Poltnlno pdočana v gotovi SLOVENSKA BESEDA Ore<4r*iltvo. Dalmatinova 8 - Upravo j Setenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Dim, polletno 20 Din, četrtletno tO Din - čekovni račun it. 17,152 1] it« lu LJUBLJANI, 1. OKTOBRA ŠTEVILKA Sporazum pred g. Mačkom Zgodovinska seja v Zagrebu, na kateri so zastopniki beograjskega dela Združene opozicije izročili dr. Mačku v odobritev končno veljavno besedilo sporazuma. Dr. M. Korun: Vsebina sporazuma Naloga sporazuma je najti edino pravilno in mož-no pot za enotno reSitev vseh perečih vprašanj Dokler besedilo sporazuma med Združeno beograjsko in ined zagrebško opozicijo ni podpisano in dokler nc bodo o njem obveščeni odločujoči faktorji, javnost za vsebino sporazuma ne bo zvedela. Zato moramo smatrati vse, kar piše časopisje o tej stvari, za domneve in ugibanja.' Vendar pa smatramo za gotovo, da ho sporazum vseboval samo načelne poglede na vprašanja, kako doseči novo notranjo ureditev naše države, ne bo pa se spuščal v podrobnosti. Nasprotniki sporazuma poskušajo že vnaprej dokazovati, da bo to slaba stran sporazuma. Ta dokaz se jim ne more posrečiti. Če pogledamo razvoj celotnih dolgoletnih naporov za dosego sporazuma, vidimo, da vse dotlej niso rodili uspeha, dokler je vsaka stranka povdarjala, česa noče in kaj jo od drugih loči. Kakor hitro pa se je postavilo vprašanje pozitivno: na katera načelna vprašanja gledajo sporazumevajoče se stranke z enakimi pogledi — je prišlo do sporazuma. Če je bilo mogoče doseči soglasje v glavnih načelnih vprašanjih, smemo upravičeno pričakovati, da ga bo mogoče doseči, kadar pride čas za to, tudi v vseh drugih vprašanjih, tičočih se nove notranje preureditve države. Neposredna svrha sporazuma je, da se najde nova skupna pot, ki naj privede do sporazumne nove notranje ureditve naše države, kajti pokazalo se je, da so dosedanja pota naše notranje politike ustvarila nevzdržno situacijo. Sporazum je to novo pot našel. Načela naše notranje politike naj se iz bistva menjajo, kar naj bo garancija za popolno ozdravljenje vseh notranjepolitičnih težkoč. Kdor bo sporazumi grajal, češ, da ne rešuje dokončno vseh spornih vprašanj, ta gleda na bistvo sporazuma nepravilno. Sporazum ni napravljen za to, da vsa tu vprašanja takoj in vnaprej reši, nego zato, da najde edino pravilno in možno pot za njihovo rešitev in da zedini v enoten blok vse one stranke, ki so osvojile načela te nove smeri naše notranje politike. Dr. Dinko Puc: Hrvati Kdor bi odklonil njihovo roko sprave, hi zakrivil greh, ki bi se maščeval nad vso Jugoslavijo Oficijelno smo s Hrvati veliki prijatelji. Prepevamo njihove Pesmi, oni naše, pijemo njihovo vino, oni naše, oni posečajo naše planine, mi njihovo morje in na videz je vse v redu. A vendar vemo, da nekaj še manjka. Manjka tisto zaupanje, ki je potrebno, da se razvija med širokimi plastmi ljudstva ona simpatija, ki je šele v stanu ustvarjati popolno soglasje in pripravljenost za velika dejanja in dogodke. Nam je pač Zagreb nekoliko tuj radi švabčarenja in židovstva; njim pa se mi ne dopademo, ker imamo preveč Korošcev in njegovih prijateljev. Toda Zagreb ni hrvaški narod in Korošec še zdavnaj n e predstavlja vseh Slovencev. Kdor hoče vzljubiti Hrvate, mora med nje, predvsem med hrvaške kmete. Vsled napačnega gledanja smo si Slovenci često napravljali nPačno sliko. Zlasti smo preradi generalizirali posamezne pojave protidržavne agitacije. In tako so se naši ljudje prav za prav vedno začudili, kadar so jih vsakdanji dogodki poučili, da je Hrvat prav tako udatn svojemu kralju in da prav tako ljubi to državo, kakor ostali Jugoslovani. Presenečeni so bili, ko so slišali o ogromnem navdušenju, s katerim je Hrvaška pozdravljala obisk pokojnega kralja Aleksandra; presenečeni, ko so videli odkrito žalovanje in solze hrvaškega naroda ob njegovi smrti; presenečeni še celo te dni, ko se je po Sloveniji «iz najboljših virov» širila vest, da se hrvaški rezervisti niso odzvali pozivu na velike manevre ob Kolpi, pa so naknadno izvedeli iz najvišjih vrst, da so se prav Hrviati v polni meri odzvali in o d 1 i čn n o vršili svojo vojaško dolžnost. • n*so g°vor* P°k. Radiča vedno prevzeti največje ljubezni do kralja in domovine? Ali so že pozabljene njegove besede na smrtni postelji’? Kdo nam daje pravico, da bi odrekali vero v poštenje, zvestobo, možatost in krepkost Hrvatov, če smo videli, da je njihov veliki vodja ostal zvest državi kljub temu, da so ga psovali in obrekovali ter vlačili po ječah; ostal zvest tudi še potem, ko so njega in njegove tovariše napadli v skupščini s streli ter tudi njemu zadali smrtni udarec! Kloniti je treba glavo iz spoštovanja pred moroilno veličino tega moža. Tudi sedaj so Hrvati znova pokazali svojo zvestobo državi in pripravljenost, da sodelujejo pri njenem ozdravljenju, ko so potom pravkar sklenjenega sporazuma ponovno ponudili roko v spravo. Z veseljem kvitiramo to gesto v trdni nadi, da se ne ho našel nihče, kdor ljubi Jugoslavijo, ki bi hotel ponujeno roko odbiti. Preveliko odgovornost bi prevzel nase tisti, ki bi ne razumel važnosti in pomembnosti tega trenutka. Napravil bi greh, ki bi