Programsko volilna seja naše občinske organizacije ZK S programsko volilno sejo občinske konference ZKS 8. februarja so komunisti naše občine sklenili štiriletno obdobje, v katerem so se, kot je uvodoma poudaril v svojem govorti predsednik OK ZKS Pavel Vindišar, nadaljevala prizadevanja za uv eljavljanje takšnega razvoja, s katerim naj bi bolje izkoriščali zmogljivosti, ki jih imamo. Na seji, ki so se je kot gostje udeležili tudi predvojni komunisti in narodni heroji iz naše občine, član sveta federacije Ivan Maček-Matija, člana CK ZKJ Majda Gaspari in dr. Marjan Rožič, predsednik MK ZKS Ljubljana Jože Smole in še nekateri drugi, so sprejeli poročilo o delu obdnske organizacije ZK in programske usmerilve, obravnavali gradivo za sejo MK ZKS Ljubljana in podprli predloga za predsednika CK ZKS in sekretarja predsedstva CK ZKS. V razpravi. ki je potckala v dveh skupinah, njene ugotovitve pa so strnili na plenarnem zase-danju — vodil ga je Jože Leskov-šek, so govorili o opiranju na lastne moči kot o pomembnem dejavniku razvoja in trajne usmeritve ZK. Kot je ugotovil uvodničar v drugi skupini Jože Šlander, kasnejša razprava pa je to tudi potrdila, je precej naših notranjih rezerv prav v delovnih ljudeh, v njihovem znanju, tnoti-viranosti, v ureditvi razmer na področju kadrovske politike, v stimulativnem nagrajevanju, uveljavljanju znanja, izobraže-vanju in spodbujanju strokovne rasti zaposlenih. To je tudi pot k uspešnosti delovnih organizacij. Na seji so razrešilii dosedanje člane oiganov ZK ZKS inizvolili nov 39-članski komite, statu-tarno in nadzorno komisijo ter tovariško razsodišče, delegate za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ in delegate za sejo Mk ZKS. Komite je na seji, ki je sledila končani konferenci, za predsed-nika izvolil Ivana kuharja, za se-kretarja predsedstvia ponovno Franja Vinka, nalogie sekretarja za »rgani/iranost, raizvoj in ka-drovsko pulitiku pa tbn upravljal Stane Bre/ovar Navzoči so v razjpravi precej besed namenili plač;ilu po delu. Uravnilovka je v intceresu delav-cev le na videz, so deejali, saj ima za posledico neustreezno sestavo strokovnih delavcev, njihovo slabo delo, čeprav prrav oni lahko največ pripomorejco k uspeš-nemu poslovanju ini razvoju de-lovne organizacije. llmarao slabe in dobre delavce, so) ugotavljali, razlik v osebnih dohodkih pa ni. O kadrovski politiki so menili.da se njenega pomena ne zavedamo dovolj. V praksi se pogostokrat zadovoljimo s formalnim pristo-pom, namesto da bi pogledali, kako je kandidat za neko de- lovno mesto opravljal svoje na-loge do sedaj. V občini se je v zadnjih letih izboljšala izobrazbena struktura zaposlenih, saj se je delež nekva-) lificiranih in polkvalificiranih de-lavcev od leta 1981 do lani znižal z 52 na 44 odstotkov. Ustrez-nejša je tudi izobrazba direktor-jev, saj jih itna od 152 kar 82 vi-soko, 51 pa višjo šolo, od teh jih ima 7 magisterij, dva pa dokto-rat. V prvi skupini, kjer je uvod imel Milenjko Vakanjac, so raz-pravljali: Tone Trlnik iz KS Vevče-Zg. Kašelj, Leopold Kos (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) iz KS Jože Moškrič-Ciril, Milan Jelenc, predsednik izvršnega sveta, Milan Štruc iz KS Soločje, Dobrivoje Vukosavljevič iz Obrtnega združenja Moste, Milan Ptičar iz SCT — tozd Me-hanizacija, ter Jože Žibert in Ciril Zupančič iz Papirnice Vevče. Na plenarnem zasedanju je o deln te skupine poročal Miha Klešnik. Delegati na konferenci OK ZKS so se pogovarjali še o inova-tivni dejavnosti, drobnem go-spodarstvu, zaposlovanju mladih strokovnjakov in o neorganizi-ranem nastopu naših gradbincev na tujih trgih, komunisti iz kra-jevnih skupnosti pa so predlaga-li,dabi morali vokolju,kjerživi-jo, delati