Jutri 8. junija ob 10. uri govori na trgu Perugino tov. Giancarlo Pajella poslanec v italijanski zbornici DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Danes 4. junija ob 20.15 v dvorani DŠZ ulica Conti št 11 govori prof. Concetto Marchesi bivši rektor univerze v Padovi Obnovljena izdaja leto 1. štev. 24. TRST, SOBOTA, 4. JUNIJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din S SILNO MANIFESTACIJO NA VELIKEM TRGU smo izvojevali za volitve odločilno zmago Kljub fašističnim strankam je naša slovenska beseda odmevala na prostranem trgu Eredsinočnja ljudska manifestacija 3a trfiu. je biia nekaj mo- Soénè'ga’an flbpozabneiga za Trst in za njegove sile miru in demokrate. Predsinočnjim je naše ljudstvo slavilo svojo največjo zmago po toniti letih suženjstva in mračnjaška. Po štirih letih imperialističnega nadvladanja, po dveh letih, odkar ham je anglo-ameriška «demokra-®ÌJa», ki so jo prinesli na nase ozpm-,,c s Puškami in topovi svojih dku-Pacijskih vojsk, os pora va največ-i' mestni trg. Tržaške sile miru in demokracije, napredka in novega podajajočega ge sveta so pokazale svo-30 pepremagljivo moralno in fizično “'eč, svojo globoko demokratično za-'iest- Naše ljudstvo je na Velikem tr kir dokazalo ne samo peščici fasistič n'n šovinistov in imperialistom, ki Jm invperialsti podpirajo z vsemi 6vojimi legalnimi in ilegalnimi sred-. Vi, marveč vsemu demokratičnemu m reakcionarnemu svetu, da so tudi Trstu protiimperialistične sile moderi in graniten blok, ki ga ne mo. 'e nihče streti in ki postaja iz dne-^a v dan številnejši, silnejši in ne-Prcnragljivejši. Predsinočnjim je trakti ljudstvo dokazalo, da je vred-*1° mednarodne demokratične solidarnosti, da je vredno zaupanja so-Claiističnih in demokratičnih sil v 'vetu, da je ostalo zvesto svoji slav-Pi borbeni tradiciji in da je nemo-s°če streti njegovo preogromno silo. Manifestacija na Velikem trgu je F1 la nekaj nadvse veličastnega; vlila Je novega poguma našim ljudem 'n Prestrašila rfase nasprotnike, tm-Perialisti so razpisali volitve v tresku, ko so menili, da smo popolno. f'vAha llph, da s.iuo «živi mrliči», da lahko slaviti popolnb in zu mičujočo zmago. Predvčerajšnjim 'a _so dobili svoj odigovor. Predvče-ajwjim so videli koliko nas je Predvčerajšnjim «o. se ustrašili naše Opp' pre cf~ ’ - ■ "It * 1 m' S ' ^ v v >11 š è m ; ? ; ? hJ- H. i i * x P % in . -s- ir''ir- Ì , r*'t :> '&• t ^ v %V t. -V ‘taž * Šr I*. >. , <;Z ■ ./ / C r r ». "• ■ fiš Vr’Uvnih priprav. ilavhuv da bl hoteli imperialisti Veni,,1 «o» zma,go v krvi in terorju; tn -,'1, “a bi radi ponovili to, kar hi()la!iravili.v Koreji in Berlinu; ve-H nočejo zmage ljudskih sil. snhm A35-1' kiudstvo j.e predvčeraj-haš-, iaosazaio, da bo zmaga naša, Prnt.'i ,ub vsaki provokaciji, kljub •nei.ffifm®krati*r»‘ politiki anglo-a-vp „, ke okupacijske uprave. To naj Pleni Svet bn že presodil, kaj po. Pkun ,7,3.Trst okupacija tujih čel. Ta •‘tičh3ClJa Pomeni podpora sovini-nialn s'lam,.reakciji, pomeni kolh-r0v 10 suženjstvo in središče nemi- ob T!.iste maloštevilne skupine, ki so ani našega zborovanja žvižgale ker so bile besne zaradi naše zmage in našega uspeha, so zelo klavrno opravile svoj posel. S svojim nesramnim, fašističnim početjem so pridobili naši Partiji, našemu demokratičnemu pokretu veliko število novih pristašev • Naš pozdrav tovarišu Terracini ju Preidimo «a kroniko velikega vc> liynega zborovanja Komunistične partije! Trst je predvčerajšnjim predvsrrh dokazal, da je hvaležen italijanskim demokratičnim silam in da navdušeno in z vsem svojim velikim demokratičnim srcem pozdrav lj-a velikega in slavnega antifašističnega borca, tovariša sen. Umberta Terracini ja, glasnika slavne KPI, glasnika herojskega demokratične-, ga pokreta v Italiji, predstavnika ti- lijanskih demokratičnih stih sil, ki bodo zmagale proti mrač- rila je, da bi tudi jugos njuštvu in nazadnjaštvu, proti imperialistom in reakciji. Pozdravili sé ga Slovenci in Italijani, ker je poleg vsega drugega tudi predstavnik tiste mogočne mednarodne protiimperialistične sile, ki se danes tako uspešno bori za osvoboditev vsega človeštva. Malo posedmih je tov. Vid ali, generalni sekretar KPSTO ob prekipevajočem navdušenju desettisočev prisotnih demokratov otvoril veliko volivno zborovanje: Najprej je ostro ožigosal početje fašističnih skupin, ki so razgrajale ob robu trga in postavil zato odgovorne vse italijanske šovinistične stranke. Dejal je, da je prepoln trg in žvižganje ob robu nàjbdljsi znak, da se naši sovražniki boje, naše zmage in da je naša zmaga go: lova. «Njim ni nikoli uspelo, da bi napolnili niti tretjino trga, mi pa smo ga napolnili». V kratkih besedah se je spomnil stavnega datuma italijanskega ljudstva, 2. junija, ko je bila odstranjena fašistična monarhija ln po zaslugi komunistov in socialistov vzpostavljena repub lika. Pozdravil je italijanski narod .in njegovega voditelja Togliattija, nato pa orisal življenje tov. Tcrra-minija. Ko je zaključil je dal besedo naši tovarišici Marini Bernetič. Govori tovarišica Marina Kljub temu, da so nam italijanske šovinistične stranke osporavale pravico, da bi govorili na Velikem trgu v slovenščini, smo to storili. Pretino je tov. Vidali podal besedo tov. Marini je dejal: «Monopoli-zatorji italijansiva Trsta so dejali, da na Velikem trgu ne bodo govorili nit; Slovenci niti komunisti; toda na tem trgu bodo govorili i Slo- venci i komuhisti!» Pozdravljena od navdušene ovacije ogromne množice, je tov. Marina povzela besedo. Za demokratični pokret je dejstvo, da smo Slovenci govorili na Velikem trgu velika zmaga. za katero se, moramo zahvaliti odločnemu stališču Komunistične partije, ki je edina stranka, ki sc dosledno bori za naše pravice in za nato. enakopravnost. Najprej je tov. Marina ožigosala človeka nevredno početje fašističnih izzivačev, ki so p svojim početjem dokazali svoj onemogli bes proti nepremagljivim demokratični« silam. Dejala je nato, da smo se kljub vse-mu zbrali na trgu, povemo Trstu in svetu pvojo besedo. Pozdravila je tov. Terracinija, predstavnika itasi!. Pouda-je, da bi tudi jugoslovanski tovariši, ki so ostali zvesti svojim internacional ističnim načelom, prinesli svojo pozdravno, in solidarno besedo, če t>i jim bilo to mogoče. Ker pa jim je onemogočen prihod izražajo preko pisem in pozdravov svojo solidarnost z našo borbo in nam zagotavljajo svojo pomoč. Nata je prečitala pozdrav, ki smo ga prejeli iz Prage od jugoslovanskih komunistov, ki se zbirajo okoli «Nove Borbe» (Njegovo vsebino prinašamo na IV. strani). Ožigosala je pro-tiliudsko in protidemokratično stališče imperialistov in njihovih hlapcev. Posebno pa je v imenu Komunistične partije odločno protestirala proti fašističnemu napadu na zborovanju Babičeve lažnivi fronte To kar so fašisti napravil na tem zborovanju naših nasprotnikov, proti katerim se prav tako borimo, kakor proti vsem šovinistom, je vredno fašističnih časov. Geslo «A morte i s’ciavi» je višek fašistične nesramnosti in proti takim izpadom se bo KP borila da jih onemogoči. Borba KP za naše nacionalne pravice Tov. Marina je poudarila proti-ljudski značaj sedanje volivne kampanje in s pomočjo imperialistov in policije uvedenega terorju. •Razkrinkala je proliljudsko delovanje Demokratske zveze in Babičevcuv. ki so neposredni podporniki imperialistov in za katere ne more glasovati nase slovensko ljudstvo, ki vidi v Komunistični partiji edino stranko, ki se odločno bori za narodnostne pravice Slovencev. Pozivala je vse, ki so v dobri veri in ki so bili zavedeni od Babičeve skupine, naj se pridružijo mednarodni demokratični fronti pod' vodstvom Sovjetske zveze, ker sc bodo samo v sklopu te fronte lahko bor ili proti imperializmu za mir. V zaključku svojega govora je poudarila naša zahteve: imenovanje guvernerja, odhod okupacijskih edinic, združitev obeh con in volitve v ustavodajno skupščino. Predvsem pa je v glavnih črtah nakazala volivrri program Komunistične partije in SIAU, ] Tržaškim Slovencem! Jugoslovanski komunisti, zbrani okrog «Nove borbe» v Češkoslovaški, spremljajo stalno in zelo pazljivo vašo borbo. Dobro vedo, na kak ae demokratičen način so anglo-ame-riški imperialisti pripravili volitve, ki se bodo vršile od 12. do 19. junija na STO