279. It«w. Izhaja razen pondsEjka |n dneva po prazniku vi a k tian opoiean. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/!., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostoipna petit-vrstica K 1'50, osmrtnice in zahvale po K 2*50, raa-glasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovora primeren popust. Pavialni Franko v drfavl SHS. UubiEani, v torek 30. decembra 1919. Leto 811. ggasM sfšs* Poiamema Stev. stan« »— SO vinarjev. ----------- Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo .eto K 96, za po! leto i\ 48, za četrt iela K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo (eto K 114, za ostalo iujino in Ameriko K 120. — Reklamne je za list ko poštnine prosta, Upravuištvo je v Liubljani, Frančiškanska ulica SL 6 L, Učiteljska liskama. Glasilo Jugostov. socilaino • demokratične stranke. Telefonska it. 312. Dr. Lotrič: Prehrana in svobodna trgovina. Lačni Avstrijec in Madžar, ki smatrata Jugoslavijo za dižavo, po kateri se cedi med in mleko, sta se Silno čudila, kako Je to mogoče. da se le v zadnjem času po l.ekaterih naših provincijah pojavilo znatno pomanjkanje živil, zlasti kruha. Saj se Jugoslavijo vendar smatra zaenkrat kot žitnico za vse države, nastale na ozemlju bivše podonavske monarhije! To pomanjkanje prehrane so občutile zlasti: Dalmacija. Bosna in Hercegovina ter Macedonija. Pa tudi po slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani, so se ljudje nastavljali za kruh kot v dobi največle prehranjevalne krize pod staro Avstrijo. Kako je to vendar mogoče, se človek vpraša? Kje so vendar živila? Krepko se je zabavljalo na sedanjo centralno vlado zlasti v Ljubljani. Kie tiči vzrok tej krizi? Predvsem se ie zvračalo krivdo na nezadosten in slab železniški promet. Ta vzrok velja za druge ravno navedene provinciie, za Slovenijo pu nikakor ne. Za resničnost te trditve naj govore dejstva. Samo »Žitni ^avod* je nakupil in izvozil iz Vojvodine v Slovenijo v dobi od 26. maja pa do 15. novembra 1.1. sledeča živila: 35!) vagonov moke, 2429 vagonov pšenice, 141.50 vagonov rži, 471.60 vagonov ječmena, 304 vagone ovsa, 2233 vagonov koruze, 75 vagonov krompirja. 20.12 vagonov masti in slanine, 2 vagona suhega mesa in 2404 komadov prašičev. To so uradni podatki. Po teh uradnih zapiskih ie omenjeno količino živil izvozil »Žitni zavod« samo iz Vojvodine med 26. majem in 15. novembrom t. !. To je pa samo en del živi!, katere Je izvozil »Žitni zavod« iz Vojvodine. Izvozil ie od tam mnogo, mnogo več. To vse se bo dognalo in potem bomo strmeli. V Vojvodini in tudi po Srbiii se splošno govori, da se je v tej sezoni izvozilo v Slovenijo toliko živi! samo iz Vojvodine, da bi cela Slovenija Izborno živela od te količine dobre dve leti. Kam so Sla ta živila?! V Sloveniji vlada pomanjkanje! Pri tem se je ljudska nevolja seveda obrnila proti vladi. Zabavljalo se je vsevprek. To je bila ugodna prilika za ljudi črnožolte mentalitete, da so si dali duška proti naši državi. Vzrok za to so takoj našli v demokratsko - socialistični vladi in v strankarstvu sploh, čenrav se zavedajo, da temu ni tako in da so klerikalci v prejšnji vladi sami naravnost pospeševali draginjo. Človek se res sramuje