se maščeval nad njim, nad nami in državo. - ......... Zadnje delo na sestavi končnega besedila Beograjski del Združene opozicije je imel posvetovanja o končni redakciji besedila sporazuma vse pretekle dni in je dokončal svoje obsežno delo s polnim uspehom in v popolni soglasnosti šefov vseh treh skupin. Razumljivo je, da podrobnosti tega besedila niso bile takoj izročene javnosti. To se je zgodilo iz razloga, ker se za to ni pokazala nobena nujna potreba, saj je vendar vse zaključno redakcijsko delo temeljilo na vsestranski soglasnosti, ki se je javno in vidno manifestirala pred petnajstimi dnevi o priliki prvega sestanka z g. dr. Mačkom, ki je sporazum že takrat v načelu z veseljem in neprikritim navdušenjem odobril. /e takratno ravnanje g. dr. Mačka je vzbudilo v krogih, ki so dosledni, zagrizeni nasprotniki sedanjega zgodovinskega sporazuma Hrvatov in Srbov, mnogo neresnih domnevanj in otipljivih zahrbtnih intrig. Široka narodna javnost je te intrige in brezplodna podtikanja na rovaš obeh delov Združeni« opozicije, beograjskega in zagrebškega, prav resno obsodila in spontano zavrnila. Večjega potrdila in priznanja s strani večine naroda nihče ni pričakoval. niti ni bilo potrebno. Vsaka nestrpnost zaradi nekaj dni, ki so potekli med takratnim sestankom in včerajšnjo zgodovinsko sejo v Zagrebu, je odveč. Zavedati se moramo vsi. da se razpravlja in končno urejuje veliko, resno zgodovinsko vprašanje, ki terja od svojih ustva-riteljev postavitev trdnih, trajnih temeljev, ki bodo morali kljubovati marsikateremu sovražnemu valu in premnogim zlonamernim spletkam. Vsaka dvoumnost mora biti izključena; točno določen in s popolnim obojestranskim zaupanjem prežet mora biti celoten nastop v tej veliki akciji, ker z njim bo ustvarjen tudi prvi zanesljiv predpogoj uspeha. Delegati beograjskega dela Združene opozicije gg. dr. Lazar Markovič,, dr. Milan Gavrdlovič in Božidar Vlajič so v sredo popoldne zapustili Beograd in odpotovali v Zagreb, kamor se je tudi že vrnil iz Rogaške Slatine vodja hrvaškega naroda g. dr. Vladko Maček s svojimi ožjimi sodelavci in prijatelji. Včeraj dopoldne so se beograjski delegati sestali z g. dr. Mačkom k tako težko pričakovani seji in mu predložili v proučitev ter odobritev končno besedilo *>rb-sko-hrvaškega sporazuma. O |x>-teku te seje še ni bilo do zaključka našega lista izdano nobeno avtentično poročilo in javnost napeto pričakuje odločitev in oklepov, ki bodo storjeni na tem zgodovinskem sestanku predstavnikov obeh kril izven-parlamentarne opozicije. Beograjski delegati so se pred sejo napram novinarjem izrazili glede sporazuma in odločitve g. dr. Mačka skrajno optimistično, čeprav se v podrobnosti nikakor niso hoteli spuščati. V Zagrebu se je zbrala že cela dolga vrsta opozicijskih voditeljev, politikov in narodnih poslancev. Spričo njihove navzočnosti in pa neprestano naraščajočega dotoka ljudskih množic v hrvaško prestolnico, zadobiva Zagreb tudi na zunaj podobo narodnega središča, v katerem se kuje zgodovinska usoda naroda in države. Kako gleda Zagreb na sporazum O zadnjih trenutkih pred odobritvijo sporazuma s strani g. dr. Mačka je njegovo glavno glasilo «H rvatski dnevnik* med drugim zapisalo tudi še naslednje misli in poglede hrvaških politikov na sporazum in okoliščine, v katerih se sprejema: Točno petnajst dni po prvem, razgovoru se sestajajo v Zagrebu delegati beograjskega dela Združene opozicije z našim predsednikom g. dr. Mačkom. Prinašajo mu napisan koncept načelnega sporazuma. Tega koncepta niso še podpisali šefi beograjske Združene opozicije in ga verjetno sedaj ne bo podpisal tudi g. dr. Maček. Kakor izgleda, besedilo sporazuma zaenkrat tudi še ne bo objavljeno, to pa zato, ker so izrazili beograjski šefi ZO željo, da bi sporazum podpisali vsi prizadeti voditelji skupno in na svečan način, nakar bi bila točna vsebina izročena javnosti. Medtem pa glavna vsebina sporazuma niti ni več nobena tajnost. Sporazum je rezultat globokega spoznanja, pridobljenega z dolgotrajnimi izkušnjami, da se rešitev hrvaškega vprašanja ne more in ne sme več odlašati. Bistveni cilj načelnega sporazuma je torej rešitev hrvaškega vprašanja; To delo prav gotovo ne bo lahko, ker je že dosedanje trajalo tako dolgo, kakor vrtanje dolgega predora. Zdi se pa, da je to prvo, pripravljalno delo bilo najtežje in da bo bodoči tesni, neposredni stik med odločujočimi činitelji omogočil lahek, uspešen in hiter razvoj vseh nadaljnjih dogodkov. Vsak strah in |>omislek, da zaenkrat še ne bo mogoče priti do konkretnega sporazuma med obema opozicijskima skupinama, med Srbi in Hrvati, kakor se to skuša z izvestne politične strani podtikati, sta skoro brez vsake podlage, ker sporazum izključuje vsako bojazen za državo; država je pač močnejša od vseh strank. Tudi redki dvomljivci v hrvaških vrst uh se lahko potolažijo, saj sta vendar obstoj in pravica hrvaškega naroda v njegovih lastnih rokah in ne more zato utrpeti nobene škode. Politika hrvaškegu naroda ni ka-binetska. Njo vodi hrvaški narod sam, njegovo vodstvo pa le spoštuje voljo svojega naroda. Rešitev hrvaškega vprašanja ni le v interesu Hrvatov, temveč