese odjemalcev, ki so pri sestavi pravilnikov bres pravega zastopništva. Ogburn je fnsisti-rsl, da bi morsl odbor zbirati točno statistiko o trtnih cenah in produkcijskih stroških ter stopiti oderuhom ns prste. Dalje gledati tudi na kvaliteto blaga, ki je druga stvsr, ki zsnlma slehsrnegs odjemalca. H tem se nI strinjsla predsednica odbora in profesor Ogburn je moral iti. * «Mnmp Prvo federslne posojilo as hišo v rhlfSfu Chlcago. — Prvo posojilo Ps-dersl Home Owners' Loaa kor-poraclje v Illinolsu je dobil zadnji četrtek Theodors Burgwold, ¡0628 Avenue P. v vsoti $«000. T/ vsota krijs zapadlo prvo vknjilbo z zaostalimi obrestmi vred $4*8*, ki jo Burgwold dolguje South Chlcago ftaVIngs banki; dslje dolguje devks za dve leti in transakcija za federalno posojilo ga stane $S6. Banka je vzela fonde federalne korporacije za dolino vsoto in Burgwold mora odplačevati mesečno $40. Prerokovanje je tvegana in žaltava stvar, vendar mislim, da Uspešne stavks levičsrsklh unij Chicago.—*Po trldnsvni stavki 200 delavcev pri Coleman Bronze kompanljl, katero je vodila levičarska Steel and Mstal Industrial unija, se Js druiba podala. Zvišala Je plača od 20 na 40 centov na uro, priznala tovarniški odbor In pristala na upoelltev dveh odslovljenlh delavcev. Po kratki stavki se Je podala tudi Container Corporation. Minimalno plačo Je zvišala od 20 na 40 centov na uro In priznala tovarniški odbor. Tudi to stavko Je vodile levičsrsks Psper Wood Box Workers unljs. Missouri glasov s U za preklic Ht. Louis, Mo. r- Driavs Missouri Je v soboto volila delegate za ratlflkacljeko konvencijo in preklkna lista Je xmagsls štiri proti enemu. — To Je ie dvaindvajseta driava, ki »e Je Izrskla za preklic prohlbiclje. Potreb-nlh je še 14 drisv. Vlada porsvnsls stavke niUadelhphia. Ps. — Šesto izdelovsk** kravat In ovraiiO-kov je od glasovalo, da ss vrnejo na delo, ko je dobil nalofo George Barnes, zastopnik Miri-ne admlnJstrsrij«, ds sestavi kolektivno pogodim. Stavka j# trajal« tri tedne PR08VETA K)NDEUEK,21.AV< Tatu Selit kar Mi vemo, de je ledje že od nekdaj selo priljubljeno hranilno In uiitno sredstvo. Moderna prehranjevalna veda nam pravi, da ima eadje z lupinami (razne vrste orehov, lešniki, mandeljni, kostanji) mnogo beljakovine in maščobe v sebi Poleg teh važnih hranilnih snovi vsebuje sadje kot glavni sestavni del sladkor In sadne kisline, soli in I vitamine, ki so za žlvjenje tako važni. Vse te eeetavne dele na~ hajamo skoraj izključno le v surovem sadju; pri kuhanju ali konzerviranju se večinoma uničijo. Žal Ubog pri mnogih prebavnih boleznih ni mogoče uživati surovega sadja. Takšni ljudje naj pijejo večkrat na dan citro-nin sok; kajti znano je, da vse-1 buje ravno citrona največ vita-1 minov. Sadje pa ni oobro samo za zdravega, temveč tudi za bolnika. V obliki aadnih sokov nam daje sadje osvežujočo pijačo, skuhano ssdje pa je lahka in prebavljiva bolniška hrana. Tu se zopet spomnimo ns citrono. Ona je staro in preskušeno hišno sredstvo pri vnetjih vratu, angini, itd., kar priznava tudi j moderna medicina. A ne samo pri akutnih infekcijah, temveč tudi pri elabih zaostalih otrocih, pri bledičnih osebah, zatol-l ščenju itd. nam pametno in ne pretirano uživanje citroninega soka isborno služi. Od našega domačega sadja so najbolj priporočljiva jabolka. Vedeti pa moramo, da se nahaja v koši šestkrat toliko zdravju koristnih snovi kot v mesu; zato jabolk nikar ne lupimo, temveč samo umijmo in take .pojejmo. Si-' cer je koša včasih malo nepri-I jetna, a to nič ne de; zatisni oči in zaužij, pa bo dobro. Prav majhni otroci naj uživajo sadje le v obliki iztisnjenega soka. Večjim otrokom in tudi odraslim moramo dopovedati, da sa-dje, zelenjavo itd. dobro prežvečijo; le tako dobijo iz aadja vse, kar vsebuje, in je tudi prebav-ljanje potem veliko lažje. Vsa cesta je bila prazna. Angležev ni bilo. Starše, ki je bil dolgo časa v Ameriki, je učil mladce vzklikati "živijo" po angleško. Nekdo je pritekel ves zaeopel in kričal: — Zaprite cesto! Vsak hip se bodo v avtomobilih pripeljali avstrijski generali. Pred glavnim vhodom tobačne tovarne so postavili preko ceste širok parizar. Pojavila se je četica vojakov. Na voz ao postavili strojnico. Zmračilo se je. Angležev ni bilo. Množica se je razlila po ulicah. Domači vojaki eo zavzeli vojaške zapore in osvobodili jetnike. Italijanski vojni ujetniki na Gradu so plesali od veselja, ker se bodo vrnili, in kričali: — Abasso Austria! Evviva Sloveni! Ko je Justin pričakal na postaji Ano ? otrokom, je bila že noč. Objemal jih je In bilo mu je, da bi kričal od sreče. — Ana! je vzklikal; Konec vojne! Zopet bom vedno pri vaa! Ana ždi v kotu voza. — Zdaj se bo vrnil Wydra, pomisli, toda skuša razumeti Justins, s katerim bo odslej ta vedno skupaj! VODSTVO TISKARN« AP1LIKA NA & N. P. J* DA TISKOVINE >AI V SVOJI TISKARNI