in da teptajo najosnovnejša načela svobode, a v prvi vrsti narodne pravice slovenskega prebivalstva. Znano je! da poživlja imperializem sovraštvo med narodi zato, da bi oslabili in razbili slovansko-italijansko bratstvo, ki je vzklilo že za časa fašizma in še prej ter s e okrepilo v osvobodilni borbi in v borbi proti novim kolonizatorjem. Na eni strani so italijanski šovinisti, katerim pomaga in jih podpira vražena — reakcionarna Degaspe-rijeva vlada, ki sanja o povratku režima terorja in narodnega zatiranja. Na drugi strani so slovenski meščanski nacionalisti od Demokratske zveze pa do zloglasne «Slovensko-i-tahjanske ljudske fronte», ki ni nič drugega kot zakrinkana zločinska Titova skupina pod novim imenom. Slovenci! Vaša votivna borba je borba za mir tn borba za preprečitev, da bi Trst postal vojaška baza imperialistov. Ta borba more biti samo borba proti vsem meščanskim nacionalistom, borba za okrepitev slovansko-italijanskega bratstva, t.j. one trdnjave, ob kateri.so se doslej razbile vse spleke imperialistov. V Trstu. Miljah, Dolini, Repenta-bru, Zgoniku in Nabrežini morejo Slovenci glasovati le za listo Komunistične partije in Slovansko- ita lijanske antifašistične unije. Vaši glasovi predstavljajo pomoč herojski borbi proti Titovi kliki, borbi ki jo vodijo dan za dnem z večjo ostrostjo internacionalistične sile v Jugoslaviji, ki bodo kmalu zmagale v veliki bitki in ponovno vodile hrabre in svobodoljubne narode Jugoslavije po poti svobode v enotno socialistično fronto, na čelu katere se nahajata Sovjetska zveza in velika Boljševiška partija pod vodstvom tovariša Stalina. Vaši glasovi bodo, skupno z glasovi demokratičnih Italijanov nej- perialistjv in njihovih, agentov. To bo manifestacija vaše interiniciona-listične solidarnosti z revolucionarno demokracijo, ki se v /tatiji hrabro bori proti vladi vojne ter reakciji gospoda De Gasperija. SlovenciI Izpremenite 12. in 19. junij v dneva zmage demokracije in slovansko-italijanskega bratstva! V Trstu: glasujte za Komunistično partijo! V Miljah: glasujte za Frausina! V Dolini. Repentabru, Zgoniku in Nabrežini glasujte za Slovansko-italijansko antifašistično unijo! Uredništvo «Nove borbe». POZDRAV praškega župana prebivalstvu vaše cone tako oso- boljši odgovor ng provokacije im- Italljanskim in slovenskim demokratom v Trstu! Izvedel sem, da bodo 12. in 19. Junija v Trstu občinske volitve. Vem, kako trda Je borba, ki Jo vodijo italijanski In slovenski komunisti ter demokrati proti Imperializmu in preti nacionalističnim pomagačem. Zagotavljam Vas, da smo jaz, župan glavnega mesta Prage in z menoj vse prebivalstvo tega mesta v tej borbi z vami, želeč, vam zmago, ki bo pomenila okrepitev slovansko-italijanskega bratstva in socialističnega internacionalama. VACEK niti zasluge originalnosti. Prav tej podlagi so vodile svojo borbo proti demokraciji one sile, ki so pahnile Italijo v prepad, iz katerega so jo rešili komunisti in demokrati. Ti temelji šepajo na obeh nogah, ker če bf v resnici čutili to, kar vedno poudarjajo pred svojimi množica,mi, bi se morali predstaviti v strnjenem bloku. Za italijanske kapitaliste v Trstu in za njihove interese bi bilo to škodljivo in zato imajo rajši svoje male in bedaste stranke. Namesto, da bi žrtovali svoje manjše in večje ambicije svoji toliko opevani zastavi, se jim je zdelo boljše napraviti iz teh volitev središče pustega tekmovanja in bedastih intrig. Govor predstavnika italijanskih demokratičnih sil Blocco italiano, katerega pristaši se vedejo kakor ponorele opice, je Imel pogum, da je narisal na enem izmed najvišjih zidov mesta podobo ležeče Italije, ki naj bi bila zabodena od noža z ročajem srpa in kladiva. In to je resnica! Italija je bila v resnici zabodena, toda ne od komunistov in demokratov, marveč od onih ljudi, ki so danes pristaši Blocco italiano, ki skušajo napraviti vse, da bi ljudje pozabili njihove zločinske krivde. Nato je tov. Terracini poudaril, da nima taka nacionalistična parada-nobenega pomena, ker nihče ne osporava, da je v tem mestu italijanski živelj poleg slovenskega. Ce bi ne bilo Italijanov v tem mestu, ne bj Sovjetska zveza vstra-jala na kompromisni rešitvi. Ali so vse te manifestacije upravičene? To bi bilo morda upravičeno, če bi se ponovno govorilo o pripadnosti Trsta. Q Trstu in njegovem vprašanju bi ne bilo več govora, če ne bi obstajalo pereče vprašanje imenovanja guvernerja, na katerem vztraja Sovjetska zveza. Prisotnost velikega števila inozemskih novinarjev ne more spremeniti Trsta in njegovih upravnih I volitev v središče mednarodne po-‘ zornosti. Terraciniieve besede po tržaškem radiu Vsekakor pa temelji volivna kampanja na nacionalističnih osnovah zaradi politike italijanske vlade, ki je postala ponižni sluga ameriških imperialistov. Svoj govor je tov. Terracini nadaljeval po radiu. Prinašamo ga v daljšem izvlečku. «Kratka je pot od govorniškega odra na trgu do tega mikrofona. Vendar pa imam tukaj veliko prednost, a isto tako tudi meščani Trsta, ki želijo ohraniti ugled in dober glas svojega mesta. Ko gottorim v mikrofon, me ne more ovirati tuleča banda, ki je malo prej poskušala tako pokazati svoja demokratič-na načela ali pa mai'da svoj nacionalizem. Ne morejo me ovirati in jaz lahko v. kratkih besedah izrazim someščanom ono, kar sem jim hotel malo prej obširneje razložiti pred zavezniško vladno palačo. V tej palači so njeni predstavniki prisostvo- vali nesramni provokaciji križem rok in zadovoljno. Da govorim danes, ob obletnici italijanske republike v Trstu, ima svoj globok pomen. Besede spoštovanja za to veliko obletnico italijanskega naroda ne bi smele biti izrečene samo od tistih ljudi in strank, ki so « resnici pomagale, dc se republika rodila. Izreči bi jih smel in jih lahko izreče samo predstavnik one stranke, ki se je najbolj trudila in ki je največ žrtvovala, da bi bila Italija tista politična stvarnost današnjih dni, ki naj bi se tako zelo razlikovala od preteklih časov. Volitve v Trstu imajo čisto nepri-rodno postavko: Italija ali nc-lta lija, ali bolje Antiitatija. Tako postavljanje vprašanja ni prav nič posebnega. Vse stranke, ki so se v preteklosti poiàstile vodstva naše dežele in so jo privedle do poloma in propasti, so se ponašale s temi besedami. Toda v Trstu šepa tako postavljanje na obe nogi. C e bi nam- reč IJudje in stranke, ki se tako zelo sklicujejo na nacionalna načela, res čutili ves visoki pomen teh načel, bi bili morali odstraniti ysa nizkotna in smešna osebna nesoglasja, kakor tudi vsa nesoglasja med posameznimi skupinami in bi morali sestaviti eno enotno narodno fronto. Toda glej, te enotne fronte ni bilo, a liberalci korakajo s svojo zastavo, ki so jo ukradti italijanskemu narodu in ki pa nima znakov re. 'publike; Blocco italiano pljuva s svojim varljivim imenom svoj strup proti tistim strankam, ki bi tudi hotele veljati za italijanske. To je zeli prirodno, ker hoče Blocco italiano biti več kot vsi drugi v vseh stvareh in tudi v polemiki. Dokaz je njihov lepak in slika m enem najvišjih zidov Trsta, na katerih vidimo Italijo na tleh z nožem v prsih. Kdo so «italianissimi» Prav ljudje iz Blocco italiano sà zabodli v preteklih letih Italijo v hrbet in v prša, bodisi kot monarhisti ali kot «Uomo qualunque» in kot nasledniki fašizma in monarhije. Višek predrznosti pa je, da skušajo vreži odgovornost za lastne krivde na druge ljudi in stranke. Kaj naj pa pomeni ta velika parada nacionalističnih duhov za časa volivne kampanje? Ali hočejo morda s tem pokazati narodnostni značaj mesta? Tega ni treba, ker nihče na svetu ne taji, da je večina tr-'aškege prebivalstva italijanska. Sam kompromis, na katerem sloni psa značilna struktura Svobodnega o-zemlja je dokaz za to, da misli tako ves svčt. Toda misliti, da je danes vprašana in žalostna iluzija. Veliki državniki, ki so se zbrali v Parizu, posvečujejo svoje zanimanje in razgovore drugim stvarem. Terracini obravnava nato vpra-prašanje kolonij, pri katerem so an. glo-ameriiki imperialisti pokazali, kako se zanimajo za usodo narodov in lastnih interesov, ter nadaljuje: «Danes se z nacionalističnim postavljanjem razpihuje sovraštvo med dvema narodona, ki živita tukaj v Trstu. To sovraštvo se razpihuje na polju uprave