prav tako v interesu Srbov in Slovencev, to pa zato, ker se mora reševati le na podlagi demokratičnih načel, torej tudi v popolnem demokratičnem načinu vladanja. To delo ne bo lahko. Da pa bo uspešno, nihče ne dvomi. Bogate izkušnje v preteklosti so nas vse iskrene Hrvate, Srbe in Slovence usposobile za veliko borbo, ki »e pričenja in iz katere moramo iziti vsi. ki smo za doseženi sporazum, nad vse častno ter s popolnim uspehom. Naše narodno vodstvo bo, zavedajoč se svoje neizmerne odgovornosti ne le pred sedanjo, temveč tudi pred bodočimi generacijami, izvršilo v celoti svojo veliko, sveto dolžnost in nalogo tako, kakor to zahtevajo dobrobit, čast in zdrava moč vsega naroda. Kakor smo že poudarili, je končno besedilo sporazuma sestavljeno docela v onem smislu, kakor je to na sestanku pred petnajstimi dnevi želel. g. dr. Maček in na kar so beograjski delegati v svojem imenu že takrat v Zagrebu pristali, ker so bili predlogi g. dr. Mačka po njihovem mnenju povsem spejem- 1 ji vi. Položnice smo priložili danes vsem, ki še niso poravnali naročnine, kakor tudi vsem onim, ki jim je naročnina potekla. Kdor pa je naročnino že poravnal in je slučajno tudi prejel položnico, naj isto izroči svojemu prijatelju ali znancu ter ga tako pridobi za naročnika našega listo. Vsak dosedanji naročnik naj pridobi «Slovenski besedi» vsaj še enega novega naročnika. Plačujte redno članarino! UPRAVA. atoijuDja Pokojni T. G. Masargk je bil človek, ki si je pri-dobil nevenljive zasluge za ose slovanske narode Izpod peresa dr. Jana Slavilca ie ob Masarykovl smrti izšel zanimiv Članek, ki piSe o Masaryku kot najvnetefšem slovanskem delavcu- Člankar opisuje tozadevno Masarykovo delo v naslednjih preprostih besedah: T. G. Masaryk ni umrl samo svojemu narodu. Njegova smrt bo izzvala globoko žalost tudi med vsemi ostalimi Slovani. Še noben češki duh se ni zasekal v življenje slovanskih narodov globlje, kakor se je Masaryk. Nobenega Ceha ostali Slovani doslej niso poznali tako dobro, kakor Ma-saryka. Kot učenjak je bil Masaryk učitelj več generacij slovanskih narodov, zlasti Jugoslovanov. Mnogi njegovi slušatelji so dosegli pozneje v svoji domovini visoka mesta kot učenjaki ali politiki. Najgloblje pa je Masaryk vsekakor zapisan v srcih Jugoslovanov. - Od prvega; trenutka, ko je vstopil kot. poslanec v avstrijski državni zbor, ni več prenehal očitati in razkrivati silnih krivic in nasilstev avstroogrske vlade proti Srbom in Hrvatom. Na tem področju je dosegla njegova delavnost svoj višek v drznem, toda srečnem nastopu v znanem zagrebškem procesu leta 1909. MHogo učencev pa je imel Masajk tudi med Bolgari. Da ni bil v Bolgariji tako zelo popularen, je bila kriva nesrečna politika germanofilskega kralja Ferdinanda Koburškega. Ta politika je pripeljala Bolgarsko tik pred svetovno vojno do katastrofe. Masajk je hotel anulirati ta triumf dunajske diplomacije, ki je stremela po popolnem7 razdoru med balkanskimi Slovani. Skušal je pomiriti Srbe in Bolgare med se- boljševiška revolucija povsem uničila. Poljska se je, kot neposredna soseda Sovjetske Rusije, čutila ogroženo s strani boljše viške propagande in s programom evropske proletarske revolucije. Nadaljeval se je tudi razdor med Velikorusi in Ukrajinci.. Ukrajinski narod je padel deloma pod Poljake, deloma pa pod Sovjete. Zadostovalo bi takrat samo enostavno naklonjeno stališče Čehov proti enemu delu Ukrajincev, pa bi vzplamtelo nezadovoljstvo in srd Poljakov ali sovjetske vlade. V takih okoliščinah je bilo potrebno realno znanje m mnogo politične ostrovidnosti, da se je proti, sprtim slovanskim narodom ohranilo pravilno stališče. Edini Ma-saryk je našel pravo, ravno pot v tem povojnem labirintu nacionalnega in socijalnega kaosa. Masaryk, avtor velikega dela «Rusija in Evropa*, je predvsem spoznal, kaj pomeni ruska revolucija. V času, ko so boljševiški revolucijonarni ekscesi in boljSe-viŠko nerazumevanje čeških te-ženj tirali češki narod v proti-boljŠeviSki tabor, je Masaryk spoznal, da gre le za nacijonajni spor v notranjosti ruskega naroda samega, za revolucijo, ki se ni začela je slučajno in ki se slučajno tudi ne bo končala. Zato je izbral taktiko nevmešavanja, čeprav je odklanjal nasilno taktiko in pretirane cilje boljševizma. Njegovo politično delo je bilo razumno in pravično, tako da mu ni mogel nihče izmed sprtih slovanskih «bratov» očitati, damorda iz osebne naklonjenosti in simpatije- drži pristransko s tem ali z onim slovanskim narodom. Tega niso mogli trditi niti Po- boj, kar pa se mu ni posrečilo, ker ^ je med tem že izbruhnila svetovna vojna, ki je zopet zmedla slovanske probleme bolj, kakor so bili zapleteni kdajkoli poprej. Srbsko-bolgarski spor je izgle-• dal proti dogodkom v Rusiji povsem lokalen, Največja slovanska država se je med vojno znašla v taboru zapadnih evropskih demokracij. Slovani so od nje pričakovali rešitve, toda carska vlada je bila v rokah ljudi, ki so zasledovali; vse druge cilje, le slovanskih ne. Ko je carizem padel in so prišli na oblast komunisti, se položaj ostalih Slovanov ni prav nič poenostavil. Stari antagonizem se je pojavil v drugi obliki. V