Direktor in glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Giril Brajer
Urednik Sindikalnega
zaupnika
Andrej Agnič
Urednik Poročevalca Franček Kavčič
Urednik Kažipota Damjan Križnik
Telefon
311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov:
^	^	Y * V tl	Č Z P Enotnost
časopis slovenskih delavcev ?fusSjiova4
Ljubljana, 14. februarja 1992, št. 7, letnik 51, cena 60 tolarjev
Cena številke DE je zrasla na 60 tolarjev. Ob takšnem neljubem dejanju (žal so spet nujno vse pogostejša) čaka urednika prav tako neljubo opravičevanje in dokazovanje, češ:
Vemo, da je vsak dvig cene ob dandanašnjih stiskah pomeni udarec naročnikom in grožnjo, da jih bo vse manj. Ker pa davki, skokovita rast cen papirja, tiskarskih stroškov pa poštnih in kaj vem kakšnih še lahko izhajanje časopisa ogrozijo čez noč, je višja cena neizbežen izhod - pa čeprav v prepad!
Toda to je že kliše. Tokrat gre še za nekaj drugega. Ceno moramo dvigniti (naj sploh dodajam, da bi jo morali bistveno bolj?!) tudi zato, ker nam naročniki plačujejo z zamudo ali pa sploh ne. Potemtakem lahko temu, čemur tako radi pravimo »objektivni faktor«, dodamo še nesolidarnost. Mar ni logično? Če si naročen na časopis in ga dobivaš pa ne plačaš, bo moral to storiti nekdo drug. Naročnik in pa predvsem izdajatelj. Sicer časopis pač usahne!
A tokrat ne gre za preživetje kolektiva, ki DE izdaja. Gre res za preživetje časopisa. Zakaj naj preživi?
O pomenu obveščenosti članstva organizacije, kakršna je sindikalna, ne bi premleval. Toda ne parlament ne vlada ne stranke ne javni mediji do delavskih vprašanj nasploh in do sindikatov posebej ne kažejo nobenega posluha. Na tisti kanček predvolilne demagogije lahko mirno pozabimo. Ne bi razčlenjeval, ali gre pri tem za politično norost, za neznanje in iz njega izvirajočo ignoranco ali pa že kar za zaroto. Dejstvo je, da morajo sindikati to zaroto molka prebiti. In za to ni dovolj informativni bilten, za to je potreben resen časopis, ki ga vzame v roke čim več ljudi in s tem dobiva čim večji vpliv. Vpliv javnosti je namreč v zdajšnjem gospodarskem in političnem Babilonu edina rešitev.
Tak časopis pa stane. Več kot doslej in manj, kot sindikati, ki se zavedajo svojega poslanstva, zm0rei°-	Urednik
:

Zoper protekcionistične ukrepe kmetijskega ministrstva in slovenske vlade, ki z novimi dajatvami na uvoz nekaterih živil čez vse razumne meje varujejo (ne)produktivnost domačega kmeta na eni potiskajo obubožano delavstvo 9 v eksistenčno bedo na drugi strani. Slovenska
S vlada je s temi ukrepi dokazala, da ne premore S niti vizija
. niti vizije, kaj šele izdelanega programa razvoja slovenskega kmetijstva. Namesto da bi s subven-j • cijami, selektivno davčno politiko in ugodnimi gf posojili pomagala kmetu in s tržnimi cenami lajšala tegobe delavstva, brani prvega na račun obubožanja drugih. To pa ni nobena politika, temveč desno revolucionaren revanšizem, ki se mu morajo upreti vsi, ki so v tej družbi še sposobni treznega premisleka. To je zloraba demo-■ kracije in diskriminacija velikega dela sloven-skega prebivalstva, ki ima lahko usodne posledice. Prišel je čas, ko bomo morali sindikati, intelektualci in vse tiste politične stranke, ki na volitvah računajo na glasove delavcev, združeni udariti po tej oblastniški poniglavosti.
Uredništvo DE
NAROČNIKI DE ZA UNSKO LETO DOLGUJEJ01^41^00 tolaijev pred dvanajst. NAROČNKI DE ZA LETOŠNJE LETO DOLGUJEJO 538.757,00 tolaijev
minuta
NA
DIVJEM
ZAHODU
Piše: Ciril Brajer
V torek je na televiziji nastopil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Pustimo tokrat ob strani vso samohvalo, ki je za tak nastop po svoje normalna. Toda tista o kar najvišji ekspertnosti njegove vlade je bila vendarle malce prehuda.
Kaj mislijo o ekspertnosti ministra kulturniki, je menda jasno. Tudi šolniki imajo o tem precej povedati. O ekspertnosti ministra za turizem je bilo prelitega litre in litre črnila, svojo je z odstopom pojasnil minister za trg, kako je bilo z zdravstvom in socialno politiko...
Vlada v celoti lepo izpričuje ekspertnost v odnosu do sindikatov, pa saj o tem pišemo iz tedna v teden.
Tokrat nekaj več o Rajku Pirnatu, ministru za pravosodje. Ekspert, da mu ni para, ko je treba na televiziji potarnati
0	zaroti rdečih direktorjev, o skupni zaroti med njimi in Svobodnimi sindikati, ko je treba ukrasti, kar je od družbene lastnine še ostalo in podobne modrosti.
Ne bi na široko obnavljal spomina na njegovo ekspertno stališče do tihotapstva ali na to, kako mož, prvi odgovoren za pravno državo, krši prometne predpise oziroma policijske ukaze.
Res je že to resno kot sam vrag, saj gre za svetel zgled, za znan in tako kritiziran balkanski sindrom »kud svi Turci tud
1	mali Mujo«. Gre za nekaj še bolj resnega:
Nobeno medijsko nastopaštvo in ne strankarska demagogija ne bosta dala ekspertnega odgovora na ključno vprašanje - Kaj lahko država stori? Kaj mora država storiti?
Naj gre za delavske pravice, za krajo družbenega premoženja z divjo privatizacijo ali še bolj neposredno, naj gre za svobodno, a urejeno tržišče ali pa neprecenljivo škodo, ki udarja po slovenskih gozdovih...
Skratka, prvo in prvo, kar mora država postoriti, je železna oblast zakona! Sicer pride pač do oblasti lobijev, mafije celo, skratka tega, čemur pravimo Divji zahod, balkanizacija in kaj vem kako še.
Pravna država je pravni sistem, sodniki, kot se spodobi in z vso veljavo, ki jim gre, pravniki... Lojze Peterle je v omenjenem nastopu ob vsej hvali in samohvali vendarle zdrsnil v samozanikanje - ko je našteval, kaj bo uredil bolje, bolj pošteno (od avtomobilov do samovolje s proračunskimi sredstvi), je s tem pač priznal, da doslej ni bilo ne dobro in ne pošteno. In večina tega sega prav na področje, za katero je odgovoren minister za pravosodje.
Saj je tako enostavno - kar je novo, je treba urediti na novo in dotlej zagotoviti, da deluje staro. Sesuti staro in ne biti sposoben zgraditi novega na tako pomembnem področju kot je pravni sistem, pa je daleč od ekspertnosti.
Direktorske službe
Slovenija je še zmeraj v gospodarski krizi, ki ji še ni videti konca. Pristojne slovenske ustanove je verjetno brez kvalitetnega vodstvenega kadra ne bodo mogle rešiti. V skladu z gospodarskimi programi, zakonodajo in drugimi ukrepi bo potrebno vpeljati odgovornost in jamstvo vodilnih za uspešnost poslovanja gospodarstva. Zdaj še ni noben direktor odgovarjal, če je pripeljal podjetje v rdeče številke ali stečaj. Dogaja se prav nasprotno. Z divjo privatizacijo je ponovno uvedeno njihovo kolobarjenje. Direktorji, ki so pripeljali podjetje v stečaj, so v večini primerov tudi na vodilnih mestih v novih podjetjih, ki so jih ustanovila preminula stara podjetja. Tako se zgodba ponavlja.
Da bi se rešili nesposobnega kadra, zahtevamo od pristojne oblasti, naj prouči vzroke za stečaje podjetij, tudi s strani sindikatov in delavcev, pri katerih bodo lahko dobili mnoge dodatne podatke. Predlagamo in zahtevamo za vse vodstvene kadre polog oziroma denarno akontacijo v najmanjši višini 10.000,00 DEM za jamstvo. Po končanem uspešnem vodenju podjetja jo lahko dobijo v celoti vrnjeno z obrestmi. Če bi bilo poslovanje neuspešno, bi polog pripadal podjetju. Banke bi lahko redkim direktorjem, ki nimajo toliko denarja, posodile na hipoteko. S tem bi gospodarstvo dobilo sposoben in zainteresiran kader, ki bi pomagal pri gospodarskem vzponu. Mnogim vodstvenim kadrom je v glavi samo to, kako bi uničili obstoječe podjetje in odprli svoje, privatno, z enako dejavnostjo, ali pa si z divjo privatizacijo in umetnimi holdingi zagotovijo trajne položaje (beri denarne) brez nadzorstva. Vsekakor je potrebno s to dopolnilno zakonodajo pohiteti.
Črna lista se vztrajno širi.
Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohl
Odhodnica ob upokojitvi in spominska pratika
Napisala bi nekaj misli v zvezi z mojim delom v organizaciji ING Inženiring.
V omenjeni organizaciji sem delala 30 let in sicer sem bila tajnica v tehničnem sektorju na Pavšičevi ul. 4. V teh letih smo vsi tedanji in tudi še sedanji delavci dali vsak svoj velik finančni prispevek k nakupu poslovnih prostorov na Celovški c. 136 in na Pavšičevi ul. 4. Zaradi najetja stanovanjskih posojil za nakup poslovnih prostorov smo imeli vsi tedanji delavci občutno nižje OD kot delavci v komercialno-tehničnem sektorju. Posojila smo odplačevali vseh 20 let mojega službovanja. Prav zato mislim, da sem v te poslovne prostore vložila veliko svojih finančnih sredstev, da imam še vedno nekako pravico obiskovati moje sodelavce, ki so še v rednem delovnem razmerju na tej lokaciji in so bili del mojega življenja in so še vedno.
Prav v tem dopisu pa mi vodstveni delavci prepovedujejo prihajati v stik s sodelavci v teh prostorih. Med drugim sem še vedno članica njihovega sindikata in me imajo z veseljem v svoji družbi. Do danes nisem nikogar motila pri delu, ker sem bila za kratek čas na obisku ob njihovi malici.
To je pojasnilo za prihod v poslovne prostore v času od 5. januarja letos, odkar sem upokojena.
Prej sem bila v rednem delovnem razmerju kot vsi drugi delavci.
Do moje upokojitve so vsakega delavca ob upokojitvi ali ob odhodu v novo delovno organizacijo nagradili z grafiko, ki so jo kupili z naročilnico firme, prav tako so se organizirale zakuske, poslovilna kosila ali večerje iz družbenih sredstev - naročilnica. To je veljalo le za delavce iz DSSS in komercialno-tehničnega sektorja, iz tehničnega sektorja pa smo upokojencem ali odhodnikom iz naše organizacije vedno kupovali knjige ali grafike iz zbranih sred-
Ugovor na odprto pismo »Franceti, nehaj že zavajati slovenske delavce«
Človeška natura je različna od človeka do človeka, od delavca do delavca. Nesmiselno je pričakovati, da bi vsi delavci svoje interese videli v samo eni sindikalni organizaciji. Takšno enoumje se je obdržalo na naših tleh mnogo let z diktaturo. V teh letih si je svoboden sindikat ustvaril privilegija, ki se jim ne more in ne more odreči. Vse, kar je novega in želi na površje, je z njihove strani treba pomendrati in potlačiti. Eden glavnih akterjev demokratičnih premikov na sindikalnem področju je g. Tomšič »Francelj«. Verjetno bo o njegovem vizionarstvu več vedela povedati zgodovina, saj poznate tisto, da je umetnik poplačan za svoje delo šele po smrti, politične odločitve pa se prav tako odražajo v zgodovini in svojo pravo ceno dobijo kasneje. Ljudje težko razumejo odločitve, ki nam iztirijo vsakdanjik, pa četudi so te odločitve dobre. Zato tudi trdoživi cvet neodvisnosti le počasi prodira v našo zavest, ker je blaten in ponižan 1000-krat na dan. Le po zaslugi močnih in res neodvisnih ljudi ta veja sindikata živi in se upira vsem nesramnim in podlim podtikanjem in blatenju.
Tudi rek, ki pravi, dokler se o tebi piše in govori, res živiš iz dneva v dan, potrjuje, da nas je peščico neupogljivih sindikalistov, ki drug drugemu dajemo moč, da drugačnost lahko zaživi. Hudo je z ljudmi v svobodnem sindikatu, ki imajo tako nizko obzorje. Koliko pretvarjanj in žalitev je potrebno, da bi se v sindikatu obdržalo sindikalno enoumje. Veliko pokončne drže je bilo potrebno pri ustanavljanju več-
strankarskega sistema, še več pri ustvarjanju sindikalnega pluralizma. Ogrožena je bila socialna eksistenca posameznika, ogroženo delovno mesto zaradi drugačne miselnosti. O tem lahko govorijo le tisti, ki so to kalvarijo doživeli.
Zakaj se Goljat boji Davida! Kdo se boji konkurence? Kdo kaže na drugega, da je razbijač delavstva? To so tisti, ki niso dojeli časa, v katerem živijo, skratka, so nesposobni. Veliko je bilo pritiskov na nas, naj se združimo z gnezdom boljševizma, rekoč, da smo tako in tako obsojeni na pro-
pad. Ravno ti ljudje iz vodstva starega sindikata ne znajo drugega kot ščuvati ljudi, delati zmedo, podpirati sovraštvo in delati sramoto mladi slovenski državi. Nič koliko bolestne ljubosumnosti se je zlilo na malega Davida, ki je vedno bil aktiven, dokazoval, da je potrebno težiti k boljšemu jutri, k razbistritvi delovnega človeka.
Ogromno je prav ta mali sindikat pripomogel, da smo v tem trenutku postali mlada država. Čeprav se je 98 % odločilo za Slovenijo, bi bilo vprašanje, kje bi bila Slovenija, če bi se uresničile namere, ki ste jih vi načrtovali (socialni nemiri, kaos). Tok Save bi odnesel Slovenijo na Jug ne v Samostojnost.
Predsednik KNSS Litostroj: Jože Erčulj
P. S. Upam, da ste toliko pošteni, da boste pismo objavili v celoti. S spoštovanjem!
P. S. k P. S.
Seveda smo toliko pošteni, celo z veseljem objavimo vsako pismo - tudi po vašem načelu, reku pravzaprav, ki ga omenjate: Dokler nam pišejo, nas kritizirajo, pomeni, da nas berejo...
Res pa ste nas spravili v prav majčkeno težavico - ali vaše pismo uvrstiti med pisma bralcev ali na literarno stran. Upamo, da nismo udarili mimo.
Uredništvo
Tabo je urnimi lendavski Primat
Zgodba je kratka, a žal resnična in za nekdanje delavce propadlega podjetja kruta. Najprej so nas dobesedno »prisilili«, s tisočimi »steklenih« argumentov, da smo glasovali za izstop iz Primata. Obljubljali so nam »med in mleko«, valili vso krivdo na nesposobnost in mačehovski odnos mariborske matične organizacije... Prav ti »vizionarji« so še »pred pokopom« nove firme (Tovarna logistične opreme) pravočasno pobrali »šila in kopita« in odnesli s sabo, kar se je še odnesti dalo. Stečaju se ni dalo več izogniti...
Več kot 400 nas je ostalo na cesti, toda verjeli smo v pravičnost, v novo firmo; verjeli smo, da se bo našel nekdo, ki bo cenil človeka, njegovo delo, znanje, poštenost... Res je, poklicali so nas okrog 100, toda že po treh urah dela smo bili poslani domov z obrazložitvijo da niso rešene za-
deve na relaciji TLO (Tovarna logistične opreme) in LOGO (nova firma v ustanavljanju) in da nas bodo čez kak dan poklicali. Prišli so novi ljudje (naj bo ironija večja - takšni, ki so od drugod morali oditi!), v firmi pa so ostali prene-kateri, ki so jih že takrat »zabijali« ob stolp sramu, zato nihče med nami »s ceste« ne verjame ne v pravičnost ne v povratek. Minilo je namreč 14 mesecev...
Delal sem še mesec dni pogodbeno, ker sem pripravljal kadrovske zadeve v zvezi z organizacijo nove firme. Kriterijev, ki naj bi pomagali pri izbiri kadrov, nihče ni upošteval, še manj socialne stiske, sicer se ne bi moglo zgoditi, da ostane na cesti sposobna, po stažu najstarejša delavka, ki je povrh še samohranilka, ali strojni tehnik, ki je bil ves čas zgled predanega, sposobnega in poštenega delavca z dolgoletnim stažem, vendar (na njegovo škodo) z »lastno hrbtenico«! Ne, potrebno je bilo izbrati (kot v TLO) sebi enake, po sistemu »kimajočih glav«; odločale so spet »veze« in »vežice«, firma pa naj plava v kalni vodi, kjer »roka roko umije«. Mesec dni mojega pogodbenega dela ni bilo dovolj, da bi spoznal stečajnega upravitelja TLO, ki je mimogrede »pobral« mesečni znesek, ki je takrat ustrezal približno plačam desetih de-
lavcev, ki pa si jih lahko našel v vsakem trenutku v lakirnici ali ob varilnem aparatu. Delavci z več kot 15, 20, 30 leti delovne dobe v Primatu, ki so kot varilci, barvarji ali transportni delavci pustili tam tudi svoje zdravje, so npr. osebni dohodek za november 1990 prejeli s polletno (!) zamudo, regresa za leto 1990 pa še do danes ne! Celo občinski veljaki so se nad tem zgražali in začudili! Tem delavcem so vrata firme danes zaprta, predvsem ne smejo v proizvodnjo, da ne bi »zastrupljali« ozračja. Novi »bosi« pa so pripeljali tovarno že tako daleč, da se na veliko prodaja celo inventar, kot so recimo pisalne mize. Seveda zvemo za dražbe in takšne razprodaje, mi, ki smo bili tam zaposleni dolga leta, ko so zadeve že »urejene«, torej, ko so stvari prodane - oziroma razdeljene tistim, ki so pač »blizu ognja«, njihovim svojcem ali prijateljem. Pač, usluga za uslugo...
Pa še nekaj, kar ne more niti mimo občinske vlade. Tisti, ki smo jih javno obsodili in ožigosali kot glavne krivce za propad podjetja, saj so sedeli na odgovornih mestih, se polagoma vračajo na kraj »zločina«?! Politični vrh lendavske občine, kjer je gospodarstvo obubožano in je že 1800 delavcev brezposelnih, dnevna migracija delavcev iz sosednje Hrvaške (če-
■
■1!
prav kot avtor tef/a članka nimam nobenih nacionalnih predsodkov in se s tem tudi strinjam, če gre za kader, ki ga ni oziroma primanjkuje) pa dosega kar slabo polovico brezposelnih, bi se moral zares zamisliti, saj če se plaz nezadovoljnih in prevaranih delavcev sproži, ga ne bo moč zaustaviti. Skupni sestanek občinske vlade s predstavniki nezaposlenih je le dokaz, da ni pravega posluha za težave in stiske brezposelnih; enostavno nismo dobili nobenih odgovorov na vprašanja in smo sejno sobo zapustili brez vere in upanja v boljše čase.
F. Bobovec
štev sodelavcev, poslovilno zakusko pa je priredil v lastni režiji. Za vse to nam ni žal, ker se dobro razumemo in smo vse to z veseljem financirali.
Vsa leta mojega službovanja nisem bila nikoli v disciplinskem prekršku in ne v postopku pri Komisiji za delavsko kontrolo. V se-
daj prepovedane poslovne prostore se nisem hodila nikoli trezniti, nikogar nisem vodila v poslovne prostore in ničesar nikoli odnesla, čeprav sem imela edina ključe vseh prostorov, glede na zaupanje mojih nadrejenih (bivših direktorjev, vodij - koordinatorjev tehničnega sektorja itd.).
"ODHODNICA OB UPOKOJITVI IN SPOMINSKA GRAFIKA"

Zahteva za vrnitev ključa in prepoved prihajanja v delovne prostore ING inženiringa na Pavšičevi *4
17.01.1992
Dne 11.1.92 vam Je v našem podjetju prenehalo delovno razmerje.
Ugotavljamo, da do danes še niste vrnili ključev naših delovnih prostorov in, da tudi med ‘delovnim časom še vedno prihajate v delovne prostore, kjer motite normalen delovni proces.
najkasneje do torka,
vrnete ključe v tajništvo na Linhartovo 1, od 20.1.92 prepovedujem vstop v delovne prostore na Pavšičevi *!.
Glede na navedeno, zahtevam,
Juče v tajništvo na Linh;
21.1.92 pa vam
Prijateljski odnos z bivšimi sodelavci lahko gojite še naprej izven rednega delovnega časa.
Za uveljavljanje vaših pravic so vam vsi podatki in dokumentacija na voljo v naši pravni službi pri N. Gregorin.
Lep pozdrav !
\
V vednost:
1 x tajništvo na
Pavšičevi H, N.TURK,
1 x pr. služba, N. GREGORIN
61107 Ljubljana. Celovška 136. p. p.: 51. lelelon: (061) 555 973. žiro račun: 50104-601-13245
—	komercialni sektor: Linhartova 1, lelelon 324 745: — tehnični sektor: Pavšičeva 4, telefon 559 146
—	finančni sektor: Vodnikova 5. telefon 319 794: — splošni sektor: Celovška 136. telefon 555 462
Zato ni razlogov za prepoved osebno poznajo podpisnike tega. vstopa v poslovne prostore, še po- dokumenta.
sebno med delovnim časom, k mo- Prav pa bi bilo, da si naša jim bivšim sodelavcem.
prepustim vaši ga posredujete v svojih novinarskih besedah, le da bo ohranil smisel mojega namena.	n ...	. , .
na Pavšičem ul. 4.
Namenjen je tistim, ki so ta do- ^gp pozdrav! kument izstavili in tistim, ki	Rozi Ferfolja
Moj prispevek formulaciji, da
pravna služba vzame preostanek časa za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z novo zakonodajo in se ne ukvarja z neplodnimi stvarmi, ker stroške za omenjene službe nosijo vsi še aktivni delavci
PREDVOLILNA ARENA
Takoj sprejeti pokojninski zakon
Ne samo zaradi bližajočih se volitev, ampak iz preprostih človeških vzgibov je skrb za ljudi, ki so svoja najboljša leta vložili v to, kar imamo, samoumevna. Toda za pretežni del nekdanje Demosove koalicije očitno ni.
O pokojninskem zakonu je bilo sicer mučno, a vendarle doseženo politično soglasje, mnenja med skupščinskimi zbori so se razlikovala le še v enem niti ne najbolj pomembnem členu, ki bi ga bilo moč uskladiti na skupni seji v nekaj minutah.
Toda ne! Pred tem je treba sprejeti zakon o zadrugah, za katerega vemo, da je zaradi spornega poglavja (po" njem naj bi se celotne predelovalne industrije pod firmo popravljanja krivic iz preteklosti polastila vodilna smetana v zadrugah) usklajevanje že večkrat propadlo. Nad interese več kot 400 000 tisoč upokojencev, da o generacijah, ki bodo prišle za njimi ne govorimo, se je nenadoma postavila »pravičnost« za razmeroma ozek krog ljudi, ki pa ima veliko moč in vpliv v parlamentu.
Kot že rečeno, niso vsi nekdanji in zdajšnji demosovci brez občutka za to, kako živi pretežna večina državljanov. Mednje zagotovo spada podpredsednik družbenopolitičnega zbora Tone Peršak, kar je nemalokrat tudi dokazal. Zadnjič, ko je tvegal, da ga njegovi nekdanji strankarsko koalicijski kolegi povaljajo po katranu in perju, je zahteval, da se skupno zasedanje vseh zborov skliče takoj in zakon o pokojninah končno sprejme, zakon o zadrugah pa takrat, ko bo o njem doseženo vsebinsko politično soglasje. Če bi poslanci njegov predlog sprejeli, bi se zgodilo najmanj to, da bi upokojencem njihove pokojnine sproti usklajevali z rastjo plač, kar na videz ne pomeni bog ve kaj pomembnega, vendar bi vsaj zoprn priokus političnega izsiljevanja popustil.
Pogodba z Demosom je Zelene Slovenije nenehno odtegovala od ekoloških ciljev, tako da so bili bolj ali manj dodatna utež, s katero so Demosovi jastrebi lahko s preglasovanjem izsilili njim všečne odločitve, ki pa seveda niso imele nobene zveze z varovanjem okolja. Še več, celo pri odločitvah, ki so krepko zarezale v varovanje človekovega okolja, so morali sklepati kompromise ali se celo podrediti bolj agresivnim v koaliciji. Spomnimo se samo njihovega poraza v zvezi z melioracijami močvirnatih kmetijskih zemljišč. Podobna usoda jih najbrž čaka tudi z zaprtjem krške jedrske elektrarne. Čeprav je večina poslancev ves čas
»Zeleni« prestop
*