mesta, tam kjer bi bi» (Nadaljevanje na IV. strani) Danes k. junija ob 19 na trgu Sv. Jakoba bodo govorile ženam prot Ada Alessandrini članica krščanskega pokreta za mir in Marija Husu-Vera, podtalnica ASIŽZ. Predseduje lov. Marija Casali - Karleta. predsednica ASIŽZ. Danes k VI. ob 20,30 v Miljah na trgu Marconi govorita Ada Alessandrini in E. Berlinguer Predseduje tovariš Egidio Stradi Jutri 5. junija ob 10. na trgu Perugino govorijo tov. Giancarlo Pajetta poslanec v italiianski zbornici Mario Fabiani, župan Firenc ter tov. Stane Bidovec. Predseduje tov. Laura Weiss Jutri 5. junija od Ik. dalje bo na Opčinah velika ljudska veselica ki jo organizirajo KP, SIAU in OF. Nastopa tudi Ljudski oder z dramo "Mati,, MAKSIMA GORKEGA Govorijo: Župan Firenc Mario Fabiani tov. Vera Husu, Predseduje tov. Markovič Zvonko ....J....... SIAU organizira v Velikem Repnu jutri 6. VI. ob 16. Volivni praznik bratstva Govorijo : Stane Bidovec, Leopoldo Gasparini. Predseduje nosilec kandidatne liste SIAU za občino Hepentabor tovariš Lazar Josip Kandidati Komunistične Vogassi Giuseppe Bidovec Stane Ferlan Oscar Žbogar Brocchi Karlo ttadich Ernest Malalan Henrik Juraga Anton Weiss Laura issi rojen v Trstu 21. VIL 1893, odvetnik, Italijanske narodnosti. V delavsko gibanic (socialistična skupina) Je vstopil v svojem 14. letu. Za časa fašizma Je pripadal raznim protitasisticmm skupinam. Sedaj Je predsednik IO S1AU ln ' elan CK KP. rojen v Trstu 14. XI. 1909, pravnik, slovenske narodnosti. Vstopil je v delavsko gibanje leta 1935. Kot organizator OF od leta 1941 ponovno aretiran. Leta 1942-43 tajnik OF za Trst, leta 1943 član Narodnega sveta za Primorsko Slo-venijo. Sedaj Je član TajniStv* OF In glavnega sveta SIAU, rojen 18. III. 1188 v MoSčenicah pri Reki, srednješolski prolesor, italijanske narodnosti Vstopil je v protifašistično gibanje leta 1928 In Je sedaj podpredsednik IO SIAU, član KP ter predsednik «Centro CP». rojen v Trstu 16. XI. 1914, uradnik, rojen slovenske narodnosti. Se zelo mlad postal antilašist in že kot 16-leten mladenič aretiran. Vsa njegova družina preganjana od v Trstu 28. X. 1895, delavec, italijanske narodnosti. Kot mladinec sodeloval v socialističnem krožku in sindikalnem gibanju. Leta 1930 aretiran in rojen 14. VII. 1893 r.a Opčinah, delavec slovenske narodnosti. fašistov. V vojski mu Je bil kljub postavljen pod posebno nadzorstvo, šolam odrečen vsak čin. Od leta leta 1936 pa obsojen na 5 let kon-1943 Je bil v stikih s partizani. Po linaclje. Leta 1943 odveden v vojni organiziral Odbor odpuice- koncentracijsko taborišče v Sclplo-nlh državnih nameščencev; sedaj ne. Po padcu (ašizma se je zopet Je predsednik Zveze državnih na- posvetil delu in Je danes predsed-meščencev ES. nlk ES V delavsko gibanje je vstopil leta 1919. Leta 1930 ga je Posebno sodišče obsodilo na 8 let ječe. Leta 1941 je bil interniran na Tremile. Leta 1943 je vstopil v 1. prekomorsko brigado kot politični komisar ln je sedaj glavni tajnik SIAU In član 1K KP, rojen 1. II. 1890 v Trstu, uradnik, italijanske narodnosti. Kot mladinec se je udejstvoval v socialističnem mladinskem krožku Bil je med ustanovitelji Komun, federacije Julijske Krajine, a 1922 Je deloval kot vodja komunističnega predstavništva mestnega občinskega odbora. Ze pred nastopom fašizma, posebno pa za časa fašizma Je bil večkrat preganjan in aretiran. Sedaj Je član IO Zveze BS. rojena 11. X. 1914 v Gradcu, zdravf niča, italijanske narodnosti. Ze zdavnaj antifašistka, je bila I* rasnih ozirov zasledovana od SS. Sedaj Je podpredsednica ASIZZ ili članica CK KP STO, Clanica osre* njega sveta Mednarodne ženske mokratične zveze. Gombač Franc Braun Ghetz • y v 9 m e Casali Sartori Gerbec Danijel (Gomhacci) r- F" Ato Mario Tržačani, me« i$ znam Marija Lionarrlo Marij rojen 10.IX. 1898 v Trstu, uradnik, slovenske narodnosti. Pod Avstrijo se Je udeleževal mia-dlnskega gibanja proti vojni leta 1914. Zaradi protifašističnega delovanja postavljen pod nadzorstvo. V ilegalni borbi Je sodeloval s partizanskimi odredi. Sedaj je član Tajništva OF. rojen v Trstu, 8. XI. 1912, elektrotehnični inženir, italijanske narodnosti. Kot študent v Padovi je bil aktiven v tajnem delovanju In sodeloval z ljudskim junakom, mladincem Eugenljem Curlelom Iz Trsta. Po dovršenem študiju je nadaljeval v kospiratlvni borbi in Je dane« podpredsednik «Centro dl Cultura Popolare*. rojen 15. VI. 1903 v Trstu, pristaniški delavec, italijanske narodnosti. Star borec za razredne pravice pristaniških delavcev. Leta 1943 Je reorganiziral celico pristaniških delavcev. Leta 1945 je s skupino delavcev zasedel pristanišče, uanes Je predsednik Zveze težakov. rojena v Trstu 29. IX. 1907, gospo- rojen v Benetkah 31. X. 13l3, dok- rojen v Grožnjanu (Istra) 14. IV. dinja, slovenske narodnosti. tor kemije, italijanske narodnosti. jgoj. uradnik, sloveitske narodnosti. Med Ilegalo Je bila zelo aktivna v Zna» antilašist. Clan Komunistične uober poznavalec kmečkih vpra* osvobodilnem gibanju in Je bila partije STO. ianj In organizator. Zasledovan od leta 1943 članica Mestnega odbora cin. fašistov. Brez stranke. antifašističnih žena; pozneje tudi ......* tajnica. Leta 1944 aretirana od SS, Sedaj je predsednica ASIZZ. > , m Semiili Emilio Gattaruzzi Giuseppina Gerlanc Anton l/ardabasso [Gherlanil Giorgio Pacchioni Alatale Košuta Justo Pratolongo Gnido Castellani Ai/gust j||jgÉ •ojen 15, X. 1912, v Labinju (Istra), delavec, italijanske narodnosti, /članjen v KP od 1942 se Je rancio udejstvoval v Ilegalni borbi. Po »vobojenju Je nadaljeval svoje delovanje v borbi za pravice delov-lih množic kot član Okrožnega odbora ES in je sedaj član CK KP ler član IO ES STO. Izvedenec za delavska vprašanja. rojena v Trstu, 10. II. 1898, uradnica, italijanske narodnosti. Prestala je zasledovanja in trpinčenja po nacilašistiCnih biričih in bila leta 1944, skupno s hčerjo aretirana ter odvedena v koncentracijska taborišča, Auschwitz, Ravens-briick in Eberswalde. Hčerko so uničili v rižarni. Je članica KP STO in predsednica vojnih oškodovancev, rojen na Kontovelu, 20. III. 1900, uradnik, slovenske narodnosti. Star antilašist, član KP od 1921, predsednik «Ljudskega odra* na Kontovelu. Udeleževal se Je Ilegalne borbe ln bil večkrat aretiran. Je član Tajništva OF in član Pripravljalnega odbora Ljudske prosvete. rojen v Rio de Janeiro 29. XI. 1895, trgovec, italijanske narodnosti. Ze od mladosti v levičarskih strankah, je bil zasledovan od nacifa-šlstov In se udeležil partizanske borbe. Zaradi svoje poštenosti in izvedenosti v vinogradništvu uživa splošno spoštovanje. Je član KP. rojen v Sv. Križu pri Trstu 7. XII. 1919, trgovski nameščenec, italijanske narodnosti. Fašisti so ga zasledovali In ponovno aretirali. Bil je partizan in Je član Komunistične partije rojen 28. X. 1898 v Trstu, gledališki igralec, slovenske narodnosti. Bil je vodja slonvenskega gledališča v Gorici do uničenja Istega po fašistih. Bil je zasledovan in ponovno aretiran. Leta 1945 je sodeloval pri ustanovitvi SNG. Zaradi svojega delovanja In svojih zmožnosti je zelo cenjen na polju slovenske kulture. Je član KP, rojen v. Trstu 29. X. 1914, mali tr- rojen v Trstu 29. X. 1914, obrtnik« govec, italijanske narodnosti. slovenske narodnosti. Kot antifašist je pil zasledovan in Leta 1943 je ustanovil odbor De-ponovno aretiran v času fašizma, lavske enotnosti. Aktiven v mn» Je član IO SIAU. ) žičnih organizacijah, član KP- Dimini Enzo Calabria Arturo Krečič Venceslav Sorgo Giovanni Marega Carlo Grisoni Al e Ho Petronio Bruno ... Sabadin Renato lipi rojen v Porgine (Trento), študent, je bil rojen 2. I. 1920 v Cavarzere Italijanske narodnosti. " " Deloval je v tajni borbi, političen zasledovanec, član 1K KP. (Benetke), novinar, italijanske narodnosti. Leta 1943 je bil interniran v nacističnem koncentracijskem taborišču, od koder Je pobegnil ln vstopil v partizanske odrede; invalid iz osvobodilne borbe je danes glavni u-rednik lista «H Lavoratore«. rojen 6. IX. 1889 v Trstu, uradnik, Slovenec. Čeprav slep, je zelo aktivno sodeloval v tajni borbe. Sedaj član Cen. traine Kontrolne Komisije KP in Tajništva OF. rodom iz Pulja, industrijski delavec, italijanske narodnosti. Je član KP od 1933 in bil obsojen od Posebnega sodišča. Aktiven v borbi za pravice delavskega razreda je član CK KP. je bil rojen 16. X. 1917 v Trstu, u-radnik, italijanske narodnosti. Zasledovan in obsojen leta 1943 od Vojnega sodišča zaradi antifašizma. Po osvoboditvi aktiven in upoštevan v športnih krogih; danes predsednik CAT in član KP. rojen 13. VIL 1923 v Kopru, delavec, slovenske narodnosti. Političen zasledovanec in partizan; od 1945 do danes aktiven in upoštevan v demokratičnih organizacijah. Sedaj Je tajnik Partizanske zveze STO. Je član KP. rojen 15. IX. 1912 v Trstu, delavec, rojen 22. XII. 1892 v Trstu, trgov*0' italijanske narodnosti. italijanske narodnosti. V KP od 1941. Političen zaslodova- Udejstvoval se je v množičnih * nec ln partizan, znan branitelj de- kulturnih organizacijah že od l<* lavsklh pravic. Clan tovarniškega 1910. Bil zasledovan. Je član odbora v ladjedelnici Sv. Marka in predsednik tamošnjega športnega krožka. partije za tržašRo občino Novak Giusto Vigna Orfeo Štolfa Ada Rabar Silvij Kozlovič Anton Oliva Adriano Gorianz Luigi Debevec Pavel (Debelli) r°J«n y Trstu 2. XI. 1902, livar, italijanske narodnosti. cHVktlv,5t v delavskih organiza-J.