teh ljudi, ki iz golega sovraštva do vsega, kar ni klerikalno, govore ljudstvu vse drugače ko* so dejanske razmere. Najmanj povoda za zabavljanje imajo pač siti in _ nikdar siti klerikalni vodle. ki jim je j v resnici draginja zadnja briga in si ‘ jo celo žele. kakor je pokazala prehranjevalna politika bivšega ministra dr. Korošca. Svobodna trgovina se ni obnesla. Sedanja vlada bo morala tozadevno podvzeti druge mere. Izvozni kontingent pšenice in nekaterih drugih živežnih produktov bo treba znatno omejiti, oziroma začasno sedanja vlada storila tudi na tem polju v polni meri svoio dolžnost. Živil je v naši državi zelo mnogo nakopičenih pri raznih prekupčevalcih. Ti liudle le zadržujejo živila radi mo-mentalnih valutnih razmer! Tudi tu bo morala vlada energično poseči vmes. Če ne bo šlo z lepo. pa z grdo. Te zaloge naj bi se enostavno rekviriralo. Ta bi bila lepa, da bi gla-dovali, ko je pr! nas vendar živeža dovolj! fgalnovefla poročila. TRGOVSKA KONVENCIJA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO. LDU. Bel g rad, 26. »Politika« poroča: Minister za šume in rude sodr. Anton Kristan je podpisal na Dunaju novo trgovsko konvencijo med našim kraljestvom in Avstrijsko republiko. Ta nova konvencija obsega v glavnem odredbe prejšnjega dogovora, sklenjenega pred 5 mesec!, ter je bila izpopolnjena v Belgradu Prošli mesec na način, ki smo ga tedaj objavili. IZENAČENJE PLAC. LDU. Belgrad, 27. Minister ^a vojsko in mornarico le odredil, da se nastavljene! vojaških tehničnih zavodov glede prejemkov izenačijo * železniškimi uradniki. IZVOZ ŽIVIL. LDU. Belgrad, 27. Podpisana J« Jtaredba o regulaciji izvoza živil iz našega kraljestva. Vse dosedanje odredbe o tem predmetu, tako tudi ona z dne 5. novembra t, 1.. Izgube s tem svojo veljavo. ZA OBNOVITEV SRBIJE. LDU. Belgrad, 26. »Beogradskl Dnevnik« javlja, da namerava vlada s prvimi vsotami, ki Jih bo dobila tia račun avansa, nakupiti večje število vprežne živine, predvsem vole na Hrvatskem, ki jih bo razdelila v kraje, ki so med vojno največ trpeli. VREČE ZA KMETOVALCE. LDU. Belgrad, 28. Ministrstvo za prehrano bo izročilo zvezi kmetijskih zadrug 140.000 vreč v svrho razdelitve med potrebne kmetovalce. REDNE ITALIJANSKE ČETE ZASEDEJO REKO. LDU. Rim. 26. (DunKU.) Pogajanja z d’Annunzijem glede zasedbe Reke po rednih italijanskih četah se bližajo svojemu zaključku. Vladnemu predlogu, naj d Annunzio in legionarji zapuste Reko. nakar bi mesto zasedle redne italijanske čete. je v ljudskem glasovanju pritrdila pretežna večina reškega prebivalstva. RAZKRITJA V ITALIJANSKI ZBORNICI. LDU. Rim, 26. (DDU.) Poslanec Luzzari je imel v parlamentu govor, v katerem je grajal vladno akcijo proti pravu samoodločbe in neodvisnosti naroda v Crni gori. Navedel je vrsto dejsetv, ki dokumentirajo stroške italijanske vlade za zbiranje plačanih tolp v svrho vzpostavitve vlade kralja Nikole na črnogorski prestol. Od leta 1017. nadalje. Je rekel Lazzari, je italijanska vlada nakazovala kralju Nikoli mesečno subvencijo do 250.000 lir. Anglija in Francija sta mu dajali skupno po 100.000 lir, a sta Izplačevanje te vsote ustavili v juniju 1919. medtem ko mu italijanska vlada -Se nadalje plačuje