dobi carizma so Poljaki sovražili Rusijo zaradi njenega nacijonalnega tlačenja. Po prevratu pa so na prvo mesto stopile socijalno-politične razlike. Na Poljskem je prevzel vlado v svoje roke stan. ki ga je zagrizenega ocenjevanja češkega slovanstva. Toda tudi v tem slovanskem narodu, čigar tisk je vsak dan poln mržnje in nestrpnosti proti Češkoslovaški, ima Masaryk mnogo spoštovalcev kot velik Slovan in velik človek. V Masarykovi osebnosti so Ceh o* slovaki dobili prvenstvo v praktičnem delu za Slovanstvo. Zaman bi danes iskali med slovanskimi narodi človeka, ki bi tako zelo vplival fta življenje in razvoj vseh Slovanov, kakor je to storil pokojni Masaryk. Nihče pred njim še ni praktičnejse pokazal, kako se morejo Slovani med seboj vzajem-medsebojno razlikovati, kakor le no podpirati in kako se morejo on, ki mu zato ves slovanski svet iz dna srca vzklika: «Večna slava In hvala največ-lettui Slovanu T'. G. M.asaryku Osvoboditelju!* Domači pomenki Železnica Črnomelj-Vrbovško se letos ne bo gradila, ker je zmanjkalo kreditov. Naše vesti iz glavnega štaba JRZ, da se bo začela graditi drugi teden, so bile tedaj preuranjene, kar lojalno popravljamo. Vsakemu svoje Ob otvoritvi ljubljanskega mestnega muzeja se je povsod nagla-šalo, da gre vsa zasluga na tem sedanji občinski upravi in bivšemu podžupanu g. Jarcu. Ko je bivši župan g. dr. Puc — ne da bi hotel prikrajšati zasluge g. prol. Jarca, s katerim je prijateljsko sodeloval, — te navedhe zaradi resnice popra-vil, se je «Siovenec» po nepotrebnem razburil. Po nepotrebnem, kajti končno je že enkrat treba, da končamo z nedostojno in neresnično bahanjo, zbijemo s klobukov pavovo perje, ki si ga danes gospodje povsed natikajo in priznamo vsakomur tiste zasluge, ki mu gredo. Spominjamo se pri tem na otvoritev nove gimnazije in nove šole za Bežigradom. Koliko je bilo tam hlapčevskega laskanja, prilizovanja in hvalisanja! V resnici pa so obe ustanovi zamislili, izvršili in finansirali čisto drugi možje, kakor so pa tisti, ki so vse zahvale neženi-rano vtaknili v svoje žepe! Beseda o politični morali »Slovenec® piše: «V današnjem režimu sodeluje bivša SLS, da se politične strasti ublažijo in pomirijo in pripravijo tla za naroden sporazum s pomočjo demokracije in demokratičnih metod, medsebojne strpnosti ter spoštovanja vsakega poštenega političnega prepričanja. (!) Komu od političnih protivnikov se je zgodila kaka krivica proti zakonu in pravilom politične morale ter krščanskega mišljenja? Kdaj je vladala... taka politična svoboda, kakor danes...?» ■ ' ’. •*> . < ■ Letaki Ker ni tiskovne svobode, se širi, kakor je to povedal sam notranji minister, ilegalni tisk. Del tega so krožijo v veliki množihi. Zadnji teden je izšel neki letak, ki ga je »Slovenec® v celoti priobčil, češ da j® podtaknjen njegovim pristašem. Vsebuje pa ta letak ostudne napadle na Sokolstvo, pravoslavno vero in našo vojsko, podpisan pa je od »Slovenske katoliške obrambe*. Nam je stvar težko presaditi objektivno, «" ’ TT.j “3 ki Naročite „Slovenski dom“ se še vedno radi spodtakne nad •prejšnjo ljubljansko občinsko upravo«, pri čemur ponavlja stare neresnice. Nedavno je zopet pogrel laž, da je prejšnja občinska uprava, pod katero razume seveda bivšo napredno upravo, kupila za Pogrebni zavod Predovieevo posestvo na. Poljanah. Opetovano smo že pribili, da odgovornost za ta nakup zadeva izključno samo bivši klerikalni komisarijat, ki je pod pro-tekcijo bivše SLS gospodaril leta 1927, na mestnem magistratu. Kljub protestu naprednih meščanskih slojev je komisar Mencinger kupil takrat omenjeno, za Pogrebni zavod gotovo neprikladlno poslopje ter zabil vanj še precej stotisočakov. Takrat je SLS odobravala to akcijo, danes bi jo rada obesila drugim na vrat. Toda tako pozabljivi Ljubljančani le niso! »Slovenski dom» se tudi jezi, da je bivša ljubljanska občinska upr a-va preskrbela streho nekaterim slovenskim kulturnim društvom, zlasti Velezaslužnemu »Ljubljanskemu Zvonu* in «št. Jakobskemu odru*. Dve instituciji, ki sta obe slovenski in ki delata z velikim uspehom za slovensko prosveto.. Toda to ne ovira, da bi jih ne napadali, ker vemo, da jim je slovenstvo in slovenska kultura samo krinka za čisto • druge namene.. To je povsem jasno pokazala sedanja občinska uprava, ki je votirala doslej za Vincenci-jevo konferenco v Trnovem din 800 tisoč (ose.mstotisQ&; dinarjev 11) zato, da zgradi zavetišče. Mesto' t'd-' r e j, daruje . privatnemu društvu - 4 in . 800.000.