*n’ «to večkrat aretiran in ob-J*n. Posebno sodišče ga je obso-na 5 let konlinacije in 2 leti dlkeif* nadzora. Poznavalec sin-**lnlh problemov. Je član KP. rojen 17. I. 1913 v Bolonji, obrtnik italijanske narodnosti. Zasledovan in aretiran kot antifašist; udeležil se je protifašistične borbe In Je član glavnega odbora Zveze partizanov STO in član KP. Zuiz Ruggero rojena v Trstu 9. I. 1924, delavka, italijanske narodnosti. Mlada aktivistka uživa zaupanje in priznanje med zaradi svoje zaved-priznanje med delavci zaradi svoje zavednosti in aktivnosti. Zaupnica antifašističnega odbora tovarne Mediano in članica Glavnega odbora Enotnih sindikatov. Ressaver rojen v Trstu, 2. VI. 1922, delavec, hrvatske narodnosti. V delavsko gibanje je vstopil leta 1943. Zaradi svoje vztrajnosti v obrambi interesov mladine Je bil izvoljen za podpredsednika ZA M. Apollonio Adalgisa Giovanni ‘'H kfifl m ■is m L? / -5 L . H E O 'j**?* ^« »>■ >»•«. iuk* delavec, italijanske narodnosti, največje si aktivnosti) ki jo je razvil V{llk~ na^ve^e spoštovanje zaradi niča, italijanske narodnosti. Zaradi svojega vztrajnega delova- w,ta»a .‘‘rajn italianske narodnosti. Med delavci dobro znan kot borec ilegale, kakor tudi zaradi s0 -'-'ega dela v obrambo intere-t0v Pftstaniših delavcev. Je član «niškega odbora pristaniških delavcev. nja v obrambo interesov delavske- v naprednem gibanju, predvsem v ga razreda, predvsem zaradi svojega delovanja na sindikalnem polju, je bila izvoljena za članico CK ES. Brez stranke. KP, katere član Je od leta 1921. rojen v Konru, 27. I. 1902, delavec, rojen v Trstu, 13. V. 1893, stavec, rojen v Kanalu pri Gorici, 18. V. rojen v Trstu, 29. VI. 1895, delavec. slovenske narodnosti. italijanske narodnosti. 1903, delavec, italijanske narodnosti. slovenske narodnosti. Clan KP od 1921: bil je Cesio zašle- Udeležil se je borb v Oktobrski Zasledovan in večkrat aretiran, je "Star borec iz leta 1918, ko je bil v dovan in aretiran; sedaj Je član revoluciji. Bil Je cesto zasledovan aktiven v sindikalnem delu. Clan Rusiji. Za casa nacizma se je udej-Okrajnega odbora OF. in aretiran ter uživa med stavci tovarniškega odbora pri Sv. Marku, stvoval v OF. Je član Centralne zaupanje; Je član Kontrolne komi- kontrolne komisije KP. sije CK KP. Za avtonomno in ljudsko občino? za narodne pravice? za demokratične finance? oroti brezposelnosti, m gospodar-sbo obnovo? za preureditev občinske uprave? za rešitev stanovanjske krize? za cenene javne usluge? za razvoj šolstva, kulture in športa? za zaščito kmetov ? za kontrolo nad cenami nujnim živlienskim potrebščinam? za dostojno skrbstvo in zdravstvo za razvoj turizma VOLI Zol Lui aia Pascottini Vittorio Cossutta Ester rojena v Zoppoli (Videm), 20. IV. 1883, gospodinja, italijanske narodnosti. Mati liudskega heroja Giovanni Zol. Aktivna med ilegalno borbo. Zasledovana. Kljub starosti nadaljuje borbo za Ideale, za katere Je padel njen sin. Clanica KP. rojen v Trstu 28. VII. 1898, karto-tehnik, italijanske narodnosti. Prestopil iz stare socialistične stranke leta 1921 v KP. Bil občinski svetovalec od 1921 do 1924. Aktiven v množičnih organizacijah. Clan Izvršilnega odbora Zveze političnih preganjancev. , rojena v Trstu 1. VII. 1893, uradnica, italijanske narodnosti. Po smrti sina, padlega v partizanskih vrstah se Je s še večjo vnemo predala delovanju v Zvezi partizanov Julijske Krajine, ki jo spominja in navdušuje k nadaljevanju borbe za one principe, za katere Je dal njen sin svoje življenje. Clan Izv. odbora Zveze partizanov STO. Rabar Metod Bonivento Santo Prelc Albin Modena Bruna Zuccoli Josip Pugliese Mario Concioni Ludovik Pieri Edgardo v Gologoricl pri Pazinu 15. V. rojen v Chioggi, 1. IV. 1901, trgo- rojen v Trstu 18. III. 1912, delavec, pok 1905, Soler, Hrvat. vec z ribami, ital. narodnosti. slovenske narodnosti, kon 31 veliko aktivnost tekom Ker je pomagal odporniškemu gi- Udeležil se Je osvobodilne borbe. „*lr»ciJe v Delavski zvezi. Da- banju, Je bil zasledovan in areti- Od 1945. aktiven v množenih orga-* x'~ Predsednik PD «Pcrossa». »J® Oan tovarniškega odbora ran. ue‘avskih zadrug. Clan KP. nizacijah. C;lan KP. Clan KP. rojena 4. IX. 1922, uradnica, italijanske narodnosti. Aktivistka iz konspiracije. Dobra poznavalka ženskih vprašanj, članica Izvršilnega odbora ASIZZ. Clanika KP. rojen v Trstu 5. VI. 1922, trgov, pomočnik, slovenske narodnosti. Osvobodilne borbe se je aktivno udeležil. Sedaj nadaljuje neumorno borbo v množičnih organizacijah. Clan KP. rojen v Trstu 1. I. 1920, uradnik, rojen v Trstu 14. VIII. 1904, dela- Italijanske narodnosti. vec, slovenske narodnosti. Aktiven za časa ilegale je bil kma- Političen zasledovanec. Aktiven od lu sprejet v vrste KP. Zaupnik v 1943. Udeležil se je osvobodilne Tovarniškem odboru podjetja Mi- borbe. Predsednik sekcije SIAU v chele Detoni. Skednju. rojen 18. III. 1922, uradnik, italijanske narodnosti. Ker se je aktivno udeležil borbe za časa konspiracije, je bil preganjan in aretiran. Cenjen je kot organizacijski sekretar «Centro dt Cultura Popolare». Je član Komunistične partije. Jenko Egidio Uršič Avrelij (Ursini) Valenti Rodolfo Csbulec Slava r°'*n liJans|{VpT,*tu 5- K. 1907, mesar, italica h ,narpdnosti. Priljubljen je ie avci občinske klavnice, Mične «Poslen. Je član Komuni-Dar‘ijc. Sedaj je politični sekretar celice. Paoli Angel S - iÉteÉÉ ; ••«žtev- ' Borzaghini Guido Gustinčič Stefan Peresa Silvano rojen v Trstu 2. Vil. 1911., pomorščak, slovenske narodnosti. Bil zasledovan zaradi udeležbe v osvobodilni borbi. Zena Je bila odvena v koncentracijsko taborišče v Ravensbruck, brat Virgillj pav v Buchenvaldu, odkoder se nista več vrnila. Aktiven In upoštevan med tovariši KP, katere je član. rojen v Trstu 6. Ul. 1909, delavec, italijanske narodnosti Znan med športniki in demokrati. Je član KP izza dobe konspiracije; Udeležil se je osvobodilne borbe, Sedaj Je predsednik boksarske sekcije ZOTV. rojena v 11. Bistrici 10. VI. 1913. gospodinja, slovenske narodnosti. Udeležila se je z veliko vnemo teren skega dela med okupacijo kot aktivistka OF. Zaradi svoje zmožnosti in privrženosti ljudstvu Je bila izvoljena za tajniko ASIZZ za o-kraj Opčine. Clanica Tajništva OF. rojen v Trstu 27. Vili. 1904, delavec, hrvatske narodnosti. Izhaja iz starih proletarskih vrst. politični preganjanec. Bil je večkrat aretiran in naposled odveden v taborišče Dachau. Je član KP. rojen v Pinerolu 25. XI. 1894, delavec, italijanske narodnosti. Delavskemu gibanju se Je pridružil leta 1909. Leta 1936 je bil kon-finiran v Vcntotene. Udeležil se je osvobodilne vojne. Sedaj je tajnik Zveze ES zdravstvene stroke in javnih uslug. Je član Komunistične partije. rojen v Trstu 19. XII. 1906, rokodelec, slovenske narodnosti. Udeležil se Je antifašistične borbe za časa konspiracije. Aktiven v proletarskih organizacijah. Clan Komunistične partije. Sedaj Je politični sekretar sektorja Ponciana. rojen v Trsiu 2. IH. 1919, poi scale, italijanske narodnosti Leta 1944 je deloval z OF in lavsjzo Enotnostjo. Po osvoboč je razvil svojo aktivnost v Ko msttčni partiji