navedeno podporo. Razen tega so bile organizirane roparske tolpe na stroške italijanske vlade. Več tlsočev v Avstriji interniranih Črnogorcev Je došlo v Italijo, kjer so jih vzdrževali na razpolago kra-' IJu Nikltl, da bi se iz njih sestavile tolpe, ki naj bi prodrle v Črno goro. Oovornik ni nadaljuloč obžaloval, ker vlada v Oast! in FormiJi pospešuje zbiranje tolp, ki naj bi operirale v Črni gori v korist prejšnje dinastije, obžaloval pa Je tembolj, ker se spričo italijanskih čet, ki se nahajajo na drugi strani obale v Črni gori. gode nasilja proti narodu, ki Je nasproten povratku Petroviča. Končno Je detel, da tl dogodki dokazujejo, kako se k!|ub vsem nasprotnim aspiracijam ministrskega predsednika hoče nadaljevati v Italiji tajna zunanja po- litika, ki Je bistveno protivna narodnim težnjam. POTOVANJE RENNER.IA V PRAGO IN BELGRAD. LDU. Belgrad, 27. »Politika« lav-ija: Nemško-avstrijski ciržavni kan-celar dr. Renner bo dne 7. januarja odpotoval v Prago, kjer bo nadaljeval že v Parizu začeta pogajanja s čehoslovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešom. Teh pogajanj se bo udeleževal tudi naš mini ster za šume in rude sodr. Kristan, ki je po dvadnevnem bivanju na Dunaju odpotoval v Prago. Dr. Renner ostane v Pragi 4—5 dni. Nato se povrne na Dunaj, odkoder se bo nekako sredi Januarja napotil v Belgrad. da se pogaja z našo vlado o bodočih gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in avstrijsko republiko. RESEN POLOŽAJ V BOLGARIJI. LDU. Belgrad, 27. »Politika« javlja: Načelnik bolgarskega generalnega štaba general Nerezov Je odstopil. Na njegovo mesto pride polkovnik Resukanov. Vsi bolgarski generali razen generala Georgijeva, načelnika vofnosoclnega oddelka, so bili vpokojeni. Kakor se trdi, je po-položaj v Bolgariji tak. da bo vlade prisiljena, proglasiti izredno stanje. Pri seji komunistične stranke Je vrgel nek bolgarski častnik bombo, ki je ubila 5 oseb. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. LDU. Rim, 25. {DunKU. — Brezžično.) Pri seji ministrskega sveta, ki se ie vršila v torek, je izfavil ministrski predsednik Nitti. da bo odpotoval v sredo v Pariz in ostal tam do definitivne ureditve reškega vprašanja. GORNJO ŠLEZIJO ZASEDEJO ENTENTNE ČETE, LDU.. Berlin. 26. (ČTU.) Zasedba Gornje Šlezije po zaveznikih se bo izvršila po načrtu osem dni po podpisu mirovnega protokola. Ustanovila se bo vrhovna civilna uprava, se-stoječa iz štirih oseb. Predsedoval ji bo francoski general Levand. Pripadal pa bi li tudi italijanski brigadni general Marinis in angleški polkovnik Perci val. Francozi zasedejo 11 okrožij. Angleži in Italijani 6 okrožij. Amerikanci bi imeli postaviti tri bataljone, ki iih pa najbrž ne bo. Namesto njih pridejo Angleži. Za vsako okrožje se ustanovi posebna komisija. kateri bi bila prideljena po en poljski in nemški kom!«ar. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET. LDU. Lyon, 28. (Brezžično). Vrhovni zavezniški svet je imel v soboto zjutraj sejo na d‘Orsayu. Predsedoval je Clemenceau. Nemška vlada je predlagala, naj zavezniške države določijo izvedence, ki naj nemudoma odpotujejo v Nemčijo ter na licu mesta ugotove, kakšen je ladijski materjjal, s katerim razpolagajo razna nemška pristanišča. Ta predlog se je sporočil v London, kjer posluje medzavezniška komisija za ladijska vprašanja. Britanska vlada Je že izjavila, da je pripravljena odposlati svoje izvedence v omenjeno svrho. Misli se, da ta operacija ne bo imela za posledico, da se bo moralo predrugačiti besedilo protokola, ki je bil sestavljen 1. novembra t. 1. Poslovanje izvedencev bi samo predočilo Nemčiji, v koliKi meri vztrajajo zavezniki pri svoji zahtevi glede izročitve ladijskega materijah, ki je določen v protokolu. Vrhovni svet jfc nadalje razpravljal o stanju nagajanj z nemškimi vojaškimi oblastmi glede prevoza zavezniških čet, ki Imajo zasesti ozemlja, na katerem se bo vršilo ljudsko glasovanje. Nemške oblasti opi zarjajo n* materljalne tež koče in izjavljajo, da ne bodo mogle obvladati železniške-«a prometa, ki bo v zvezi s prevozom čet, bi sicer z ozirom na veliko Število vlakov, ki lih zahtevajo zavetniki. Zdi se* da zahtevajo zavez- niki po šest vlakov na dan, dočim hoče Neničija staviti na razoolago samo štiri. Končno se ie vriiovm svet bavil s poslanico, ki jo le švicarska vlada naslovila na francosko vlado In ki se tiče pogojev za vston Švice v zvezo narodov. Poseben odsek pravnih izvedencev je dobil nalogo, da izdela odgovor vrhovnega sveta na to poslanico. Prihodnja seja bo v pondeliek zjutraj. RAZDELITEV NEMŠKIH KOLONIJ. LDU. Pariz, 27. (DunKU.) Po načrtih. ki jih je mandatna komisija izročila vrhovnemu zavezniškemu svetu, In ki se tičejo mandatov za nemške kolonije, oripade Nemška južno-zapadna Afrika Angliji, prav-tako tudi otočje Naura v Tihem oceanu. Nemški del otočja Samoa se prideli Novi Zelandiji, nemški de! Nove -Gvineje In Bismarkov arhi pel Avstraliji. Maršalsko, KarcHnsko in Mariansko otočje pripadejo Japonski. CLEMENCEAU BO PREDSEDNIK REPUBLIKE. LDU. Pariz. 27. (DunKU. — Brezžično.) Kakor se poroča, bo Clemenceau izvoljen za predsednika republike z večino najmanj 75 glasov. Ministrski predsednik postane baje Millerand, Pohieare pa, ako bo s tem zadovoljen, minister za finance. VOJAŠTVO PROTI KOLČAKU. LDU. Berlin, 27. (DuuKU) »AcbU uhr Abendblatt« javlja iz Haaga: BrezZična brzojavka iz Moskve po. roča: V taborišču Šaborovsk je izbruhnil upor nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov. Med Čehoslova-škimi in ameriškimi vojaki se opaža nadvse sovražno mišljenje proti Kolčaku. ODGODITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. LDU. London, 24. (DunKU.) Parlament Je bil včeraj s kraljevim odlokom odgoden. POLJSKI KONZUL V LJUBLJANI. V Ljubljano je dospel pred tremi dnevi vice-konzul poljsse republike g. Miezcyslav Mlstat. Konzul, ki ostane sedaj v Ljubljani, se je oglasil tudi v našem uredništvu. Naglasa! ie predvsem voljo poljske vlade z jugoslovansko državo tudi za vnaprej vzdržati prijateljske vezi In jih napraviti še trdnejše in tesnejše. Zanimive so bile izjave konzula glede vojnega stanja Poljske z boljševiško Rusijo. Tudi Poljska je namreč prišla do spoznanja, da Je treba s sovjetsko Rusijo prejkompgoče skleniti mir. Poljska noče biti več v rokah zapadoih reakcijonarnih držav le golo sredstvo za dosego zapadno-evropskih reakcijonarnih ciljev. — Drugič