—, na -mesto da bi zavetišče gradilo samo! Ta velikodušni čin je seveda razumljiv le, če se -ve, da glasila sedanje občinske uprave pišejo že sediaj o tem, da bo to«za-vetišče* Prosvetni dom v Trnovem, o čemu r so si seveda že tudi vrabci na strehah na jasnem. Zm železnico Kraljevo-Banja- ; * luka v'“ je vlada zagotovila 1.200,000.000 — entisočdvestomilijonov — dinarjev. Kreditov za ureditev ljubljanskega kolodvora je zmanjkalo. Boj med demokracijo in diktaturo Prav- zanimivo piše v zadnjem času glasilo jugoslovanske strokovne zveze, ki stoji očividno lia povsem, drugem stališču, kakor njihovi bratci iz istega gnezda, ki trenutno trobijo na veliko trombo JRZ v Sloveniji in pa v Beogradu. Ko razpravlja o odkritem boju med demokracijo in diktaturami v Evropi, ugotavlja «Delavska pravica* tudi naslednje: «V vrtincih teh bojev smo tudi mi Slovenci, Hrvati in Srbi v naši državi Jugoslaviji. Čutimo jih vsak dan. Pravijo sicer, da gremo v de-mokracijo — v polno demokracijo, politično in gospodarsko že več kot dve leti. Vendar se ne moremo ubraniti vtisa, da v resnici le mencamo na enem In istem mestu. ^ A nekateri smatrajo za demokracijo že to, da je njihova stranka na vladi in da morejo svoje politične^ nasprotnike neoviramo psovati. Vsi vidimo, kako malo so pri nas rodovitna tla za resnično demokracijo. Zadnjih deset let je tudi v duši širokih ljudskih plasti pri nas na Slovenskem pustilo žalostne sadove. Tudi med množice se je začela od voditeljev navzdol siriti nemorala glede javnih zadlev; to ni, kakor običajno pravimo, le politična nemorala, marveč je ta stran samo ena poteza iz splošnega duševnega razkroja naših javnih veljakov, ki nas zastopajo zadnjih deset let. Zadnja resnična demokrata-Sloven- Koga si bodo zapomnili? Krščanski soeijalisti pišejo v svojem listu, da se je njihov delavski pokret na podlagi dr. Krekove demokratične tradicije prebil mimo vseh nevarnih čeri srečno in brez velike skodle. Med «najnevarnejše čeri» štejejo krščanski soeijalisti svoje brate iz tabora JRZ ozirom« iz »Slovenčevega® in »Domoljubovega« gnezda, o katerih pravijo, da so smatrali krščanske delavce vedno za trn v peti. Nadalje zmerjajo SJovenčevce in Jerezovce za »samozvance, napol nasilnike in prave diktatorje«. Dobesedno pišejo o njih takole: »Vsi vemo, kdo so bili ti ljudje. Dobro si jih zapomnimo — za tiste čase, ko bodo spet imeli, a nekateri že imajo, polna usta demokracije.* — Pa je res krepka takale klofuta, in kako bolj boli, če pride od — bratove levice... , O moralni kakovosti sedanjih slovenskih poslancev se je . že ponovno obširno razpisoval ljubljanski «Domoljub» in pokazal pri tem tako presenetljivo odkritosrčnost, da je neusmiljeno lopnil tudi po onih narodnih poslancih, ki so presedlali ž Jeftičcve liste, na kateri so bili izvoljeni in na katero so v dobi petomajske volilne kampanje sveto prisegali, v norvo sedlo režimske JRZ. O teh lastnih poslancih, ki zastopajo v centralističnem Beogradu poleg obeh slovenskih ministrov in nekaterih bogudopad-Ijivih senatorjev «čisto slovenske Interese* na centralističen način, jc že ponovno izjavil, da so več, kakor dokazali svojo moralno in splošno nekvalificiranost za narodne predstavnike slovenskega ljudstva v beograjskem parlamentu. O enem izmed teh JRZ poslancev, oziroma Jeftičevih uskokov, piše zanimivo poglavje tudi zadnji «Uči-teljski tovariš®, ki pravi med drugim: »Že v marcu letošnjega leta je utemeljeval dr. Franc Šemrov v narodni skupščini učiteljske premestitve po službeni potrebi v Sloveniji z nekaterimi primeri najtežjih moralnih zločinov. Ker ni navedel nobenega konkretnega primera, je ustvaril na ta način videz, kot da obremenjujejo taki zločini vsakega,, po službeni potrebi premeščenega učitelja. Takih premestitev je'pa bilo v Sloveniji v Zadnjih dveh letih veliko število. Na javno pismo v »Učiteljskem tovarišu® z dne 14. marca t 1., ki ga je naslovilo na dr. Šemrova vodstvo naše-organizačne sekcije, da bi navedel za svoje trditve konkretna imena ter tako izbrisal madež na časti vseh premeščenih učiteljev, ker bi morali smatrati sicer njegove izjave kot navadno kleveto, gospod narodni poslanec ni odgovoril in vztrajno molči še do danes. Za komentiranje te vztrajnosti si lahko prihranimo-sleherno besedo.* Tudi nam se zdi vsaka beseda odveč. Kaj moremo vsi za to, če pa so kranjske klobase, zaušnice in pa okusi odnosno pojmovanja o morali ter časti v naši mili domovini tako zelo različne.• Drag kruh • .. Na Francoskem se dobi za 100 kg pšenice toliko denarja, da je. mogoče zanj kupiti 61 kg kruhat V Zagrebu — tako je izračunal «Hr-vatski list* — pa se dobi za 100 kg pšenice le 25 kg kruha. Vse drugo pojedo žitni špekulanti. Pri uas v Sloveniji je seveda kruh še dražji. Res ponosni smo lahko na ugotovitve beograjske «Pravde», ki ugotavlja na podlagi uradnih podatkov, da je v Jugoslaviji štiri milijone nepismenih prebivalcev, torej nad 25 odstotkov vsega na-rodki. Za odpravo analfabetizma bi potrebovali vsaj še 5400 ljudskih šol in približno 10.000 učiteljskih moči. Praktično prosvetno de.o ‘H se moralo pač izvajati drugod, kakor pa se izvaja v mnogih primerih, ko se žrtvujejo velike vsote javnega denarja za uganjanje »prosvetnega dela® silno dvomljive vrednosti... Mussolini je obiskal Berlin, kjer sta s Hitlerjem oba zagotavljala svetu, da je sestanek posvečen svetovnemu miru. človeštvo rado sliši take besede, a še rajše bi videlo dejanja. S temi govori ni izbrisana resnica, da sta prav ta dva diktatorja prisilila ves svet k novemu oboroževanju, ki presega vse, kar doslej pozna zgodovina. Tako oboroževanje sreče ne nosi, ker pu letaki, ki v gotovih krajih države dr. Ivan Tavčar.