zatrjevala, da jim ne
kot zT zdravo^Kfe3, \	so jih njihovi nastopi
v skupščini večkrat '	'1	J Postavili na laž Piko
’'/	na 1 .l6 postav1! eden
njihovih najbolj zgo-
■	,	.	vornih poslancev dr.
I*"	I	Stanko Buser s prc-
f	"	:	stopom h kmečki ozi-
:	roma po novem Slo-
^	venski liudski
■	X v	t0T
k tistim, s katerimi bi si moral biti zaradi ^llt,	varstva okolja vsaj
*	malo v laseh. Name-
sto tega je že pred prestopom podprl »kmetijce« in se zavzel za to, da se zakon o pokojninah lahko sprejme le, če se sprejme tudi vsebinsko zelo sporni zakon o zadrugah. Njegovo zatrjevanje, da ima v svoji novi stranki več prostora za ekološko delovanje kot v stranki Zelenih, je zato najbrž samo za tiste najbolj (politično) naivne volilce.
Jože Poglajen
EVROPA SOCIALNE PRAVIČNOSTI
Boj za ekonomsko demokracijo (4)
Za nemške delavce, pa tudi za pripravo slovenske zakonodaje o participaciji delavcev v podjetjih, so seveda najpomembnejše izkušnje z veljavnostjo in uporabnostjo zakona o soodločanju. Ta zakon namreč še zdaleč ne varuje vseh zaposlenih v Nemčiji. Podatki, dobljeni na podlagi statističnih raziskav (veljajo za prejšnjo Nemčijo, ker za novo republiko še ni zanesljivih podatkov) kažejo, da je v prejšnji Zahodni Nemčiji od skupno 26 milijonov zaposlenih le 39% uživalo navedene pravice po zakonu o ureditvi podjetja; 17 % delavcev pa je uveljavljalo pravice na podlagi zakona za osebno zastopništvo v javnih službah.
Vendar pa pravice predstavnikov v javnih službah še zdaleč ne dosegajo tistih, ki jih imajo člani sveta podjetja: 44 odstotkov vseh zaposlenih namreč nima nobenih zastopnikov, ki bi organizirano uveljavljali njihove interese zato, ker ne morejo izkoristiti pravice do sveta podjetja, in sicer predvsem v primerih, ko ima podjetje manj kot pet zaposlenih ali ko ta zakon ne velja, če gre za cerkvene delodajalce.
Kako pomembno je za zaposlene, da lahko uveljavljajo svoje pravice prek sveta podjetja, nam pokaže že primer odpuščanja delavcev. Ce dobi zaposleni delavec odpoved in prej svet podjetja s tem ni bil seznanjen, odpoved ne velja. Če zaposleni v podjetju nimajo sveta podjetja, je odpoved takoj pravnomočna. Prizadeti delavec v tem primeru lahko vloži pritožbo pri sodišču za delovne spore, toda nima pravica opravljati svojega dela do razsodbe sodišča.
Če pa obstaja svet podjetja, ki se z odpovedjo delavca ne strinja, ga mora podjetje v času do odločitve sodišča še naprej zaposlovati.
Zanimivo je, da imajo v mnogih majhnih in velikih podjetjih svet podjetja, ki pa ni sposoben izkoristiti vseh pravic in možnosti, ki jih nudi zakon o soodločanju. Koliko bo svet podjetja učinkovit pri uveljavljanju pravic delavcev je namreč precej odvisno predvsem od množičnosti članstva v sindikatu.
Povezava med sindikatom in svetom podjetja je zelo pomembna za uspešno zastopanje zaposlenih. V tem smislu je še posebej pomembno določilo zakona o ureditvi podjetja, ki omogoča sindikatom, ki imajo svoje člane v podjetju, pravico do samostojnega obiska v podjetju. Na ta
način se lahko svet podjetja po potrebi posvetuje s sindikalnimi predstavniki. Predstavniki sindikata imajo poleg tega pravico, da na zborih kolektiva, ki niso javni, informirajo zaposlene o sindikalnem delu.
Pri Audiju nimajo s temi vprašanji nobenih težav: 98 odstotkov delavcev je namreč organiziranih pri panožnem sindikatu metalcev, od uslužbencev pa več kot 70 % zaposlenih. To je seveda v primerjavi z drugimi nemškimi podjetji zelo velik uspeh. Imajo več kot tisoč sindikalnih zaupnikov, ki na svojih delovnih mestih zastopajo interese zaposlenih in naj ožje sodelujejo s svetom podjetja.
Ob tem pa se kljub uspešnemu zastopanju delavcev srečujejo z drugim problemom. Zakon namreč predpisuje, da člani sveta podjetja
opravljajo svojo funkcijo častno in zaradi tega ne smejo imeti privilegijev niti škode. Zakon hkrati določa število članov podjetja, ki to delo opravljajo profesionalno. To pravilo pa ne zadovoljuje predvsem večjih podjetij, saj bi imeli na tej podlagi pri Audiju, ki ima 27.000 zaposlenih, le 19 profesionalno zaposlenih članov sveta podjetja. To pa je seveda premalo za izvajanje vsakodnevnih nalog. Imajo 43 članov sveta podjetja in še vedno ocenjujejo, da je to število neustrezno, saj pride na vsakega člana sveta po 600 zaposlenih. V samostojnem podjetju s 600 zaposlenimi ima namreč svet podjetja 11 članov. Ker postaja osebna skrb za zaposlene iz dneva v dan pomembnejša, so v Audiju z vodstvom podjetja sklenili dogovor, ki je veliko boljši od zakona. Tako je pri njih vseh 43 članov sveta podjetja profesionalcev. Poleg tega pa imajo še 25 strokovnih delavcev, socialnih delavcev ter sekretark, ki pomagajo članom sveta pri njihovem delu. Plačuje jih podjetje, ki s tem krije tudi vse stroške, ki nastajajo pri delovanju zastopnikov zaposlenih.
Delo člana sveta podjetja pa zahteva tudi njegovo ustrezno kvalifikacijo, ki jo mora še dodatno pridobiti. Poznati mora ne samo zakone, ampak tudi mrežo gospodarskih povezav, saj prevzema s svojim delom odgovornost za stalnost delovnih mest v podjetju. V ta namen nudi sindikat članom sveta podjetja in drugim zastopnikom delavskih interesov potrebno usposabljanje na podlagi posebnih izobraževalnih programov, ki se izvajajo na stroške podjetja.
Branka Prezelj
POLN BALON PRAZNEGA ZRAKA
France Tomšič nam je s sodiščem grozil že po srečanju z delegacijo bavarskih sindikatov. Ker kljub najboljši volji ni znal povedati zakaj in ker je bila grožnja vendarle javna, smo dva meseca mencali, vsi smo hodili v službo tresočih kolen, pogovor ni več stekel, nekaj nas je posivelo...
Nič! Razen nove grožnje. Pa kolega France sploh ve, kaj dela!? Mar res ne more drugače obračunati s stališči tako odprtega časopisa kot je DE? Mar nas res hoče psihično uničiti?
Kako naj bi človek spal, delal, zaživel to polno, demokratično življenje, ko mu nad glavo visi Damoklejev meč?
Da bi možak Tomšičevega kova grozil v prazno, da si ne bi upal na sodišče, komaj verjamem. Nam torej pripravlja še hujšo kazen, on, tako vnet zagovornik demokracije in pravne države? Spet ne verjamem.
Gre torej vendarle za poln balon praznega zraka? Poglejmo, pogumno, brez strahu pred kaznijo božjo:
V torek je na srečanju med vlado, zbornico in sindikati pred pogajanji o socialnem paktu France Tomšič prvič v življenju blagovolil ogovoriti novinarja DE Frančka Kavčiča (šment, torej je stvar le resna!). Zagrozil je, da bo zdaj pa res, čisto zares tožil DE. Saj svobodni sindikati da tako ali tako po njem le svinjajo, DE pa stalno pretirava.
Sodu, da je pa izbilo dno pismo, ki smo ga pod naslovom »Francelj, nehaj že zavajati delavce« objavili v prejšnji številki. Tomšič trdi, da smo ga napisali sami ali pa »Vodovnikovi«.
Po teži drugi prekršek pa naj bi bil naš zapis pogovora z bavarskimi sindikati. Objava da je nepoštena in nismo pokazali spoštovanja do njegove pravice internega pogovora.
To, da ne objavljamo njihovih odmevov na naše pisanje, je le smetanova kronica na torti iz Francetove kuhinje. Zato le o grehu številka ena in grehu številka dva:
1.	Pismo je pač pismo in DE praviloma objavi vsako. Pri takšnem kot je »inkriminirano«, preverimo, ali je avtor pravi ali ne in tudi tokrat smo preverili. Tomšičeva reakcija pa najbolj nazorno priča o njegovem odnosu do ljudi, do delavcev. Prav neverjetno se namreč ujema z reagiranjem enega naših bivših partijskih sekretarjev, ko smo na samoupravnem organu obravnavali pisno pritožbo skladiščnika. Po »slogu, po izrazih, po tonu« je partijski veljak enostavno ocenil, da ga ni napisal skladiščnik. Torej »nekdo tiči zadaj«. Zarota!
2.	O drugem grehu le toliko, da sem se na omenjenem srečanju z bavarskimi sindikalisti najmanj trikrat sprl s Tomšičem, saj sem bil na njegovo vztrajno namigovanje prisiljen gostom pojasniti, da nisem ne član kaj šele predstavnik svobodnih sindikatov, ampak novinar časopisa slovenskih delavcev.
Če človeku tako vztrajno ponavljaš, da si le in samo novinar, menda ne misli, da si na takšnem sestanku zato, da bi popil kavo?!
Le še tole - pišem enostavno zato, da bi ljudem, ki jih Tomšič še uspe speljevati, pojasnil - Grožnje, grožnje, grožnje in nič več! Ali vendarle in končno sodišče?
Franceta Tomšiča je uredništvo dvakrat povabilo k sodelovanju. Celo intervju je zviška zavrnil. Kako naj se še odpremo?
Ciril Brajer
X-25 javlja
VEČNI ČASI UNIVERZALCEV
Deset predavanj za študente in izobražence je predvsem poceni. Predavanja so naslednja:
Ponedeljek,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN OSEBA
Sreda,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN NAROD
Ponedeljek,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN SLOVENCI
Sreda,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN ATEIZEM
Ponedeljek,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN LIBERALIZEM
Sreda,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN NOVA DUHOVNOST
Ponedeljek,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN KOMUNIZEM
Sreda,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN UMETNOST
Ponedeljek,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN FILOZOFIJA
Sreda,
KRŠČANSKE VREDNOTE IN ETIKA
Prispevek udeležencev predavanj:
- študentje 50 SLT, zaposleni 100 SLT
Navedena vsota velja za celoten ciklus in ne za posamezna predavanja.
i isto,' Kar se posebej navduši pri takem prijemu, je borbeno soočanje -krščanskih vrednot« z vsem, kar je na razpolago. Saj ne da bi komu očitali fundamentalizem ali kaj podobnega, ampak preseneča nas tista neznosna lahkotnost prepoznavanja, s katero se predavatelj - imena niso važna - loteva vseh nasprotnikov, takole po spisku in po potrebi. V demokraciji velja svoboda besede, zato takega pristopa še kritizirati nočemo. Problem je le v tem, da nas neznosno spominja na metodo, s katero se je borbeni marksizem loteval svojih nasprotnikov zadnjih -45 let«. Razlike med marksisti in klerikalci pravzaprav ni. Ustvarili niso ničesar svojega, originalnega. Povsem vseeno je, ali se soočajo »rdeči« ali -črni« s posameznimi področji človekovega delovanja. Zato sta pojma -krščanske vrednote« in -marksistični pristop« med seboj zamenljiva; če nič ne ustvarita, lahko vse skritizirata z edino pravilne doktrinarne pozicije. V tem grmu tudi leži tista skrivnost, ki je X-25 dolgih dvajset let ni uspel razvozlati, namreč kako so takoj po podpisu Dolomitske izjave med NOB številni krščanski socialisti lahko čez noč postali tako goreči komunisti in marksisti (npr. Javoršek). Sedaj se dogaja obratno, saj številni goreči komunisti čez noč postajajo borci Peterletove SKD. Po zmagi demosovcev so takoj odkrili pravo vero in tudi otrok jim več ni treba skrivaj nesti h krstu. Filozofsko lahko pristavimo, da je samo metoda ostala ista in način soočanja s svetom; le da njih samih, rdečih ali črnih, v teh soočanjih ni; so le služabniki vseobsežne doktrine. Vse se spreminja zato, da se nič ne bi spremenilo, je rekel pesnik. In z njim vred tudi
X-25
14. februarja 1992
IE
Socialdemokratska unija piše
Odprto pismo vladi * 1 2 3 4
Socialdemokratska unija Slovenije je že dalj časa opozarjala, da smo v položaju, ko večina ljudi, ki žive od svoje mesečne plače, enostavno ne more več zagotavljati sebi in svojim družinam človeka vrednega življenja. Zaradi bistvenega znižanja industrijske proizvodnje, od katere je odvisna, je v posebej brezizhodnem položaju industrijski delavec. Veriga stečajev, čakanje na delo doma, trajni tehnološki viški zvišujejo številko dejanske brezposelnosti daleč preko uradnih statističnih podatkov. Ocenjujemo, da znaša danes ta številka že 150.000 brezposelnih. Zato trdimo, da je dosedaj plačal prehajanje podjetij v tržno ekonomijo v največji meri prav industrijski delavec. Socialna beda tega sloja je vzrok za nevarno socialno bombo, ki se bo samoaktivirala, ker ti delavci zaradi svojega položaja nimajo več česa izgubiti. Tak položaj je dokaz, da smo zapravili nekatere pomembne primerjalne prednosti na področju gospodarske in socialne politike v primerjavi z vzhodno Evropo. Vaše reakcije na vse to so medle in neučinkovite, kar pa zadeva razvojno politiko pa je vaša vlada prva odgovorna za blokado lastninske zakonodaje, ki je eden pogojev za začetek nujnega gospodarskega preporoda.
V Socialdemokratski uniji zato na vas in slovensko javnost naslavljamo naslednja stališča in zahteve:
1. Sprememba vlade
Današnji čas terja bistveno boljšo ekonomsko in socialno politiko, ki pa je vlada očitno ni sposobna uveljaviti. Kompetentnejša vlada, kjer bodo imeli glavno besedo predvsem ekonomski strokovnjaki, je zato pogoj za kvaliteten skok v okvire nove gospodarske rasti.
Zlata borza je odprta
Minuli četrtek je na Ljubljanski borzi začela delovati boža plemenitih kovin, po domače rečeno zlata borza. Na njej je moč ponujati zlate kovance, lomljeno zlato in zlate medaljone. Posle zlate borze bo pokrival poseben Odbor za plemenite kovine, ki bo imel status borznega organa. Člani bodo (vseh je pet) iz Zlatarne Celje, Ljubljanske borze, predstavnik zlatarjev ter dva predstavnika članov zlate borze. Ocenjujejo, da bo moč na leto »obrniti« do 5 ton (kar je v primerjavi s svetovno znanimi borzami malo). Problemi z obdavčitvijo zlata, ki lahko bistveno vplivajo na obseg poslov na borzi, so zdaj skoraj v celoti zadovoljivo rešeni. Prometni davek za denarno zlato (zlate plošče in kovanci) je 10-odstotkov, treba pa bo še doseči, da bi tudi za medaljone, ki so zdaj (promet z njimi) obdavčeni po stopnji 32 odstotkov, padli v drugi, torej nižji davčni razred. Visoka obdavčitev medaljonov bi jih lahko uničila, saj bi jih ljudje pretapljali v denarno zlato, menijo na borzi in dodajajo, da bi bilo še mnogo bolje, če bi tudi pri nas veljalo, kot na primer na borzah v Zti-richu in v Londonu, kjer promet z zlatom ni obdavčen. Zlatarna Celje je pripravila hranjenje zlata v Zlatarni, ki bo brezplačno. Organizirala pa je tudi tečaje za »zlate brokerje«, borzne posrednike, ki se bodo na borzi ukvarjali s prometom zlata. Načeloma je lahko broker vsakdo, le tečaj mora opraviti in imeti nekaj denarja (1000 mark za tečaj), 5000 mark za odkup sedeža na borzi in pa seveda zvrhano mero talenta za posredniško delo na borzi.
B. R.
2.	Zmanjšanje javne porabe
Pomembno zmanjšanje večine oblik javne porabe in angažiranje večine ustvarjene vrednosti za nove gospodarske programe je v tem času, ko niso bile ustvarjene možnosti za vstop tujega kapitala, nujna naloga. Odpiranje novih delovnih mest v obetavnih programih z novo zaposlovalno politiko, je možno s kreditnimi vzpodbudami in razvojnimi skladi, ki smo jih v preteklosti prevečkrat v glavnem zapravili ali pa izničili njihove učinke.
3.	Spodbujanje novih tržnih programov
Nujno je spodbujanje in kreditiranje prodora naših podjetij z ustreznimi sposobnostmi na tuje trge, kar še zlasti drži za gradbeništvo s predimenzioniranimi zmogljivostmi in slabimi kreditnimi možnostmi, industrijsko strojne opreme in še nekatere druge industrijske veje, ki zaposlujejo veliko delavcev.
4.	Socialna pomoč
Pomembno je uvajanje novih oblik socialne pomoči, navezane predvsem na reševanje najpogostejših primerov nezaposlenosti, torej bolj organizirano v smeri iskanja dela in zaposlovanja delavcev, ki so nezaposleni ali delajo v programih, ki jim ne morejo zagotavljati eksistence. Projekt javnih del ni stekel, prav tako ni nove zaposlitvene politike, posebej je položaj pereč pri zaposlovanju mladih, iz šol prihajajočih generacij. Iz sedanjih zavodov za zaposlovanje bi morali še v večji meri kot sedaj ustvariti aktivne, iznajdljive iskalce zaposlitev ali odstopati več ustreznih koncesij tistim, ki to morejo storiti. Ta ti. socialni manage-ment je oblika, ki zmore preventivneje in načrtneje reagirati na te probleme.
MINISTER BASTL ŽRTEV, NE KRIVEC
Nekdanji slovenski minister za trg in splošne gospodarske razmere Maks Bastl ni bil prisiljen k odstopu zaradi tega, ker naj bi po neumnem zapravil lep kup tolarjev, namenjenih za slovenske blagovne rezerve. Ta zgodba je tistim, ki so ga »odstopili« bila le dobrodošel izgovor, da so se znebili nadležnega ministra, ki je nameraval preprečevati monopole. Mag. Franci Križanič, član SDP, je novinarjem na tiskovni konferenci te stranke o tem povedal: »Minister Bastl je eno leto in pol
zbiral energijo. Potem je na moj osebni pritisk in pritisk dr. Maksa Tajnikarja, oba sva člana njegove komisije za cene, začel voditi pro-timonopolno politiko. Kmalu za tem so ga odstavili. Če mu ne bi našli tiste afere (afere Slovingate), bi mu »našli« kakšno ljubezensko razmerje in bi ravno tako letel.«
Zdi se, kot da se ponavlja zgodba z nekih minulih časov: greh ni pomemben, če grešnik ne dregne v kakšne posebne interese.
R. B.
Kakšne in kolikšne izhodiščne plače (1)
NA TPŽNRM PRRMHII
NELIKVIDNOST NE REŽE KRUHA
Nekaj več kot pet tisoč zaposlenih v družbah holdinga TAM v Mariboru, je bilo presenečenih ko minuli ponedeljek pri malici niso dobili kruha! Zasebnemu podjetju Interfood, ki skrbi za prehrano tamovcev, peki niso pripeljali kruha, ker jim ni poravnal računov. Teh pa ni poravnalo zato, ker mu družbe, ki sestavljajo holding TAM, niso plačale malice.
Najnovejši zaplet je seveda tesno povezan z likvidnostjo Tama, to pa je zopet širše ogledalo mariborskega gospodarstva, na kar tukajšnji gospodarstveniki že lep čas opozarjajo, vendar zaman. Nazadnje je njihove probleme in predloge pred nekaj dnevi poslušalo kar nekaj republiških ministrov, a posebne bere Maribor od tega ne bo imel!
Sicer pa so se minuli ponedeljek v TAM-u sestali predstavniki vodstva holdinga in SKEI. najprej so načrtovali pogovor o zakonitosti in namenu referendumov, ki so jih
sindikati pretekle dni izvedli v dveh Tamovih družbah. Z referendumi so hoteli sindikalisti dobiti mnenje delavcev o njihovem direktorju, ki ga bodo, če bo potrebno, predložili tudi upravnima odboroma obeh družb, ko bosta ocenjevala uspešnost menedžmenta. V tretji družbi pa so delavci na zboru kar odprto izrekli nezaupnico direktorju. No, namen pogovora se je potem nekoliko zasukal in tako je bil govor v glavnem o ’ odnosih med vodstvi posameznih družb in sindikatov v njih. Sindikati očitajo vodstvom družb, da so nekooperativna kot partner in da se njihovo sodelovanje konča z ugotovitvami, da so časi pač taki in da se kolektivne pogodbe ni mogoče držati. Kdo in kako pa bo to razložil delavcem, šefom očitno še ni jasno. Sindikati po posameznih podjetjih so se tako znašli proti svoji volji med tnalom in nakovalom in hočejo to razčistiti na vsak način in čimprej.	B q
role rezultate bolj ali manj prepričljivih in uspešnih licitacij.
5. Skladi, vzpodbude podjetništvu
Podpiramo hitro in učinkovito odpiranje izobraževalnih in štipendijskih skladov, vendar ne tistih klasičnih, marveč skladov, ki bodo iz šol prispele generacije stimulativno vpeljale v delo ali jih združevale v skupine, ki lahko ustvarijo marsikaj novega. Pripravništvo je pokazalo svojo smiselnost, vendar bi moralo trajati dlje in pripravniku nuditi več jamstva za kasnejše stalno delo. Sodimo, da povezava pripravništva in kreditiranja podjetniških programov, ki v določenem času postanejo donosni in se na njih zaposlujejo novi delavci, lahko da ustreznejše rezultate.
RAZLIKE SO REZULTAT LICITACIJ
6.	Delavsko soodločanje
Posebej pomembno je vprašanje delavskega soodločanja. Obotavljanje vlade, da bi pred skupščino in delavce prišla z ustreznim zakonom, je za delavce neodgovorno. V SDU menimo, da je treba izkoristiti priložnost, da se o tem zakonu razpravlja skupaj z zakonom o lastninjenju, saj bo le-ta bistveno spremenil razmerja med lastniki, delodajalci in delojemalci. V SDU se bomo zavzemali za optimalno, v temelju konstruktivno partnerstvo med temi tremi udeleženci v delovnem procesu, pri čemer bo naš cilj zagotavljati delavcem pravice in položaj, ki bodo omogočile njihovo soodločanje o vse pomembnejših sestavinah delovnega procesa.
7.	Pravičnejši davčni sistem
Nasprotujemo uveljavljanju sedanjega davčnega sistema v razmerah obubožanega delavstva brez kakršnihkoli ustreznih perspektiv. Ta sistem dela revne za še revnejše, bogate za še bogatejše in bo bistveno povečal družbene razlike. Zavzemamo se, da se uvede — na osnovi socialnih analiz - prehodno obdobje in onemogoči, da bi davki prizadeli najubobožnejši delavski sloj.
8.	Delavsko solastništvo: poštene plače in pokojnine
V SDU se bomo zavzemali za uzakonitev učinkovite in vplivne vloge sindikatov v okvirih delovnega procesa. Ker se zavedamo, da so v Sloveniji delavci ustvarili večino premoženja, ki ga kot družba imamo, zahtevamo spoštovanje sklenjenih kolektivnih pogodb in s tem povezano odmrznitev plač, take zakonsko obdelane modele delavskih odkupov z znatnimi popusti, ter priznanjem lastninskega deleža delavcem v primeru prodaje podjetij. Ustrezna ureditev tega vprašanja je pogoj za motiviranje delavstva in novo gospodarsko rast! Nasprotujemo sanacijam gospodarstva zgolj na račun dela!
Ura je dvanajst, potrebno je storiti veliko. Namesto zdajšnje neučinkovite politike smo sposobni postaviti nov rod strokovnih in učinkovitih ljudi, ki bodo znali ustvariti gospodarsko trdno in socialno pravično družbo. Prav je, da zato vlada ve za svoj dolg slovenski družbi!
Piše: lija Jurančič
1. Kaj je izhodiščna plača
Izhodiščna plača se je kot izhodiščni osebni dohodek uveljavila s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki je bila podpisana v zdaj že odmaknjenem juliju leta 1990. Določena je bila za devet tarifnih razredov, izmed katerih vsak pokriva po eno stopnjo za delo zahtevane strokovne usposobljenosti. Izhodiščna plača za posamezni tarifni razred naj bi bila najnižja tarifa, ki jo je mogoče določiti za delo ali za delovno mesto posamezne stopnje zahtevane strokovne usposobljenosti. To je nekakšna globalna in temeljna orientacija (z nekaj izjemami), ki naj bi služila za tarifi-ranje dela in ki naj bi postavila nekakšen red v obračunavanju plač in v vrednotenju dela.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo vsebuje tudi določbo, da se v kolektivnih pogodbah dejavnosti določijo izhodiščne plače po specifičnih, za dejavnost značilnih tarifnih skupinah. Te izhodiščne plače ne smejo
biti nižje od izhodiščnih plač, določenih s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Ta določba je v kolektivnih pogodbah večine izmed dejavnosti napačno razumljena ali celo zlorabljena.
Namesto da bi kolektivne pogodbe dejavnosti vsebovale izhodiščne plače za specifične, za posamezno dejavnost značilne skupine del ali delovnih mest, praktično vse kolektivne pogodbe dejavnosti vsebujejo drugačne, višje izhodiščne plače za iste tarifne razrede. S tem se je začela licitacija za večja in višje izhodiščne plače, ki jih v posamezni dejavnosti zmorejo le dohodkovno najbolj učinkovita podjetja. Za možnosti marsikaterega izmed podjetij je tudi znižanje s kolektivno pogodbo dejavnosti določenih izhodiščnih plač za 20 odstotkov premalo. Kolektivne pogodbe se tudi zaradi tega ne spoštujejo, kar je postalo razmeroma razširjen pojav. A prav to vodi k ohranjanju splošnega nespoštovanja pravnih norm, ki nas spremlja še iz obdobja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo uveljavlja valoriza-
cijo izhodiščnih osebnih dohodkov v sorazmerju z naraščanjem življenjskih stroškov, vendar z uporabo eskalacij ske lestvice.
Na tej podlagi se pri 5-10-odstot-nem povečanju življenjskih stroškov mesečno obračuna zaostajanje izhodiščnih plač za 10 odstotkov, a pri povečevanju življenjskih stroškov nad 10% mesečno zaostajanje izhodiščnih plač za 20 odstotkov za rastjo življenjskih stroškov. Tak način spremljanja življenjskih stroškov v normalnih razmerah zahteva, da se vsaj enkrat letno plače valorizirajo na raven inflacije, a pri nas sedaj vlada izsiljuje še dodatno znižanje izhodiščnih plač za 20 odstotkov!
Kot je že omenjeno, so posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti namesto za dejavnost značilnih tarifnih skupin del in delovnih mest postavile svoje, višje izhodiščne plače za iste tarifne razrede.
Primerjava izhodiščnih plač samo med nekaterimi dejavnostmi nam pokaže pisano paleto številk, ki zagotovo ne izražajo posebnosti posamezne izmed primerjanih dejavnosti, ampak edi-
Razlike med tarifo izhodiščne plače, določeno s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in najvišjo tarifo med primerjanimi dejavnostmi so po tarifnih razredih od 24,5 % do 69,8 %. Za to igro številk in odstotkov zagotovo ni nobenega realnega razloga, a prav ta pestrost med dejavnostmi spodbuja ideje, da bi stvarno gledano nizke izhodiščne plače na podlagi Splošne kolektivne pogodbe, ki so bile doslej že izdatno razvrednotene, znižali še za dodatnih 20 odstotkov.
Sedanja praksa licitacije, da v vsaki izmed dejavnosti na svoj način in po svojem okusu določajo višje izhodiščne plače za iste tarifne razrede, je nevzdržna in nesmiselna. Uveljaviti bi morali izhodiščne plače na podlagi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in jih enkrat letno tudi dodatno valorizirati, a s kolektivnimi pogodbami dejavnosti določati izhodiščne plače za dejavnost značilnim tarifnim skupinam del in delovnih mest. Še bolje bi bilo, če bi kolektivna pogodba dejavnosti vsebovala tarife za določanje osnovnih plač za vsa dela in delovna mesta v dejavnosti.
Tako bi lahko v podjetjih, razen morda v tistih naj večjih, opustili pravilnike, splošne akte ali kolektivne pogodbe o plačah in pogodbe o zaposlitvi z delavci sklepali neposredno na podlagi kolektivnih pogodb dejavnosti. S tem bi bilo obdobja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja enkrat za vselej konec.
———— Svobodni Sindikati ^^Slovtniic - -
_____________FUl^E JtM/ilr
Ujela se je vlada, ne sindikati
Proti samomoru
V moji sindikalni zvezi se nejeverno čudimo oblastniškim geslom o nekem polpreteklem mračnjaštvu, ki da nas je tiščalo k tlom in odrivalo od civilizacije prav v času, za katerega mnogi mislimo, da je bil doslej najboljši za narod.
Stranski proizvod te sindikalne ideologije zgražanja nad neobzirnostjo in nesposobnostjo nove družbe je vnaprejšnje oporekanje vsemu, kar ta predstavlja. Zdi se, da je ves sindikalni arzenal usmerjen v spiritistično klicanje nekoč že doseženega gmotnega in socialnega položaja delavcev. Zmotno je pač mnenje, da bi oblast lahko povrnila nekdanjo blaginjo in socialni mir, če bi le hotela.
Nekdanja obrobnost družbenega vpliva sindikatov pred zmago kapitalizma se tako najbolj jasno dokazuje v sedanjosti s tem, da se praviloma še vedno ukvarjamo z nepravimi stvarmi na napačen način.
Še pomnite, tovariši, kako so si z gesli o socializmu njeni avtorji prav kmalu po revoluciji zgradili socializem zase? In zakaj bi morali snovalci gesel o poteh v Evropo ravnati drugače?
Virus torej ni v ideologijah, temveč v pridigarjih in njihovem samoljublju, sovraštvu, maščevalnosti in neznanju. To seveda velja tudi za sindikate.
Ta uvod je potreben zato, ker sem prepričan o dvojem, prvič: za zaupnike in funkcionarje sindikata novega časa potrebujemo povsem drugačne ljudi od nekdanjih prisklednik predsednikov in kadrovske ljulke s partijske mlatilnice, in drugič: večina funkcionarjev, ki jih pred dvema letoma ni pobralo, bo storila vse, da se na kadrovskem področju ne bi nič spremenilo.
Kratkoročne miroljubne rešitve torej ni. Dolgoročno pa je problem mogoče rešiti z usposabljanjem in izobraževanjem, pa če se to komu še tako nenavadno sliši. Ne s kakimi družbenopolitičnimi tečaji in pravovernimi programi, temveč s sistematičnim, strokovno utemeljenim, s sodobnimi izsledki podprtim, poglobljenim in pragmatičnim izobraževanjem sindikalnih zaupnikov
Izmed njih, samo izmed njih naj se potem postopoma izluščijo ljudje, ki bodo sindikat nosili v svojem življenjskem izkustvu. Izkušnje bo dopolnjevalo nadgrajeno znanje, znanje pa prepotrebno ambicioznost.
Le tako se postopoma in z leti ne bo več dogajalo, da pooblaščeni sindikalni zaupniki sprašujejo, zakaj nismo politična organizacija in kdaj bomo imeli pravno pomoč; da delajo v nekaterih sindikatih polpismeni ljudje ali ubog-Ijivci, ki panoge nikoli še videli niso znotraj; da zanemarjamo promocijske in propagandne prvine našega dela; da poberemo komaj polovico članarine in hiramo v dolgovih...
Vsak sindikat zase in Zveza svobodnih sindikatov za vse bi morali svojo skrb za usposabljanje sindikalnih delavcev izbrskati iz svojih programov in jih na vrednostni in prednostni lestvici po-
prejšnji četrtek, 6. februarja, so v Grosupljem pripravili posvet predsednikov sindikatov podjetij, zavodov, dejavnosti in območja o težavah in perečih vprašanjih, ki ta hip tarejo tako sindikalne člane kot tudi vse delavce. Na njemu so kot gostje sodelovali tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, član predsedstva Gregor Miklič in pravnica Sindikata kovinske in elektroindustrije Lidija Jerkič.
Že v prvi točki dnevnega reda, ki je bil zelo bogat, saj je posvet trajal skoraj ves dan, je Dušan Semolič govoril o vlogi in nalogi sindikata v demokratični družbi. Ponovil je znano resnico, ki pa se je naša vlada še premalokrat zaveda, da sta za demokracijo najbolj nevarni revščina in lakota, ne pa tank. Zato bi vlada morala začeti reševati gospodarske težave in pri tem računati tudi na socialne stiske, seveda pa tega ne more storiti brez sodelovanja s sindikati. Pogoj za to je, da prizna sindikate kot resne partnerje. Žal pa se na njihovi strani kažeta aroganca in nesprejemljivost. Naša želja ni zamenjava Loj-
staviti mnogo više. Sindikat, ki ne zna razmišljati za deset let naprej, ki svojih aktivistov ne oborožuje z znanjem, s komunikacijskimi sposobnostmi, s pogajalskimi spretnostmi in s sposobnostjo javnega nastopanja, se je odločil za samomor.
Kdo bo nosilec načrtovanja programa in kdo izvajalec, kakšne bodo izobraževalne oblike, čigave gostinske interese je pri tem mogoče upoštevati in kakšna bo delitev dela med zvezo in njenimi ustanovitelji, je povsem drugotnega pomena. Pomembni so samo
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je pripravil seminar za sindikalne zaupnike v podjetjih poslovnega sistema TAM. Na njem so obravnavali Zakon o delovnih razmerjih. Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov in kolektivno pogodbo za podjetja poslovnega sistema Tama.
Seminar je vodila pravnica SKEI Slovenije Lidija Jerkič, ki je uvodoma poudarila naloge sindikata pri reševanju presežkov. Sindikat naj ne bo vključen v delo komisije za ugotavljanje presežkov kot član, ampak mora dajati le mnenje in pripombe k ugotavljanju presežkov delavcev in ga mora vodstvo podjetja upoštevati. Natančneje je opozorila tudi na roke pri pripravi programa za reševanja presežkov in na pravočasno obveščanje sindikata podjetja o tem, ter na razliko v postopku pri manjših in večjih presežkih delavcev.
Vladimir Bizovičar je navzoče seznanil z delom pogajalske skupine, ki se dogovarja s predstavniki vlade o vsebini socialnega pakta, ki gaje pripravila vlada Slovenije. Pri pogajanjih z vlado nastopamo tudi na podlagi zahtev delavcev kovinske in elektroindustrije
zeta Peterleta, kot je še dejal Dušan Semolič, ampak sprememba politike vlade, ki ne dela v dobro delavcev. Kako drugače razumeti podatek, da je še pred enim mesecem kar 120.000 delavcev prejemalo komaj 9.000 tolarjev neto plače. Zato je čedalje bolj aktualna že stara napoved splošne stavke, saj se 15. februar, ko naj bi svoje storila vlada, čedalje bolj bliža.
O lastninjenju, ki je prav tako zelo zanimiva in aktualna tema, je govoril Gregor Miklič. Tako je trenutni čas ocenil kot nekakšno pravno praznino, saj ni zakonov, ki bi urejali to področje. Celo edini zakon iz svežnja lastninskih zakonov, ki je bil sprejet, to je zakon o denacionalizaciji, ne more veljati, ker nista sprejeta tudi druga dva. Žal pa, kot je dejal Gregor Miklič, pravega recepta za uspešno lastninjenje ni. V nadaljevanju posveta so nato govorili še o odnosih delavec-delodajalec, o presežkih in o tem, kako se uspešno pogajati v podjetjih za čimprejšnjo uveljavitev panožnih kolektivnih pogodb.
Robert Peklaj
rezultati.
Rezultati pa bodo, če bosta izobraževanje in usposabljanje kakovostno, dobro organizirano in permanentno. Izobraževanje naj bo temeljna sestavina spremljanja kadrovske politike, od člana, zaupnika, člana organov do poklicnega sidnikalnega delavca in najvišjih funkcij v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Le tako bomo preživeli.
Ne morebiten ugovor, češ, lahko je govoriti, toda kako to doseči, bom poskušal svoje mnenje predstaviti prihodnjič-	Doro Hvalica
z mariborskega območja.
SKEI Slovenije bo ob volitvah v parlament Slovenije skušal delegirati svojega poslanca.
Predstavnik KNSS se ne strinja z zahtevo SKEI in ZSSS po odpravi Zakona o plačah, ampak predlaga le »lepotne spremembe«. Prav tako nasprotuje pripravi in sprejemu Zakona o kolektivnih pogodbah. To jasno kaže, kako daleč je KNSS od proklamiranja o »borbi za zaščito delavcev«.