izpregovorimo o republiki Poljski kaj več. (Uredništvo). VRAČAJOČIM SE BEGUNCEM. Odsek za prehrano objavlja: Vračajočim se beguncem izdaja Izvoznice za živila in živino doslej Izključno odsek za prehrano v Ljubljani. Vse tozadevne prošnje naj begunci vlože potom političnih okrajnih oblastev na posredovalni urad za begunce, ki bo kratkim potem izposloval izvoznice pri Imenovanem odseku. Neposredno se beguncem ne izdajajo izvoznice. Predpogoj za regulacijo valute. V zadnji številki smo naptaaii nekaj razmotrivanj o regulaciji valute v Jugoslaviji. Prvi in glavni predpogoj regulacije Je delo, produkcija, ne glede na državno ali pa tudi na dru-iab.no obliko. Delo in produkcija st« podlaga kapitalistične in pa tudi socialistične človeške družbe. To nam Je treba omeniti zaradi tega, da se naše zadnje razmotrivanje o rtgula-ci’i valute ne bo kiivo umevalo. Ne glavni, vendar pa sporednal sedal prav tako važen predpogoj ta odpis krivično pridobljenega imetja* bodisi z verižništvom ali z oderušt-vom. kakor tudi imetja mrtve roke/ ki služi le parasitstvu družbe. Odpis teh imetij, oziroma zaplemba, le pi jako težavna stvar, ker verižnild skrivalo svoje bogastvo. Zaradi toga smatramo, da je veliko praktičnela pot natančne evidence vojnih oderuhov in verižnikov. ki se polagoma izpopolnjuje, kakor se jim prihaja na sled. Če bi vlada hotela zapleniti ali odpisati imetje v krajšem roku, tedaj se ii izmuznejo pretkani verižni-ki, dočim se jim to mani post eči. če se uvede stalna evidenca teh ljudi}, ki se tekom časa še izpopolni, zakaj bogastvo se skriva, prelaga, a končno le pride na svetlo. Na podlagi izpopolnjene evidence se izvedejo oU ugodni priliki eventualno tudi odpisi, toda v prvi vrsti pa je primerno, d« se vse dobičkarje znatno obdavči in Če bi se bilo bati. da prevale te davke na konsumente in delavce, tedaf bi bilo tudi potrebno, da se iih obremeni z odpisom imetja, ki se ne povrne. Gre tukaj za to. da prispevala k sanaciji gospodarstva tisti, ki sa sokrivi sedanjih razmer, ki so izrabili vojni čas in razmere v sebična namene. Nikakor pa ne bi bilo pra« vlčno. da bi se takim pijavkam odpisalo del dobička, ki bi ga morali potem davkoplačevalci vračati potom države preobjestnim kapitalistom. To bi bilo le novo izžemanje, Tto pa sanacija. Resnica 1» tudi, kar tako radi ua« glašalo klerikalni Usti. da vlada VI Jugoslaviji veliki kapital, ki ga le ž* takoj lzpočetka postavila na noge ra« dikalno-klerlkalna vlada. Kaphlistifi,« ni sistem v tej obliki kakor ga ima* mo sedaj. Je delo prejšnje Protlč-Ko-roščeve vlade. In prav zaraditega ie moč te kapitalistične buržoazije že. močno zasidrana v gospodarski politiki, in sicer tako močno, da Im* velik, skoro neomajen vpliv na vsa državno politiko. Iz tega tudi sledi* da se valutno vprašanje ne bo dala izlepa ugodno rešiti, zlasti ne na račun tistih, ki bi bili moralno dolžni nositi odgovornost za vse zlo. Ge bi hotela vlada tudi provesti pametno regulacijo, bodo to kapitalisti sku-» šali preprečili. Naša naloga bo, da v tem ozira ZRgovarJamo z vso doslednostjo svo-« Je stališče ter da se tudi zavzamemo za realizacijo potrebnih akcij, ki bodo omogočile, da pridejo