kot okrajni p lični sekretar. Sedaj je član izvi nega odbora SIAU. «Bistre» glavice — Uredniki «Demokracije» so postali zelo « bistri». Za svoj arzenal «argumentov» so dobili nekaj novega: babje čenče. Saj ne moremo pričakovati drugega od ljudi, ki imajo dolgo odvetniško, prav poseimo pa trgovsko prakso. V svoji zadnji številki so začeli prodajati svojo noi* robo, ker mislijo, da jih naši ljudje ne bodo vprašali, kaj so do sedaj delali na občinah, kamor so jih postavili anglo-ameriški okupatorji. Uporabljajo protikomunizem in babje čenče, da bi prikrili vse, česar niso napravili. Tato si razlagamo one osebne in celo za ljudi, ki se bore proti ljudstvu, nedostojne napade proti kandidatu in nosilcu liste S1AU v Nabrežini, tov. Marizzi. Upravičeno vprašanje — V zvezi Z zadnjimi dogodki v vrstah Babičeve skupine smo slišali ta razgovor med dvema prijateljima: Prvi. Radoveden sem, kdo bo naslednji, ki bo zapustil Babiča... Drugi: Mene prav nič ne zanima, kdo bo naslednji, marveč kdo bo poslednji... Volivni shod v cirkusu — Ali veste, kako opozarjajo V. Ameriki na volivne shode? Ne? Dobro, povemo vain! Stranka, ki namerava imeti votivni shod v določenem kraju, plača najemnino za uporabo medveda in njegovega priganjača. Poleg tega pa najame tudi dva trobentača. Gručica se ustavi na kraju votivnega zborovanja in začne z medvedom uganjati svoje norčije. Ljudje se z zanimanjem ustavljajo, gledajo, se smejejo. Povsod radostni obrazi. Nato se med zbrano množico vtihotapi določeni govornik in začne izvajati poleg nedvedovih tudi svoje norčije. Taki se nam zde Babičevci. Njihova zborovanja so žalostne in pomilovanja vredne polomije, zato so si izmislili da je treba ljudi privabiti s kakšnim trikom. In so začeli organizirati.... telovadni nastop na svojem stadionu, ki je stal 340 milijonov lir. Oni so prepričani, da bodo s tem cirkusom privabili vsaj nekaj ljudi. Samo naj pazijo, ker se v Amei-iki dogaja tudi nekaj zelo neprijetnega. Ko začne namreč govornik delati konkurenco medvedjim norčijam, večkrat doleti žalostna usoda. Ljudje ga začnejo obsipa-vatj z gnilimi jajci, paradižniki in pokvarjenimi limonami. Cirkus je pač cirkus- Zelo žalostno za Babičev «granitni» blok, da se mora posluževati takih trikov, da privabi vsaj nekaj ljudi na svoja votivna zborovanja. «Fratelančna spaka» in belčki — Tržaške belčke zadene srčna kap, ko slišijo govoriti o bratstvu med Slovenci in Italijani. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da so italijanski šovinisti «magnaslavi», Agnelettovci pa «magnaitalijani». To je tudi razumljivo, če pomislimo, da je pač trgovska in odvetniška konkurenca še vedno konkurenca, čeprav se o-boji strinjajo v napadih na delavce in na njihovo partijo. Nikoli si po nismo mislili, da bodo tržaški belčki tako navdušeno sprejeli vest o ustanovitvi «Blocco Triestino» (Tolloy, Stocca itd), kjer so —sami belčki priznavajo! — Italijani. Celo propagirati so začeli zanje. Kaj se skriva za tem? Morda bomo prišli stvari do dna, če se spomnimo, da «Blocco triestino» ne skriva svojih simpatij do Anglo-američanov, da zahteva še nadaljnjo okupacijo nakega ozemlja in pravijo celo, da jih okupacijske oblasti gledajo s simpatijo. No, vidite! Ptički so se našli. Belčki ne skrivajo svojih simpatij do Anglo-američanov, izvenredno ljubijo misel o nadaljevanju anglo-ameriške okupacije in prav tako pravijo, da so zelo všeč okupatorjem. Sedaj vidimo, kakšno «fratelanco» hočejo! Simpatizerji in simpatizerji hlapci! Gosposko dejanje s strani mahedra-jočih odvetnikov. Zato si tudi razlagamo, zakaj izhaja «Demokracija» dvakrat tedensko. «Firbčni» smo! — Radi bi vedeli, kako je s tistim Babičevim kandidatom, o katerem smo nedavno pisali, da se je tako «dobro» obnašal v partizanih. Zaradi tega obnašanja je bil obsojen na smrt. Da je še živ, se mora zahvaliti nekemu'človeku... «Primorski» se zato ni zmenil. Kako to? Ali ni vredno? Mi smo pa mnenja, da je ta vest zelo vredna odgovora in zato vprašujemo Babičevo glasilo, kako se kaj počuti njihov kandidat- Odgovorite čimprej, prosimo! Ali tudi oni ne vedo? — «Demokracija» govori o Kakešu v Nabrežini in pravi: «Lovili ste ljudi z nekakim Vašim «gospodarstvom», ko ves svet ve, da so upravne volitve velikega političnega pomena posebna za nas, Slovence STO. Ali ste morda Vi še edini, ki še ne ve, kaj pomenijo te volitve z a nas Slovence?» V isti številki in na isti strani pa pišejo o svojih kandidatih v Zgoniku: «Prebivalci Zgonika in okoliških krajev si želijo na vodstvu občinske uprave priznanih gospodarskih strokovnjakov, ne pa političnih predstavnikov, ki bi gospodarskim koristim naše občine predpostavljali koristi te ali one stranke»... Ali so tudi zgoniški kandidati «Demokracije» edini, «ki ne vedo, kaj pomenijo te volitve za nas Slovence?» Bravo, «Demokracija», bravo! Pokazala si svojo resnost in svojo ljubezen do konkretne demagogije, in taki ljudje bi radi upravljali na- Volivne provokacije fašističnih tolp Besni napadi na demokrate - Policija ščiti napadalce - Potek incidentov - Volivni shodi v sredo - Navdušen sprejem Barontinija v Miljah - Pazite na votivna potrdila V sredo zvečer so dali tržaški reakcionarji in fašisti duška svoji narodnostni mržnji do Slovencev. Besno so se zaganjali proti udeležencem Babičevega shoda v Ljudskem vrtu. Dali so duška svojemu gnevu z za Slovence sramotilnimi vzkliki «abbasso , s'ciavi». Ti fašistični izpadi proti Slovencem so vsega obsojanja vredni in zvenijo kot težka žalifev našega jezika in naših narodnostnih pravic. To je posledica šovinistične gonje giuntimi! strank napram Slovencem. Fašistične akcije, ki so jih izvajali v Ljudskem vrtu pripadniki raznih italijanskih strank pa zvenijo kot obsodba dosedanje imperialistične politike na tem ozemlju. Ta politika daje vso podporo porajajočemu se fašizmu in reakcionarnim strankam, ki so si, sveste svojega voliv-nega poloma, pričele z odkritimi provokacijami in terorističnimi izpadi, in to ob dobrohotnem gledanju policije in vseh odgovornih organov. Ta drhal je v četrtek zvečer ponovila svoje zločinske fašistične izpade na zborovanju KP. ki se je vršilo na Velikem trgu. Z žvižganjem in vpitjem je skušala preprečiti gbvor tov. Terracinija, prvega predsednika italijanske ' republike. Pripadniki giuntinih strank, od demokristjanov, republikancev in socialistov do MSI so se zbrali na Velikem trgu in v bližnjih ulicah. Napadali so posamezne skupine naših ljudi in na ta način skušali preprečiti. jim udeležbo na zborovanju. Toda njihova provokacija se je razblinila ob borbenosti tržaških delovnih množic. Kakor običajno jih je policija zvesto ščitila in udrihala s pendreki samo po hrbtih demokratov. V svojem zločinskem besu niso prizanašali niti ženskam, invalidom m starčkom. Njihove «dame» iz takozvanih «boljših krogov» so se posluževale vseh mogočih in najogabnejših gest. in fraz. ki sploh ne spadajo v človeško družbo. S spadajo v tem pa so pokazale vso svojo moralno in duševno propalost. Na tr- gu Oberdan so skušali napasti naše ljudi, ki so se nahajali v openskem tramvaju. Fašistični napad pa se vsled odločnosti okoličanov, ni posrečil. Fašistične škvadre so se pričele zbirati na Velikem trg-u že okrog pol treh popoldne. Približno okrog treh in tričetrt so se pričele zbirati pri Portici di Chiozza napadalne skupine demokristjanov. Po peti uri pa je število napadalcev nara-stlo na Velikem trgu na 130. Istočasno so se zbirale gruče pretepačev v «Vigle». Vsi so imeli piščalke, katerih so se na Velikem trgu posluževali za motenje govorov; vse to seveda ob prisotnosti policije! Sicer pa je policija pripravila za škvadre naravnost udoben prostor pred palačo prefekture in ob straneh Velikega trga. Prvi težji incident se je zgodil ob 18. uri, kjer je bila zadana večja rana v roko tov. Carminu Montecalvo. Kakor poroča policija, je bil v omenjenim spopadu ranjen tudi eden izmed ognjevitih pretepačev zloglasne ulice Capitelli in sicer neki Paolo Altieri, rodom Iz Mollette (Puglie). Kako je bila policija tudi tokrat brezbrižna napram tem zločincem, ki imajo svoje gnezdo v ulici Cavana, nam dokazuje tudi dejstvo, da so vpričo nje grozili z noži. Eden izmed njih je kazal celo samokres. Na vse to pa se policijski