Vodstvo SKEI se bo sestalo s podpredsednikom izvršnega sveta Skupščine R Slovenije dr. Ocvirkom in obravnavalo tudi problematiko slovenske avtomobilske industrije, ki neposredno zadeva tudi Tam.
V razpravi so sindikalni zaupniki opozorili na stalne zamude pri izplačevanju plač. Zato je bil sprejet sklep: 14. t.m. zagrozijo s stavko, če ne bo izplačila prvega dela OD do 18. t.m. Stavka bo v tem primeru 19. februarja 1992.
Na koncu je bila postavljena zahteva, naj se predstavniki vodstva sindikata (SKEI in ZSSS) pogosteje pojavljajo v podjetju Tam. Zagotovili so, da bodo rade volje prišli, če bodo le pravočasno povabljeni.
Vladimir Bizovičar
Kljub številnim in pogostim sestankom se socialni pakt že dva tedna ni premaknil s točke, kamor ga je porinila vlada z neodgovornim odnosom do sindikalnih zahtev. Sindikati še vedno niso dobili nobenega odgovora na štiri znane zahteve in so zato ta teden ubrali neposredno pot v parlament, kamor so poslali svoj predlog zakona o takojšnji razveljavitvi spornega zakona o plačah.
Na predlog Ministrstva za delo je vlada prejšnji teden le razložila nekaj pogledov na reševanje sindikalnih zahtev. Med drugim predlaga znižanje izhodiščne plače v gospodarstvu za januar na 17.000 tolarjev, kar je 60 odstotkov ocenjene plače za ta mesec. Predlagajo tudi 20-odstotno znižanje izhodiščnih plač za vseh 12 mesecev letošnjega leta. Sindikati podjetij pa bi po njihovem mnenju lahko pristali tudi na več kot 20-odstotno znižanje, če bi jim delodajalci dokazali, da bi večje plače ogrozile obstoj podjetij.
Vse to je mogoče upoštevati. Tudi sindikati bi na nekatere predloge lahko pristali, če bi imeli vsaj minimalna zagotovila za izboljšanje položaja, ki najbolj pesti prav delavce. Nanje pa ne morejo pristati, ker oblast nima nobenih planskih ali z drugimi listinami načrtovanih ciljev, ki bi za odrekanje delavcev ponujali izboljšanje v letu 1993 ali vsaj do konca stoletja.
Sestanka med tremi partnerji, ki je bil sklican za torek, 11. februarja, ni bilo, ker so ga vladini ljudje ignorirali in ker partnerjema niso dali odgovorov na zahteve. Od uradnikov smo neuradno izvedeli, da so vladini ljudje prezaposleni, da jih je premalo in da nimajo časa za sestanke, ki so jih sami začeli sklicevati. Ministrica za delo Jožica Puhar pa je za DE dodala, da različni resorji vlade zaradi pomanjkanja časa še niso uskladili odgovorov na sindikalne zahteve. Takšen sestanek pa je sklican za petek, 14. februarja. O izidih tega sestanka bomo v najboljšem primeru obveščeni šele konec tedna in od odgovorov je odvisna dobra volja ali nestrpnost partnerjev, na katere hoče vlada preložiti večji del odgovornosti za
socialne stiske, bedo zaposlenih in velike večine prebivalstva.
V tem tednu so se začeli kristalizirati tudi odnosi med plejado samostojnih in konkurenčnih sindikatov, njihovih zvez in konfederacij. Po tem, ko je France Tomšič v torek dopoldne ozmerjal predstavnike Svobodnih sindikatov s prasci (druge zveze in sindikate pa označil za njihove satelite), ki v DE nenehno žalijo njega in Neodvisnost, se je verjetno začel oblikovati sindikalni lobi, zaradi katerega bodo sindikati izločili tiste, ki so motili enotnost pri skupnih interesih. Vsi sindikati (brez Neodvisnosti) so poslali skupščini predlog zakona o odpravi zakona, ki omejuje izplačila osebnih dohodkov. Boris Mazalin, predsednik Konfederacije 90, je na naše vprašanje odgovoril, da lahko sindikalni lobi začne nastajati tudi na takšen način, kot so ga ubrali sindikati, ki so iz krožka zavestno izločili Neodvisnost.
Če se zgledujemo po deželah, v katerih imajo sindikati veljavo, in če smo pripravljeni ignorirati politike, ki so se sami oklicali za sindikaliste (Tomšiču je to dokazal Stane Pugelj v 6, številki DE), vlada nima prav nobenih možnosti, da na sindikate prevali tisto, česar sama ne zmore. Sindikalne razprtije oziroma medsebojna konkurenca pa delavcem dajejo le možnost neposrednih obračunov z oblastjo, pri čemer bodo odvečni prav vsi sindikati.
Danes, ko to besedilo pošiljamo v tiskarno. smo izvedeli , da je France Bučar že poslal sindikalni predlog za odpravo zakona o omejevanju plač vodjem poslanskih klubov in pričakujemo, da bo skupščina o njem razpravljala na prvi seji. Zdravko Zabukovec, Franc Lovrenčič, Ivan Puhar in Dušan Semolič, pa so v skupščini vložili amandmaje na vladin predlog sprememb spornega zakona, s katerimi pravzaprav predlagajo isto kot sindikati, to je odpravo zakona. Ugoden izid za sindikate bo objektivno pomenil parlamentarno nezaupnico vladi, ki je ta teden dobila že četrti predlog za zamenjavo predsednika. Franček Kavčič
ZAKON
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ZAKONA O IZPLAČEVANJU OSEBNIH DOHODKOV IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV DELAVCEV ZA LETO 1991 IN PRVO TRIMESEČJE 1992
1.	člen
Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991. in prvo trimesečje 1992. leta. Uradni list Republike Slovenije štev. 48/90 in 26/91, preneha veljati.
2.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.	OBRAZLOŽITEV:
Slovenski sindikati, predlagatelji zakona, smo kot enega izmed pogojev za začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti od vlade Republike Slovenije zahtevali, da Skupščini Republike Slovenije predloži zakon o prenehanju veljavnosti zakona o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991. in prvo trimesečje leta 1992.
Slovenski sindikati ocenjujemo, da zakon, katerega odpravo predlagamo, ni učinkovit ter da povzroča škodo v podjetjih in zavodih ali pri drugih izplačevalcih osebnih dohodkov, za katere velja.
Podatki in nekatere ocene kažejo, da je z narodnogospodarskega vidika mogoče brez škode za gospodarstvo odpraviti ta zakon. Tudi dosedanje izkušnje kažejo, da zakonsko ali drugačno administrativno urejanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov ni dalo pričakovanega in je imelo dolgoročne posledice, kot so beg strokovnjakov, uravnilovka, razne oblike izigravanja zakonskih omejitev in podobno.
Vsakršno nadaljevanje omejevanja izplačevanja osebnih dohodkov z zakonom bi privedlo do tega, da bi bili osebni dohodki v pretežnem delu gospodarstva v celoti zamrznjeni ali omejeni. To bi pomenilo popolno uravnilovko in destimulacijo za delo, kar bi ogrozilo reševanje nakopičenih gospodarskih in družbenih problemov v Sloveniji.
Zakonsko urejanje položaja osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov je treba v celoti nadomestiti s kolektivnim pogajanjem in kolektivnimi pogodbami. Menimo, da bi morali v Republiki Sloveniji čimprej sprejeti zakon o kolektivnih pogodbah. Ta bi moral med drugim urediti tudi odgovornost pogodbenih partnerjev za sklenitev kolektivnih pogodb in udeležencev za njihovo uveljavljanje.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predsednik Dušan Semolič. 1. r.
Konfederacija sindikatov Slovenije 90 predsednik Boris Mazalin. l.r.
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM predsednik Dušan Rebolj, l.r.
Sindikat delavcev poslovnih bank Slovenije predsednica Irena Milovanovič, l.r.
Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije
predsednik Cveto Zrimšek, l.r.
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije
predsednik dr. Ivan Kodrič, l.r.
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije
predsednik Zoltan Jan, l.r.
Policijski sindikat Slovenije predsednik Zdravko Melanšek, 1. r.
Vzajemnost - sindikat nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije predsednik Andrej Magajna, l.r.
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije
predsednik Albert Vodovnik, 1. r.
Neodvisni sindikati Slovenije Predsednik Rastko PLOHL
Najtežji boj nas šele čaka
S seminarja SKEI v Tamu
Gozdarji:
nepokorščina z delom
Prejšnji teden smo v sestavu »Norost ali zločin« napovedali izredno seje Republiškega odbora sidikata gozdarskih delavcev Slovenije o problematiki odvečnih delavcev. Kljub perečim problemom se je izmed vseh povabljenih politikov odzval le Jože Falkner z Ministrstva za kmetijstvo, drugi pa so poslali svoje svetovalce.
Razprava je pokazala precejšnje razlike v položaju gozdarskih delavcev in njihovih organizacij. Najtežji je na Gorenjskem in v Gornji Savinjski dolini, kjer bo treba veleposestnikom in cerkvi vrniti največ gozdov. Sindikalisti iz teh podjetij so postavili najostrejše zahteve, zlasti odgovornost vlade in osebno odgovornost njenega predsednika. Posamezniki so pozivali k novim javnim pismom in drugim oblikam pritiska, predlagali so tudi okroglo mizo, na kateri bi govorili tako politiki kot strokovnjaki in tudi sindikalisti. Miloš Martinovič, direktor GG Kranj pa je zaradi izkušenj podvomil o možnosti enotne družbene akcije za ohranitev
čimveč delovnih mest gozdnih strokovnjakov in drugih gozdnih delavcev. Sandi Bartol je opozoril na posledice v lesno-predelovalni industriji zaradi pomanjkanja lesnih surovin. Rajko Lesjak pa je udeležencem povedal, da metoda javnih pisem ne daje več nobenih sadov, saj se javna kritika nikogar več ne prime.
Pričakovali smo, da bo sindikalistom nalil čistega vina vsaj Jože Falkner, ki je na Ministrstvu za kmetijstvo najbolj odgovoren za področje gozdarstva. Povedal pa je, da njihovo ministrstvo v vladi ne uspeva uveljaviti napredne politike pri gospodarjenju z gozdovi, zlasti zato, ker je minister tam povsem osamljen. Tudi oni menijo, da bo najnovejši odlok o prepovedi sečnje v družbenih gozdovih, ki so predmet zakona o denacionalizaciji, povzročil enako anarhijo, kot je že zdaj v zasebnih gozdovih. Novi zakon o gozdovih je vlada obravnavala v četrtek, 6. februarja in sklenila, naj na ministrstvu uskladijo še nekatere zahteve. - Na mini-
strstvu, je dejal Jože Falkner, smo uskladili že vse in nimamo več kaj usklajevati. Falkner je k vsemu temu, kar kaže na popolno odrinjenost ministrstva od gozdarske politike, dodal še opozorilo, da sindikalisti ne smejo živeti v iluziji, da po novem zakonu o gozdovih položaj gozdarskih organizacij in njihovih delavcev ne bo spremenjen. Po njegovem mnenju so na boljšem tisti, ki so v zadnjih dveh letih že nekaj naredili (odpustili več sto delavcev op. F. K.) in v težjem tisti, ki so dozdaj le čakali, da bo nekdo drug rešil njihove probleme. Na vprašanje, zakaj Ministrstvo za kmetijstvo ni sprožilo spora z ministrskim predsednikom podobno kot Dimitrij Rupel, pa Jože Falkner ni odgovoril.
Svetovalka z Ministrstva za delo je najprej povedala, da se ne spozna na problematiko ogroženih delovnih mest v gospodarstvu. Dodala pa je, da novi zakon o gozdovih načelno pravilno opredeljuje položaj gozdarskih delav-
Nova vladina figa v žepu
Vsa slovenska eneretika bo 18. februarja v opozorilni stavki. Se bomo jezili nanje, češ, saj imajo tako višje plače kot drugod, kaj za vraga bi spet radi, mi pa brez elektrike?!
Upamo, da javna kritika tokrat ne bo podlegla demagogiji, ampak se bo vsula na pravi naslov. Ponavlja se namreč stara zgodba o zvrhanem košu težav, čez rob katerega pa se vse prevečkrat vsuje prav zaradi nesposobnosti oziroma ignorantstva vlade. Lahko bi uporabili tudi krepkejše izraze.
Klasičen izgovor namreč, da ni denarja, takojci pade v vodo - vsaj pri
vladi, ki kljub vsemu podpisuje kolektivno pogodbo z desno roko, z levo pa že drži figo ali kup umazanih kart, s katerimi kani izigrati lasten podpis.
Seveda pri teh stvareh plače vedno odigrajo svojo vlogo. Poudarimo pa vendarle, da gre tokrat pri opozorilni stavki slovenske energetike (VSE!!!) predvsem za podpis in uresničevanje kolektivne pogodbe. Sindikati energetike so kajpak za upoštevanje stvarnih možnosti in za pametno dogovarjanje - a šele v okviru pogodbe.
Delavci energetike in njihov sindikat so stvar do skrajne mere zaostrili šele
po štrenah, ki se vlečejo iz leta 1989 sem. Tudi skozi leto 1990 se je vlekla jara kača pogajanj, vračanja že domenjenih stvari nazaj vse do izhodišč... Pa pogovori z ministrstvom za energetiko, odprto pismo ministru, ki je ostalo brez odgovora - Čudno je lahko le, da sindikatu ni prekipelo že davno prej!
Opozorilna stavka bo povezala premogovništvo, energetiko, poleg pogodb teh dveh panog pa se tolče tudi za podjetniške pogodbe v denimo komunalni energetiki, plinu, nafti... Skratka, stavka kot se spodobi. Da bi le zalegla že opozorilna!	q g
Stavkovni odbor Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije ob napovedani splošni opozorilni stavki za 18. 2. 1992 postavlja naslednje
ZAHTEVE
1.	1. januarjem 1992 je treba zagotoviti polno uveljativev: panožne kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije, panožne kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije in drugih kolektivnih pogodb dejavnosti eneigetike Slovenije. Zato je treba takoj odpraviti vsako zakonsko in administrativno urejanje osebnih dohodkov.
2.	Sprejme naj se zakon o uveljavljanju kolektivnih pogodb ter ustrezno sankcionira nespoštovanje kolektivnih pogodb.
3.	Skupščina Republike Slovenije in Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije morata takoj pristopiti k končni izdelavi in sprejemu razvojne usmeritve energetike v Republiki Sloveniji s posebnim poudarkom na ekološki sanaciji obstoječih energetskih in procesnih objektov.
4.	Reševanje začasnih in trajnih presežnih delavcev v podjetjih energetike v Republiki Sloveniji, ki je posledica razvojne usmeritve energetike v Republiki Sloveniji, mora potekati v okviru zakona, kolektivne pogodbe in internega akta podjetij ter programa reševanja presežnih delavcev in ob uveljavljeni vlogi sindikata delavcev elektrogospodarstva oziroma energetike Slovenije.
Stavkovni odbor poziva Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Skupščino Republike Slovenije, naj do 14. februarja 1992 pisno sporočita odgovore na zahteve ter da v skladu s 4. členom zakona o stavki predlagata začetek pogajanj.
V primeru, da Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Skupščina Republike Slovenije ne bosta ugodili postavljenim zahtevam oziroma pogajanja ne bodo uspešna, bo stavkovni odbor takoj po opozorilni stavki začel organizirati skrajne oblike stavke.
Predsednik stavkovnega odbora Franc Druks
cev in da zato ni mogoče trditi, da se država ne zaveda svoje odgovornosti. Marko Sprajc z Zavoda za zaposlovanje pa je dodal, da se njihova strokovna služba težko vključuje v reševanje te problematike pred sprejetjem zakona in zato podprl tiste, ki razmišljajo o stopnjevanju sindikalnega pritiska.
Kljub različnim mnenjem so člani republiškega odbora po razpravi sklenili.
da uporabljajo svojevrstno obliko državljanske oziroma delovne nepokorščine. Republiški odbor zahteva od direktorjev gozdnih podjetij, naj znova organizirajo in vodijo delo po še veljavnem starem zakonu o gozdovih in pri tem upoštevajo nikdar preklicane gozdno gospodarske načrte tako glede sečnje kot tudi skrbi za njihov razvoj.
Franček Kavčič
Republiški odbor sindikata članstva Slovenije je na 10. seji dne 11.2. 1992 sprejel
SKLEP: »Člane Sindikata gozdarstva Slovenije, delavcev in direktoije gozdnogospodarskih organizacij javno pozivamo, da zaradi zaščite lastne socialne varnosti, ohranitve delovnih mest in javnega interesa nad gozdovi nadaljujejo delo v skladu z veljavnim Zakonom o gozdovih in veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti!«
OBRAZLOŽITEV:
Zgodovina aktivnega diskriminacijskega odnosa politične oblasti do zaposlenih v gozdarstvu se začenja s sprejetjem zloglasnega »Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini...« z dne 2. 7. 1990. S politično izsiljenim ukrepom so se zelo poslabšale možnosti za gospodarjenje z gozdovi. Še vedno veljavna določila Zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS št. 18/85) se brez vsake zakonske osnove politično odpravljajo tudi s prekoračitvijo ustavnih in zakonskih pooblastil same izvršne oblasti.
Če smo ob sprejetju »Zakona o začasni prepovedi sečnje...« še verjeli, da je bil takšen ukrep odvisen tudi od pričakovane zaščite prizadetih državljanov, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, nas nove zakonske odločitve postavljajo na »trdnejša« tla. Določila zadnjega odstavka 19. člena v povezavi z 20. členom Zakona o denacionalizaciji so v celoti odpravila zagotovilo vlade, da bo z novo zakonodajo zagotovila popravljanje povojnih krivic brez povzročanja novih. Prav tako pa so določila v celoti potrdila že javno politično znane namene vlade o politični likvidaciji gozdnih gospodarstev. Operativno izvedbo teh namer najizrazitejše potrjujejo Odlok o spremembi odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja do izvedbe denacionalizacije.
Ne glede na to, da je bila tudi ta sprememba javno politično izsiljena (SZK-LS), si je tako izrazito diletansko potezo vlade mogoče razložiti le s političnim ciljem likvidacije gozdarstva še pred novimi volitvami. Očitno je vlada grobo presegla ustavna določila zaradi nabiranja volilnih glasov v korist posameznih političnih strank in za pričakovano materialno korist teh strank.
Ob splošnih političnih posledicah omejene zakonodaje pa velja opozoriti na ključne katastrofalne razsežanosti negativnih posledic v ekonomsko zelo načetem gospodarstvu mlade države. Že dosedanja cena posledic »Zakona o prepovedi sečnje...« posredno močno prizadeva vse davkoplačevalce. Tudi posledice znotraj gozdarstva in lesne industrije so znane, vendar javnosti precej varovane.
V normalni pravni državi si zakonodajalec ne more privoščiti priprave in predlaganja v sprejem takšne zakonodaje, ki je vsebinsko popolnoma v nasprotju z veljavno. Še hujše pa je to, da zakonodajalec, ki bi moral varovati interese večine državljanov, s takšnim načinom predlaganja zakonov varuje interese le enega dela prebivalstva, s tem zavaja parlament in povzroča nove krivice. Posledice? Te seveda niso važne! Komu mar, če se ob vse večjem številu brezposelnih med njimi znajde še dva tisoč delavcev - gozdarjev in nekaj tisoč članov njihovih družin, komu mar, da delavec od zajamčene plače plačuje davek na dohodnino, nekdo drug pa seka in prodaja les brez prometnega davka?
Nam gozdaijem je! Silijo nas, da se odpovemo lastni eksistenci in obstoju. Zato ne pristajamo na presežne delavce, ne pristajamo na takšen odnos do gozdarstva in še posebej do gozda, saj z ničemer nismo krivi za takšno stanje. Do sedaj smo se odpovedovali stavki, protestnim shodom, do sedaj smo opozarjali in prosili, sedaj ne bomo več! Jasno smo povedali, da smo za to, da se gozd vrača v naravi samo kmetom. Ves čas smo dobivali garancije, da bo res tako, toda zgodilo se je drugače. Zakon o denacionalizaciji je naravnost povedal, da se v gozdarstvu lahko zgodijo likvidacije, lahko nastajajo presežki delavcev, lahko se zmanjša dohodek. Prevladali so ozki politični interesi. Vsa stvar se je spolitizirala do največje možne mere. Stroka nima nobene besede. Kakšna ironija! Najbolj znani gozdar na Slovenskem (oče sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi) dr. Mlinšek je znanstveni ambasador Slovenije, doma pa...?
Za posledice naj odgovarja tisti, ki jih je povzročil!
Tudi naše zadnje opozorilo z dne 16. 12. 1991 ni pomagalo. Zelo ogorčeni smo se odločili za ta javni poziv, ki pomeni hkrati poziv za spoštovanje veljavne zakonodaje in hkrati poziv na stavko proti zakonodaji, ki je v nasprotju s prvo, na ta način, da
delamo!
Sindikat gozdarstva Slovenije Republiški odbor
B
14. februarja 1992
EE
Začetek boja za kolektivno pogodbo______________________________
Sprejem zakona o zamrznitvi osebnih dohodkov, ki je v bistvu suspendiral panožni kolektivni pogodbi elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije oziroma njun tarifni del mesec dni po sklenitvi in podpisu je razumljivo naletel na odklonilno reakcijo med delavci in članstvom sindikata dejavnosti. To je po določenem obdobju socialnega miru napovedalo zaostritve in socialne konflikte v dejavnostih energetike v R Sloveniji. V zadnjem četrtletju leta 1991 kot tudi v začetku leta 1992 se te napovedi tudi uresničujejo. To se kaže v čedalje večjem nerazpoloženju delavcev zaradi vse večjega zaostajanja osebnih dohodkov, ki je v sedanjem obdobju postalo zelo kritično zlasti v dejavnostih elektrogospodarstva. Delavce teh dejavnosti je zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov tudi najbolj prizadel. Na to kažejo tudi
primerjalni podatki med izplačanimi osebnimi dohodki v zadjem četrtletju 1991 in kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije. Iz njih je razvidno, da so v tem obdobju osebni dohodki teh delavcev v nenehnem padanju in da so bili decembra nižji za povprečno 30 % *osebni dohodki delavcev posameznih podjetij pa celo za 30-50 % Delavci teh dejavnosti zato tudi ne razumejo in ne morejo sprejeti ravnanja in kritik pristojnih organov in žal tudi javnosti o visokih osebnih dohodkih, saj bodo povprečni osebni dohodki delavcev elektrogospodarstva po podatkih podjetij za december 1991 elektrogospodarstva po podatkih podjetij za december 1991 že na ravni povprečnih osebnih dohodkov gospodarstva v Republiki Sloveniji; v nekaterih podjetjih pa že pod povprečjem.
Kljub določeni rasti osebnih dohodkov delavcev premogovništva v zadnjem četrtletju 1991 pa podatki tudi za to dejavnost kažejo na zaostajanje osebnih dohodkov za kolektivno pogodbo povprečno za 15 odstotkov.
Splošna opozorilna stavka delavcev dejavnosti energetike v Republiki Sloveniji bo organizirana in vodena v skladu z zakonom o stavki ter stavkovnimi pravili Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije 18. februarja 1992 med 6,00 in 24.00 uro na delovnih mestih v podjetjih tako, da delavci ne delajo 2 uri in da proizvodne naprave, ki neprekinjeno obratujejo v času opozorilne stavke, 2 ure obratujejo z do 20% manjšo zmogljivostjo. Proizvodne naprave, ki pred začetkom stavke mirujejo, tudi v času stavke ne obratujejo.
Če zahtevam opozorilne splošne stavke delavcev energetike v Republiki Sloveniji ne bo ugodeno oziroma pogajanja ne bodo uspešna, bo Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije takoj po končani opozorilni stavki začel organizirati skrajne oblike stavke.
Poudarki iz sklepa o opozorilni stavki delavcev energetike
Z obiska pri bavarskih sindikatih
Nič ni dano, vse si je treba vzeti
Nemčija je dežela podjetnikov in ne sindikalistov, so nam povedali Bavarci. Struktura lastnine v tej deželi je takšna kot pred sto leti in kot v obdobju, ko so kapitalisti postavili na oblast Adolfa Hitlerja. Sindikat ni močan zaradi ustave in paragrafov, temveč zaradi solidarnosti med delavci in njihove zavesti. Sindikalni refren z Bavarske se glasi: Nič nam ni dano, vse si moramo vzeti. Če sklepamo po plačah, delovnem času, skrbi za delovno okolje, pravici do soupravljanja, spoštovanju pravic iz delovnega razmerja, lahko rečemo, da je sindikat v večini večjih podjetij z bojem dosegel to, kar delavcem pripada. Drugačno sliko bi dobili v manjših podjetjih, še posebej v tistih, ki imajo družinski značaj. Vzorčni primer uspešnosti sindikatov pa lahko najdemo v Audijevi firmi iz Ingolstadta.
Delovanje nemških sindikatov in njihova organiziranost se opirata na tri podlage. Deveti člen ustave opredeljuje svobodo združevanja delavcev in ustanavljanja sidnikatov. Zakon o kolektivnih oziroma tarifnih pogodbah določa partnerje in vsebino teh listin. Tretja podlaga pa je sodna praksa oziroma pravnomočne razsodbe sodišč v sporih med delavci in delodajalci, v katere je v preteklosti večkrat posegala tudi državna oblast. Ta podlaga je najbolj pomembna za socialne spore oziroma bitke med delavci in delodajalci, ki so se izražale v stavkah oziroma izprtju, s katerim so se delodajalci branili pred sindikati.
Sliko nemških sindikatov moramo začeti risati na vrhu, saj je po tem, kar smo slišali, ta organizacija centralistično organizirana. Na zvezni ravni je šestnajst povsem samostojnih panožnih sindikatov (nekateri za več panog). Vsi sindikati sestavljajo DGB oziroma Zvezo nemških sindikatov, kar pomeni, da zveza nima posamičnega članstva. Sidnikati imajo skupno več kot deset milijonov članov. Največji in najmočnejši je IG Metali s 3.640.000 člani, ki je relativno primerljiv z našim največjim sindikatom - SKEI.
Nemški sindikati so organizirani po industrijskem načelu in ne več po stanovih kot pred desetletji. To pomeni, da so praviloma vsi zaposleni v enem podjetju včlanjeni le v en panožni sindikat.
DGB nima prave konkurence, saj zunaj nje deluje le Zveza nemških uslužbencev z milijon člani in Krščanski sindikati, ki pravzaprav povezujejo le krščanske uradnike. DGB je organizacijsko odprt za pripadnike vseh ver in vseh političnih strank, vendar je od njih neodvisen. Ko sem Frica Schosserja, predsednika bavarske DGB, vprašal o možnosti, da bi jim drugi sidnikati dokazali povezanost z SDP, je to odločno zavrnil. Kot dokaz je omenil program DGB in dejal, da je z njega jasno razvidna razlika med programom Socialdemokratske stranke (SDP). Ni pa zanikal, da prav ta stranka vztrajno ponuja zavezništvo, zlasti pred volitvami, ko hoče pridobiti glasove sindikalnega članstva. Predsednik Bavarske DGB pa se je strinjal, da podpora ali nasprotovanje DGB posameznemu kandidatu na volitvah lahko pomeni razlog za izvolitev oziroma neizvolitev poslanca v deželni oziroma zvezni parlament.
Nemški sindikati imajo neposredno zastopstvo v senatih, to so drugi domi parlamenta, ki imajo podoben status kot drugi dom, ki ga uvaja ustava R Slovenije. Sindikati imajo v bavarskem senatu enajst mest, od tega pripada DGB osem. Država oziroma dežela ugotavlja na svoji ravni vrhunsko sindikalno organizacijo in na podlagi števila članstva določi število sedežev v senatu, ki pripadajo posamezni sindikalni organizaciji. V notranjih pravilih DGB je določeno, da senatorsko mesto pripada: predsedniku deželne DGB, predsedniku IG Metala in predsedniku največjega sidnikata javnih služb. Dogovorjeni so, da mora biti izvoljena majmanj ena ženska, za preostala štiri mesta pa menda poteka »divji boj« med vsemi sindikalisti. V nemški javnosti prevladuje prepričanje, da senat nima nobene veljave in da imajo senatorji le častno funkcijo z nekaj privilegiji. Fric Schosser je dodal, da to ne velja povsem, saj ima senat možnost izraziti nestrinjanje s proračunom in s tem povzročiti, da je treba proračun sestaviti na novo. Nič pa nisem izvedel, ali je zvezni senat ali kateri od deželnih na tej podlagi tudi dejansko kaj dosegel. Senat pa
Fric Schosser
je za vse sindikate v Sloveniji zanimiv tudi zato, ker so v pogovorih pred začetkom pogajanj o socialnem paktu nekateri začeli s sindikalnim predvolilnim bojem. Ker je naša ustava grajena po nemškem zgledu, bi se kazalo javno zavzeti tudi za volilno zakonodajo, ki bi bila podobna nemški. K temu pa moramo dodati tudi to, naj vlada odmeri težo posameznih sindikatov in naredi tisto, kar z veseljem ves čas odriva od sebe. Ne glede na usodo zakona o reprezentativnosti sindikatov naj vlada na podlagi članstva izmeri vrhunskost vsake izmed trideset samostojnih zvez, konfederacij, sindikatov, ter med nje razdeli štiri mesta, ki so predvidena v ustavi. Bolj zlobno bi bilo zapisati naj vlada vso stvar prepusti kar sindikatom in jim s tem omogoči izčrpavanje v predvolilnem boju za štiri stolčke, od katerih ne bodo imeli nič drugega kot štiriletno socialno varnost za štiri izbrance.
Sidnikati v Nemčiji so organizirani na zvezni, deželni, okrožni in tudi krajevni ravni, ne pa v podjetjih. O tem, kaj je sindikat v podjetju in kako deluje, smo slišali zelo različne odgovore, ki si med seboj nekoliko nasprotujejo in zato bomo o tem obširneje pisali v sestavku, ki ga bomo objavili prihodnji teden. Nemški sindikati določajo konkretno organiziranost na podlagi števila in gostote članstva na posameznih območjih in zato imajo zvezni pomožni sindikati sedež praviloma tam, kje je relativno največ članstva tega sindikata. Deželni, okrožni in krajevni organi sindikata se organizirajo tam, kjer je več članstva, sicer se organizirajo za več dežel, območij in krajev, ne glede na upravno-administrativne meje.
Vsak izmed šestnajstih sindikatov je popolnoma samostojen pri določanju tarifne politike in uveljavljanju pravic delavcev. Kljub temu pa so vsi sindikati že leta 1947 ustanovili DGB oziroma zvezo, za katero pravijo, da je krovna organizacija vseh sindikatov. Njena vloga je na primer tudi koordiniranje sindikatov pri stavkah. Zveza preprečuje posameznim sindikatom, da bi drug drugemu odžirali članstvo. Zveza omogoča sindikatom soodločanje na vseh področjih socialne politike. Gre zlasti za: bolniške blagajne, pokojninsko zavarovanje in urade za delo. V vseh treh pomembnih socialnih ustanovah je DGB eden izmed partnerjev, ki soodloča oziroma sodeluje v samoupravljanju. Zveza predstavlja vse sindikate v socialnih organih, zlasti zato, ker je ta način učinkovitejši kot tisti, ko se vsak sindikat pogovarja le zase in lahko vlada manevrira zdaj z enim zdaj z drugim. Sindikati prek DGB ustvarjajo skupne lobije pritiska, ki delujejo podobno kot tisti, ki jih poznamo v ZDA.
Franček Kavčič
V prihodnji številki: Sindikata v podjetju ni, pa vendar je!
Svobodni sindikati tri dni
v Niederpockingu
Trinajstega decembra lani je bil na krajšem obisku v Sloveniji predsednik Nemške sindikalne zveze DGB Bavarske Fritz Schosser. Na pogovorih z vodstvom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je bila s strani vodstva bavarskih sindikatov izražena pripravljenost, da organizirajo izobraževalni seminar za sindikalne delavce svobodnih sindikatov.
V	mesecu in polje bil dogovor realiziran. V izobraževalnem centru DGB Bavarske v Niederpockingu, ob Starnberškem jezeru, je bil od 5. do 8. februarja sindikalni seminar z glavno temo: struktura in naloge nemških sindikatov ter oblike soodločanja.
V	četrtek dopoldne so se udeleženci najprej seznanili s strukturo in nalogami nemških sindikatov (predavatelj: Christiane Berger), popoldne pa s sistemom nemškega soupravljanja (Elmar Weiler) ter o soodločanju na višji ravni in o regionalni ter strukturni politiki. Zvečer so udeleženci o vsem, kar so čez dan slišali, razpravljali še s predsednikom DGB Bavarske Fritzom Schdsserjem.
V	petek dopoldne so se udeleženci na Uradu za delo mesta Miinchen seznanili s strukturo in nalogami urada za delo ter sodelovanjem zstopnikov delojemalcev (predavatelj: Edda Bosch). Popoldne pa je bila na sedežu DGB Bavarske v Miinchnu novinarska konferenca.
V	soboto dopoldne so seminaristi obiskali kliniko v Hohenriedu, kjer jim je predsednik DGB Bavarske Fritz Schosser razložil zgradbo in funkcijo socialnega in pokojninskega zavarovanja, popoldne pa so najprej poslušali Michaela Knutha iz IG Metalla o tarifni politiki in tarifnem pogajanju, nato pa je bil pogovor z obratnimi zastopniki in zaupniki sindikatov.
Iz Svobodnih sindikatov Slovenije so se izobraževalnega seminarja udeležili: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS. Sandi Bartol, predsednik območne organizacije ZSSS Gorenjske. Vlado Belšak, sekretar območnega sindikata obrtnih delavcev za Mariborsko območje. Lučka Bohm, samostojna svetovalka predsedstva S ZSSS, Srečko Čater, predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Marjan Fer-čec, sekretar Sindikata gozdarstva Slovenije in Sindikata lesarstva Slovenije, Jože Gaube, predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Bojan Hribar, sekretar Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije, Jernej Jeršan, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. Janez Justin, predsednik Sindikata delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije. Marina Juvančič, pravnica v Službi pravne pomoči območne organizacije ZSSS Ljubljana, Terezija Krajcer, predsednica konference sindikata SDK v Republiki Sloveniji, Ana Križanič, samostojna svetovalka predsedstva S ZSSS, Emil Krušič, predsednik sindikata Gorenje - GA, Tomo Majer, predsednik sindikata v Železarni Store, Alojz Omejc, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, Vanda Rešeta, samostojna svetovalka predsedstva S ZSSS, Metka Roksandič, sekretarka Krajevnega sveta Maribor v območnem svetu ZSSS Podravja, Metod Staroverski, predsednik sindikata Plamen Kropa, Erih Šerbec, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Franc Štelcer, predsednik območnega sveta ZSSS Podravja, Franc-Werner Petek, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Marjan Žagar, predsednik območnega sindikata kovinske in elektroindustrije Koroške in Pavle Vrhovec, vodja službe za informiranje S ZSSS.
Med udeleženci seminarja sta bila tudi Franček Kavčič, namestnik glavnega urednika DE, in Doris Debenjak, ki je pomagala s prevajanjem. Da so se udeleženci udobno in varno vozili, so poskrbeli v mariborskem Certusu z voznikom Rašidom Delaličem.
Pavle Vrhovec