verižnikl, oderuhi in vojni dobičkarji sploK pred sodni stol ljudstva ter da se valutna regulacija, če se že mora izvesti na tak način, tudi pravično Izvede, o čemer pa ne moremo biU prepričani, če se razveljavi le par milijonov kron, ki so v rokah delovnin in neimovitlh slolev. SODRUGII POZOR! Naročajte brošuro: Bauer: »Poj k socilaiiztnu«, cena 2 K 30 vin. % poštnino. Organizacije dobe pri večjem naročilu (najmanj 10 izvodov* popust. Brošura Je primerna za čtiva pri diskusijah. Novice. — Proti tihotapstvu. »Politika« poroča, da ie minister za notranje stvari odredil v svrho omejitve tihotapstva, ki se je zelo razširilo, dat se naj vsem uradnim in privatnim osebam, ki bodo prijavile kak primer tihotapstva, odstopi polovico zaplenjenega blaga, namenjenega tihotapstvu, in polovico denarne kazni, na katero bodo posamezni tihotapci obsojeni. — Telefonska pogodba z A v stri-Jo, ^Ministrstvo pošte In brzojava je. z avstrijsko poštno in brzojavno upravo sklenilo telefonsko pogodb >, Razgovori se morejo voditi od sedaj samo med Gradcem in Dunajem po eni strani in med Ljubljano, Zagr-;* bom in Brodom na drugi strani. Za razgovor treh minut je plačati 16 K% Stran 2. NAPREJ. Ste v. 270. za /.urnejše razgovore po 48 K. To vc'ja od 1. januarju 1920. — Plazovi v Švici. Sneg, ki je te dni zapadel v nekaterih, delih Švice v veliki množini, ie povzročil težke nesreče vsled plazov. Z gore Schia-horii se je utraalo več plazov, katc rili eden je zasul leseno barako. Pn teni sta dva hlapca smrtno ponesrečila. Drug plaz je udrl v zdravilišče Davos-Dorf in v hotel Oennania ter brez poškodbe zunanjih zidov napolnil vse notranje prostore ob\i poslopij s snegom. V zdravilišču sta bili ubiti neka bolniška strežnica in neka pacijentinja, več oseb pa ie Dno deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Nadalje ie zasul plaz neko židovsko zdravilišče in v bližini se nahajajoče skladišče. Tudi pri tej priliki sta dve osebi izgubili življenje. Reševalna dela zelo otežuje silni veter. V sredo zjutraj je bil kraj Da ves popolnoma odrezan od svoje okolice. — Poplava ob Renu. Kakor poročajo listi, so pokrajine ob Renu, Menu in Nekarju poplavi lene. Plovba je ustavliena. Mostovi za silo sc odrušeni. Na Wuittemberškem je morala požarna bramba na sv. večer pomagati ljudem in *ivini iz nevarnosti. Tudi porečje Donave je po plavljeno, vendar ie škoda neznatna. — V vzhodni Franciji so mnoge pokrajine pophivliene. — Kolodvor v MarseiUesti zgorel, Glavni kolodvor v Marseillesn je popolnoma zgorel. Škoda znaša več milijonov frankov. Vpokoiitev sodruga A« Prepeiuha. Kakor znano, ie bil nedavno so drug A. Prepeluh, bivši poverjenik za sociialno skrbstvo, vpokoien. To ie naredilo precei prahu, zlasti uradniki so zabavljali. Našo strar.ko in sodruga Prepeluha se ie obtoževal'1 vseh mogočih in nemogočih reči. Obrnili smo se na sodruga Prepeluha za pojasnila in prejeli od njega sledeči odgovor, ki ga priobčujemo: »Vem. kako se zabavlja, toda če opravičeno, to je drugo vprašanje. Ne bi tega pojasnjeval, toda, ko me že izprašujete o tej »aferi«, bom odgovoril na kratko. Znano Vam ie, da sem po poklicu državni uradnik z 21 službenimi leti. ki se mi po službeni pragmatiki