* ca sta bTa d^ Jam*IvKrek in , ške in topovi se prej ali slej spro- žijo sami. • Zunanja politika Zanimanje in pozornost V6ega sveta je obrnil nase dolgo napovedovani in težko pričakovani obisk predsednika italijanske vlade Benita Mussolinija v Nemčiji oziroma) pri selu nemške vlade Adolfu Hitlerju. Temu pomembnemu sestanku dveh fašističnih evropskih diktatorjev je posvetila vso pažnjo zlasti diplomacija zapadnih velesil. Obisk Mussolinija se da razdeliti po menjavanju krajev, osebnosti in dogodkov nekako na štiri poglavja po naslednjem vrstnem redu: prvi dan je bil posvečen splošni politiki brez mednarodnih aluzij, drugi dan je zavzela isiključno le vojska, tretji dan je izpolnilo ogledovanje in proučevanje težke vojne industrije, ki deluje v Porenju, in Porurju brez oddiha in na vse pretege noč in dan, dočim je četrti, zadnji dajn zaposlil oba diktatorja ter njune najbližje sodelavce z mednarodno politično situacijo in z zadržanjem Nemčije in Italije proti njej. V svojih govorih so Mussolini, Hitler, Ciano in Neurath skušali navidezaio izogibati se vsake agresivnosti in bi raldi izumetni-čili nekak »mirovni apel» na za-padne evropske . demokracije. Vsa izvajanja pa so vsebovala tudi slabo prikrito in pomanjkljivo maskiraino grožnjo oziroma pogoje, brez katerih Nemčija in Italija absolutno ne bi bili voljni sodelovati še v bodoče pri reševanju najrazličnejših mednarodnih problemov. Nadalje so govori .zgoraj naštetih državnikov vsebovali viden dokaz trdne volje Nemčije in Italije za izvajanje dosledne in energične borbe za dragi moj gospod. ven*far nunami Jaz sem sam samcat lastnik trgovine.* . ‘ ■ 4 ■ .. ’ V zadnjih desetih letih sta bili izrečeni v vsej naši državi 102 smrtni obsodbi, od teh. leta 1928. kar 18, naslednjega leta pa celo 22. Nemška avtomobilska Industrija je sklenila, da bo uvedla za vse avtomobile, ki jih bo v prihodnjih mesecih izvozila v tujino, skrajno nizke dumping-cene, ki bi pa bile v veljavi le kaka dva meseca. Na ta način namerava nemška industrija doseči uspešno propagando za svoje izdelke. Prodaja nemških avtomobilov po dumpinških cenah bi se imela pričeti najprej v Jugoslaviji, kjer bo prodanih kakih 400 do 600 manjših voz po izredno znižanih cenah. Francoske oblasti so naredile v zadnjih dneh senzacijonalna odkritja v zamotanih primerih nedavnih atentatov v Parizu in drugih francoskih mestih. Zasnovate-lji atentatov so vodilni funkcijo^ narji Francovih Španskih nacionalistov, ki bivajo pod raznimi pretvezami v Franciji. Vsa francoska javnost zahteva najstrožje kaznovanje vseh aretiranih krivcev. Svoboda v Bolgariji Pred dnevi je bilo aretiranih v Sofiji v zvezi z razpečavanjem «protižakonitih» letakov, v katerih se zahteva takojšnja izpustitev bivšega ministra GiČeva, 15 uglednih pristašev zemljpradniške stranke.. Zvezni švicarski svet je odklonil predlog o prepovedi delovanja prostozidarskih društev in lož. Splošne tajne svobodne volitve v Sovjetski Rusiji bodo izvedene Še letos 6. decembra, takoj po končanih svečanostih, ki bodo prirejene v proslavo dvajsetletnice nastanka Sovjetsko-ruske unije. Ce naš človek bere kaj takega, se mu kar milo stori pri srcu, pa čeprav je pravoveren član JRZ tabora . .; Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod... V Šanghaju so ob-lastva doslej zabeležila že okrog 1800 primerov obolenj za kolero, ki je že docela zavzela značaj epidemije. Devet otrok Je rodila v Kartagini neka žena, in sicer prvih sedem v času od 1. do 14. septembra, zadnja dva pa 22. septembra. Živa sta ostala samo prvorojenca. Svetovna proizvodnja sladkorja znaša po zadnjih podatkih 27 milijonov 785.890 ton, in sicer odpade na pridelek sladkorja iz sladkorne pese 9,841.752, na pridelek iz sladkornega trsa pa 17,944.138 ton. Japonska bojna letala so bombardirala doslej že 65 kitajskih mest in jih močno razdejala. Pri tem je bilo ubitih skoro 10.000 oseb, po večini žensk in otrok. Pač zgovoren dokaz «civilizira-nega» dvajsetega stoletja... Za naJnoveJSe volne operacije na Kitajskem je morala japonska vlada votirati samo v preteklem mesecu okrog 430 milijonov jenov izrednih kreditov. Izdatki za japonsko vojno mornarico so se dvignili na 2.6 milijarde jenov, Ta vsota je nekajkrat višja od vojnih izdatkov v letih 1931/32., ko je izbruhnil mandžurski konflikt. Ruski maršal Bliicher, ki zapoveduje vsem ruskim oboroženim silam na Daljnem vzhodu, je zahteval pri osrednji sovjetski vladi v Moskvi takojšnjo oboroženo rusko intervencijo proti Japonski. Na letošnjem kongresu Bolgarske obrtniške zveze, ki 66 bo vršil 14. novembra t,-T. v Sofiji, bo ustanovljen Balkanski obrtniški institut, za katerega že pripravlja statute in vse ostalo mešana j ugoslovansko-bolgarska komisija. Nezaslišano. Poštna uprava v Novem Sadu je vrnila 120 prosilcem vplačane- instalacijske pristojbine za napeljavo telefona, češ da zaradi pomanjkanja materi jala v doglednem času sploh ne bo mogla instalirati nobenega novega telefona. Na našem Jadranu so se mudili v preteklem mesecu v velikem številu uradniki češkoslovaške tujskoproinetne agencije «Če-dok» in si ogledali prav vsa podjetja, kamor zahajajo Čehoslo-vaki na počitnice. To potovanje je imelo namen, da so se uradniki na lastne oči prepričali o razmerah na našem