sindikalni
nci
utr Eme ILšiif9^8*

Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Miloš Mikolič, sekretar: V Komunalnem podjetju Grosuplje sem se pretekli teden udeležil občnega zbora sindikalnega članstva, na katerega so sicer povabili vse zaposlene. V poročilu, ki je bilo tudi kritično do lastnega dela, je bilo poudarjeno prizadevanje za uveljavljanje panožne kolektivne pogodbe, storitve, uporaba počitniških zmogljivosti in uspehi na delovno-športnem tekmovanju komunalnih delavcev Slovenije. Sindikalni zaupnik v organizaciji bo odslej Franc Zaviršek, še naprej- pa si bodo prizadevali za uveljavljanje kolektivne pogodbe, standarda delavcev, spremljanje zakonodaje in pridobivanje novih članov sindikata.
Vsem sindikatom podjetij smo poslali razpis za seminar, ki bo v petek, 28. februarja 1992 v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Izbrane so tele teme: organiziranost sindikata podjetja, sistemska zakonodaja, pogajanja in usposobljenost pogajalca in uveljavljanje panožne kolektivne pogodbe. Poslali smo tudi pristopne izjave z navedbo najpomembnejših določil našega statuta za nadaljnje novo včlanjevanje.
RO sindikata državnih in družbenih organov Slovenije
Drago Ščernjavič, sekretar: Podpisana je pogodba o pogojih za delo sindikata v občinskih upravnih organih v Velenju, Cerknici, Metliki. Ministrstvo za pravosodje in upravo je poslalo stališče v zvezi s pogodbo Izvršnemu svetu SOB občine Jesenice in oblikovali dve pripombi. Opozarjamo sindikalne zaupnike in sekretarja območnih odborov sindikata državnih organov na rok (20. 2. 1992) za sklenitev pogodb.
Pripravljeno je besedilo kolektivne pogodbe za delavce v športnih organizacijah, društvih in zvezah. Delovna skupina sindikata in ministrstva za izobraževanje in šport in ministrstva za delo je že obravnavala besedilo za osnutek. Pomembno je, da se ministrstvo strinja, da s kolektivno pogodbo uredimo problematiko zaposlenih na področju športa. Do kolektivne pogodbe se mora opredeliti še vodstvo športne zveze Slovenije.
Pripravljen je predlog kolektivne pogodbe za delavce v invalidskih organizacijah, društvih in zvezah. Pogodba je že bila obravnavana kot osnutek v ROS ter v svetu invalidskih organizacij Slovenije.
- Sestala se je konferenca sindikata republiških upravnih organov, sprejela sklep o ustanovitvi konference in ocenila uresničevanje uredbe IS SRS o sistematizaciji del in nalog v RUO (5 primerov).
Izvršnemu svetu RS smo poslali pripombe in zahteve sindikata, naj se v skladu s stanovanjskim zakonom odpre možnost za odkup stanovanj tudi delavcem republiške carinske uprave.
Sindikat kmetijstva in živilske industrije
Svetka Vesel, sekretarska: Sestali sta se pogajalski skupini predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije - Združenja agroživilstva in Zadružne zveze Slovenije ter predstavnikov Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Obalne organizacije sindikata, kranjskih sindikatov in Sindikata Neodvisnost - KNSS. Pogajalski skupini sta usklajevali osnutek sprememb in dopolnitev panožne kolektivne pogodbe, ki ga je pripravil ROS dejavnosti. V zahtevah za ureditev varstva pravic presežnih delavcev smo s skupnim in enotnim nastopom vseh sindikatov uspeli uskladiti že precej predlaganih rešitev, nerešena pa so še vprašanja točkovanja meril za ugotavljanje presežnih delavcev in nadomestila OD za čas čakanja na delo, kar bo vroča tema naslednjih pogajanj, ki bodo predvidoma konec tega meseca.
Izhodiščni osebni dohodki v skladu s 17. in 18. členom kolektivne noeodbe za kmetiistvo in živilsko industrijo Sloveniie.
Zahtevnostna skupina
Nlesečm hmito 015 v S1_.T JANUAR 1992 FEBRUAR 1992
I. enostavna dela	19.934,00	22.326,00
II. manj zahtevna dela	21.931,00	24.563,00
III. srednje zahtevna dela	24.517,00	27.459,00
IV. zahtevna dela	27.313,00	30.591,00
V. bolj zahtevna dela	30.903,00	34.611,00
VI. zelo zahtevna dela	36.887,00	41.313,00
VII. visoko zahtevna dela	41.872,00	46.897,00
VIII. najbolj zahtevna dela	49.845,00	55.826,00
IX. izjemno pomembna dela	59.834,00	67.014,00
S- - *.	- -.
' ^

Upoštevana rast življenjskih
stroškov po eskalacijski klavzuli	14,30%	11,98%
Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Mihajlo Zver, sekretar: Republiškemu inšpektoratu za delo smo poslali pisno prošnjo za posredovanje pri zamujanju izdaje pogodb o zaposlitvi delavcem, zaposlenih v gostinstvu in turizmu.
Zakon o delovnih razmerjih v 135. členu določa sklenitev pogodb o zaposlitvi iz 11. člena tega zakona najkasneje do 1. 7. 1991 leta.
Po ugotovitvah sindikata dejavnosti gostinstva in turizma v podjetjih gostinstva in turizma (razen redkih izjem) ne upoštevajo 135. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj večina zaposlenih delavcev v panogi še ni podpisala pogodb o zaposlitvi. Enako velja tudi za 134. člen, saj ugotavljamo, da delovne organizacije niso uskladile svojih splošnih aktov z zakonskimi določili in določili panožne kolektivne pogodbe. Ugotavljamo pia, da je veliko podjetij, ki imajo vse več delavcev zaposlenih po posebnih pogodbah.
Zaprosili smo tudi, naj vplivajo na občinske inšpektorate za delo, da odpravijo te nepravilnosti v delovnih organizacijah.
V skladu s 13. členom panožne kolektivne pogodbe delavcev gostinstva in turizma Slovenije znašajo izhodiščni BOD in stroški prehrane med delom za februar 1992:
Tarifni razred
Izhodiščni BOD
JANUAR 1992 FEBRUAR 1992
I. enostavna dela	20.080,00	21.998,00
II. manj zahtevna dela	22.092,00	24.207,00
III. srednje zahtevna dela	24.674,00	27.033,00
IV. zahtevna dela	28.296,00	31.017,00
V. bolj zahtevna dela	32.024,00	35.088,00
VI. Zelo zahtevna dela	38.115,00	41.880,00
VII. Visoko zahtevna dela	42.167,00	46.200,00
VIII. Najbolj zahtevna dela IX. izjemno pomembna dela	49.711,00	54.469,00
najbolj zahtevna dela	59.635,00	65.343,00
Odstotek uveljavljanja		
eskalacijske lestvice	14,3%	11,98%

I.	26.580 SLT	VI.	49.160 SLT
II.	29.220 SLT	VII.	55.800 SLT
III.	32.690 SLT	vin.	66.430 SLT
IV.	36.400 SLT	IX.	79.730 SLT
V.	41.190 SLT		


Vlado v stečaj
V.*
!
!
1
••v
s:
i
i
i
i
Naš kolega Izidor je na posvetu predsednikov sindikatov iz Posavja vzkliknil: »Če je katero podjetje potrebno neusmiljenega stečaja, je to slovenska vlada!« Da - iskreno mu pritrjujem.
Vlada ima veliko moč - moč, ki se ji v politiki pravi moč iniciative. Uporaba ali bolje zloraba te iniciative je, če predstavniki vlade ne pridejo na dogovorjeni sestanek s predstavniki sindikatov in gospodarske zbornice, da bi se dogovorili o nadaljnjem ravnanju vseh partnerjev, ki bi nas približalo k uresničitvi ideje socialnega pakta. Zloraba te iniciative je, če je ne uporabi za odpravo gospodarstvu in delavstvu škodljivega zakona o zamrznitvi plač. Zato je tudi razumljiv korak večine slovenskih sindikatov, da sami prevzamemo pobudo. V parlamentu smo vložili predlog zakona o prenehanju zakona o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991 in prvo trimesečje leta 1992. Zahtevali smo hiter postopek. To je prva poteza. Povrhu je to predlog pravega »pušeljca« sindikatov. Če kje in kdaj, je prav vprašanje plač tisto, kar nas more povezati ob spoštovanju samostojnosti, neodvisnosti in objektivnih razlik med nami.
Mag. Dušan Semolič
i
i
m
I
I
I
1
i
i
i
s
:!$
1
x-:
v.;
X*.
•.v
*.v
•x*
x*i
x%
::x
!*X
xx
x*:
x::
•x*
X*I
’***• I

V novi številki
I &: •: S
s
š* g 8 s
I
I
!
i
i
«
*:•:
i
i
1
i
I
I
I
leporečje in ali mora res še dandanašnji vedno »stati nekdo zadaj«,
2. in 3. stran
stran
KRIŽEV POT DO STANOVANJA
X\
x::
::x
X\
xx
XX
•x*:
xx
XX
XX
XX
XX
XX
XX
::x:
*.
;:x:
XX
XX
XX
XX
XX*
XX
XX
XX
x**:
XX
XX
XX
Si
■V.'
.\v
XX
XX
1
XX
•S
is
Mohorjeva zbirka 1991
• v • v* m
je ze izšla!
SEST BOGATIH KNJIG, V PROSTI PRODAJI ZA NENAROČNIKE BROŠIRAN KOMPLET 1200.-, TRDOVEZAN 1990.-, POSAMEZNO SO KNJIGE DRAŽJE ZA OKROG 30%
s:
Si:
XX
Si:
s::
I
I
si
si
?i
i
is
Si:
XX
Sii
I
•.v.
I
si
I
!
:?S
i
1
I
x>
iii
•.v
iii
i
Si;
I
I
si:
!
KAJ DELAJO
lina
Sindikat kemične, nekovinske in gumaiske industrije
Franjo Krsnik, sekretar:
Na podlagi 62. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti (KPD) Slovenije znašajo izhodiščni osebni dohodki za februar 1992:
mesečni bruto OD v SLT
Tarifni razred		SKP	KPD
I.	Enostavna dela	21.357,00	22.425,00
II.	Manj zahtevna dela	23.502,00	24.677,00
III.	Srednjezahtevna dela	26.246,00	27.558,00
IV.	Zahtevna dela	29.261,00	30.724,00
V.	Bolj zahtevna dela	33.102,00	34.757,00
VI.	Zelo zahtevna dela	39.505,00	41.480,00
VII.	Visokozahtevma dela	44.854,00	47.097,00
VIII.	Najbolj zahtevna dela	53.401,00	56.071,00
IX.	Izjemno pomembna, najbolj		
	zahtevna dela	64.062,00	67.265,00
Rast življenjskih stroškov januarja 1992 znaša 13,10%. Upoštevana rast izhodiščnih osebnih dohodkov po eskalacijski lestvici je 11,98 %.
Območna organizacija ZSSS Velenje
Mira Videčnik, predsednica: V skladu s sklepom skupščine sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije o razglasitvi Splošne opozorilne stavke delavcev energetike v RS, 18. 2. 1992, so v sindikatih podjetij Termoelektrarn Šoštanj in Rudnika lignita Velenje, kjer je skupaj zaposlenih okrog 5000 delavcev, imenovali stavkovne odbore, in izdelali navodila za pripravo in izvedbo splošne opozorilne stavke. ^ sindikatu podjetja RLV so imenovani tudi člani pogajalske skupine za pogajanja s predstavniki poslovnega odbora RLV o zahtevah po ustvar-•i;:; janju možnosti za takojšen podpis nanovo usklajene podjetniške kolek-tivne pogodbe s panožno kolektivno pogodbo za premogovništvo.
•g V obeh podjetjih bo opozorilna stavka od 7.00 do 9.00 ure na delovnih mestih. Po sklepu skupščine Sindikata delavcev dejavnosti energetike i;:;: Slovenije bo zmanjšana obtežba v vseh energetskih proizvodnih enotah, tudi v TE Šoštanj, za 20 odstotkov.
1
XX
=8
:8
=8
XX
XX
I
s:
:8
=8
I
8;
8:
:8
:8
Območna organizacija ZSSS Domžale
»Očetovska dobričina, ta direktor«: Pod tem naslovom je domžalski tabloid TO JE TO predstavil direktorja podjetja Termit. Ugotovil je, da dober direktor ni nujno aroganten. Da je dober človek, bi verjetno potrdili tudi njegovi podrejeni, o tem, kako koristna pa je njegova dobrota za podjetje, bi veljalo že krepko razmisliti.
Delavci Termita namreč do danes še niso dobili plač za december 1991. Sindikat je na direktorja naslovil več zahtev in tudi dobil veliko obljub in zagotovil, da bo bolje, pa se vendarle ni še nič spremenilo. Zato je sindikat ultimativno postavil svoje zahteve: do 17. februarja je treba delavcem izplačati OD z obrestmi, do 25. februarja pa januarsko plačo po kolektivni pogodbi. V nasprotnem primeru bodo stavkali.
Vodstvo podjetja naj do 5. marca 1992 predloži tudi sanacijski program.
Če omenjene zahteve ne bodo uresničene, bo sindikat postavil pred ustrezne organe vprašanje odgovornosti za težave v podjetju in neures-ničevanje sanacije podjetja.
Justi Arnuš
Območna organizacija Zasavje
i
•xx
i
8:
8:
8:
XX
is
I
l & ! SVETUJE
Vprašanje:
It
i
1
OCENJENI ŽIVLJENJSKI STROŠKITR« IN ŠTIRIČLANSKE DRUŽINE