tudi tisti člani ZK, ki so sicerpovezani vzdruženemdelu. V krajevnih skupnostih imajo te-žave tudi s komunisti, ki se upo-kojijo, potem pa ne morejo več sodelovati v ZK niti ne plačujejo članarine. K besedi se je oglasil predsed-nik MK ZKS Jože Smole, ki je opozoril, da bi morali biti komu-nisti nosilci miselnosti o bolj ra-cionalni porabi energi je na enoto proizvoda; rešitev je namreč v tem, ne pa v ugašanju luči in v gradnji vedno novih elektrarn. Zavzel se je tudi za nov samopri-spevek v Ljubljani in za poseben prispevek iz čistega osebnega dohodka delavcev, ki bi bil na-menjen razvoju inforastruktur-nih dejavnosti tnesta, saj je Ljub-ljana v zadnjem času na tem po-dročju nazadovala. V gospodarskem in družbeno-političnem življenju naše občine so se ofenzivneje nadaljevala prizadevanja za uveljavljanje takšnega razvoja, s katerim velja šebolj izkoriščatizmogljivosti,ki jih imamo in se morajo izražati v bistveno večjem deležu znanja v naših proizvodih; pa tudi v višji kakovosti našega življenja, v či-stejšem okolju, zaposlovanju mladih šolanih ljudi, da bomo odpravili najtežje delovne ra-zmere in zmanjšali prepad med delom in upravljanjem; da bomo dvignili našo občo kulturo in kul-turo dela. To so veliki cilji in zahtevne ambicije; niso novi, a tudi ne za-čenjamo iz nič. Odgovori nanje postajajo za Moste-Polje kot izrazito industrijsko občino usodni. Moramo obdržati indu-strijsko tradicijo — to je naša edina pot, toda na ravni moder- nega časa. ZK mora biti močneje pri-sotna kot idejnopolitična sila, ki bo zahtevala in podprla tista rav-nanja in tiste odločitve, ki s stroko in znanostjo odpira jo per-spektive. ZK mora osvestiti samo sebe, svoje članstvo, vod-stva in vsakega delavca o tem, da smo zaostali, a tudi da imamo možnosti, da se podrejenosti otresemo. Politične razmere so bile in ostajajo določene z gospodar-skimi; pa tudi z moralnimi vred-notami, ki povezujejo in združu-jejo ljudi, z demokratičnimi družbenimi odnosi, z oblastjo ti- stih, ki delajo in ustvarjajo. V naši občini je kar precej de-lovnih organizacij, ki potrjujejo, da je možno z delom in odgovor-nostjo zagotavljati socialno var-nost, boljše osebne dohodke, za-poslovanje mladih ljudi, pa tudi prispevati k materialnemu in kulturnemu bogastvu družbe. Kolektivi, kot so Teol, Velana, ONA-ON, Julon, Izolirka, Ti-skarna Jožeta Moškriča, Glob-tour zaslužijo družbeno prizna-nje; in poleg njih še marsiKatera delovna organizacija in mnogi posamezniki. V občini zaradi takšnih delovnih organizacij že dve leti beležimo vzpon v pro-duktivnosti, v akumulativnoti v izvozu... V Indosu, Saturnusu in Givu — kjer so komunisti v svojih vrstah terjali poenotenje do te-meljnih dilem in zahtevali sa-moupravno ter gospodarsko sa-nacijo, preden ti odnosi zdrsnejo čez rob, so svoje sile začeli zdru-ževati; in to dovolj konkretno. Pričakujemo, da se bodo ti ko-lektivi priključili tistim, ki največ prispevajo k temu, da je gospo-darstvo naše občine najboljše v Ljubljani in nadpovprečno v Sloveniji. Prav ob teh primerih pa moram tudi reči, da se v ZK sploh, tudi v naši občini, ukvar-jamo pretežno le s tistimi, ki so v težavah; ne znamo pa dovolj zgodaj spodbuditi komunistov, da bi se vprašali, kako opravljajo svoje naloge kot komunisti in kot delavci. Volitve so predvsem po-membne politično dejanje. Do-slej pa jih še nismo dovolj izkori-stili za mobilizacijo Ijudi pri do-seganju gospodarskih in sploh družbenih ciljev. Prehitro smo se zaustavili pri kandidatnih listah; kot da smo hoteli samo to. Voli- tve pa so priložnost za ustvarja-nje zaupanja ljudi v naš sistem in v vašo družbo, pa tudi zaupanja v tiste, ki so zdaj, v teh razmerah, pripravljeni