Jadranu, da bodo potem češkoslovaškemu potujočemu občinstvu iz lastne izkušnje lahko dajali izčrpne informacije. Tudi tukaj so Čehi daleč pred nami... Prvi razred nove tekstilne Šole v okviru državne obrtne šole v Zagrebu se otvarja letos in se sprejemajo vanj učenci, ki so zadostili tozadevnim zakonitim predpisom. Kakor je javnosti znano, imamo Slovenci že nekaj let tekstilno šolo v Kranju, na kateri so bili doseženi doslej najodličnejši uspehi. Šefi generalnih štabov držav Balkanskega sporazuma so prejeli vabilo, da se udeležijo sestanka, ki bo 25. oktobra t. 1. v Ankari in na katerem se bodo podrobno razpravljala vsa skupna vojaška vprašanja balkanskih držav. Gostje bodo 29. oktobra tudi prisostvovali svečani proslavi obletnice ustanovitve Turške Republike, Razmerje med: Nemčijo in Vatikanom se je v zadnjih dneh zopet močno zaostrilo, ker je Hitler na narodiiosocijalističnem kongresu v Niirnbergu popolnoma ignoriral odnošaje med Berlinom, in Vatikanom. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašanje: Od davčne uprave sem dobil poziv, naj plačam znesek din 870.— kot prispevek za popravljanje cerkve in župnih šča. Smatram, da je ta poziv nepravilen. Ali morem vložiti proti temu pozivu pritožbo in kam? Odgovor : Davčna uprava Vam je gotovo poslala poziv za plačilo cerkvene doklade na podlagi posebnega izkaza, ki ga je dobila od dotične cerkvene uprave. Cerkvena uprava pa je najbrže sestavila izkaz in predpisala doklado po zakonito izvedenem upravnem postopku. Davčna uprava Vas sedaj le terja v imenu in za račun cerkvene uprave za to, kar je cerkvena uprava predpisala. Radi tega bi bila Vaša načelna pritožba proti tej dokladi v sedanjem stanju brezuspešna. Pač pa morete vložiti pritožbo proti pozivu davčne uprave, ako smatrate, da je poziv številčno pogrošen, to je, da Vas davčna uprava terja za več, kakor ste dolžni plačati. (Možno je, da se je pri prepisovanju napravila napaka; terjajo Vas n. pr. za plačilo 870 din, dočim znaša pravilni predpis za Vas le din 780,—.) V tem primeru se morete pritožiti proti pozivu davčne uprave v roku in na obla-stvo, ki mora biti na pozivu označeno. In Uspeli boste. Pazite pa na rok! — Ce pa ni na polivu pravnega pouka, kdaj in kam je treba vložiti pritožbo, zahtevajte od davčne uprave pismeno, da Vam to sporoči. * Vprašan j e : Kako in kdo je upravičen sklicevati seje občinskega odbora? Ali ima občinski delovodja tudi to pravico? O d g o v o r *, O tem govori § 59. zakona o občinah. Po tem predpisu sme in more sklicati seje le predsednik občine, če je v službi, drugače pa le naslednji član občinske uprave, ki ima po § 71. zakona o občinah pravico nadomeščati - predsednika, ako je. zadržan. Iž tega izvira, da občinski delovodja : nima pravice sklicevati sej občinskega odbora. — Poziv na sejo občinskega odbora mora biti pismen. Vročiti se mora vsakemu občinskemu odborniku pravočasno, (po nekem razpisu banske uprave vsaj 48 ur pred sejo). Razen tega mora biti poziv k seji nabit na občinski deski (občinskem domu). V pozivu mora biti označen kraj, dan in ura seje ter dnevni red. Vsak drug način sklicevanja seje občinskega odbora je. nepravilen in vsaka seja, ki bi bila drugače sklicana, je neveljavna. — • Pišejo nam.«. Iz Škofje Loke Pii tftsrr . : .. . .ST..-' i 3nt»k' v.-. ■" "-H*!*'«?*, . Gimnazija v Kranju je postala odločno premajhna. Letos je vpisanih 740 dijakov in dijakinj. Za to veliko število stavba ne zadošča vež. Tujsko-prometna zveza v Mariboru je obhajala v nedeljo svojo 10 letnico. Njeno delovanje je bilo zelo uspešna Poleg glavne poslovalnice v Mariboru ima še poslovalnice v Celju, Ptuju, Rogaški Slatini, Št.. liju, Gornji Radgoni in Dravogradu. Sodeluje s «Putnikom», pa tudi sama skrbi Za tujsko propagando ter ima v turističnem pogledu po* polno organizacijo, ki «Putnikovo» še prekaša. O priliki slavnosti je Zveza otvorila nove lepe prostore v mariborskem Gradu. Zvezi in nje-nim marljivim sotrudnikonu naše čestitke! Naročite takoj MSlovensko besedo** -— glasilo Združene opozicije! ka odprodala I Radi renoviranja lokala odprodajam 2000 parov čevljev vseh vrst po globoko znižanih cenah Odprodaja traja samo od 1. do 15. okt. pod Rožnikom se zopet dobijo vsak petek, soboto in nedelj o sveže krvavice in pečenic ter vsa gorka in mrzla jedila po naj nižjih cena tl' Ljubljana Miklošičeva C- 36, Toči s« tudi ^ j pristna dolenjska portugalka, dolenjski cviček ter ostala najboljša štajerska in dolenjska vina. Za obilen obisk se priporočata Katrca in Tone Primožič u ANTON KOVAČIČ ANT. AJilorLIV LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 1-3 Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov in kaminov. Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic itd. z belimi ali barvanimi inozemskimi email ploščami- Samotne in kmečke peči. Vsa v stroko spadajoča popravila izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za materijal in delo. Ljubljana, Viška uUca Stev. 3 (Kožna dolina) - Telefon itev. 33-S7 ibtfana Trajno kotiranje samo Din 60*- Izdelava garantirano dobra. Frizerski salon MIRKO ZALETEL, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24 Vsem, ki ste delili našo bol ob smrti gospe in jo poslednjič tako lepo počastili, se najlepše zahvaljujemo. Obltell Tancigova in ostalo sorodstvo ~ fcinko Puc. Z. uredaižtvo: dr. SUako J«. Ti* Delniške tiskarne, d”, predstarnik Iran Ovasaik - r.i r Ljubljani. Med dvema frontama Vsetedonsko pisanje celotnega jugoslovanskega tiska o naj večjih (Ki vojnih manevrih jugoslovanske vojske ob Kolpi tor po skalnatih , grebenih in pobočjih divjih Gorjancev ni dalo mirno spati tudi naši ožji, prijateljski štiriperesni deteljici. V vseli je tlela živa želja, da bi si prai.v' od blizu, tako rekoč na fronti sami ogledali znanje in sposobnosti onih, ki jim jiel izročena skrb za varnost domovine in nas vseh. Toriia, ta petkoči ogenj naše radovednosti je ves pretekli teden gasilo neprestano deževje, ki ni hotelo prenehati niti /a trenil tok, kakor da jp morala naša odlična vojska res v najtežjih razmerah in up ravnost nemogoče/n vremenu, po «višjem* nalogu, polagati najstrožji izpit o svoji usposobljenosti in vojni pripravljenosti. Toda petkova dunajska vremenska napoved nas je navdala z zadnjim uipainjem in novim pogumom, kajti dejala je: V soboto znatno izboljšanje, v nedeljo — najlepši dan! In tako je tudi bilo! Hoteli silno videti zaključno bitko na Gorjancih in tako smo zdrčali v soboto še prej, ko dan sei zaznava, po Dolenjski cesti proti Novemu mestu, skozi katero smo krenili proti Gorjancem v naj več ji jutranji tišini. Ustavili smo sc pred gostoljubno liadovinčevo gostilno na Ju-gorju, kjer je bil sedež razsodniške-ga zbora, to je nevtralcev z belimi trakovi na rokavih. Bili smo na cilju. * Krenili smo nff. fronto, ki se je raztezala ob obeh straneh nevtralne ceste. Imeli smo srečo. Odločilna bitka se jie bila z vsemi vrstami ojožjat neposredlno pred našimi očmi. Ko smo po nekaj sto korakih stali sredi najživahnejše bitke in je pokalo okrog nas, kakor v pravi pravcati vojni, smo šele mogli doumevati veličino požrtvovalnosti, trpljenja, naporov in junaštva vseih teh deset in desetisočev kad novcev in rezervistov. ki so že deset dni in deset noči, neprestano premočeni do kože. ob izključitvi sleherne, tudi najmanjšo udobnosti, ki jo more nuditi hlev ali svisli, marsikdaj tudi brez vsega toplega v želodcu, zvesto in brez n« vol j e izpolnjevali povelja in svojo vojaško, državljansko dolžnost. Ponosni smemo biti skoro do napuha na tako vojsko, na tako disciplino, na take junake! In naše bodočnosti nas ni treba biti strah! Upravičeno je izrekel knez-namest-nik Pavle ob zaključku manevrov tako tople pohvalniei besede, prav nič nista ob tej priliki pretiravala s svojo pohvalo tudi vojni minister in glavni vodja manevrov. Nič manj umestno pa tudi ni bilo prisrčno, odkrito priznanje naši vojski iz ust češkoslovaškega vojnega ministra Mahnika, ki ga je izrekel v imenu tujih vojaških misij, ki so se na lastne oči ves tedeu prepričevale o upravičenosti izrednega slovesa, ki ga uživa v svetu uenadlttiljiva jugoslovanska armada. * Za mizami Badovinčeve gostil im na jugorju je vrelo in šumelo, kakor v panju. Oficirji, z generali na čelu, so beležili, pisali, sklepali, ocenjevali, odrejali in zapovedovali, vsei brez prestaiiika in živahno, kakor stroj. Stara šola iz svetovne vojne, pomlajena z vojnimi akademijami zadnjih dvajsetih let, je preizkušala ono znanje, ki je največkrat odločilno v oborožotrih obračunavanjih nued sprtimi narodi. Kmalu smo navezali z njimi stike, zlasti blizu smo si pa prišli v trenutkih, ko je troanba naznanila konec manevrov. V svojo sredo smo dobili mnogo znancev in sprijateljili smo se tudi z mnogimi onimi, s katerimi nas je usoda ta dan prvič, pa morda tudi zadnjič združila zu isto mizo. Tam Srbijanee kapetan Simo. tu na levo zopet pobratim kapetan Zvonko, Hrvat, tam njihov tovariš Slovenec Pavle, pa zopet drugi znanci, poveljnik ljubljanskega «Triglavskega polka» s svojimi junaškimi fanti, pa: prijatelji oficirji s svojimi nenadkriljivimi planinci itd. itd. Tu, na licu mesta, smo se mogli na lastne oči prepričati, kako podle in zlobne so bile vse govorice, da se hrvaški rezervisti niso odzvali pozivu na manevire in da so hrvaški kmetje odklonili oddajo svoje živine in vozov v ta namen. Luž se je pač sama ubila zaradi svojih kratkih nog. * Zvečer pa, prod solnčnim dnevom velike revije čet pred najvišjimi vojaškimi dostojanstveniki Jugoslavijo in vseh zavez ruških ter prijateljskih držav, kakor tudi pred desettisočglavo množico naroda iz vseli krajev Slovenije in Hrvaške, nas je združila sredi naj lepših belokrajin-skih goric globoko občutena pesem s to in one strani Kolpe ter ob ruj ni kapljici in zamamni milini poznojesenskega večeru na veke utrdila pobratimstvo med sinovi istega naroda in iste krvi. Dokler bo med vsem jugoslovanskim življem taka trdna bratovska povezanost med vojsko in civilnim prebivalstvom ter taka disciplina in zvestoba, kakor so jih pokazali zadnji kolpski ma- ] nevri, bodo vse nakane sovražnikov znotraj in zunaj diržavnih meja brez uspeha in upa zmage. Ljubezen in zvestoba vojske do kralja, naroda in domovin« predstavljata moč in ponos velike Jugoslavije.