Skupina dobrin iz košarice
tričlanska delavska družina
štiričlanska delavska družina
poprečni
stroški
minimalni
stroški
mini. mes. stroški
poprečni
stroški
minimalni
stroški
mini. mes. stroški
indeks cen ■ življenjskih potrebščin l.92/XI.91
Območni odbor sindikata energetikov Zasavja v Trbovljah je obravnaval uveljavljanje kolektivnih pogodb v podjetjih. Videti je, da so razmere vsak mesec slabše.
V	celoti je podprl zahteve ROS energetike ob napovedani splošni opozorilni stavki.
Sindikat gradbenih delavcev SGP Zasavje in MCK Trbovlje je v Lantovžu pripravil smučarski tečaj za otroke svojih članov. Priprave in organizacijo sta prevzela sindikalna zaupnika Rudi Tomše in Bojan Baš.
Izvršni odbor sindikata podjetja Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik je pripravil dobro obiskani letni članski sestanek. Ocenili so tekoče delo in sprejeli programske naloge.
V	razpravi je bilo največ vprašanj o uveljavljanju podjetniške kolektivne pogodbe in nalogah sindikata pri tem.
Sindikalno organizacijo TKI Hrastnik bo še naprej vodil predsednik Jože .... ^ Kačič.
£;:• Območni svet ZSS Zasavja bo s predsedniki sindikata v podjetjih Zasavja / obravnaval informacijo pred stavko delavcev v energetiki in premogovništvu, i osnutek zakona o reprezentativnosti sindikatov in se dogovoril za v'
i\
i
i
način
uveljavljanja odloka o določitvi zajamčenega osebnega dohodka.
Ciril Urek
V	izhodiščnih BOD za februar 1992 je upoštevana napaka iz meseca decembra 1991 zaradi večjega odstotka uveljavljanja eskalacijske lestvice od dejanske.
(Uradna rast XII/91 je bila 16,14%, v panožni KP pa je upoštevana 18,30%).
V	skladu s 37 členom panožne kolektivne pogodbe znaša povračilo stroškov prehrane med delom za februar 1992 2.964,00 SLT.
Sindikat delavcev prometa in zvez
Hilda Žežko, sekretarka ROS:
V skladu s 102. členom Kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo je bila konstituirana komisija za njeno razlago.
Vprašanja pošljite na naslov: Slovenska cestna podjetja, d.o.o. Ljubljana, Linhartova 7, za predsednico komisije pa je bila imenovana Ivica Jazbec, v.d. sekretarka Združenja prometa in zvez pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Komisija je na svoji prvi seji oblikovala stališče do povračila potnih stroškov v pavšalnem znesku:
»Komisija za tolmačenje kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo meni, da podjetje lahko določi pavšal po svojih ocenah in kriterijih, pri čemer upošteva organizacijo dela, upravičenost priznanja pavšala določenim delavcem, ki temelji na podatkih o dosedanjih prevozih, večletnem povprečju, na oceni poslovnih rezultatov, na racionalizaciji delovnega procesa in stroškov vzdrževanja. S potnim nalogom podjetje določi optimalno število kilometrov, ki sodijo v pavšal. Glede na navedeno se delavcem na določenih delovnih mestih izplačujejo odmerjeni stroški.« Izhodiščni bruto osebni dohodki za februar 1992 po kolektivni pogodbi za cestno gospodarstvo
Rast življenjskih stroškov je znašala januarja 1992 13,10%, upoštevana rast po eskalacijski lestvici je 11,98 %.
I
I
i
I
1
•Iv
xx
XXI
Ivi
.v.
XX
XX
XXI XXI XXI
Ivi
XX
XX
•Iv
XXI
XX :•:•: xx
XXI
xx
XXI
XX
xx:
XX.
::x:
xx:
.\v
XIX
xx:
XIX
XXI XXI XXI
1
XXI
IX!
XX XX! .v. .v. XX XX
XX!
XX!
Kakšen je položaj delavca, ki je v bolniškem staležu, pa ga hoče po-djetje uvrstiti med trajne presežke? S:;:
XX!
Odgovor:	S;:
V času, ko je delavec odsoten z dela
'TO/VO /% V, OrT-*-V,	rv r» ol o
XX!
1
zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, (36. C člen zakona o delovnih razmerjih) delovno razmerje ne more prenehati zaradi nujnih operativnih razlogov. Delavec je sicer na podlagi programa reševanja presežnih delavcev lahko uvrščen med trajne presežke, toda odpovedni rok mu začne teči šele, ko je popolnoma zmožen za delo.
	18401.40	14454.59	14454.59	23215.13	17685.19	17685.19	132.10	Sv XXX
2.Pijača	2113.97	803.24	803.24	2124.85	807.90	807.90	129.10	■it.
S.Kajenjo	793.21	428.76	428.76	793.21	428.76	428.76	119.10	
4.Oblačila	7263.57	4456.96	184.54	8880.36	5485.16	203.53	123.00	xx:
S.Obutev	2014.75	1528.32	0.00	2372.48	1681.28	0.00	140.10	
B.Stanovanjo	3770.58	2705.89	2144.57	4605.90	3259.29	2579.80	136.60	XX
7.0gravanje,razsvetljava	4734.21	3234.93	2386.19	5882.64	3961.88	2943.22	125.30	XXI XX
B.Gospodinjska oprema	4491.20	2325.05	0.00	5332.77	2669.85	0.00	133.50	:*
9.Higiena,zdravstvena nega	3688.47	3059.33	2747.16	4341.83	3589.55	3265.74	144.10	XXI
lO.lzobr.,kultura,razvedrilo	6487.63	2866.35	1808.69	7426.88	3294.26	1859.57	130.40	&
11 .Prometna sr.in storitve	12789.62	3516.14	745.23	16016.52	5071.94	1034.45	124.20	
12.Razni predmeti in storitve	722.41	458.26	0.00	889.46	525.92	0.00	131.20	
13.Drugi izdatki	5143.81	1111.82	913.20	5654.57	1168.57	913.20	131.20	Si XX
SKUPAJ (v SLT)	72414.83	40949.64	26616.16	87536.60	49629.56	31721.35		:S iii
stopnja rasti l.92/XI.91	29.81	30.86	32.17	29.78	30.70	32.18		XX s: :S
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva
1
I
Vprašanje:
Delavec je dobil sklep, da je do 29. 2. na čakanju. Manjka mu še 6 mese-
cev do polne pokojnine. Ali mora na čakanje?
Odgovor:
Čakanje na delo je na osnovi 4. alineje drugega odstavka 30. člena noveliranega zakona o delovnih razmerjih eden izmed ukrepov, ko organizacija oziroma delodajalec zaradi ..... nujnih operativnih razlogov začasno, Xv najdlje 6 mesecev, delavcu ne more zagotoviti dela. Delavec, za katerega g:: je pristojni organ ob upoštevanju kri- ig: terijev odločil, da začasno ne bo de- :g lal, prejema nadomestilo osebnega dohodka. Delavec ki je začasni preše- igjj žek, je še vedno v delovnem razmerju; če čakanje na delo odkloni, mu de- g: lovno razmerje preneha na podlagi :;g 11. točke 100. člena zakona o delov- :g nih razmerjih (Uradni list RS 14/90, g: 5/91).	:8
Ana Križanič, dipl. iur. jg
Struktura življenjskih stroškov JANUAR 1992
1.	Hrana	25.4
2.	Pijača	2.9
3.	Kajenje	L1
4.Oblačila	10.0
S.Obutev	2.8
6.Stanovanje	5.2
_ Z.Ogrevanje,razsvetljava	6.5
B.Gospodinjska oprema	6.2
9. HiSiena,zdravstvena nega	5.1
10.lzobr.,kultura,razvedrilo	9.0
11 .Prometna sr.in storitve	17.7
12.	Razni predmeti in storitve	1.0
13.	Drugi izdatki	7.1
35.3
2.0
1.0
10.9
3.7 6.6 7.9
5.7
7.5
7.0
8.6
1.1
2.7
54.3
3.0 1.6 0.7 0.0
8.1 9.0 0.0
10.3 6.8 2.8 0.0 3.4
26.5
2.4 0.9
10.1
2.7 5.3
6.7 6.1
5.0
8.5 18.3
1.0
6.5
35.6
1.6
0.9
11.1
3.4 6.6 8.0
5.4 7.2 6.6
10.2
1.1
2.4
55.8
2.5
1.4
0.6
0.0
8.1
9.3 0.0
10.3
5.9
3.3 0.0
2.9
SKUPAJ:
100.0
100.0
100.0
100.0
100.0
100.0
Vir: Zavod Republike Slovenije Za statistiko (podatki o cenah v januarju 92 so začasni)
Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS
■hhhbhhhbhhhbhhhbhhhhhhmhhhhhhhhbhhhhbHHH
Košarice življenjskih potrebščin za januar 1992 so pripravljene na podlagi začasnih podatkov o cenah v tem mesecu. Podatki so začasni zaradi korekcije ponderacije, ki jo zavod RS za statistiko opravi redno vsakih 5 let. Košarice kažejo, da so se življenjski stroški v Sloveniji v dveh mesecih povečali povprečno za 30 odstotkov. Najbolj so se povečali nujni mesečni življenjski stroški in to za več kot tretjino. Po podatkih Zavoda je znašala decembra 1991 povprečna slovenska plača 16.634.00 tolarjev.
Strokovna služba sveta ZSSS
iti
i
i8
!8
18
XX!
8:
8:
•XX
xx:
:xx
8
xx:
r
I
XXI
i
i
i
XX!
p
i
XIX
m


Rast življenjskih stroškov je znašala januarja 1992 13,10%, upoštevana rast po eskalacijski lestvici znaša 12,48 %.	
I.	22.120
II.	26.050
III.	30.470
IV.	33.880
- voznik do vključno 4,5 t nosilnosti	33.880
- voznik od 4,5 do 13 t nosilnosti	37.280
- voznik nad 13 t nosilnosti	42.630
V.	42.630
VI.	54.010
VIL	68.760
Zahtevnostna
skupina
Izhodiščni bruto osebni dohodki za februar 92 (v SLT)
Izhodiščna bruto urna postavka za 182 ur mesečno)
Izhodiščni osebni dohodki in drugi prejemki za februar 1992 po Kolektivni pogodbi za prevoz blaga, ki je začela veljati 31. januarja 1992.
Del osebnega dohodka, ki pripada vozniku za prevoženi kilometer nad normativom:
-	en voznik 5,16
-	dva voznika 2,89
Povračila v zvezi z delom:
-	prehrana med delom S.dfllvSdčB: cela dnevnica (nad 12 ur) 723 SLT
polovična (od 8-12 ur) 381 SLT zmanjšana (od 6-8 ur) 271 SLT
-	količinska dnevnica za prevoženi kilometer	1,91 SLT
-	povračilo stroškov prenočišča brez računa	579 SLT
Izhodiščni bruto osebni dohodki za februar 1992 po kolektivni pogodbi
za cestni potniški promet
l.	22.020
H.	24.090
mazalec, pralec, priučeni vulkanizer, garderober na AP Ljubljana	24.090
sprevodnik	24.320
m.	26.860
administrativni manipulant	26.860
pomožni mehanik, električar, klepar, avtoličar	27.110
voznik taxi vozila	27.560
IV.	30.300
blagajnik	30.300
KV vzdrževalci vozil	33.280
voznik avtobusa	33.830
V.	34.060
informator na AP Ljubljana	34.060
prometnik, prometni kontrolor	37.420
razporednik, specialist
vzdrževalnih del	39.370
VI.	44.510
VII.	60.450
VHI.	74.230
120,99
132,36
132,36
133,63
147,58
147,58
148,96
151,43
166,49
166,49
182,86
185,88
187,15
187.15 205,61
216,32
244,56
332.15 407,86
Nevenka Lekše, sekretarka: Pri uveljavljanju kolektivne pogodbe za zdravstvo in socialno skrbstvo Slovenije opažamo, da je ena izmed ovir tudi ta, da številni zavodi svoje organiziranosti in poslovanja niso prilagodili zakonu o zavodih, ki je stopil v veljavo 1. aprila 1991. Sindikati nas opozarjajo, da v prenekaterih zavodih sveti zavodov sploh ne delujejo, največkrat zato, ker ustanovitelj ni imenoval svojih članov.
Takšne razmere pa ne pomenijo ovire le za uresničevanje kolektivne pogodbe, ampak nujno pomenijo tudi to, da vodstvo zavoda ne more zagotavljati zakonitega poslovanja. Po veljavni zakonodaji je namreč vrsta opravil, ki jih lahko opravi samo organ upravljanja.
Soočamo se s primeri, ko direktorji posameznih zavodov sami sprejemajo akte, za katerih sprejem niso pooblaščeni. Zakon o zavodih povsem jasno določa, da se samo s statutom oziroma pravili zavoda lahko določi pooblastilo direktorja za sprejemanje splošnih aktov. V vseh znanih primerih pa direktor takšnega pooblastila ni imel in tudi ni mogel imeti, saj statut oziroma pravila zavoda lahko sprejme le svet zavoda, ki pa, kakor smo že omenili, sploh ni bil konstituiran. Odveč je poudarjati, da ima to za posledico ničnost splošnih aktov, ki bi jih direktorji sprejeli na tak nezakonit način.
Nekonstituirarije svetov zavodov resno ovira tudi delo sindikata, saj je lahko oteženo uresničevanje njegovih pravic, kakor so opredeljene vil. točki normativnega dela kolektivne pogodbe. Prepričani smo, da takšne razmere direktorjem onemogočajo, da bi svoja pooblastila opravljali zakonito. Prepričani smo, da bi morali tako direktorji kot tudi ustanovitelji zavodov storiti vse, da se organi upravljanja čimprej konstituirajo, zlasti pa da direktorji s svojo interpretacijo zakona ne bi povzročali brezvladja v zakonih. Zakon o zavodih ima namreč takšne rešitve, ki onemogočajo, da bi ti ostali brez organov upravljanja. Če z novim akti ni določen način njihovega oblikovanja, se v skladu z 68. členom Zakona o zavodih uporabljajo stari predpisi.
Če prihaja do težav zgolj zato, ker ustanovitelji ne opravljajo svojega dela, ki jim ga nalaga veljavna zakonodaja, smo v našem sindikatu pripravljeni nuditi vso pomoč tudi direktorjem, da bi skupaj prepričali ustanovitelje, da ne ravnajo prav. Prepričani smo, da je odločenost za zakonito delovanje zavodov naš skupen interes. Samo če bo delovanje zavodov zakonito, bo sindikat lahko opravil svojo vlogo, hkrati pa je to pogoj, da svojo vlogo lahko opravi tudi direktor zavoda.
Konfederacija sindikatov papirne, grafične in časopisno informativne, založniške, novinarske in drugih dejavnosti
VREDNOSTI IZHODIŠČNIH OSEBNIH DOHODKOV ZA FEBRUAR 1992
V skladu z 42. in 43. členom Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter z 51. in 52. členom Kolektivne pogodbe grafične, časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, GZS-Odbor strokovnega združenja celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije ter Sekcija za tisk in Konfederacija PERGAM objavljamo nove vrednosti izhodiščnih osebnih dohodkov za februar 1992.
Izhodiščni OD v SLT bruto za februar 92
Rast življenjskih stroškov znaša januarja 1992 13,10%. Odstotek uveljavljanja eskalacijske lestvice po 38. členu panožne kolektivne pogodbe znaša 12,48%.
Tarifni razred	Tipična dela	celulozna, pap. in pap. pred.	grafična dejavnost	časop. inf., založ. in Imjigotrš. dej.
I.	Enostavna dela	23.566,00	22.472,00	22.472,00
II.	Manj zahtevna dela	27.100,00	24.720,00	25.843,00
III.	Srednje zahtevna dela	30.635,00	27.641,00	29.214,00
IV.	Zahtevnejša dela	34.170,00	31.237,00	32.585,00
V.	Zahtevna dela	40.061,00	35.956,00	38.203,00
VI.	Bolj zahtevna dela	51.844,00	41.574,00	49.439,00
VII.	Zelo zahtevna dela	61.270,00	47.192,00	58.428,00
VIII.	Visoko zahtevna dela	77.766,00	65.170,00	74.159,00
IX.	Najbolj zahtevna dela	89.549,00	78.653,00	85.395,00
Koeficient rasti življenjskih stroškov za januar 1992 po eskalacijski klavzuli iz PKP		13,10%	12,79%	12,79 %
Znesek za prehrano med delom po SKP za gospodarstvo		2.964,00	2.964,00	2.964,00