agenti še zmenili niso. Vse kaže, da je bila provokacija predhodno pripravljena. Vsekakor pa sodrgi ni uspelo zaradi prevelike vztrajnosti in odločnosti velikanske množice demokratičnega ljudstva. Kričeča drhal se je skušala preriniti na Veliki trg, česar pa ni mogla doseči predvsem zaradi prenapolnjenosti istega. Velikanska množica demokratičnega ljudstva je nasilneže potisnila v stran. Tako so divjali le ob straneh Velikega trga, zaščiteni od dveh kordonov policijskih agentov in celo od policaje na konjih. Svoje podvige so "ekulturni divjaki kronali s tem, so se spravili po mestu na posamezne demokrate. Marsikje je prišlo do prerivanj in celo do pretepov, večjega incidenta pa ni bilo. Z naraščajočim zanimanjem širokih ljudskih množic so tudi v tem tednu sledila številna volivna zborovanja KP. V sredo sta v Ljudskem domu v Barkovljah govorila tov. Venček in generalni sekretar K P STO tov. Vidali. Druga zborovanja so bila v Skednju, Koionji, Kolonkovcu, Pod-lonjerju, Lonjerju, Bazovici in na Proseku. Istočasno sr je vršilo ob veliki udeležbi šentjakobčanov na trgu pri Sv. Jakobu volivno zborovanje KP, kateremu je predsedoval tov. Pieri. Govorili so tov.ica Pina Catta-ruzzi, Just Košuta in Francesco Gašperini. V Miljah je doživel tov. Baron-tini, sekretar KPI iz La Spezia, nadvse nadušen in prisrčen sprejem. Delavci iz Milj in kmetje iz vasi miljskr občine so se strnili okrog junaškega organizatorja italijanske vstaje v Emiliji. Opozarjano vse volivce, da v slučaju ugotovitve morebitnih pogreškov na votivnih potrdilih, iste takoj javijo Volivni komisiji Komunistične partije STO (Dom Pristaniških delavcev, III. nad.). OPOZORILO V zadnjem času so v nekaterih delavskih predelih mesta razdeljevali volivna potrdila, ki niso bila opremljena z zadevnim uradnim pečatom. Opozarjamo volivce, da pri prejemu potrdila takoj pregledajo, če ima uradni nečat. Kdor jč prejel votivno potrdilo, ki nima tega pečata, naj se takoj javi v zadevnem uradu v ulici Armando Diaz št. 23, III. nadstr. v uradnih urah, t. j. od 16.30 do 19.30, ter naj zahteva na potrdilu pečat. Ponovno opozarjamo, da hodijo po stanovanjih neznanci, ki se predstavljajo kot občinski uradniki. Od družin zahtevajo volivna potrdila, češ, da so potrebna popravka. Ob tej priliki namenoma odtrgajo kontrolno potrdilo ter na ta način uničijo veljavnost voliv-nega potrdila. Vsak lak primer je treba takoj javiti policiji, ker je delovanje teh elementov povsem zlonamerno. Občinska birokracija Ze 19. februarja tl. je izročil Pri pravljalni odbor za spomenik padlim žrtvam antifašistične borbe v Skednju prošnjo za dodelitev prostora, naslovljeno Uradu za javna dela. Qd takrat je bila vložena še ena prošnja. Čeprav se običajno take prošnje rešujejo v engin mesecu, ni bilo še do danes nobenega odgovora. Na opravičene pritožbe s strani odbora, so odgovorili na uradu za javna dela, da vprašanje še ni bilo rešeno. Vprašujemo sg torej: Ali ni odgovora zato, ker gre za spomenik antifašističnim žrtvam? Ali gre za običkjno okorelost in birokracijo v tržaških javnih uradnih? Ce drži poslednji razlog, nas je kar strah, da bi taki ljudje ostali na svojih mestih. Gore se bodo podrle, a oni bodo še spali spanje lenuha. Najverjetnejše pa je, da je to ona «zapad-na demokracija», ki hoče pokazati svoj pravi obraz napram antifašistom in delavskemu razredu. Velja si zapomnit; za da dan volitev!!! Govor tov. Terracinija na tržaškem radia (Nadaljevanje s I. strani) lo za ponovni procvit mesta na vseh področjih življenja najbolj potrebno soglasje. Vprašam jih: Kaj nameravajo te takozvanc italijanske liste s Slovenci, katerih tisoči in tisoči prebivajo v mestu?». «O tem ne povedo v suojih političnih programih niti besede. Na ta načim vse bolj zaostrujejo stanje, mesto, da bi ustvarili vzdušje soglasja, da bi mesto moglo prebresti sedanje težke treitke . V nadaljnem govoru se tov Terracini sprašuje, katera je ona Italija, ki jo hočejo takozvane italijanske stranke Trsta. Ni namreč' mogoče govoriti o Italiji sploh, kol o nekem zemlje- se je treba obnašati. Prav sedaj je bil odkrit v. Rimu spomenik Mazzinija in danes je obletnica smrti Gius. Garibaldija. Senca velikih mož in dogodkov leži nad današnjim dnem. Izrednega pomena za ta dan pa je podpora, ki jo dobivamo od širokih ljudskih množic, ki bodo tudi v Trstu dokaza le, da v Trstu niso za protidemokrat siko stališče, da niso za kršitev najosnovnejših načel svobode. Te množice bodo znale ustvariti V lem mestu svobodno vlado ljudstva s katero se bo dvignilo mesto. Poleg vsega drugega moramo ugotoviti še neko dejstvo, ki nam prikazuje nesramnost Italijanskih šovinističnih strank. Na podubo KP. je VOLIVNA NAVODILA Tako komo glasovali v tržaški okčini 12. junija bodo volitve v Trstu. POJDI NA VOLIŠČE TEKOM DOPOLDNEVA, da ne bo preveč drenja v poznejšin urah. PRI GLASOVANJU : I. Ko vstopiš v sedež volivne komisije, se predstavi predsedniku s tem, da pokažeš svojo osebno izkaznico ali kak drug dokument s sliko, izdan od javne uprave (pokojninska knjižica, poštna izkaznica. potni list, železniška izkaznica, orožni list, dovoljenje za vožnjo avta. Priporočljivo pa je predložiti osebno izkaznico, ker je ta navad- ce: Najmanjši znak uniči glasovnico!) Ce je glasovnica zamazana, utrgana ali označena, ali si jo sam nehote zmečkal (dovolj je že naj-malenkostnejši znak!), jo zopet zapri, ne da bi jo zalepil, stopi k predsedniku, ki ti NAJ DA DRUGO GLASOVNICO. CE SI GOTOV, DA JE GLASOVNICA V POPOLNEM REDU, POIŠČEŠ SRP IN KLADIVO NA HELEBARDI (na drugem levem mestu) in napravi preko njega s svinčnikom, ki tl ga je dal predsednik volišča, ZNAMENJE KRIZA, ka- kor je označen na gornji sliki. ZNAMENJE KRIZA NE SME SEGATI PREKO PRAVOKOTNIKA, DOLOČENEGA ZA VOLIVNI ZNAK. Ce si PREPRIČAN, DA NE BOS PROGRESIL, lahko napišeš na štiri črte na glasovnici do STIRI imena in priimke ali zaporedne številke komunističnih kandidatov, ki jim daješ prednost. CE SE BOJIŠ PROGRES ITI, ZADOSTUJE ZNAMENJE KRIZA PREKO SRPA IN KLADIVA: NE DELAJ N1KAKIH UKUG1H ZNAMENJ, NAPISOV, NE ZVIJAJ GLASOVNICE, KER BI UNIČIL GLASOVNICO. 4. Ko si začrtal križ nad SRPOM IN KLADIVOM in označil morebitne prednostne kandidate, pregani glasovnico, omoči nalimane robove in glasovnico ZALEPI. 3. Stopi iz kabine ter izroči zaprto glasovnico in svinčnik predsedniku. Ta bo odtrgal Z ZAPOREDNO ŠTEVILKO OZNAČENI ODREZEK in spustil glasovnico v žaro. Vse to se godi V TVOJI PRISOTNOSTI. .bila predvčerajšnjim zjutraj i zredit? seja koordinacijiskega odbora za. livno premirje. Na tej se'ji so vse stranke obvezale in- celo izd?1 skupno obvestilo, da bodo sposto«?' le premirje in da bodo prepretw ysak poskus motenja zborovanji Tfl se ni zgodilo! To pomeni, da so iti' li Janške stranke dokazale svoj sW1 pred mogočno gllo našega denti*;?' tičnega pokreta. Samo histerični lJr dje, samo 'ljudje, (ki vidijo, da sp..*' gufali! svojo bitko, lahko organ»«** jo podx zelo visokim pokrovitelj3*' vam tako nesrarhno fašistično h’0' trnje zborovanja. Do sedaj so demokratične mn0' žice nudile visok vzgled kulturo®1 ga vedenja. To pomeni, da so n?' še množice mnogo bolj zgrajen® in civilizirane, čeprav jih sesta«1 ljajo «hižji» sloji, od onih strank’ ki hočejo imeti monopol nad dva' tisočletno «Kulturo». Sedaj1 srn0 videli, kdo so barbari; sedaj sfl>° videli, kdo so zapadni «Kulturni' ki», nosilnici «demokracije», nos»j' cl «reda». To so navadni sleparji’ ki so prostituirai! neke ideale V kn' ris.t provokaterskim imperia*1' stičnim in reakcionarnim sk11' pinam. Naša mogočna manifestacija Pf nam je dokazala, da smo močna Naša moč raste in je tudi preds*' nočnjim zrasla! In prav tega s® oni boje! Rojenice Borisu in Miraldi Kovačič se je r* dii prvorojenec Vasilij, Našima zv? stima tovarišema najiskrenejše č* stitke! Tov, Terracini govori zbrani množici na Velikem trgu. Za pokret «Demokratične solida*' nosti» so prispevali tov. Mario Ma' cor lir 100, prostovoljni prispevK* bara K.K. «Kralič» 5.275, Alzetta K? tarina 100, zbrano na odpovedani teš' mi balincanja skupin Silvio Gherb®* in L. Pisoni skupno lir 2.000, od6°’ «Demokratične solidarnosti» iz M111 lir 1.250. uidu. Italija demokratskih zakonov in ustanov, Italija partizanov in antifašistične borbe, Italija, ki se je borila proti nacizmu, ta Italija ni pri srcu tem strankam, pa naj bodo demokristjani ali kvalunkvisti. Oni žele monarhijo, oni so za Italijo gospodarjev in kapitalistov, za Italijo, v anglo-ameriškem suženjstvu. Na koncu poudari Terracini sc: «V občinsko hišo bodo prišli ljudje vseh strank, ker je volivni zakon tako urejen, da bo lahko vsaka, tudi najmanjša lista poslala tja svoje predstavnike. Želim samo, da bi: ti ljudje našli skupen imenovalec za skupno delo tako, da bi Trsi postal vsemu svetu vzgled za možnost skup nega sodelovanja, če razne narodnosti. in stranke razumejo fclic množic in njihove želje. Tako bo dat Trst, čeprav majhna, morda najmanjša država ha svetu, vzgled, kak o no najnovejšega datuma. Ako je še nimaš, si jo lahko oskrbiš v uradu za osebne izkaznice v ul. Ss. Martiri 3). Nato izročiš predsedniku volišča volivno potrdilo. 