sprejeti naloge. Komite ZKS ocenjuje.da se je v predvolilnih postopkih in s sprejemom predloga kandida-tov, ki naj bi prevzeli politične in samoupravne funkcije v občini, ustvarilo ugodno politično raz-položenje. Ugodno tudi zato, ker bodo najodgovornejše naloge v občini opravljali novi ljudje in ker ni niti enega kadrovskega predloga, ki bi se ga moglo inter-pretirati kot kroženje kadrov. Sodimo, da smo s to doslednostjo tudi prispevali k oblikovanju demokratičnega volilnega vzdušja v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Lahko zatrdim, da mnoge osnovne organizacije po 13. seji CK ZKJ vendarle delajo druga-če; da dovolj konkretno opozar-jajo na tisto, kar ni dobro, in na tisto, kar je treba doseči; pa utr-jujejo zavest, da je treba zvezo komunistov posodobiti in ji hkrati vrniti tista sporočila, za-radi katerih je postala vodilna sila. Tako je v Žitu, v BTC, v kra-jevnih sicupnostih Nove Fužine, Moste, Zadobrova-Sneberje in še marsikje. V novo obdobje gremo 2 obli-kovanim partijskim kadrovskim jedrom, z ljudmi, ki so se pri-pravljeni angažirati, se izposta-viti javni presoji, z Ijudmi, ki jim sedanji čas pomeni izziv za uve-ljavljanje zdravih ambicij. Tatn, kjer smo komunisti šli med ljudi, kjer smo bili prisotni v razpravah npr. o razvoju občine in mesta, o ekoloških problemih (tu predvsem pri iskanju odnosa med tehnološkim razvojem ob-činskega gospodarstva in zago-tovitvijo še znosnih možnosti za življenje, predvsem v krajevnih skupnostih od Most do Zaloga), smo dobivali podporo. In Še več moramo biti prisotni ob kon-kretnih problemih, po katerih nas ljudje ocenjujejo. Interesi so različni, materialne možnosti skromne, potrebe veiike. Toda Ijudje preudarno besedo razu-mejo in jo sprejemajo. Zato naj bo ta beseda najprej beseda ko-munistov. Nesporno dobre re-zultate gospodarjenja v občini bomo ohranili, če bomo tudi ko-munisti storili še več; kertozmo-remo. In s trdno zahtevo, da bomo gospodarili še bolje. Kako bomo delali in živeli, je življenj-ski interes, s tem pa tudi odgo-vornost nas vseh, ne samo članov ZK. Toda komunisti moramo prednjačiti. Tam, kjer so bili komunisti pobudniki perspektivnejših proizvodnih usmeritev (npr. v Saturnusu in Izolirki), kadrov-skih sprememb (npr. v Kolinski), nagrajevanja, ki spodbuja k do-bremu delu (npr. v ONA-ON), kjer so začeli razlikovati med strokovnimi in samoupravnimi odločitvami (npr. v Julonu), kjer se je vedelo, da bodo komunisti terjali odgovornost, tam smo tudi mobilizirali delavce. V ZK smo dolžni z večjo ob-čutljivostjo presojati odnose med občani in delavci različnih narodnosti in odpravljati vse tisto, kar ljudi lahko razdvaja. V narodnostni strukturi naše občine jezelovelikopripadnikov vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti; natančneje: teh, ki delajo tu je deset tisoč, živi pa jih med nami in z nami blizu petnajst tisoč. Tako smo po narodnostni raznolikosti med prvimi v Slove-niji. Ocena teh odnosov je zago-tovo spodbudna. ln to je izjemno velik politični kapital. Prav zato pa se moramo že danes vprašati, če se takšne razmere v katerem izmed okolij lahko že jutri ne spremene. Vprašati se moratno zato, ker niti danes niti jutri ne želimo nacionalnih napetoSti in še manj njihovih posledic. Ker niso ali ne bodo dobre za niko-gar. • NEKAJMISLIIZ GOVORA NOVEGA PREDSEDNIKA OK ZKS IVANA KUHARJA Progratnske usmeritve občin-ske organizacije ZK Ljubljana Moste-Polje nas obvezujejo, da v prihodnjem obdobju še bolj okrepimo vlogo Zveze komuni-stov kot notranjo gibalno silo zato, da bomo delovali znotraj množic kot najbolj napredna in ustvarjalna organizacija, s čimer bomo uresničevali njeno vodilno in idejnopolitično