	
14. februarja 1992	KAŽIPOT
NA REŠETU
Ko je naš najboljši smučar vseh časov do zdaj in ena najbolj znanih slovenskih blagovnih znamk v svetu Bojan Križaj pred osmimi leti v Sarajevu nekoliko zmedeno, pa vendarle simpatično izdahnil olimpijsko pri-
slovenska država kdaj samostojno vstopila med pet prepletenih olimpijskih krogov. Za tiste najbolj zane-- ...........................
v - V, .V.T.i;''':
narodovih sanj. Kako pa je s sanjami, vemo: prej ali slej
......................................
.........^ ' ■' '
. - ' ' '
.	- ■." m;
/ '-'.v-	■, ■'	;'7.
rija je, če to priznamo ali ne, predvsem posel. V tisto
propaganda precej vsiljivo prodaja prav to. Namesto prepričljivih cekinov, ki jih je s pomočjo Križaja in 'r.vi -	’ ■ ” ■ ~ nJnrtn-' 'Ypon'i- -pr-jn;’
■	; /i"1 •-; a;/j ; E '->n, Aiy. -	' Soc^itr.i
tunzem ,n posredno še cela vrsta gospodarskih dejavnosti. danes na TV zaslonih z zanosom opazujemo samega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, kako se
drenja med slovenskimi tekmovalci v olimpijski vasi.
"y r:: :	v '-v-
,. ... .... ..... ■ . : . - . .. . . .
' v : -
' - ■ '.'-v
verjamemo preveč. Tisti, ki so nekakšni prodajalci slo-
\ • ... " ....;■. ..... ■ ' . ' . . .
venske podobe na snežnih poljanah, so se očitno odločili, da je politika pravo blago, kar pa, kot vidimo, gre za med te doma, nikakor pa ne v tujini. kjer štejejo veliko bolj oprijemljive stvari. To seveda ni ravno dobra popotnica, ne le k temu, da bi sodelovali, ampak da bi tam predvsem kai za-
Zaslužka pa kot da se zadnje čase s pretirano zagledanostjo le vase na tej sončni strani Alp branimo. Še več. v tovrstno propagandno prepričevanje, v katerega so vključeni vodilni politični možje (da ni žensk med njimi, je le dokaz zaplan-kanosti) se nalaga kar precej državnega de-
narja. katerega učinkovitost v očeh povprečno razgledanega Evropejca se ne more meriti niti z enim samim, čeprav propadlim Elanom. Celo opozorila našega človeka. ki se je na Zahodu povzpel med svetovne avtoritete v poznavanju gospodarske vzhodne Evrope, da se v evropskih očeh zgodovina Slovenije (in Jugoslavije) ni končala leta 1945. da bi se leta 90 začela ponovno šteti, naletijo na gluha ušesa. Dr. Sire, za njega gre. bi v današnji prevladujoči maniri proglašanja za žrtve bivšega režima imel prej razloge za nasprotne trditve, saj gaje domovina zaradi političnih razlogov za več let spravila za rešetke. Že zato mu lahko verjamemo bolj kot našim domačim političnim prvakom.
Olimpijski krogi vsekakor simbolizirajo svetovno skupnost. Zato je že prav, da smo zraven. Toda da bi (spet) ne ostalo le pri simbolnem koraku, bi bilo dobro prej razkleniti domače začarane kroge, ki nam Alpe delajo neprehodne v obeh smereh in nas po višini plač potiskajo nekam v centralno Afriko, po cenah najbolj nujnih Življenjskih potrebščin, hrane denimo, pa v Evropsko skupnost. Za kaj takega zanesljivo ni dovolj le slikanje z nacionalnimi zastavami pred TV kamerami med športnimi prenosi ali ščepec politično diplomatske spretnosti, marveč mnogo več. Ta olimpiada se je za V	dobro začela.___________________^
Prebrali smo za vas
RAZUČNE POTI
ZAPOSLOVANJA
Pred dnevi je v založbi Znanstveno publicističnega središča izšel zbornik Zaposlovanje - perspektive, priložnosti tveganja, ki napoveduje preobrat tudi v načinu raziskovanja trga delovne sile pri nas, ali povedano bolj natančno, približevanje raziskovalnih norm in metod evropskim, kar med drugim omogoča tudi produktivne primerjave. Med zanimivimi prispevki smo iz tega zbornika izbrali poglavje o poteh zaposlovanja avtorice Martine Trbanc, ki ga povzemamo.
Če smo se sprijaznili z realnostjo trga delovne sile, potem je koristno dobro poznati tudi načine in mehanizme, ki jih lahko uporabljajo tako delodajalci kot tudi tisti, ki delo iščejo. Ob današnjem milo rečeno pomanjkanju delovnih mest in vse daljših vrstah čakajočih nanje, ostri selekciji, je to še pomembnejše. Poleg tega smo zaradi političnih in družbenoekonomskih sprememb tudi v Sloveniji soočeni z vrsto »novih« kanalov zaposlovanja:	zasebnih agencij,
agencij za razvoj podjetništva in s tem samozaposlovanja, bank podatkov o strokovnjakih in podobno. Novih smo v nerekovaje zapisali zato, ker so relativno novi le za nas, medtem ko so v svetu že uveljavljeni.
Med najpomembnejše vsekakor sodijo javne službe ali uradi (zavodi) za zaposlovanje. Poznajo jih povsod po svetu, še posebej so uveljavljeni tam, kjer država še posebej skrbi za uravnavanje trga delovne sile. Ponekod delujejo le kot borze dela, ki brezposelne le registrirajo, drugod se njihova dejavnost širi na pripravljanje različnih programov (pre)usposab-Ijanja, izobraževanja in svetovanja. Vsi pa se pretežno ukvarjajo z nezaposlenimi in manj s tistimi, ki bi službo iz različnih razlogov želeli le zamenjati. Pomembno je tudi to, da si nezaposleni z registracijo pri teh uradih pridobijo tudi formalni status, ki
jim omogoča različne prednosti in tudi možnost dobivanja denarnih pomoči. Ponekod je nekaterim samo slednje razlog za prijavo na urad, medtem pa se ukvarjajo s čim drugim in si zaposlitve pravzaprav ne iščejo. Mnogo bolj so uradi za zaposlovanje razviti v Evropi. V ZDA pa so precej na slabem glasu, saj jih pretežno uporabljajo le za pridobivanje nekvalificiranih delavcev. Zato se jih višje izobraženi izogibajo in si iščejo druge poti do zaposlitve. Podobno je tudi v Veliki Britaniji in morda še na Nizozemskem, v drugih evropskih deželah pa je pri državnih uradih prijavljenih večina nezaposlenih.
Pri vseh skupinah brezposelnih v ZDA so bili najpogosteje uporabljeni neposredni in neformalni kanali: v podjetjih se je osebno zanimalo 66% brezposelnih, prijatelje in znance jih je za informacije spraševalo 51 %, na oglase v lokalnih časopisih je odgovarjalo 46% nezaposlenih. (Raziskavo je izvedel Biro za delovno statistiko leta 1975)
Po nekaterih podatkih si pri nas že desetina nezaposlenih išče delo prek zasebnih agencij za zaposlovanje, kar nas že uvršča v evropsko povprečje. Tam prednjačijo Britanci, saj jih to pot ubere kar 34,4%. Agencije so lahko splošne ali specializirane, ki iščejo predvsem izvedence in specialiste za posa-
mezna področja. V ZDA obstajajo tudi agencije za iskanje vrhunskih strokovnjakov. Seveda svoje storitve v nasprotju z javnimi uradi zaračunavajo; pri splošnih je plačnik običajno iskalec, ki storitev plača že pri prijavi, ali pa ko dobi delo, pri visokospecializiranih storitvah (običajno je zelo draga) plača delodajalec. Obstajajo tudi agencije za posredovanje začasnih, nestalnih del. Spominjajo na znane »gazde«, ki delavce najamejo in jih potem »posojajo« različnim podjetjem.
Med neposredne in univerzalne kanale spadajo tudi oglasi in razpisi v tisku. Ti se zelo pogosto uporabljajo. V večini evropskih dežel ta kanal uporabi dobra tretjina nezaposlenih, na Nizozemskem denimo več kot polovica. Kje bodo objavili oglas, je odvisno od tega, kakšne kandidate iščejo: posebne poklice v strokovnih revijah, splošnejše v lokalnih in osrednjih. Radia in televizije za oglaševanje običajno ne uporabljajo, razen za svoje kadrovske potrebe. Iskalci zaposlitve te možnosti manj uporabljajo. Oglašajo v glavnem tisti, ki iščejo delne ali honorarne zaposlitve, delo na domu in podobno.
Precej ljudi, predvsem delavcev z nižjimi kvalifikacijami in administrativno osebje se tudi odloči za enega najbolj učinkovitih kanalov: neposredno ali pisno spraševanje v podjetjih
in ustanovah. Ena izmed prednosti te poti je, da iskalci ostanejo v evidenci tudi, če službe ne dobijo takoj. Ta pot je najbolj znana na Danskem, pa tudi v Belgiji in Franciji.
Med najstarejše načine, kako priti do (dobre) službe, vsekakor sodijo priporočila zaposlenih sorodnikov, prijateljev in znancev. Delodajalci ta način precej cenijo, tako da mnoga podjetja zlasti za prosta boljša in bolj zahtevna delovna mesta ne objavljajo razpisov ali jih prijavljajo na javne urade. Ponekod tistemu, ki je nekoga priporočil, pripada celo posebna nagrada. Novo zaposlenim pa ta način omogoča lažje prilagajanje v novem okolju, ker jim pri tem pomagajo njihovi že zaposleni prijatelji ali sorodniki. Delodajalci uporabijo to, daleč najbolj je razširjena v Španiji, predvsem takrat, ko potrebujejo ljudi s posebnimi znanji.
Štipendiranje dobrih učencev in sploh povezovanje s šolami je značilno za skoraj vsa večja podjetja, ki jim je to glavni vir tehničnega in vodstvenega kadra. Pri še posebej redkih poklicih se delodajalci po pomoč obračajo na poklicna združenja. Tudi sindikati svojim članom posredujejo informacije o prostih delovnih mestih. Večji imajo tudi borze dela.
(Kako iščejo žaposlitev Slovenci - v prihodnji številki)
Pripravil: Jože Poglajen
OBRATNA AMBULANTA
ŽIVLJENJE TEČE...
Prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Prva pomoč
Zakon o varstvu pri delu zahteva, da mora biti delavcem v podjetjih zagotovljeno prva pomoč in organizirano reševanje pri poškodbah na delu. Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč ter organizacijo reševalne službe, ki ga je predpisoval uradni list prejšnje Jugoslavije (Ur. list SFRJ 21/71) je nalagal, da mora biti za primer poškodbe na delu zagotovljena takojšnja in sodobna prva pomoč poškodovanim oziroma nenadno obolelim na delu že na delovnem mestu. Če so bile v podjetju večje nevarnosti za zdravje ali poškodbe ter za življenje delavcev mora podjetje s splošnim aktom zagotoviti posebne ukrepe za prvo pomoč in organizacijo reševalne službe. V ta namen določeni delavci morajo biti posebej usposobljeni.
Tudi vsebina omarice za prvo pomoč je predpisana: ena na vsakih 50 delavcev, če je nevarnost za poškodbo večja pa na vsakih 10 delavcev z manjšo količino sanitetnega materiala ali torbica za prvo pomoč. Porabljeni material je treba takoj nadomestiti, zato mora imeti v rezervi dvojno količino sanitetnega materiala; če je delovišče oddaljeno več kot 50 km od najbližjega kraja za preskrbo sanitetnega materiala pa več.
V vsaki omarici mora biti tudi navodilo za uporabo materiala ter razložen način dajanja prve pomoči pri poškodbah in nenadnih boleznih delavcev. Na vsaki omarici morajo biti:
-	znak Rdečega križa,
-	naslov najbližje zdravstvene postaje oziroma zdravnika,
-	imena oseb, ki so usposobljene za dajanje prve pomoči,
-	ime osebe, ki ima ključ od omarice prve pomoči.
Omarica mora biti zaklenjena, ključ mora imeti oseba, ki je v delovni izmeni usposobljena in določena za dajanje prve pomoči. Nadomestni ključ ima vodja oddelka ali delovišča.
Če je na Območju delovišča zdravstvena ustanova, zadošča torbica s sanitetnim materialom.
Če so v podjetju rezervoarji ali jame, kjer se sproščajo plini, mora imeti podjetje na voljo dva tako imenovana »izolacijska aparata« s stisnjenim zrakom, in delavca, ki ju morajo znati uporabljati. Kjer lahko pride do utopitve, zastrupitve ali podobnih poškodb, mora podjetje poskrbeti za ustrezne reševalne pripomočke in. naprave za prvo pomoč. Območna zdravstvena ustanova pa mora biti sproti seznanjena, katere nevarnosti ogrožajo delavce podjetij, zavodov ali privatnikov na njenem območju. Za prvo pomoč morajo biti na voljo ustrezna nosila. Na bolj oddaljenem delovišču, gradbišču ali gozdnem delovišču, kjer je nevarnost za poškodbe večja, zdravstvena služba pa oddaljena, morajo podjetja zagotoviti vozilo za prevoz poškodovancev ali nenadno zbolelih. Posebnosti organizacije prve pomoči pri posebej nevarnem delu (na primer v gozdarstvu, dela v kesonih, na ladjah ali plovnih Objektih in podobno) urejajo posebni pravilniki.
Kjer je večja nevarnost za eksplozijo, požar, sproščanje strupenih plinov in podobno morajo imeti stalno reševalno službo ali reševalno postajo. Stalne reševalne službe so najbolje organizirane v rudnikih.
Piše:
Mag. Aleksej Cvetko
Družinska pokojnina
Zakon opredeljuje krog upravičencev do družinske pokojnine in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, da se jim ta pravica lahko prizna. Zakon tudi določa pogoje, ki jih mora izpolniti umrli zavarovanec, da družinski člani lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine.
Družinsko pokojnino lahko uveljavijo brez dodatnih splošnih pogojev zakonec, zakonski in nezakonski otroci in posvojenci, pod pogojem, da jih je umrli zavarovanec preživljal, pa lahko pravico do družinske pokojnine uveljavijo še pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, mati, oče, mačeha, očim ter bratje in sestre, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Družinska pokojnina se lahko uveljavlja, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali deset let pokojninske dobe, izpolnil pogoje za priznanje starostne ali invalidske pokojnine, užival starostno ali invalidsko pokojnino, užival pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti. Če je zavarovanec umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se družinska pokojnina lahko uveljavlja ne glede na pokojninsko dobo zavarovanca.
Zakon torej določa splošne pogoje za priznanje pravice do družinske pokojnine (krog upravičencev in pogoji na strani zavarovanca) kot tudi posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak iz kroga upravičencev do družinske pokojnine.
Vdova ali vdovec pridobita pravico do družinske pokojnine pod enakimi pogoji, razlikuje se le starost, ki jo mora eden ali drugi dopolniti, da se mu lahko prizna ta pravica: druga dva enaka pogoja pa sta zdravstveno stanje in dolžnost preživljanja otrok.
Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine, če je ob smrti moža, po katerem ji gre pravica, dopolnila starost 50 let, vdovec pa mora za priznanje pravice do družinske pokojnine ob ženini smrti izpolnjevati starost 55 let. Zakon pozna tudi institut pričakovane pravice - čakalne dobe. Ta omogoča vdovi, ki do moževe smrti ni dopolnila 50 let, dopolnila pa je 45 let, oziroma vdovcu, ki do ženine smrti ni dopolnil 55 let, dopolnil pa je 50 let, da pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 oziroma 55 let starosti. Ti starostni pogoji se upoštevajo tudi v primerih, ko je bila pravica do družinske pokojnine priznana upravičencu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi dolžnosti preživljanja otrok, pa je pozneje razlog za priznanje pravice odpadel pred dopolnjenim 50 oziroma 45 letom starosti za vdove ali 55 oziroma 50 letom starosti za vdovce s tem, da postane pravica do družinske pokojnine v vsakem primeru trajna, ko vdova dopolni starost 50 let, vdovec pa 55 let.
Kot novost določa zakon, da pridobi pravico do družinske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanke, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 45 let, če pa te starosti ni dopolnila, dopolnila pa je starost 40 let, prav tako pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni starost 45 let.
Nadaljevanje prihodnjič
	J*	
14. februarja 1992	KAŽIPOT	NE PREZRITE
PRAVNIK SVETUJE
preden je postala odločba o trajnem prenehanju potreb po delu dokončna. Povprečni mesečni osebni dohodek je potrebno valorizirati za rast osebnih dohodkov v podjetju za čas od zadnjega meseca, ki se upošteva v osnovo, do meseca, v katerem je izplačana odpravnina.
Gregor Miklič
0
zaposlovanju v Nemčiji
Vprašanje:
Lani, 6. maja, prvi dan, ko Sem se vrnila s porodniškega dopusta, sem izvedela, da sem uvrščena med začasne tehnološke presežke. Decembra so mi to podaljšali še za Pol leta'in letos, 1. 2., so me Uvrstili med trajne tehnološke Presežke.
V tem podjetju sem zaposlena 4 leta, zato me zanima, kakšne prejemke bi morala dobivati kot začasni in zdaj kot trajni tehnološki presežek. Kako bi mi morali te prejemke v podjetju obračunavati?
Odgovor:
Po določbi 30. člena Zakona o delovnih razmerjih je delavčevo delo lahko začasno nepotrebno največ 6 mesecev in tega roka ni mogoče Podaljšati. Za čas čakanja na delo doma, ko delavčevo delo začasno ni Potrebno, pripada delavcu nadomestilo delnega dohodka v višini 70 odstotkov osnovnega osebnega dogodka, povečanega za dodatek za delovno mesto.
Zakon natančno določa postopek, Po katerem se ugotovi, da postane delavčevo delo v podjetju trajno nepotrebno; zakon tudi določa, katerim delavcem ne more prenehati delovno razmerje zaradi trajnega pre-dehanja potreb po delu.
Delavcu, ki mu ni mogoče trajno Ugotoviti dela, pripada nadomestilo osebnega dohodka najmanj v višini *ajamčenega nadomestila oseb-dega dohodka (to je 80 % zajamče-dega osebnega dohodka), pravič-deje pa bi bilo, če to nadomestilo ne hi bilo nižje od nadomestila, do kate-r0ga je upravičen delavec kot začasno brezposeln in znaša 70 % od
osnove. Osnova za to nadomestilo je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma za zadnje tri mesece, za katere je bil osebni dohodek izplačan; ta znesek se poveča za rast povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Sloveniji od zadnjega meseca, ki se upošteva v osnovo, do uveljavitve nadomestila.
Poleg nadomestila mora podjetje delavcu, ki je v istem podjetju zaposlen več kot dve leti, izplačati odpravnino v višini najmanj polovico njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju.
Vprašanje:
Enajstega novembra 1991 mi je prenehalo delovno razmerje kot tehnološkemu presežku po 6-mesečnem odpovednem roku, v tem času sem prejemala nadomestilo OD. Prosim vas, da mi odgovorite, za katere zadnje tri mesece mi pripada odpravnina, ali za avgust, september in oktober, ali za september, oktober in november, ker obstaja razlika zaradi povišanja OD ravno v novembru.
Odgovor:
Odpravnina, ki pripada delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu znaša najmanj polovico njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji. Osnova je osebni dohodek, ne nadomestilo delnega dohodka, torej osebni dohodek, izplačan za zadnje tri mesece dela,
Gozdarski inženir
(visoka)
Igor Vojvoda, telefon 263-437, posebna znanja: drevesna kirurgija °brezovanja visokega drevja, zahtevna podiranja. prevajalec (v. stopnja)
Aljaf Bokhotyar, Klavčičeva 5, Kamnik, stalni sodni prevajalec arabskega jezika, posebna znanja: aktivno znanje angleškega, hrvaškega, slovenskega in arabskega jezika, vozniški izpit, znanje strojepisja.
'NZ. ELEKTROTEHNIKE (VI.)
Marija Kolarič, telefon (063) 853-560, posebna znanja: izdelava standardov, nomenklatur, šifrskih sistemov, znanje nemškega, angleškega, italijanskega in srbohrvaškega jezika (začetni tečaj.). Monter ogrevalnih naprav (iv. stopnja)
Rudi Vidovič, (062) 36-488, dokončujem V. stopnjo, posebna znanja: avtogeno varjenje, izpit B kategorije. Pripravljenost za dodatno izobraževanje ali za delo v tujini.
Ali ste že kdaj pomislili, da bi kdo potreboval vaše znanje? Ali ste ga že komu ponudili? Niste?
KAŽIPOT DE vam ponuja tole možnost. Napišite, kdo ste in kaj znate!
Ime in priimek:.............................................
Naslov ali telefonske številka: ............................
Poklic:.....................................................
Stopnja izobrazbe:..........................................
Posebna znanja:.............................................
Oglas bomo brezplačno objavili v KAŽIPOTU DE.
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Uredništvo DE, za Kažipot, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
---------------------------------------------->1
Vprašanje:
Po novi davčni zakonodaji se članarine družbenim organizacijam odštevajo od vsote vseh osebnih prejemkov, ki je podlaga za ugotovitev dohodnine in plačilo davka. Zato upokojenci vprašujejo, kam in kako naj plačujejo sindikalno članarino - in kakšna je.
Odgovor:
9. člen pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS piše, da upokojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka, plačujejo članarino v letnem pavšalnem znesku, ki ga vsako leto določi svet ZSSS.
Članarina za upokojence za leto 1991 - in še vse do določitve novega zneska - je 120,00 SIT. Plačujejo naj jo - prebivalci Ljubljane in okoliških občin - na žiro račun Območne organizacije sindikatov Ljubljane in okolice št. 50101 - 849 - 94510, Območni svet Ljubljane in okolice, Kopitarjeva 4.
Upokojeni člani ZSSS naj članarino nakazujejo s položnico.
V. B.
Z Ministrstva za informiranje Republike Slovenije smo prejeli tole sporočilo:
Na pobudo Zveznega urada za delo Zvezne republike Nemčije je 5. februarja 1992 v prostorih Ministrstva za delo Republike Slovenije potekal delovni razgovor med predstavniki Zveznega urada za delo ZRN in Republiškega zavoda za zaposlovanje. Nemško delegacijo je vodil g. Heinz Seidel, vodja referata za zaposlovanje delavcev iz tujine, slovensko delegacijo pa g. Janez Žnidaršič, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Razgovora se je udeležil tudi nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Gunter Seibert s sodelavci. Ugledne goste je pozdravila ministrica za delo Jožica Puhar, ki je tudi sodelovala v pogovorih.
Obe strani sta razpravljali o možnostih za zaposlitev slovenskih državljanov v Nemčiji za kratek,čas in o zaposlovanju medicinskega osebja ter o problematiki zaposlovanja po sporazumu o detašmajih. V prihodnje bo Slovenija ta vprašanja reševala s sklenitvijo novih sporazumov.
INTovo in koristno Zn vso, ki vns znnimo
in invalidskega zavarovanja
Avtor: mag. Alek««J Cvotko
'n Razčlenjene bodcnlse spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s posebnimi poudarki na temah:
S sprerTOmb^{wgc|ev zau^^ojevanje30^0'08^'inValidski 2akonodaii'
•	nova def'mici|a invalidnosti in kaj to pomeni,
•	nwsistem odmere nadomestil plač invalidom 11. in lil. kategorije invalid-
•	spremenjeni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno
:	I
Seminar bosta vodila avtor priročnika mag. Aleksej Cvetko in dr. Ivan Žužek, sodnika Sodišča združenega dela Republike Slovenije
ZSZ fnar* KeVvDOmU Da,mat,n°Va 4’
OPOZORILO: Seminar bo organiziran po sprejetju zakona. Točen datum bo objavljen, vse udeležence bomo pravočasno obvestili.
o nakažete na ŽR ČZP Enotnost: 50101-603-46834
I .ana, tel
(061) 321-255, 110-033, 311-956, 313-942.
ZGOVORNE ŠTEVILKE
Aktualno iskanje in branje
Kaj je v delavski zakonodaji novega, kaj moramo, kaj je dobro vedeti? Nedvomno so to kolektivne pogodbe. ‘In kje jih poiskati? V Uradnem listu RS. Poglejmo!
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe PTT podjetja so bile objavljene v Ur. listu RS, št. 22/91, 6. 11. 1991, kolektivna pogodba za cestni potniški promet pa v Ur. listu RS, št. 23/91, 8. 11. 1991.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci je bila objavljena v Ur. listu RS, št. 26/91, 21. 11. 1991, za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije pa v Ur. listu RS, št. 26/ 91, 21. 11. 1991.
Kolektivna pogodba za premogovništvo Slovenije je bila objavljena v Ur. listu RS, št. 27/91, 29. 11. 1991, za dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije pa v Ur. listu RS, št. 27/91, 29. 11. 1991.
Zadnja lanska je bila objavljena za poklicne novinarje - v Ur. listu RS, št. 31/91,20. 12. 1991, kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa pa je izšla že letos - v Ur. listu RS, št. 1/92, 11.1. 1992.
Za »domačo porabo« - 45 odstotkov
Delovanje sindikata ne zdaj ne v prihodnje ne bo učinkovito, če za to ne bo imel denarja. Glavni vir za delo sindikata pa je sindikalna članarina.
Kljub temu, da je v členih pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS jasno določeno, kako plačevati sindikalno članarino, predsedniki sindikatov svojo ljubljansko območno organizacijo še vedno vprašujejo, katera navodila (dopise) naj upoštevajo: ali dopise in navodila republiških odborov ali informacije območne organizacije.
Da bi ne bilo več nepotrebnih besed in pojasnjevanj, si velja ogledati 15. člen omenjenega pravilnika, v katerem piše:
Sindikat podjetja zadrži 45 odstotkov deleža članarine - preostalih 55 odstotkov pa naj takoj ob izplačilu osebnega dohodka nakaže na žiro račun svoje območne organizacije ZSSS.
Na virmanskem nalogu oz. položnici sindikata podjetja morajo biti vpisani tile podatki: mesec, za katerega je nakazana članarina, število članov sindikata, število članov, ki so plačali članarino, 100-odstotna osnova, od katere je obračunan delež članarine za »domačo potrebo« ter pravilni nslov sindikata podjetja.
Še to! Te naloge za sindikat je dolžna opraviti strokovna služba podjetja.
*
Aforizem
Človek današnjega časa govori kot demokrat, misli kot boljševik, ukrepa kot fašist.
Žarko Petan
Preberite ta teden v slovenskem tedniku
NOVAJDOBA
TEŠ: DELAVCI UMIRAJO, DRUGIČ OBRT: KAKO GOLJUFATI DELAVCE B. PAHOR: EVROPA JE V NAS
Dober časopis za slabe čase
S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam ...... izvod(ov) priročnika ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Naročeno pošljite na naslov: ................
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika: ........................
1.	račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	priročnik pošljite po povzetju
Posameznim kupcem in naročila po telefonu pošiljamo po povzetju!
žig	Podpis naročnika:
----------------------------------—____________
PRIJAVNICA ZA SEMINAR
O NOVEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM
SISTEMU
Ulica, pošt. št., kraj: ................................................
Ime in priimek podpisnika:..............................................
1.	Kotizacijo 2.000 SLT bom poravnal na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, št. 50101-603-46834
2.	Potrdilo o plačani kotizaciji bom predložil na seminarju.
žig	Podpis:
		KAŽIPOT	
	14. februarja 1992		POCENIMO ŽIVLJENJE

Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 6
Atris - borza sindikalnega turizma sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in potovanja.
Posebno pomoč nudimo tudi pri lastninjenju počitniških objektov sindikalnih organizacij.
Pišite nam ali telefonirajte na številko 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/317-298.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Apartmaji na Pokljuki: veliki apartma za 4 osebe - bivalni dnevni prostor, kuhinjska niša, jedilni kot, spalnica, kopalnica, velik balkon. Cena: veliki apartma 800,00 SLT, za mali apartma 440 SLT na dan. Prosto od 23. februarja naprej.
2.	Počitniška hišica v Bohinju, Bohinjsko Jezero - za 7 oseb v treh spalnicah, prijetnem dnevnem prostoru s kaminom, kuhinjo in kopalnico. Prijazna okolica v malce odmaknjenem idiličnem kotičku pod Komarčo. Termin od 16. do 23. februarja. Najemnina 890 SLT na dan.
3.	Počitniška hišica na Pokljuki - omogoča prijetno bivanje 9 osebam. Hiška ima veliko dnevno sobo, opremljeno kuhinjo, tri spalnice, kopalnico z WC. Najemnina je 1.400 SLT na dan. Možen je obračun za manj gostov. Termini: od 17. do 21. februarja, od 8. do 12. marca, od 22. do 27. marca.
4.	Apartmaja v Kranjski Gori - za tri ali šest oseb; spalnica, opremljena kuhinja. Cene: mali apartma 550,00 SLT na dan, veliki 1030,00 SLT. Termini marca.
5.	Apartmaji na Krvavcu za 4 osebe - cena 1400 SLT. Termini po 15. februarju. Popust pri smučarski vozovnici.
6.	Počitniški dom v Kranjski Gori - v celoti obnovljen; dve-, tri-ali štiriposteljne sobe z etažnimi TWC. Skupaj 80 ležišč. Dom ima več skupnih prostorov, TV, video, dnevni prostor v vsakem nadstropju in skupno restavracijo. Cena polnega penziona 715,00 SLT. Nekaj prostih sob po 10. februarju.
7.	Počitniški dom Kranjska Gora - Jasna - več dvo- in štiripo-steljnih sob z etažnim TWC. Cena polpenziona 790 SLT - turistična taksa 65 SLT. Termini po 9. februarju.
8.	Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini od 30. 3. dalje. Cena 635,00 SLT.
9.	Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini: od 10. do 14. februarja, od 24. 2. do 2. 3. in 7-dnevni termini do konca aprila. Cena 635,00 SLT.
10.	Zdravilišče Mojstrana - do 60 ležišč v 2- in 3-posteljnih sobah. Prosti vsi termini po 16. februarju. Cene: polni penzion 23 DEM, polpenzion 20 DEM, prenočitev z zajtrkom 17 DEM v tolarski protivrednosti. Gostom, ki bivajo nad 3 dni, se priznava 100 SLT dnevnega popusta.
Zdravilišča
1. Počitniški bungalov v Čatežu - za 5 oseb, v celoti opremljen. Cena 670,00 SLT na dan. Termini od 9. februarja naprej.
SVEŽE S TRGA
Osrednja ljubljanska tržnica od 10. do 14. februarja 1992
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
KAŽIPOT CEN
Ta teden v naših prodajalnah nič novega, bi lahko rekli. Na prvi pogled sicer neverjetno, saj bi ob toplejših sončnih dneh pričakovali tudi toplejše cene. Pa vendar smo se prepričali, da ne gre primerjati cenovnega muhastega pojava z vremenskim, saj so ta teden cene nekako zamrznile. Če jih primerjamo s cenami prejšnjega tedna, se neverjetno skorajda niso spremenile. Vsi upamo, da bodo takšni oblaki nad Ljubljano še kar nekaj časa.
Ker večjih podražitev ta teden ni bilo, vas bomo tokrat napotili v tiste trgovine, kjer posamezen artikel lahko kupite po najnižji ceni. Tako lahko najcenejši liter olja kupite v trgovinici Forum pri bežigrajski pošti, liter kisa je manj kot sto tolarjev le še v Supermarketu, sadni sirup se vam najbolj izplača kupiti v Emonini samopostrežni trgovini na Cigaletovi ulici, najcenejši pralni prašek pa boste dobili v Mercatorju na Slovenčevi.
Na policah še vedno primanjkuje pšenične moke tip 500, saj jo še vedno lahko dobite le v Emoni na Cigaletovi ter v Kašči in Fortisu na Vojkovi cesti. Očitno ljubljanske gospodinje še vedno pridno pečejo domači kruh.
Toliko tokrat o cenah. Sicer pa, ne zanašajte se nad trenutnimi oblaki, saj se vreme lahko zelo hitro spremeni in vas spravi v slabo voljo. Na svidenje prihodnji teden, do takrat pa vam želimo veliko ddbrih in poceni nakupov.
2.	Atomske toplice - apartma za 3 osebe v celoti opremljen, TV Cena 980 SLT na dan. Za kopališke karte 60% popust.
3.	Zdravilišče Čateške Toplice - opremljena hišica za 5 oseb, cena 640 SLT. Možnost nakupa cenejših vstopnic za bazen. Termini po 25. februarju.
4.	Podčetrtek - Atomske toplice - opremljene hišice za 4 osebe. Cena 1030,00 SLT vključuje tudi 4 kopališke vstopnice. Od 17. 2. do 30. 3. prosti posamezni 7-dnevni termini.
5.	Terme Čatež - opremljena hišica za bivanje 4 + 1 oseba. Cena 1030,00 SLT vključuje 4 kopališke vstopnice. 7-dnevni termini od 2. marca naprej.
C.	KUPIMO
1.	Opemljeno garsonjero v Kranjski Gori, velikost 30 kvadratnih metrov. Ponudbe1 s podrobnejšim opisom prostorov in opreme pošljite na Borzo sindikalnega turizma. Kupnina bo v celoti poravnana ob podpisu pogodbe.
2.	Rabljeno počitniško prikolico za 4 osebe, staro od 5 do 8 let, kupimo.
D.	PRODAMO
Počitniško prikolico IMV - letnik 1984 za 4 osebe, z vso dodatno opremo, z lesenim predprostorom. Stacionirana v Čatežu. Cena 250.000,00 SLT.
POSEBNO POVPRAŠEVANJE
Junija, julija in avgusta potrebujemo več počitniških domov za letovanje otrok iz tujine. Skupine bodo štele od 30 do 40 otrok, pričakujemo 15 takih skupin. Organizatorji letovanja ob morju želijo tritedenske turistične pakete. Sporočila pošljite čimprej Atrisu - Borzi sindikalnega turizma.
Želimo vam prijetno bivanje, - Borza sindikalnega turizma.
Borzna sodelavca Metod Zalar in Doro Hvalica
pravkar izšlo
-r'
Dr. Bogdan Kavčič
DELAVCI IN
UPRAVLJANJE PODJETIJ
Iz vsebine:
#	Participacija - kaj je to?
#	Vzroki participacije
#	Cilji participacije
#	Vsebina in moč participacije
#	Organizacijske oblike participacije
#	Prednosti in kritike participacije
#	Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih
#	Evropski modeli participacije
#	Od samoupravljanja k soupravljanju
#	Kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«
S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek.
Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana Dalmatinova 4.
Cena: 250 SLT.
Naročite jo lahko na naslov:
Ljubljana,
Dalmatinova 4, telefoni št. 321-255, 110-033.
POT DO BOGASTVA
DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o.
Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1.2.1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam
nove obrestne mere na revalorizirano osnovo.
Revalorizacijska stopnja za februar 1992 znaša 10,2% mesečno, preračunano na letni nivo 241 %.
Obrestne mere za tolarske depozite so:
			
			
			
	N		
DELAVCEM, KUPCEM STANOVANJ!
Stanovanjski zakon je odprl možnost za nakup stanovanj pod precej ugodnimi pogoji. Seveda pa je potrebno imeti denar. Vemo, da kupci stanovanj iščete različne oblike in načine, kako si ga zagotoviti. 60-dnevni zakonski rok vam omogoča, da svoja sredstva oplemenitite. Kako?
Odgovor vam ponuja Delavska hranilnica, d.o.o. Za vezavo sredstev pri nas do 59 dni, in sicer:
		