2. Predsednik odtrže kontrolni odrezek z volivnega potrdila in ti izroči preganjeno glasovnico ter kopirni svinčnik. VELJAVNA GLASOVNICA MORA IMETI: pečat volišča, podpis enega skrutinatorja in odrezek, označen z zaporedno številko. GLASOVNICA NE SME BITI NITI ZAMAZANA, NITI KAKORKOLI OZNAČENA. 3. Vstopi v volivno kabino, preglej dobro ali je glasovnica v polnem redu; pazi, da je ne zmečkaš, zamažeš ali kakorkoli označiš. (Zen- I ske naj pazijo na rdečilo za ustni- Š0LSRA REFEHUJA BREZ H0MR0LE Neužitna hrana v osnovnih šolah še óbčine! Ali jih ni sram, da se člankih, na isti strani in v isti številki izkazujejo kot prvovrstni blebetači in prevaranti? Za Nabrežino pripovedujejo eno, za Zgonik P° drugo. Zapadna časnikarska morala, pač! Volivni sklad «Primorskega» — Otrok se kaj rad razhudi. Ce pa mu vzameš igračo ali zgubi žogo, nastane krik in vik. Tedaj ti vse izreče, ne pozna nikogar in uporablja celo vse prej kot nedolžne besede. To se dogaja tudi odraslim. Prav posebno pa ljudem, ki so zelo šibki in podležejo živcem. Pravijo tudi, da sta jeza in kričanje znaka šibkosti. Vse to drž i za «Primorskega». Uhajati so mu začeli vidni predstavniki, ki »o se celo v svojem nozkotnem izdajstvu ustrašili njegovih velikanskih in usodnih posledic. Zborova- Ob pričetku šolskega leta odobrijo oblasti razdeljevanje hrane revnim šoloobveznim otrokom. Prejšnja leta je bila hrana dodeljena vsem otrokom, ne glede na ekonomski položaj staršev. Letos pa je občina omejila hrano na revne otroke. Oblasti hočejo s tem prikazati svojo sprb za potrebe šoloobveznih otrok. Pri razdeljevanju hrane pa so otroci opazili do kake mere sega v resnici ta «skrb». V hrani, ki je očividno stara In pokvarjena, so otroci že večkrat našli črve in druge smeti. Tako se je zgodilo pred nekaj dnevi v o-snovni šoli v Gropadi. Otroci so pustili kosilo nedotaknjeno, ker je bilo v resnici neužitno. To pa ni edini primer! To znači, da je šolska relekcija brez vsakega nadzorstva. Občini o-čividno ni mar za zdravje otrok. Tudi ne vidijo, da v nekaterih šolah kuharice celo odvzemajo hrano, ki vilni pristaši so začeli godrnjati, ker so zelo utrujeni zaradi nočnega lepljenja. V njegovih vrstah snvrdi po mrtvašniči. Vse to ga je prisililo, da je zgubil vsako spodobnost in začel bruhati ves fasti strup, ki je zelo značilen za izdajalce. Najlepši primer tega strupenega bruhanja je članek «Va fuori d’Italia». Človek, ki ga je spisal, je vložil v svoje pero vso jezo, veš bes, vso histerijo, ki jih je do; sedaj potiskal v ozadje. Prišlo je do tega, da je članek vreden objavljanja v Voce libera, Giornale in celo v Fi acoli. Vaši bratje — protiko- munisti italijanskega izvora — vam njo, ne grido in ne gredo. Malošte- [ bodo zelo hvaležni. Tudi MSI, je namenjena otrokom ter jo dajejo živini. Vsega tega seveda gospodje demokristjani, «socialisti» in slični občinski svetovalci rie vidijo, čeprav so njihova usta polna lepih obljub po-sebno sedaj, ko se bližajo upravne volitve. Ljudstvo pa iz izkušenj dobro ve, da obljube teh ljudi ne bodo nikdar izpolnjene, zato jih tudi ne bo volilo! Edino program Komunistične partije je široko zajel vse potrebe šolskega problema in je ljudstvu porok za boljšo bodočnost naše mladine Brezbrižnost občinskega tajnika Blažič (Biaggi) Franc iz Ricmanj ie še pozimi vložil prošnjo na občino v Dolini za primerno namestitev ker je Invalid dela. Utrpel je namreč večje poškodbe pred par leti prt delu na avtocesti, zaradi tega je nesposoben za splošna dela. V svoji prošnji je zaprosil za mesto občinskega cestarja v Ricmanjih, ki je že dolgo časa izpraznjeno In so zaradi tega seveda tudi ceste in poti v Ricmanjslcem okolišu v zelo slabem stanju. Ker je ves okoliš na strmem bregu, ob deževnem vremenu voda razje ter uniči vse ceste in je torej nujno potrebno, da se kot nekoč — namesti novega cestarja. Gospod tajnik dolinske je namreč ubogemu Blažiču ob sprejemu prošnje vse obljubil, je Pa seveda ostalo tudi vse samo pri obljubi. Sicer pa pravi slovenski pregovor, da obljubiti in storiti je preveč. Invalid Blažič pa še vedno čaka odgovor na prošnjo. S I N I» I K A I, A 15 BEL K Ž K 15 Zakoni ki jih nočejo izvajali Enotni sindikati so te dni povzeli korake glede rešitve vprašanja javnih nameščencev, ki so bili od fašističnega režima odfauščeni iz pol. razlogov (nameščenci državnih že-leznic, pošte, davkarije, carine, javnih skladišč, sodnije, šole, občin). Na podlagi ukaza št. 60, ki ga je svoječasno izdala VU so bile usta-novi j ene posebne komisije z nalogo, da odločajo o posameznih pri-merili prizadetih nameščencev. O-menjene so že leta 1946 in 1947 preučili prilično 334 vlog in izdale v tem simislu svoje sklepe, ki jih pa odgovorne oblasti niso nikdar vzele poštev. Veliko število prizadetih javnih nameščencev pa sploh ni utegnilo prejeti dokončno vrešitve svojih vlog, ker je VU medtem spremenila zadevni ukaz. V neštetih primerih pa se odpuščeni javni nameščenci sploh niso poslužili prvotnih možnosti in to vsled povsem negativnega stališča, ki so ga zavzele odgovorne oblasti. Iz teh razlogov so Enotni sindikati poslali te dni conskemu predsedniku, tržaškemu županu, Vojaški upravi in italijanski misiji, obširno spomenico s številnimi prilogami, v kateri odločno nastopajo v po. gledu pomanjkljive izvedbe odloka o ponovni zaposlitvi javnih na. meščencev. V spomenici je povdar-jena zahteva, da javne nameščence, ki jih je fašistični režim iz političnih razlogov odpustil iz službe ponovno sprejmejo v službo ter da se jim v celoti prizna službena doba. Nekaj izvodov navedene spomenice se nahaja na sedežu ES, ul. Imbriani 5, I (soba 4) kjer so na vpogled vsem prizadetim kakor tudi časopisom. Iz vsebine iste ie jasno razvidno na komu leži vsa krivda, da se krivice, ki jih je prizadejal fašizem napram javnim nameščencem, kljub odredbi, do danes niso še bile popravljene. sel ni m. Komisiji za brezposelne je treba nuditi vso podporo v tem smislu, ker bodo s tem znatno pripomogli k uspešni izvebi zaščite pravic brezposelnih. Obenem pozivajo ES brezposelne, ki še niso izpolnili zadevnega formularja, da se v svrho ureditve, nemudoma javijo na sedežu ES, ul. imbriani 5, I (soba št. 4). Ljudsko imovino si prisvajajo Na rednem občnem zboru PD «Prešeren» na Kolonkovcu, ki se je vršil 29. aprila t.l., so člani društva soglasno izključili znane razbijače ljudske prosvete in Pahorjeve peto-lizce Pregare Silvestra. Pregare Melito in Sancin Savo. Ti ljudje seveda niso smatrali za potrebno, da se udeležijo občnega zbora. Dobro so vedeli, da bi morali na občnem zboru dajati članstvu odgovor za svojo popolno brezbrižnost in sabotažo, ki so jo vedno kazali napram delovanju društva. Novo izvoljeni odbor je pozval bivšega tajnika Pregare Silvestra, naj izroči društvene knjige in žig. Možakar pa se "je temu enostavno uprl in izjavil, da nq priznava novega odbora, vse to seveda po nalu-gu vodstva SHPZ. Istotako si je Pregare prisvojil društveni inventar, ki ga drži pod ključem. Tako je članom društva onemogočeno Izposojati si iz društvene knjižnice knjige, ki si jih je ljudstvo samo nabavilo. Ta samovoljna prilastitev ljudske lastnine pa je dokaj zgovoren dokaz kako je nekaterim «prosveta-šem» SHPZ pri srcu izobrazba našega ljudstva. Temu se pravi: oropati ljudstvo njegove težko nabavljene imovine ga januarja sestavili