vlogo. Zaostrene razmere, v katerih živimo in delamo, terjajo od nas še večje aktivnosti za nadaljnje oživljanje gospodarske rasti, dvig produktivnosti dela, vldju-čevanje v mednarodno delitev dela, modernizacijo proizvod--nje, zaposlovanje strokovnjakov in izboljšanje izobrazbene ravni že zaposlenih, razvoj kmetijske * proizvodnje, varstvo okolja, drobnega gospodarstva, razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in gospodarski infrastrukturi, hi-trejši razvoj družbenih dejavno-sti, zagotavljanje gmotnih mož-nosti za razvoj krajevnih skup-nosti, razvoj samoupravnih od-nosov in političnega sistetna, za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter za razvoj humanih, tovariških in medčloveških odnosov. Za dosego teh ciljev se mo-ramo še bolje organizirati in opreti na lastne sile, sposobnost, znanje in ustvarjalno moč ljudi zato, da bomo kar se da hitro in učinkovito spreminjali družbene razmere. Naša nadaljnja perspektiva se kaže v doslednem uresničevanju cil jev in nalog dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije in iz njega izhajajočih razvojnih usmeritev. V okviru predkongresnih ak-tivnosti, ki smo jih že zastavili in jih bomo še nadaljevaii, bomo spregovorili o dograjevanju in uveljavljanju sistema družbene reprodukcije, gospodarjenju z družbenimi sredstvi, ustvarjanju čim večjega dohodka, delovanju tržnih zakonitosti, sistemu druž-benega planiranja. pospešenem razvoju proizvajalnih sil, uresni-čevanju ustavne vloge delavcev in celotnega združenega dela, zmanjšanju inflacije, moderni-zaciji in posodabljanju proi-zvodnih zmogljivosti, vključeva-nju v mednarodno delitev dela na podlagi lastnega znanja in tehnologije, vlogi kreditno-mo-netame politike in baočoega si-stema, razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, utrje-vanju in razvoju svobodne me-njave dela, vzajemnosti in soli-darnosti, gospodarski infrastruk-turi, o prestrukturiranju gospo-darstva, razvoju gradbeništva, strojegradnje, energetike, raču-nalništva, drobnega gospcxlar-stva, kmetijstva in preskrbe itd. Pri uresničevanju političnega sistema socialističnega samou-pravljanja bomo spregovorili o tistih delih kritične analize, ki zadevajo integrativno vlogo poli-tičnega sistema v razvoju druž-benoekonomskih odnosov, hi-trejše uveljavljanje in razvijanje vseh oblik organiziranja združe-nega dela, kakovostno samou-pravno odločanje, izpopolnjeva-nje delovanja in nadaljnjega ra-zvijanja delegatskega skupščin-skega sistema, delo delegacij, konferenc delegacij in uresniče-vanje ustavne vloge krajevnih skupnosti, samoupravnih intere-snih skupnosti in občine kot ko-mune in temeljne samoupravne družbenopolitične skupnosti ter vlogo subjektivnih sil v samou-pravni socialistični družbi. Posebno pozornost in skrb botno namenili družbenim de-javnostim kot dejavniku gospo-darske stabilizacije, saj se zave-damo pomena teh dejavnosti za J celovito družbeno reprodukcijo, za življenje in delo delavcev in delovnih ljudi, za skupen druž-beni razvoj... Delavcem v teh dejavnostih moramo omogočiti, . da bodo smotrno gospodarili s j sredstvi v družbeni lastnini tako, da bodo lahko nemoteno zago- ' tavljali enostavno reprodukcijo ter nujno potrebno modemizaci-jo. V programskih usmeritvah smo aobršen del pozornosti na-menili idejnopolitičnemu delu, organiziranosti, razvoju in ka-drovski politiki v ZK. Bistvenega pomena bo poglobljeno delo v osnovnih organizarijah ZKS, ki morajo vse bolj postajati sre-dišče našega dela. Vsebina na-šega dela mora biti aktualna, družbeno angažirana, objektiv-na, kritična, učinkovita in vpeta v vse tokove družbenogospodar-skega, samoupravnega in druž-benopolitičnega razvoja. Pripravila: D. J.