		
Če bi varčevali 100.000,00 SLT 59 dni, bi pod temi pogoji dobili vrnjeno glavnico z obrestmi v višini 122.825,00 LST.
Delavska hranilnica deluje na podlagi poslovne politike, ki jo sprejema skupščina ter na podlagi politike obrestnih mer, ki se določajo mesečno na osnovi revalorizirane stopnje R. Sredstva Delavske hranilnice so zavarovana.
V sindikatih podjetij in ustanov so mogoče predvsem tele oblike ter ugodnosti, ki jih nudi Delavska hranilnica:
1.	V interesu sindikalnih organizacij in članov je, da prosta sredstva članarine nakažejo in vežejo na račun Delavske hranilnice. S tem ohranjamo realno vrednost sredstev in jih oplemenitimo, ker se sredstva obrestujejo.
Sredstva je v Delavski hranilnici mogoče vezati:
-	na odpoklic - avista (rok za odpoklic je 3 dni)
-	vezava sredstev nad 1, 2, 3 mesece.
2.	Sredstva Blagajn vzajemne pomoči
Delavska hranilnica s tem ne posega v organiziranost in upravljanje s temi sredstvi v podjetjih in ustanovah, temveč se prosta sredstva BVP vežejo v hranilnici na odpoklic ali na določen čas (1,2, 3 mesece). S tem se sredstva BVP oplemenitijo in tako omogočijo višje vsote pomoči ali kreditiranja članov.
3.	Namensko varčevanje delavcev
Delavska hranilnica v sodelovanju s sindikati podjetij in ustanov na podlagi interesa članov - delavcev, organizira namensko varčevanje delavcev.
-	mesečno višino varčevane vsote, rok in namen varčevanja se dogovori v podjetjih in ustanovah in na tej podlagi sestavi pogodbe (s tem tudi odnos Delavske hranilnice z varčevalci in vlogo sindikata).
-	nameni so lahko na podlagi potreb delavcev različni: za ozimnico, za kreditiranje ali za druge namene,
-	za uvedbo hranilnih knjižic se bo to varčevanje avtomatično preneslo na hranilne knjižice,
-	za konkretno izvedbo se bomo dogovorili v podjetjih in ustanovah, zato v hranilnici pričakujemo vaš interes in poziv.
Pohitite ter varno in ekonomično naložite svoj prihranek. Naše geslo je KAKOVOST SO LJUDJE. Dodatna pojasnila lahko dobite po tel.: 061/312-098, 316-881.
BLAGO/TRGOVINA	Maxi-market Lj.	Supermarket Lj.	Nama Titova	Blagov. Bežigrad	Mercator Slovenc.	Emona Cigalet.	Delikatesa Titova 28	Emona Hubad.	Kašča Hošimin.	Sončnica Ulica nar. zašč.	Fortis Hošimin.	Forum Titova
OLJE - 11, steklenica Cekin-rastlinsko	115,40	115,40	-	115,40	114,30	116,60	117,60	116,30	-	117,20	-	98,30
KIS - 11, PVC Šampionka-vinski	106,30	91,40	-	106,30	104,30	110,60	-	110,60	-	—	-	-
SLADKOR - 1 kg TSO Ormož-kristal	-	-	-	-	62,40	-	-	-	58,00	61,40	52,90	61,20
SOL - 1 kg, morska Droga-mleta	44,70	40,00	-	44,70	44,90	50,60	-	44,70	39,00	49,10	39,10	44,10
MOKA - 1 kg Mlinotest-tip 500	-	»	-	-	-	27,70	-	-	27,00	—	23,80	_
SALAMA - 1 kg MIZ Emona-posebna	362,30	362,30	-	436,50	-	362,30	-	380,60	—	—	—	_
SADNI SIRUP - 11 Presad-malina	-	-	-	141,70	162,20	118,10	123,80	-	139,00	149,70	—	—
MLEKO - 11, PVC LM-3,2%	35,30	35,30	-	35,30	35,30	35,30	35,30	35,30	35,30	35,30	35,30	35,30
ŠPAGETI-0,5 kg Mlinotest	66,80	53,50	-	-	-	66,80	-	66,80	—	56,90	55,80	_
PRALNI PRAŠEK Henkel-Persil	568,20	568,30	-	664,80	515,20	653,80	568,20	-	-	632,90	-	-
14. februarja 1992
ŽIVURNJSKA RAZPOTJA
ta it.
ČAROVNIŠKI TEČAJ ZA PREŽIVETJE
Brezposelni delavci nekdanje strojne tovarne v Trbovljah, Sedanje Strojegradnje, so ogorčeni. Na cesti so se ob koncu lanskega leta znašli zvečine delavci z 20 do 30 let delovnega staža, invalidi, matere z otroki. Zdaj se ogranizirajo v sindikat brezposelnih, pod okriljem občinskega sveta svobodnih sindikatov v Trbovljah.
»Po 24 letih delovne dobe in Pri 44 letih sem ostala brezposelna,« z grenkobo razlaga Joža Klenovšek. »Doma imam 'Koža invalida, ki je hrom od vratu navzdol, in dva otroka. Nihče ne ve, kaj je boj za življenje, dokler tega ne preizkusi na svoji koži. Vsi tisti, ki smo dolga leta vlagali denar v tovarno, smo na cesti. Vem, da ne bom dobila dela. Poskušala bom sama reševati svoj Problem. Dokler bom zmogla, bom pač delala tisto, kar mi bo Prišlo pod roke. Recept? Treba je biti prilagodljiv...«
Delavce pri vsem tem najbolj boli to, da so tisti vodilni,
bodo potem laže razgrabili tisto, kar bo ostalo. Prvi mesec, ko si brez zaposlitve, še gre. Potem doživiš šok. Kako živeti naprej? Težko se je znajti, ko greš proti petdesetim letom. Nekako sem se znašel. Delam honorarno kot zavarovalniški agent. Kaj vse je treba dati skozi, da prideš do zaposlitve, četudi honorarne! Mi smo odpisana regija, republika počasi ugaša življenje na tem koncu Slovenije, postajamo pokopališče ostarelih ljudi. Mladi, sposobni, se selijo s prvim brzim vlakom!«
Zasavje, nekdaj ponosni delavski revirji, šteje danes kar
sec. V občini je nujno takoj sprejeti program aktivne politike zaposlovanja, v republiški skupščini pa bi morali čimprej odpreti razpravo o tem, kaj bo s starimi industrijskimi centri v Sloveniji, kakršna sta denimo Trbovlje in Jesenice.«
O tem, kakšna socialna stiska vlada v Zasavju, pove že podatek, da je skorajda tretjina letošnjega proračuna namenjena za razne oblike socialnih dajatev, kar nanese 40 milijonov tolarjev, to pa je enkrat več kot lani. Tu so tudi prodali najmanjši delež družbenih stanovanj v Sloveniji, komaj devet odstotkov. To pomeni, da so ljudje res obubožani. Za preustroj gospodarstva so potrebna znatna sredstva, ki pa jih ni, potrebni so razni finančni aranžmaji, ki
ki so pripeljali tovarno na boben, mirno obsedeli na svojih stolčkih. Olga Ravnikar, strojna inženirka, ki je bila 18 let zaposlena v tovarni, pravi takole: »Vodilni delavci ni-Kajo nobene odgovornosti do delavcev; če podjetje ne posluje pozitivno, bi tudi vodilni Korali zapustiti svoje delovno Kesto. Stolčke si podajajo zaradi družinskih zvez in poznanstev. Sama prodajam knjige, da lahko preživimo.«
Edi Gabrič je med tistimi brezposelnimi delavci, ki ima Za sabo že 28 let delovne dobe. “S čim se ukvarjam? Opravljam čarovniški tečaj za preži-vetje. Težko shajamo, veliko je neplačanih računov. Moja največja hiba je ta, da nimam dlake na jeziku. Mislim, da so nas vrgli na cesto zaradi privatizacije podjetja, tako da
poldrugi tisoč brezoselnih. Tu je najvišja stopnja brezposelnosti v Sloveniji, kar 18-od-stotna. Tukaj tudi najbolj pustoši plaz stečajev podjetij. Nadomestila prejema polovica tistih, ki so ostali brez dela. Veliko je brezposelnih invalidov, približno 900, veliko je tudi primerov, ko sta se nenadoma znašla na cesti oba zaposlena v družini, mož in žena.
Ciril Urek, sekretar območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov v Zasavju, pravi takole: »Vse breme nosijo delavci. Garniture, ki so vse to zakuhale, pa poveljujejo še naprej. Zahtevamo, da se nadomestila za brezposelne usklajujejo mesečno, ne pa tako, kot zdaj, to je na nekaj mesecev, medtem pa cene rastejo od 20 do 25 odstotkov na me-
jih tudi ni. Občinske obveznice so bile izdane za ohranjanje delovnih mest, vendar pa niso obrodile želenih sadov. In kaj zdaj?
Franci Beraus, predsednik občinskega izvršnega sveta: »Nihče, ki je ostal brez dela, ne sme biti lačen. Vse tiste primere delavcev, ki so v primeru stečaja ostali brez zaposlitve in se jim izteka rok za prejemanje denarnih nadomestil, bo treba pregledati in jim pomagati, tako da bodo še naprej dobivali primerne denarne pomoči.«
Občina se je znašla v črni luknji brezizhodnosti, kjer gre zdaj dejansko samo za to, kako preživeti. Bogu za hrbtom in od boga pozabljeni - so si ljudje to zaslužili?
Marija Frančeškin Slike: Sašo Bernardi
PREBERI IN POVEJ NAPREJ
O upravljanju stanovanj sem vam, spoštovani bralci, veliko napisala. Mislim, da niti moj bas niti prostor v časopisu ni bil zapravljen. Tako ali drugače se boste kar nekaj časa sreče-vali s to problematiko vsi, ki ste odkupili družbena stanovanja ali pa ste lastniki najemnih stanovanj. Obširno sem razložila probleme Zato, da bi vam lahko na koncu napisala: Opravljanja stanovanj, kakor ga predpisuje zakon, ni mogoče udejaniti.
Številni upravitelji, ki pošiljajo svoje ponudbe na vse mogoče naslove, nimajo niti približne predstave, kaj bodo od njih zahtevali lastniki stanovanj, če se bodo že za katerega Izmed njih odločili. Tisti redki izmed ponudnikov, ki so stvari temeljito preštudirali, že vedo, ba bodo težave tako rekoč nepremagljive in da lo njihov zaslužek pri tem zelo vprašljiv.
Ko se bodo začeli spori z neplačniki storitev Ih izterjave prek sodišč, bo položaj postal brezupen. In če bodo skupnosti lastnikov zares h Vel javljale materialno odgovornost upravnikom za škodo, ki bo vsekakor nastala v vsakem Primeru, ko lastniki ne bodo mogli ali pa ne bodo hoteli svinansirati dragih, pa vendar nuj-hih popravil, bo polom upravitelja popoln, da 0 jezi lastnikov sploh ne govorim.
Zatorej zanemarite zakon v tistem delu, ki vam predpisuje, da morate obvezno skleniti pgodbo z nekim registriranim upraviteljem. Ravnajte kot dobri gospodarji, razmislite, kako boste ohranjali vrednost svoje lastnine, kaj lahko in znate postoriti sami, koliko sredstev lahko namenite za stroške upravljanja in katere zunanje izvajalce zares potrebujete. Če ste v dvomih, poiščite ustrezne nasvete, uporabite izkušnje dosedanjih samostojnih skupnosti stanovalcev ali skupnosti etažnih lastnikov in videli boste, da bo šlo.
Vsekakor najprej ustanovite skupnost lastnikov v okviru svojega objekta ali morda v povezavi s sosednjimi. Poskrbite, da se boste med seboj dogovorili za način upravljanja, odločanja in poravnavanja stroškov. Vsi lasntiki morajo podpisati pogodbo o upravljanju, ki nadomešča neka vrste statut. Izberite nekaj zastopnikov lastnikov dosedanjih hišnih svetov in jim določite pooblastila.
Če bodo upravni organi vztrajali pri črki zakona glede registracije upravnikov, je možnih več variant: registracija popoldanske obrti po obrtnem zakonu; ustanovitev posebnega podjetja za več stanovanjskih objektov, ustanovitev zadruge in še kaj. Če ne bo šlo, vam zunanji upravitelj še vedno ostane.
Vika Šauta
Pomoč v stiski
Na naš članek »Paketi kot ogledalo stiske« v zadnji DE se je oglasilo nekaj bral-
cev, ki sprašujejo, kako je mogoče priti do socialnega paketa s hrano, ki jih podeljuje Rdeči križ. Ivan Hvala, predsednik mestne organizacije Rdečega križa v Ljubljani nam je povedal, da je moč dobiti takšen paket na sedežih občinskega Rdečega križa po vsej Sloveniji.
Za to pa je potrebno potrdilo o socialnem stanju, ki ga izda ustrezni občinski center za socialno delo, tako da je običajno moč paket dvigniti že naslednji dan. Preverjanja so potrebna, da ne bi prihajalo do zlorab.
V Ljubljani izdajajo občinski Rdeči križi dnevno približno po 50 socialnih paketov s hrano.
Pomoč v hrani in obleki, kakor tudi ustrezno svetovalno pomoč dajejo tudi škofijske Karitas v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
POT DO STANOVANJA
Država ustvarja možnosti, da si državljan lahko pridobi primerno stanovanje, piše v ustavi. A v življenju je drugače. Marta Slana že peto leto zapored piše na vse konce in kraje prošnje za solidarnostno stanovanje, po novem za socialno stanovanje. A zaman. Vedno znova izpade iz seznama, čeprav izpolnjuje vse pogoje.
Za zdaj stanuje s petletno hčerko Tino kot podnajemnica v Črnučah, v podstrešnem stanovanju petnadstropne stolpnice. Je ločena. Vse lepo in prav, če ne bi bilo treba vsak mesec odšeti 200 mark najemnine. Poleg tega nima nobene pogodbe in lastnik jo lahko vrže na cesto, kadar se mu zahoče. Niti potrdila nima, da v resnici plačuje takšno najemnino.
Stanovanje meri 19 kvadratnih metrov: majčkena kuhinja, s prav takšno miniaturno kopalnico, soba _ s posteljo in mizo v kotu. Kaj več v sobo tako ne gre. Ne pritožuje se. S stanovanjem je zadovoljna, a kaj, ko je tako drago. V stanovanju sem opazila le eno igračo, celuloidno punčko.
Na mesec zasluži Marta Slana približno 13 tisočakov. Skoraj vsa plača gre za najemnino. Dva tisočaka je vrtec. Potem je treba vsak mesec plačevati elektriko, ogrevanje. Tri tisočake resda primakne vsak mesec za punčko njen oče, toda vse to skupaj je premalo za hrano, obleko. Za sproti ji ne ostane skoraj nič. Se sreča da je Tina v vrtcu, sama pa v službi. Preživi s pomočjo mlajše neporočene se-
stre, od znancev dobi rabljene obleke za otroka.
Zadolžila se je do vratu, da lahko preživi. Te dni so ji v krajevni skupnosti dodelili paket s hrano, sindikat v Chemu, kjer je zaposlena, ji je primaknil 25 tisočakov, da je lahko plačala dolgove. »Če ne bi toliko plačevala za najemnino, bi s hčerko lahko preživeli,« pravi.
Pokaže mi kopico prošenj, ki jih je naslovila na razne ustanove za dodelitev socialnega stanovanja. Celo na ministrstvo za obrambo. Odgovorili so ji, da po pravilniku dodeljujejo vojaška stanovanja le delavcem, zaposlenim v ministrstvu za obrambo republike Slovenije kot službena stanovanja. Pravi, da ji je žal, da ni vdrla v kakšno vojaško stanovanje in se na silo vselila.
Pisala je na komisijo za vloge in pritožbe pri predsedstvu republike, ministru Jaz-binšku, na mestni sekretariat za stanovanjska vprašanja, na občino...
Sama pravi takole: »Vsa leta iščem stanovanje, hodim od enega do drugega, prijavila sem se na vse razpise, hodim na občino, stanovanjsko skupnost, toda vse kaže na to, da kriteriji niso za vse enaki. Saj nimam nobenega premoženja, ničesar, pa vendar do stanovanja ne morem priti. Rada bi le nek prostor, da zaživim človeka vredno življenje. Pred leti sem morala dati celo hčer v rejo za določen čas, ker nisem imela osnovnega prostora za življenje, še enkrat pa tega ne bi storila. Na nikogar več se ne morem obrniti, saj sem izpolnjevala vse pogoje za stanovanje. Vem, po uradih so me že siti. Vendar ne mislim odnehati...«
Marija Frančeškin
Zgodbe, ki jih piše življenje
Ko delavec »zboli«
Prisrčen pozdrav. Že dolgo časa se odločam, da bi napisala članek, da bi si olajšala dušo, ki me že peče.
Odraščala sem v veliki skromni družini in sem bila samo v mladosti srečna. Poročila sem se mlada, rodila tri otroke in že takrat me je sreča zapustila. Že takoj sem izgubila hčerko. Stanovanja nismo imeli in za boljši kruh sem menjavala službo, delala 8 let v glavnem samo ponoči, zato da sem privarčevala za nakup stanovanja, da nisem ogrožala družbe.
Velikpkrat tudi za kruh ni bilo in s tem pehanjem za boljše življenje dveh sinov sem postala tudi delovni invalid III. stopnje. Spet sem morala menjati službo in to službo sedaj opravljam 15 let z veseljem. Imam 30 let službe. Ker pa usoda tepe vedno le siromaka, sem zopet jaz med njimi. Zbolela sem za meningitisom in sem komaj ušla najhujšemu. A od takrat se me bolezen še bolj drži. Tudi vdova sem postala in tako se iz dneva v dan tolažim samo s tem, da imam vsaj sinova dobra in poštena. Eden se je poročil in odselil. Drugi pa dela v podjetju, ki mu grozi stečaj ali brezposelnost. Dobi toliko, da ima za svoje potrebe in meni da za hrano. Meni se bolezni vrstijo druga za drugo in zato sem v bolniški po več mesecev.
Takega pa se v vsakem podjetju bojijo in izogibajo, da ravno tako potrebuješ denar za preživetje je meni jasno in še bolj, ker zdravnik in zdravila niso zastonj; v podjetju si to razlagajo po svoje. Dajo ti toliko plače, da se lahko živ zakoplješ.
Moj osebni dohodek je bil 7.440 tolarjev, ko pa sem dobila položnice za stroške stanovanja, in to za 8.700 tolarjev, sem se sesedla. Izjokala bi vse solze, vendar iz jeze, ker vodilni niti s prstom ne mignejo. Saj jim ni treba. Po mojem ima direktor 30-krat več brez vsakih dodatkov, ki jih še ima. Moj šef se pa tudi ne
sekira, saj pod sto tisoč tolarjev še nikoli ni dobil. Podjetje dobro stoji tudi po zaslugi takih, kot sem jaz. Smo pokrovitelji mnogih izgubarjev in celo spomenikov. Ko vidiš, da vodilni delajo hišo in kupijo poleg še stanovanje za svojega sina, si misliš svoje. Avto in bencin tako ali tako uporabljajo za službo, pa čeprav tudi ob nedeljah. Za hrano in prijatelje ter dobre poslovneže pa se tako in tako napiše naročilnica. Ampak mali človek, samo reci kaj in si že na cesti.
Edino upanje je, da bi nas vlada ali sindikat rešila. Upanja je malo. Prepirajo se in zapravljajo denar za neuspešne seje. Toliko teh ministrov, a samo, da ni treba delati. Minister za energetiko je tiho zaradi podražitev, saj monopola ni mogoče prebiti, naftarji se tudi požvižgajo, saj je dolar padel in korist za lenuhe je tu. Minister za kmetijstvo in njegov zet ravno tako bolj uživata na stolčku kot pa v hlevu, saj krave ne mukajo zastonj, saj gospodar dobro zasluži. Ministrica za zdravstvo pa tudi ne občuti, saj je za svoje zdravje poskrbela v tujini na delavčev račun in če je kaj ostalo, bo pa še naprej na Dunaju zapravljala. Delavcu bodo pa zaračunali večjo participacijo.
S tem resnično izgubiš vse zaupanje v vodilne v službi in vladi. Nikjer nisi zaščiten in si prepuščen na milost in nemilost. Žal pa ne moreš živ v zemljo, in kar tako umreti, pa čeprav si, ko dobim OD, zaželim, da bi šla čimprej na oni svet. Nekaj dni lahko jokaš in poješ kakšno tableto za živce, pa vidiš, da odgovorni za delavca nimajo posluha in je prepuščen sam sebi. Moja mama me je vedno učila in me še vedno tolaži z mislijo: Moli in delaj!
Ko me ne bo, bodo mogoče rekli: »Saj ji bi kaj pomagali, če bi kaj potožila.«
Bo prepozno, ali ne?
Marička
Tovarne smo gradili za gospode
Globoko smo že zakoračili v pluralističen sistem, za nami je osamosvojitev, naša nova Ustava je sprejeta. Uveljavila se je ideja s čim manj ljudmi narediti čim več. Vse, kar ima malo možnosti, je potrebno upokojiti, odriniti med trajne presežke.
Tako se je začelo: najprej z ogromnimi odpravninami, z dokupom let, potem z dokupom kmečkih let delovne dobe. Ta je namreč najcenejša, zato pa je tudi povprečje iz teh let najnižje. Ker je pokojnina predčasna, je že tako majhna osnova znižana še za dodatne procente in ker si upokojen predčasno, kljub prenizki osnovi nimaš pravice do varstvenega dodatka. Krasen izkupiček za desetletja dela, za povrh pa še nagradna misel, ki jo včasih neprizadet izreče na glas, češ, blagor ti! Blagor, blagor, on ne ve, ker ima še službo in plačo.
Tako se začne. Spisek možnih kandidatov je bil narejen. »Pojdite v penzijo!« so besede, ki jih prene-kateri delavec sliši, kajti njemu so namenjene.
Začne se premišljevanje, nato preračunavanje, koliko pokojnine bom prejemal, se sprašuje na stotine kandidatov, ko zapušča pisarno kadrovnika. Ker ti dokupijo nekaj let, odpravnine ni. Nič ne briga direktorja in kadrovnika, če si dal firmi več desetletij dela. Take usmeritve jim narekuje naša pluralistična vlada, direktorji pa so se marsikje iz ljudi spremenili v menežerje. Dobro plačan kolegij, morda še tu in tam kakšno delovno mesto, sicer pa delavec, ki doma nima še malo kmetije, lahko le še životari.
Odhajajoči si začne potihoma preračunavati. Koliko let sem delal v firmi? Ko sem prišel v firmo, je bila le ena stavba, poleg lesena šupa, delalo se je večinoma ročno. In v kakšnih razmerah? Danes odhajam, zapuščam enajst stavb, vozni park, tekoče trakove, kurilnico, mehanično delavnico, o, še marsikaj. Koliko od tega bi lahko bilo moje?
Še pred nedavnim so na sestankih rekli: »Še tole moramo zgraditi, še ta in ta stroj moramo kupiti, ker brez tega naša proizvodnja ne bo tekla, potem, potem bomo pa plače povečali. Pa smo stisnili zobe in naredili, kar je bilo treba. In tako se je nadaljevalo vse do
dneva, ko so rekli, »V penzijo pojdite!«. Delavec prešteva vse udarniške dneve, če prišteje še vse prostovoljne prispevke, solidarnosti... Računa dinarje, tisoče, milijone, milijarde, pa zopet dinarje, pa tolarje in marke, ki so kot darilo zavednega delavca ostali kot prispevek, da je podjetje lahko raslo.
Danes računa svojo pokojnino in ugotavlja, da je bil pošteno ogoljufan, pa ne enkrat, večkrat! Vse življenje majhna plača, zaradi majhne plače majhna pokojnina, zaradi predčasne upokojitve še dodatni procenti minusa, zaradi predčasne upokojitve nima pravice do varstvenega dodatka.
Sešteva: elektrika, RTV, telefon, mleko, kruh, pokojnine ni več! Naslednji mesec: voda, komunala, obrok za premog, mleko, pokojnine ni več. Meseci pa se podobno nadaljujejo. In novoletno darilo firme? Vizitka z dvema podpisoma.
Koga v tej demokratični deželi sploh še zanima, kako živi delavec, koga zanima, če bo upokojenec preživel in kako bo preživel? Vlado zanima lastninjenje in kako prodati, kar se prodati še da, delavca zanima, kje, če sploh bo še imel delo, upokojenca zanima, kako bi vsaj deloma dobil nazaj, za kar je bil okraden.
Okradeni smo bili! Takrat, ko smo tovarne gradili, so rekli, da so naše, da.se odrekamo za naše otroke! Pa je vse skupaj laž, laž, laž...
Tovarne smo gradili za gospode, ki so in ki bodo bogati iz seštevka naše revščine. Ne, to niso blodnje, to je prebujenje, prebujenje v današnjo resnico pluralističnega sistema. To je prebujenje v demokratičen čas, ki bo popravil stare krivice, vrnil, kar je bilo vzeto, ampak čas, čas današnji, oprosti, gospodje, ki vladajo v tebi, delajo tisoče novih krivic. Moja beda je ena izmed mnogih in kdo in kdaj jih bo popravil??!
Iz sna obljub prebujenje v grenak obup. Kolesa se vrte naprej, prav gotovo, zato tudi vam čas dotiktaka čas plačila. Delavci, upokojenci, mar bomo res pustili, da nas popolnoma odrinejo, bomo dovolili, da nas potisnejo čez rob? Pošteno zastavimo besedo, za tisto, kar je tudi naše!
Irma Rovtah
Strogo interno. Pazi! Vrni! In tudi danes te vpišejo v posebno knjigo, če si želiš pridobiti kopijo znamenite Dolomitske izjave. Izjava, ki je usodno vplivala na novejšo slovensko nacionalno in državno zgodovino, je bila podpisana 1. marca 1943 in letos jo bodo ob
Strogo interno
..^ ------— ..:
predvolilnih bojih inv njih temeljito politično setih letih pa se je pri naš izrazil skozi svin- tem, kdje ZKS pozabila na Kidričevo načelo, zdi, da gre za posledice ideološke slepote, ki
■
ter jo vodili v kulturno, ekonomsko in politično integracijo.
jpif analizah bodo ocenjevali izjavo kot prevaro, kot zlorabo, kot naklepno ukano itd., kar v določeni meri tudi je. Toda vsaj meni se
analizirali, uporabljali in gotovo kje tudi zlo- črne čase.
rahljali.
:

da je treba ločevati vernike, vero in Cerkev.

iiiiigfi iMMmm	irf
partije, tesna naslonitev na Sovjetsko zvezo	namrej s Kocbekom in nieaovim kro- zn „•	„ ,	■	■ ,	, parlamentarna demokracija česa podobnega
nekateri prvotni elementi protiimpenah- ^	Dolom^ka ^ava Pomeni ko™k ne bo več omogočila in dovolila. Tudi aktiv-
je pripeljala v sektašenje, segregacijo, velik del ljudi pa se ideološke zaslepljenosti niti zavedal ni, saj so bili vsi skupaj ujetniki ide-
gg.tgssagg	=•■==—■"== usszts.
mm****,«***«,*****.