novo resolucijo in jo predali VU in Uradu za delo. O tem smo pisali tudi v 4. številki našega lista in se pridružili prebivalcem Skorkljc z zahtevo, naj oblasti upravičene zahteve preučijo in ugodno rešijo. Ze iz tega lahko sodimo, kako se naš list — ki je glasilo vseh poštenih in demokratičnih Slovencev STO — briga za dobrobit ljudstva in za pravilno tolmačenje ljudskih želja in zahtev. Danes, tik pred volitvami, pa se je gospoda, ki sedi v občini spomnila na to resolucijo in kar naenkrat odredila, da se uvede nova avtobusna linija, ki naj veže središče mesta s Skorkljo. Demokristjanska gospoda se namreč poslužuje tudi takih sredstev za vršenje svoje volivne propagande. Toda v tem oziru ne more nihče špekulirati na nikakršno propagando, kajti to je bila davna želja in zahteva ljudstva, ki tam stanuje. In če so gospodje, ki so sedaj še na čelu tržaške go, niso storili ničesar drugega kot to, občine, ustanovili novo avtobusno pro-kar so morali storiti in kar bi bili lahko storili že pred letom. LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki: MITI drama v petih dejanjih predstava N U V DEVI na prostem sobota, 4. junija ob 20. uri Oer Č I N A H v okviru' ljudske veselice na N A prostem nedelja, 5. junija (popold.) Komisija za brezposelne, ki je bila svoječasno ustanovljena v okviru Enotnih sindikatov je prevzela nalogo, da sestavi izčrpno spomenico v kateri bodo navedene vse kršitve in zlorabe tukajšnjih delodajalcev Z ozirom na zakonske o-dredbe ki jih je v pogledu zaposlitve, izdala VU. Nekateri dobro znani’ delodajalci se pri zaposlevanju delovnih moči ne ozirajo na obstoječe zakone, kar je v občutno škodo tržaškim brezposelnim, ki imajr vso pravico, da se jim nudi prednost pr; namestitvah. Enotni sindikati pozivajo vse brezposelne, da nemudoma javijo vse primere v zvezi s kršitvami zakona o zaposlitvi, zlorabami in pro-tekcijajni, ki so v škodo brezpo- r SESLJANU v prosvetni dvorani jionedeljek, 6. junija ob 20. uri Povsod veljajo ljudske cene : Sedež . . . . 100 lir Stojišče . , , 50 rr Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir ZGOIIOVINSHI DNEVI nem: iške"*1 seja, 4. 6.1941 se je vršila na poslaništvu v Zagrebu __________ kateri so sklenili, da preselti® Slovence. Preselili so velike Prč* dele najbolj rodovitne Stajeri1* kar bi bili brez dvoma nadalje«? 11 do konca, da jih ne bi nri dvifaifc partizanske edinice. ^ izpraznjene slovenske domove 5 po večini naselili kočevske Neri®6 5. 6. 1944 je bil osvobojen Rim. 6. 6. 1942 je bila otvorjena druga fr0|V ta z izkrcanjem v Normandiji- 7. S. 1935 je umrl slavni sovjetski u« - njak, selekcionar in sadjar I- Mičurin. Rojen je bil leta 18^’ Po dolgem razmišljanju in $tu., ranju je prišel do spoznanja, da 1 možno vzgojiti nove vrste ras11. s križanjem. Za carske Rusije mogel razviti svojega delovat ker ga pri njegovem delu nihče podpiral. Sele po Oktobe ski revoluciji mu je bila <*3 .. možnost velikega razmaha. - ( velikih uspehov, ki jih je ime1 ^ tem področju je bil odlikovan Leninovim redom in z redom % lovne zastave. Izvoljen je bil za častnega člana Akademije 1 nosti ZSSR. ( R A 1> 1 7TT)) Igralci Ljudskega odra, ki nastopajo v drami «Mati», se odpeljejo danes, v soboto. 4. t. m. ob 18. uri s trga Evangeljske cerkve na go- stovanje v Devin. Upravičeni protesti ZA POTK Klili PREDMESTJI KIMAJO lltmiLJ REKARJA Volivno darilo Ze pred poldrugim letom o prebivalci Skorklje naslovili oblastem resolucijo, v kateri so zahtevali primerno prometno povezavo s središčem mesta — t. j, avtobusno linijo. Zgornji del ulice Commerciale je namreč oddaljen dobre pol ure od mesta. Kljub temu pa je bil vseskozi brez vsake prometne povezave. Pred očmi moramo imeti, da je ta del predmestja naseljen po večini od delavcev, ki so zaposleni v raznih tovarnah v mestu ali celo na drugem koncu mesta. Lahko si predstavljamo, da je bilo za te zlasti v zimskem času, zelo neugodno, ko so morali ob vsakem vremenu pešačiti do daljnega tramvaja, oziroma nazaj. Ze omenjena resolucija pa ni imela nobenega uspeha. Oblasti so jo Zato so prebivalci Skorklje pretekle- V 20. številki našega lista smo opisali razmere, v katerih se nahajajo prebivalci Piščancev. Te dni smo pa izvedeli da so isti, kakor tudi prebivalci gornjega dela ulice Mo-reri in posameznih okoliških hiš poslali merodajnim oblastem resolucijo s 110 podpisi, v kateri zahtevajo, da se čimprej podvzamejo potrebni ukrepi za izboljšuje razmer. Znano je, da je ta del tržaškega predmestja še danes brez električne rasvetljave, kar bi se človeku skoraj zdelo neverjetno, saj so ti kraji še ne uro hoda oddaljeni od samega mesta. Se pred svetovno vojno so bile v Piščancih postavljen® starinske petrolejske svetilke ob cesti, ki je zelo nevarna, zlasti ponoči, saj se je tudi zgodilo že več nesreč. Te svetilke pa so že dolgo zapuščene in seveda tudi neuporabne. Zato prebivalci ponovno odločno zahtevajo napeljavo elektrike v vas. Iz higijenskega vidika pa je nujno potrebno napraviti kanalizacijo za odvajanje vode, kar je zelo potrebno predvsem zaradi lege ker ob deževnem vremenu povzroča voda o-gromno škodo na poteh. Premišljenejši prebivalci pa se zavedajo še neke druge potrebe, namreč telefonske zveze z mestom. To predvsem za primere požara ali kake druge nesreče. Iz vsega je razvidno kako se sedanja gospoda, ki sedi V občini, malo, bolje rečeno nič ne briga za razmere prebivalcev, ki živijo v neposredni okolici mesta. Tu so otipljivi primeri, koliko je bilg napravljenega v teku njihovega štiriletnega gospodovanja. Ljudski oder v Bazovici V soboto, 21. maja, je pri nas gostoval Ljudski oder z dramo «Mati». Čeprav nima Bazovica nobenega primernega prostora in nima odra za take predstave, se je ta izvedla v najlrrfiem redu. Zato moramo biti hvaležni tistim tovarišem, ki so z veliko požrtvovalnostjo zgradili oder na prostem. Udeležilo se je predstave preko 300 ljudi, kljub deževnem vremenu in kljub temu, da so nekateri Babičevi agenti prišli v vas tekom tedna ter skicali na sestanek njihove najboljše aktiviste, da bi preprečili udeležbo ljudstva. Tl gospodje Pa naj dobro vedo. da v Bazovici živi mnogo poštenih delavcev in kmetov, ki ne nasedajo takim provokacijam. Zato tudi niso imeli nobenega uspeha. Ker pa se jim je zdelo, da je šlo vse preveč v redu, so po končani predstavi, ko so naši tovariši Ljudskega odra za mizo skupno z Bazovci zapeli nekaj partizanskih pesmi, zopet poslali par Izzlvačev, a tudi tokrat brez uspeha. Najbolj žalostno od teh gospodov, Je da se sami skrivajo na varnem,, dočim pošiljajo po kostanj v žerjavico, ljudi, ki niso popolnoma odgovorni za svoja -dejanja. Radio Trst II. (360.6 m. - 832 Kc S». Dnevne oddaje: 7.00-7.45, U.W-11 17.30-24.00. Ob nedeljah: 7.15 . 24.00 neprekinie1? 7.15, 12.45, Poročila dnevno: 19.45, 23.15. | Dnevni pregled tiska: 14.15 (izvze nedeljo). SOBOTA: 11.30 Simfonična ant0'? gija, 13.40 Priljubljene slovenske r smi, 18.30 Oddaja za najmlajše * rodna pripovedka «Gospodična p® ^ rjancih, 20.15: Športna kronika, 2 ' NEDELJA: 9.30: 13: Glasba po željah. 16: SprehO' Kmetijska 0<^3pfl našem podeželju. 21: Radijski °^t‘ PONEDELJEK: 13: slovanskih narodov. Pesmi in K;1„l 20.12: rreti’ koncert Marijana Kosa. 21.15: 1 Janez Jalen: «Stenja», drama v 3-janjih. pleSl VOK?!'' dejanje Puccinijeve opere «Tosca»-Pester koncertni spored. TOREK: 19: Angleščina po r j)! 20.30: Z domače knjižne polir®- ^ ,• Vzori mladine: Slovenski šstude° p preteklih stoletjih. 21.30: Cajk°v «Manfred», slnfonija. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 6,00 val. dol. 25,08: 25,23:: j 16,00; val. dol. 25,08; 30,08: čaS ^p val. dol 19,08; 25,08; čas 21,30’ dol. 30,8; 377,4. v slovenščini «o,It čas 18.45; val. dol. 25.08; čas 21.0; val. dol. 30.8; 377,4. PRAGA jji čas 14.45; val. dol. 31.40» jj; 16,30; val. dol. 31.41; 1935 čas 1*" val. dol. 39.92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50.00. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; val, dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dni. 31,92; val. dol. 391. VARŠAVA čas 19,00 val. dol 48,25. TIRANA Čas 21,00 val. do). 38,22. }(<• %V Odgovorni urednik DUŠAN KODRI6 , zav°d Tiska Tržaški tiskarski ul, Moritecchl 6 Dovoljenje A.l.S.