je polna podobnih konstruktov in principov
.. IZMt	idMim «-
		


lili
	
Milan Bratec
Skok v Južno Ameriko
Ko sem se v nedeljo zjutraj sprehajal po osrednjem delu plaže, sta se nenadoma levo in desno od mene pojavila dva pobalina, stara morda 8 ali 9 let. Tisti na levi je nekaj hitro pripovedoval in mislil sem, da prosi za denar. Nič nisem posumil, saj je bil še pravo otroče. Kar smilil se mi je, ker je moral že tako zgodaj zjutraj beračiti. Tako njegovega kompa-njona na desni strani oziroma drugih sploh nisem videl, le slišal sem cepetanje nog na desni in zadaj.
Tedaj pa je nenadoma segla ročica v moj desni žep. Nekaj minut prej sem namreč kupil razglednice in plačal z denarjem iz desnega žepa. Pobalini so to morali videti. Čeprav je bil žep prazen, sem bliskovito zagrabil otročajevo roko in jo zvil. Nato sem jo spustil in otroci so se razbežali.
Drugi napad je bil nevaren. Tokrat je bil v centru Capacabane, nekje ob devetih, desetih zvečer. Tako prvič kot drugič je bilo na cesti veliko ljudi, ki samo neprizadeto opazujejo dogajanje. Nihče se ne zgane. Predstavljaj si, da se pobalini tako spravijo na turistko, ki se veliko ne more braniti.
Tokrat so me napadli fantje, stari med 12 in 15 let. Kot »posebnost« naj omenim, da so se mi »prilepili« pred policijsko postajo. Tako ne verjamem prav dosti v zgodbice, da policaji v Braziliji kar streljajo otroke, ki ropajo turiste po mestih. Sedaj sem že takoj vedel, za kaj gre. Bili so trije - eden na levi, ki je ves čas govoril, eden na desni in eden zadaj. Začel sem se dreti na tistega na levi, vendar ni nič pomagalo. Tisti na moji desni je prvič napadel. V desnem žepu sem imel kar nekaj dolarjev, v zadnjem žepu pa moj Master Gard. Roko mi je že zabil v desni žep, ko sem mu jo uspel odbiti.
Po neuspelem poskusu so se malce oddaljili in mislil sem, da sem se jih rešil. Prišel sem do avtobusne postaje mestnega avtobusa in naredil napako. Namesto da bi skpčil na prvi avtobus, sem nadaljeval peš po ulici. Tedaj so se mi drugič približali. Lahko bi enega zgrabil in ga treščil, vendar sem le pospešil korak. Le nekaj deset metrov mi je še manjkalo do naslednje avtobusne postaje, kjer je bila gruča čakajočih. Prišel sem že do čakajočih, ko je »moja«
Piše:
Bogomil
Redila
trojka spet napadla. Ponovno udarec v desni žep, začutil sem, da se je blago pretrgalo. Postal sem besen. Skočil sem za najbližjim, Videli so, da je tudi meni prekipelo ter se razbežali.
Jaz pa sem svetovljansko Copacabano poslal k vragu.
Morda pa so najbolj nevarne lepotice Ria v diskotekah. Aids je skoraj povsem zbankrotiral najstarejšo industrijo (obrt) na svetu. Med deželami, ki sta najbolj prizadeti, sta predvsem Tajska in Brazilija. Res je, da je nočnih dam v zahodni Evropi in ZDA tudi veliko. Vendar te so se lažje »prekvalificirale«, prešle so na seks po telefonu, videotehniki in podobno. Na Tajskem in v Braziliji pa je večji del turističnega priliva temeljil na njihovih storitvah.
V razdobju treh mesecev sem iz ZDA potoval na Tajsko in v Brazilijo ter tako na kraju samem, v Riu de Janieru ter Bangkoku in Pataji (trije svetovni seks centri) »analiziral« položaj. Kar se blaga
oziroma storitev tiče, je prednost izrazito na strani Brazilk. Tajčice so sicer ljubka, često tudi precej seksi bitja, vendar so njihove dimenzije bolj miniaturne. Brazilke pa so izjemne lepotice v vseh pogledih. V antropologiji obstoji teza, da mešanje ras izrazito pozitivno vpliva na psihofizične lastnosti in videz potomcev. Takšnega mešanja ras kot v Braziliji nedvomno ni drugod po svetu. V Braziliji se namreč meša vse - črnci z izrazitimi afriškimi potezami, tisoče odtenkov mulatov, belci, Indijanci. Brez predsodkov žive drug ob drugem in drug z drugim.
Če so ti všeč plavolase in sterilne Skandinavke, v Braziliji seveda nimaš kaj iskati. Tu so ognjevite, vročekrvne, črnolase in temnopolte lepotice, ki imajo tudi specifično telesno zgradbo. Glede telesnih dimenzij bi za belke lahko rekli, da so mešanica vseh možnih značilnosti, vendar praviloma nekje srednjih dimenzij. Za rumeno raso je značilna miniatur-nost, ploščatost spredaj in zadaj, neoblikovanost nog. Črnke imajo izrazito velike prsi. Mulatke in zlasti Brazilke imajo praviloma majhne prsi, noge in boke pa kot sklesane. Ob tem velja še dodatna »oteževalna« okoliščina, da so najkrajše možne minice v Riu skoraj pravilo.
V	čem je torej nevarnost Ria?
V	Bangkoku zloglasni Pat-pong še vedno dela, v Ameriki nočne dame nastopajo v peep-showih, pokličeš jih po telefonu, v Riu pa so se lepotice noči preselile v diskoteke. Osamljen turist tako zaide v diskoteko, prijetno presene-
čen nad lastno prodornostjo se zaplete z ljubko soplesalko. Poljub očarljive disko lepotice (prekvalificirane nočne dame) pa je lahko - aidsov poljub smrti...
Buenos Aires
Iz Ria sem odletel v Buenos Aires. Verjetno po plažah, intenzivnosti, razkošnosti in barvitosti mesta kot je Rio, vsako naslednje mesto deluje bolj bledo. Poleg vsega je bil Buenos Aires še peklensko drag. V Riu me je na primer vožnja od aerodroma do mesta stala okoli 3 dolarje, v Buenos Airesu pa kar trinajst.
Buenos Aires bi definiral kot zmešanico Havane, Rima, Ljubljane in Madrida. Havanski so avtomobili in avtobusi. Večjih del so to kripe iz 50-tih in 60-tih let, ki ropotajo in dimijo po razkošnih bulevarjih centra Buenos Airesa, ki se proti njegovim predmestjem
žalostno zožijo. Rimske sb trgovine, butiki, moda šik. Večinoma dominirajo tuji proizvajalci. Ljubljanske so cene. Visoke, višje kot kjerkoli drugje. Devize so po Markovičevo in nekdaj jugoslovansko umetno podcenjene, zato je v dolarjih vse strahotno drago. Tako tudi nihče nič ne kupi. Posledica - vsaka druga trgovina ima napise: »v likvidaciji«. Vendar začuda - cene ostajajo enake. To je argentinska varianta tržno-sti tako blizu jugoslovanske. Argentinska valuta avstrales je notranje konvertibilna. Menjalnic pred katerimi se lastniki derejo »cambio, cambio« je dovolj na vsakem koraku. Nobena pa ne zniža odkupne cene in tudi črnega trga deviz ni.
Madridske pa so v Buenos Airesu široke avenije, parki, vodometi, spomeniki.
Nadaljevanje prihodnjič
•	Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942
•	DE - časopis slovenskih delavcev je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije
•	Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479
•	Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956
•	Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942
O Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942
•	Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956
•	Naročnina: 321-255
•	Posamezna številka DE stane 60 tolarjev
•	Žiro račun: 50101-603-46834
•	Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana
•	Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
KAKO GOLJUFATI DELAVCE
NOVI DOBI je uspelo dobiti v roke žgečkljivo vabilo Obrtne zbornice Laško, ki očitno zelo dobro skrbi za svoje člane. Iz tega vabila je razvidno, da se je skušala zbornica pogovoriti z obrtniki tudi o sklepanju kolektivnih pogodb. Pika na i, ki je (raz)burila novinarjevo domišljijo in ga pognalo v takojšnjo akcijo pa je bilo tudi tole sporočilo: »...Ker se te pogodbe lahko sklepajo tako ali malo drugače in o malo drugače ni primerno pisati, vas vabim na pogovor o sklepanju pogodb o zaposlitvi...«
Vodstvo Obrtne zbornice Laško seveda ni bilo ravno navdušeno, da bi ta pogovor spremljal novinar, toda na vztrajanje »udarne špice« NOVE DOBE Jane Štrlekar je končno le moralo pristati. No, potem pa se je zgodilo, kar se v takih primerih navadno rado zgodi. Novinarka je lahko le ugotovila, da je bil zaradi njene prisotnosti pogovor tnanj sproščen.
Ker je bilo na sestanku zaradi naše prisotnosti nekaj obrtnikov prikrajšanih za in-
Zdaj pa po NOVI DOBI.
»Informacije, ki so bile povedane, zagotovo niso zadovoljile pričakovanj, obljubljenih v vabilu. Vendar je skupina obrtnikov po uradnem razgovoru še ostala v istih prostorih. Skupaj z Andrejo Rojc, sekretarko Obrtne zbornice Laško. Takrat je bila zaupnost Zagotovljena.
kolektivno
NOVELOM
formacije, o katerih »se ne sme pisati«, objavljamo nekaj navodil obrtnikom, kako lahko
Martin Muršič, sekretar RO sindikata delavcev v obrti:
Nedopustno in nemoralno
Zaradi članka z naslovom Gljufanje delavcev, objavljenem v časopisu Nova doba, 12. februarja 1992 je Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije ogorčenje, ker v njem sekretarka Obrtne zbornice Laško Andreja Rojc spodbuja k nezakonitostim oziroma kršitvam kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba je pisni sporazum, sklenjen med predstavniki delavcev in delodajalcev in pomeni pot k učinkovitejšemu varstvu delavcev. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki izhajajo iz dela, so rezultat pogajanj in dogovarjanj med predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in Sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Zato so določila kolektivne pogodbe zavezujoča in se jih je potrebno v praksi dosledno držati. V pristojnosti podpisnikov kolektivne pogodbe je razlaganje kolektivne pogodbe, zato je vsakršno zavestno vzpodbujanje h kršitvam veljavne delovnopravne zakonodaje ne le nemoralno in nedopustno, ampak tudi družbeno škodljivo. Neodgovorno, ozko in zelo preprosto je osebno stališče predstavnice Obrtne zbornice, ki naj bi veljala za strokovno poslovno organizacijo.
Od kod le takšna »veličina« sekretarke, ki se niti tega ne zaveda, da je tudi sama zgolj delavka v delovnem razmerju, proti kateri lahko delodajalec uporabi kolektivno pogodbo »tako ali malo drugače«...
Saj smo vendar v Sloveniji, v kateri je poleg kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci obvezujoča vsa celotna delovnopravna zakonodaja pa tudi mednarodne konvencije niso od včeraj.
Ne bilo bi odveč o tem slišati tudi mnenje Obrtne zbornice Slovenije.
zaobidejo godbo.«
Novinarka je potem nanizala nekaj inačic zaobhajanja kolektivnih pogodb. Po njenih navodilih naj bi bila najhitrejša in v praksi najpogostejša pot, kadar si želi obrtnik znebiti svojih delavcev, odjava obrti. Jasno, da se s tem ne prekine obrtna dejavnost, ki jo potem pelje najbližji sorodnik ali pa obrtnik ustanovi podjetje.
Pri trajnih presežkih različica ne odstopa od ustaljene prakse v »združenem delu«, nijanse pa nastopijo, ko izplačilo plač ogroža obratovanje ali ko obrtnik izkaže izgubo. Sploh je obrtniku na voljo največ mahinacij takrat, ko prikaže negativne finančne rezultate svojega poslovanja. Obrtniku namreč ni potrebno dokazovati, zakaj negativno posluje. Tudi takrat ne, kadar dohodek obratovalnice vloži v nakup nujno potrebnega luksuznega avtomobila ali celo v nabavo strojev, ki jih ob zaprtju obratovalnice ne bo potreboval. V istih prostorih in na istih strojih pa lahko, ponekod celo istočasno, uspešno obratuje kot podjetnik ali kdo izmed bližnjih z isto obrtjo.
Skratka, z malo domišljije in pravne spretnosti je lahko sklenjena kolektivna pogodba za obrtnika le kos ničvrednega papirja. To je ves vic te štorije, ki na neodvisno Republiko Slovenijo ne meče nič kaj evropsko luč.
ODPRTO PISMO GOSPODU JOŽETU PUČNIKU
Spoštovani gospod Pučnik,
veseli me, da zahtevate odgovore Ministrstva za delo (vaša ponovna zahteva - Delo 6/2-92) na vprašanja: kaj dela inšpektorat za delo ob očitnih kršitvah pravice do sindikalnega združevanja v podjetjih; kako Ministrstvo prispeva k rešitvi konfliktov med delodajalci in delojemalci ter kako zakon o reprezentančnosti sindikatov predvideva reševanje omenjenih problemov.
Še bolj vesel bi bil, če ne bi poznal tudi vaših dosedanjih stališč do teh problemov. Žal, gospod Pučnik, pa jih poznam! Zato se mi zdi vaša sedanja skrb cinična in za delavce ponižujoča. Ko je bila Demosova oblast še trdno v vaših rokah, vas problemi delavcev niso zanimali, čeprav so konflikti med delodajalci in delojemalci vseskozi močni. Hotel sem vam pisati že ob vašem nedavnem nastopu na TV, ko ste izjavili, da ste zagovornik pravice delavcev do stavke, če problemov ne morejo rešiti drugače. Ali res, gospod Pučnik?!
Spomnim naj vas le na izjavo Demosa, ki ste jo podpisali ob aferi Snaga (Neodvisni dnevnik 9/10-1990). Takrat ste zapisali, da je zamenjava direktorja v Snagi »nepričakovano in neupravičeno sprožila negativno reakcijo delavcev podjetja, ki so se odločili celo za ,štrajk‘«. Ob tem ste dobro vedeli, da ni šlo zgolj za reakcijo ob zamenjavi direktorja, temveč za veliko večje probleme delavcev. Ogorčeni ste bili nad podporo Svobodnih sindikatov delavcem Snage in menili, da »vodi takšen način
reševanja spora v anarhijo in da je v posmeh pravni državi«.
Ko so delavci Snage - še pred stavko - šestnajst dni moledovali za pogovor, ko je predsednik mestne vlade grozil s »totalno vojno« in ko je bilo petnajst delavcev v stalinističnem disciplinskem postopku, ki ga je vodil ljubljanski obrambni minister ob asistenci moščanskega prvaka vaše stranke Jožeta Riglerja vrženih na cesto, takrat, gospod Pučnik, vas ni zanimalo, kaj dela inšpektorat za delo in kako se je na konflikt med mestno vlado in Snago odzvalo Ministrstvo za delo. Ko so pod taktirko že omenjenega vašega strankarskega prvaka - ki se, mimogrede, tako kot tisti, ki jih vi napadate, vozi s službeno limuzino - metali na cesto člane Svobodnih sindikatov, med njimi predsednico tristočlanske osnovne organizacije, ko so s policijo hoteli preprečiti sindikalni sestanek in ko so brez dela ostali na zboru delavcev izvoljeni člani stavkovnega odbora, vas niso zanimale kršitve pravic sindikalnega združevanja. Ne, gospod Pučnik, takrat vas takšni problemi niso zanimali, saj ste očitno socialdemokrat le, kadar ste v opoziciji ali ko se vam v predvolilnem času zatrese prevladujoč vpliv na oblast.
Verjemite pa, gospod Pučnik, da delavci takšne socialdemokracije in skrbi za njihove pravice ne potrebujejo. Bolj kot predvolilna hinavščina jih zanimajo dejanja in njihov položaj, ki pa je v času vaše (pre)vlade hudo padel.
Branko Omerzu, Rojčeva 15, Ljubljana
Priročnik za sindikalne zaupnike, strokovne službe podjetij in posameznike
(1) Več avtorjev:	KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI
Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo Cena 330,00 SLT
(7) Gregor Miklič: NOVA DELOVNA ZAKONODAJA
Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem Cena 330,00 SLT
(8) Aleksej Cvetko: ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO
Knjige lahko naročite pri:
zaKaj so one potrebne spremembe v pokojninski m invalidski zakonodaji - spremembe pogojev za upokojevanje - nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni
-	nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti
-	spremenjeni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo
-	organizacijske spremembe - kako s pridobljenimi pravicami Prednaročniška cena je 430,00 SLT.

ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali po telefonu št. 321-255,110-033
(2) Janez Kopač:
(3) Več avtorjev:
(4) Mira Becele:
(5)	Več avtorjev:
(6)
DAVKI PO NOVEM
Nove neposredne dajatve in socialni prispevki in nove dajatve ter sprejete novosti in predlogi za spremembo decembrskega davčnega svežnja Cena 150,00 SLT
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb sindikalne pravne pomoči Cena 200,00 SLT '
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali...
Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe določil stanovanjskega zakona Cena 330,00 SLT
KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI
Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 300,00 SLT
ROKOVNIK - PRIROČNIK 92
Vsebina: koledarski vložek - zapisniški vložek - priročnik za sindikalne zaupnike Cena 450,00 SLT
NAROČILNICA'
S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek.

Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)
izvod(ov) knjige (1) KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO
izvod(ov) knjige (2) DAVKI PO NOVEM
izvod(ov) knjige (3) MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
izvod(ov) knjige (4) STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
izvod(ov) knjige (5) KAKO POSTATI PODJETNIK
izvod(ov) priročnika (6) ROKOVNIK-PRIROČNIK 92
izvod(ov) knjige (7) NOVA DELOVNA ZAKONODAJA
izvod(ov) priročnik (8) ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:________________________________;_____
Ime in priimek podpisnika:
1.	Naročeno bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig
2.	Naročeno mi(nam) pošljite po povzetju
Individualnim kupcem in knjige, naročene po telefonu, pošiljamo po povzetju, žig
Podpis naročnika:
16
ir:	—najpomembnejša stran
/
Humoreska
A
0 kulturnem pitju
»Veste kaj, s tole kulturo ga pa naša oblast že dobro biksa,« je dejal tovariš Neposredni proizvajalec splošnih strok, ki je nekam skrušeno sedel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte.
-	Kako to mislite?
»Ah, s tem Prešernovim dnevom.«
-	Kaj pa imate proti Prešernovemu prazniku. Saj to je naš največji kulturni praznik?
»Kaj pa je za vas kultura?«
-	No, ne vem, kako bi se izrazil. To je nekaj lepega, ki se prileže mojemu srcu, ki me pomiri, naredi iz mene boljšega, mirnega človeka...
»No, potem sem imel kar prav. S kulturnim praznikom je ta oblast mene spravila med nekulturne ljudi. Še nikdar nisem bil tako besen, nestrpen in še nikdar nisem tako nekulturno preklinjal, kot ravno v soboto, na Prešernov praznik.«
-	Zakaj pa?
»Zato, ker je bilo ves dan vse zaprto. Prejšnji Prešernovi prazniki, mislim tisti,
v prejšnjih letih, so bili mnogo bolj kulturni, vsaj zame. Vse je bilo odprto...«
- Pa kaj vas je motilo to, da so bile trgovine zaprte?
»Poglejte, vsako soboto dopoldne grem v svoj market, kjer se založim s pivom za soboto popoldne in za čez nedeljo, ko je, žal, tale naš bife zaprt. Tako sem šel tudi v soboto v trgovino. Jok, zaprto! Madona, bezljal sem od ene do druge trgovine, povsod zaprto. Skozi izložbena okna sem gledal steklenice pira, kako se mi smehljajo, pa nisem mogel do njih. Ali vi ne bi v takem primeru preklinjali? Prešeren gor ali dol. Sicer pa bi me on razumel, saj ga je tudi rad pil. Ampak je imel naš Francelj srečo, da ga niso posiljevali s kakšnim kulturnim praznikom...«
- Toda gostilne so bile vseeno odprte. Pa bi zavili po svoj pir v gostilno...
»Ja, to bi bilo pa zelo nekulturno...«
- Zakaj pa, saj čez teden vedno pijete v tem bifeju?
»Ja, enkrat na teden pa se ga lahko nalezem kulturno v krogu družine, a ne!?«
Bogo Sajovic
v

Cesarjev kotiček
Vprašanje: zakaj nekateri slovenski književniki tako vneto opravičujejo svojo navzočnost v politiki?
Odgovor: kjer je kurbarija, so tudi picajzli!

Pučnikova
pisma
Dr. Jože Pičnik, šef razpadlega Demosa in neke stranke, je naredil največjo škodo, ki jo je v novejši politični zgodovini kdajkoli utrpela ideja evropske socialdemokracije. Zdaj, ko je uvidel, da je hudič vzel šalo, poskuša rešiti, kar se rešiti več ne da. Skrb za delavce ga je tako prevzela, da je začel pisati pisma ministrici za delo. V lastni stranki ga čaka usoda svojega predhodnika Franceta Tomšiča. Vse se vrača, vse se plača!
Nevenkini
krediti
Nevenka Lekše, alfa in omega sindikata zdravstva in socialnega skrbstva ter prva dama sindikatov pa ne piše pisem in v nasprotju s svojo malo konkurenco Alenko Orel iz nekega sindikata ne zahteva za vsako ceno zakona o reprezentativnosti sindikatov. Namesto tega je za prvo trimesečje tega leta razpisala 150 kreditov za svoje člane pod zelo ugodnimi pogoji. Sindikat je, ali pa ga ni. Vse drugo je politikantski blef.
Plavčev
sestanek
Slavko Plaveč, vicedirektor novomeške Krke in še zadnji neka-strirani rdeči manager je imel te
dni delovni sestanek s svojim magistrom in očetom Krke Borisom Andrijaničem. Razpravljala sta o propadlem desno revolucionarnem zakonu o lastninjenju podjetij, iz katerega je razvidno, da snovalci te zakonske umetelnosti Andrijaniču priznavajo samo nekdanjo lekarno, medtem ko tistih nekaj deset njegovih let na čelu uspešnega kolektiva ne velja nič. Naj razume, kdor more!
Schwarz-
bartlova
kuharica
E. A. Schwarzbartl, domžalski župan in krščanskodemokratski poslanec v republiški skupščini, je »oplemenitil« občinski odlok o javnem redu in miru z amandmajem, po katerem se v Domžalah ne sme ponujati uslug ali prodajati izdelkov, ki ogrožajo in žalijo javno moralo ter kvarno vplivajo na vzgojo mladine. Tako so v Domžalah ekskomunicirali sex shop. Župnik pa bo moral imeti še naprej za vsak primer le kuharco!
Kuli
Horoskop
Za nami potop
Francoski kralj Ludovik XV. (rojen 15. februarja 1710) ni podedoval po svojem predniku le kraljestva, ampak tudi precejšne dolgove, ki so bili posledica neskončnih vojnih pohodov, gradnje razkošnega dvorca v Versaillesu, pa vseh mogočih zabav, ki sojih tam prirejali. Novi kralj, znan po izreku: »Uživajmo, za nami pa lahko potop!« seveda ni naredil prav nič, da bi se dolgovi zmanjšali, pač pa jih je z razkošnimi zabavami še povečeval. Doba njegovega dolgega vladanja je bila označena kot čas aretacij in izginjanja ljudi, ki so se tako ali drugače zamerili kralju (ali pa kateri izmed mnogih ljubic), čas neverjetno razkošnih gostij in plesov pa tudi vse večjega odpora tistih, ki so vse to plačevali. Začuda pa med njegovim vladanjem ni prišlo do revolucije, najverjetneje zato, ker je budna policija hitro polovila vse, ki so rovarili proti režimu in jih nahitro prepeljala v Bastiljo (plemiče in ugledne državljane) ali v Chatelet (navadne smrtnike), kjer je marsikdo na kraljeve stroške ostal do konca življenja.
Tako je bil kralj Ludovik XV. nekakšen predhodnik raznih komunističnih vladarjev, ki so strogo pazili na vsak poskus izražanja nezadovoljstva in ga v kali zatrli, ki so zapravljali denar za privilegije nekaterih »bolj enakih« in so pustili potem, ko so sestopili z oblasti, ogromne dolgove, zdaj pa očitajo svojim naslednikom, da so zanemarili gospodarstvo in zahtevajo, naj ga takoj spravijo v red.
Sicer pa je bil čas Ludovika XV. tudi čas, ko zaradi številnih dolgov plač niso izplačevali redno niti državnim uradnikom, kaj šele drugim. Zato so se nekoč dvorni pevci razjezili in se pritožili kralju. Ta jih je odslovil z besedami:
»Gospodje, najprej moram potolažiti tiste, ki jokajo, tisti,'ki pojejo, pridejo na vrsto kasneje.«
Bili pa so rojeni v tem tednu tudi verski reformator Martin Luther, italijanski umetnik Michelangelo Buonarroti, poljski učenjak Nikolaj Kopernik in francoski skladatelj Leo Delibes.
Deni
ŽEJNIM SLOVENCEM SILNO PRIUUBUEN PROSTOR (DVE BESEDI)		PRISTAŠI STALI- NIZMA	LUKA V JUGOVZHODNI ITALIJI	NORVE- ŠKO MOŠKO IME	KRAJNA NOTRANJ- SKEM	GORANA PRIMOR- SKEM	ČEŠKA PRITR- • DILNICA	HRVAŠKI OTOK	PREBI- VALKA HRVA- ŠKEGA POLOTOKA	ZVEZA TABOR- NIKOV	LEVI PRITOK OISEV FRANCIJI	NAOŠTEi POLJIH ŠTIRI SOI	/ILČENIH DOBITE TTEVINA
DOVOLJENJE ZA PRIHOD V DRŽAVO						1	■					NEPRAVA RABA BESED	TUJE ŽENSKO IME
VEDA0 ITALIJAN- SKEM JEZIKU		11					10			21			
PRIROČ- NOST			8						6	SAMUEL (KRAJŠE) HERCE- GOVEC			18
IME HARMO- NIKARJA AVSENIKA		19			13		AMERIŠKO OTOČJE	DOHODEK OD NALOŽENE GLAVNICE	18			5	
KITAJSKO ŽIČNO GLASBILO				PRITOK TEMZE V LONDONU				POVRŠINA, OBMOČJE ŠPANSKI PISATEU					
STAR SLOVAN				ATLETSKA DISCI- PLINA	JETNIK, KIJE HKRATI TUDI PAZNIK	REKA SKOZI FIRENCE				12	KOčl- JAŽEV VZKLIK POVELJE		
ULIČNA PRODA- JALNA ČASOPI- SOV		2				IN KRIK				60 MINUT			
						DETEKTIV KIRBV				OSEBA IZ BIBLIJE			
LOJZE SLAK			SLOVENSKO POGORJE IVAN PRIJATELJ				14			3		17	ANTON VODNIK
AFRIŠKA DRŽAVA	7			4			15		ZELENICA SREDI PUŠČAVE				
NATIP- KANO BESEDILO					20				SIN IZAKA IN REBEKE V BIBLIJI			9	
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 7
Ko boste križanko rešili do konca, črke z oštevilčenih polj napišite po vrsti od 1 do... Tako boste dobili geslo, ki nam ga pošljite do 25. februarja 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 7.
1	1 I 1 I I 1 I 1 I I I
12345	6789	10
11 12
13	14
15
1.
2.
3.
Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Pravilno geslo križanke št. 5 je: Standard pada. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 5 Karla Pirec, Vojščica43a, 65296 Kostanjevica na Krasu
Rudi Vidovič, Regentova 2, 62000 Maribor Zlata Marn, Ješetova 13, 64000 Kranj
Ko je šef zagledal najnovejše protekcionistične ukrepe slovenskega kmetijskega ministrstva, s katerim novopečena slovenska država gazi po vseh principih tržnega gospodarstva, se mu je zvrtelo pred očmi. Šele zdaj mu je postalo jasno, zakaj so nekatere stranke bolj slovenske od drugih. Tako je ugotovil, da je slovenskemu kmečkemu lobiju tako
imenovano državotvorje pomenilo predvsem čisto določen interes. Ali po domače: kmečki lobi potrebuje slovensko državo predvsem zato, da bo zaščitila domačega kmeta kot kočevskega medveda. In kdo naj bi plačal ta lovopust oziroma posebno varstvo domačega kmeta? Odgovor je na dlani: predvsem obubožano slovensko delavstvo, ki mora po novem poleg visokih protekcionističnih cen kmetijskih pridelkov trpeti še nove davščine na osnovna živila. Zdaj je šefu do konca zavrelo. »Prav«, si je dejal. »Če ste zaščitili kmeta, ki prodaja, potem dajte še delavca, ki kupuje!« Šef je pri priči poklical Anteja Markoviča, ki je bil za Peterleta in njegove podrepnike pravi pravcati tržni angel varuh.

Piše: Andrej Velkavrh
Zadišalo je po pomladi
V	torek zjutraj so sicer v višjeležečih krajih čistili novozapadli sneg z avtomobilov, toda vreme, kot se kaže te dni, ni prav nič zimsko. Pa tudi če bi si premislilo, v petek, 14., je Valentin: »Valentin prinese ključ od korenin.« Valentinovo je marsikje po Evropi praznik zaljubljencev. Zime postajamo počasi že siti in čas je, da se začne pomlad. Tudi za meteorologe je februar zadnji zimski mesec. Pa ga v nekaj potezah predstavimo. Dan se precej podaljša. Povprečna dnevna temperatura se dvigne za dobre tri stopinje (v Ljubljani od -0,5 do 3,2). Najvišjo februarsko temperaturo v Ljubljani so izmerili leta 1960, kar 19 stopinj. Pod -10 pade, v povprečju, le še 2,3 dneva. Nad ničlo se živo srebro ves dan ne dvigne povprečno 3,7 dneva (največ januarja, 8,9, nato decembra 6,9). Po številu sončnih ur pa je februar četrti od zadaj, pred decembrom, januarjem in novembrom.
V	večjem delu Slovenije je eden najbolj suhih mesecev, če že ne najbolj suh. V Ljubljani pade povprečno le 92 mm padavin (od letne količine 1395). Prav količina padavin pa se s krajem zelo spreminja. Že v bližnji okolici Ljubljane so opazne razlike. Na Vrhniki, na primer, pade februarja 115, na Šmarni gori 89, na Brezovici pi Topolu 113, in v Lipoglavu 78 mm padavin. Navedimo še nekaj primerov za manj omenjane kraje: Komna 186, Breginj 167, Slap pri Vipavi 110, Mašun (Snežnik) 178, Trbovlje 70, Bizeljsko 53, Rogaška Slatina 52, Podpeca 81, Jeruzalem 50 in Lendava 43 mm. Čim bolj gremo proti vzhodu, manj je padavin.
Po spremenljivem vremenu bo sobota lepa, sončna. Tudi v nedeljo sprva, nato bo začela vplivati nova fronta, ki bo v noči na ponedeljek prešla naše kraje.