štejejo v pokojnino. Ker nimam še polne službene dobe. morem stopiti v pokol le. če dokažem svojo fizično nesposobnost za na-daljno službovanje. Ce tudi moi zdravstveni položaj ni rožnat, vendar nisem orosil za vpokoiitev. Ukaz z dne 10. novembra 1919 Je bil torej za mene ravnotako presenetljiv, kakor za one. ki nanl zabavliajo na vsa usta. Najbrže ie bilo vse ie nespo-razmnljenje. Zato sem takoi. ko sem za to Izvedel (sredi novembra! sam In Iz lastneea napiha iziavil eosoodu delegatu ministra financ v LiubHnni. da ne reflektulem na ookoinlno. za katero nikdar prosil nisem. Vsi e J tega tudi nisem prejel nikake pokoj nine izplačane. Vse zabavljanje je torei preuranieno in neosnovar.o. Na/o stranko pri tem ne zadene nobena krivda, ker je vedela o tem prav tako malo kakor jaz sam. V obrambo napadov na svojo osebo nisem seveda storil ničesar. Dejanski stan zadeve pa sem razložil v posebnem dopisu načelstvu stranke. To ie vse .kar vam vem povedati« Iz tega sledi, da se ie sodrugu A. Prepeluhu zopet delala krivica, ki se mn mora popraviti. Dnevna vesli. Slepomišenje. Iz železničarskih krogov nam pl- f.eio: Kdor zadnje tedne zasleduie ljubljanske revolverske lističe, kon-štatira v njih nervoznost ki sicer'ri običajna. Železničarji so si potom svoie stare in izkušene organizaciie ! Ovojev ali malenkostna izbonšania -fcvoiih gmotnih in službenih razmer. Zakai neki torej taka nervoznost v teh radikalno - demokratičnih In nadstrankarskih lističih? Na »Protokolu sporazuma« ni podpisan neiž->:£ibiii in »idealni * g. D e r ž i č. ■■Snorazum« baje ni vreden ničesar, zato ker je baje »komunistično« delo jii ker Deržičev državotvoren element ni sodeloval in se mu niti vpogleda ni dovolilo. Vsa »njegova?, celo Jugoslavijo obsegajoča »nepolitična« organizacija z njegovim pokroviteljem vred mu ni mogla pomagati. G. Deržiča oorode iz ravnateljstva južne železnice tarnajo, da nimajo denarja v tistem trenutku, ko • ravno isti demagog Deržič razburja železničarje s tem. češ. da so jih ^-komunisti* izdali in da bi se dalo v e liko več doseči. X svoj demagoški voz vpreza deželno vlado in vse one, ki so toli naivni, da mu nasedajo, istočasno pa odrejuje, po »komunistih« regulirane dohodke železničarjev na povsem demokratičen način s tem, da milostno priznava višjim uradnikom. torej nasprotnikom »Protokola sporazuma«, 1500 in 10U) kron predujma, nižjim uslužbencem in posebno delavcem pa, ki se mu tako v srce smilijo, 300 K. Delavke so po njegovih nazorih izključene, seveda ne gospodične iz pisani, katerim se prizna 1000 in še več kron predujma, V tem grmu tiči zajec in g. Deržič kakor njegovi protektorji so lahko uverjeni, da naš račun še dolgo ne bo poravnan. Javnost vas ie že obsodila, ljudsko sodišče pa bo napravilo pravi konec. Ro pride čas zato. Gospodje tarnajo, da uprava južne železnice nima denarja. Mi. ki razmere poznamo, bi se tudi čudil:, če bi ga imela. Poznamo oni »program«, _ spraviti to podjetje v kon-kurz. Če se na tem nihče drugi ne interesira. se tudi mi ne bomo. Javnost pa naj spozna vzroke neurejenih razmer in pomagala nam bo pri končnem obračunu. * Žene javnih nastaviiencev in javne nastavijenke opozarjamo na ustanovni občni zbor »Društva žena javnih nastaviiencev in javnih na-stavljenk«, ki bo v pondeljek. dne 2°\ t. m. ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Društvo državnih nastaviiencev kraljestva SHS ima odborovo seio v pondeljek. dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. Nujne zadeve! Polnoštevilno! — Predse:! stvo. Dunajski visokošold, ki stanujejo v Ljubljani, se poživljajo, da v* vsi brez izjeme udeleže sestanka, ki se vrši v torek popoldne ob 3. uri v restavraciji »Narodnega doma«. — Jože Turk. Zalivala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem za podporo, katero sem prejel od Osr. društva kovinarjev, podružnica Ljubljana in od kovinaf-iev glavne avtomobilske delavnice (162 K) za časa moje bolezni. — Martin F.rjavc. Umrl je včeraj zjutraj A. L o k a r, zasebnik, oče uradnika fin. dir. Ant. Lokar. Pogreb bo v torek, dne 30. t. m. ob pol 2. uri popoldne iz deželne bolnice. Lahka mu zemljica! Uradne ure Gospodarske komisije za stvarno demobilizaciio v Ljubljani so vsak delavnik od 8. ure dopoldne do 1. ure in od 4. do 6. ure popoldne. Da se pa more ooslova-nje Gospodarske komisiie vršit' redno in gladko, se sprciemaio stranke samo v torkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure opoldne. Le vplačila ori b’agajr.1 Gospodarske komisiie se spreiema-io vsak dan v uradnem času. Skladišča Gospodarske komisiie so odprta vsak delavnik od S. ure ziutraj do 12. ure opoldne in od 2 do 5. ure popoldne. Od 1.—8. januarja 1912 n! vstopa v skladišča radi nove inventarizacije. »Državna posredovalnica za delo«, podružnica za Ljubljano in okolico. Delo ie na razpolago: klancem, deklam, dninarjem, kuharicam služkinjam, gospodinjam, mizarjem, vajencem razne stroke, ključavničarjem, pletariem. pisarniškim močem, steklanein. tesarlem. žagarjem, ko-lariem kov strmranu >*d. Našla se Je v soboto oopoldne zlata moška ura z zlato verižico. IzgubitelJ jo dobi pri gosp Milanu Košak, zlatarju, Cankarjev o nabrežje št. 31. Prnava častnikov. Komandi mesta l iublJana nai č:morfcj javijo naslove oziroma se osebno javijo pri tei komandi sledeči gg. oficirji: ppor. Fdvard Prinčič. peš kapetan Jos.^ J. Hočevar in praporščak Janko Košenina. I esnl trgovci, pozori Glasom brzojavnega obvestila Komande Savsko diviziie se vrši dne 5 januarja 1Q?0 v intendanturi Savske diviziie, Zagreb. Gajcva ulica 30. ofertahm licitacija za nabavo 10.000 kubičnih metrov drv za potrebe zagrebške garnizije. Kavcija znaša deset odstotkov kunue vsote — Komanda mesta Ljubljana. Iz stranke. Kraievna nolitična -organizacija, podružnica Spodnja Šiška, sklicuje dne 2. januarja 1920 ob 7. uri zvečer v gostilno Celarc vse ulične zaupnike in odbornike k seji. Prosi se, da sc fste .vsi udeležite, ker je dnevni red zelo važen. — Načelstvo. Seja podružnice kovinarjev S3 vrši v torek, dne 30. t. m. takoj po delu. Dolžnost vseh odbornikov j^, da sc se-je polnoštevilno udeleže. Iz Slovenife. Še neka) o klerikalnem shodu v Tržiču. Klerikalci kaj radi zvračajo krivdo draginje na ramena sedanjega ministra prehrane sodruga Bukšega, čeprav se sami prav dobro zavedajo, da je prehrano cele naše države imenitno zavozil edinole bivši klerikalni minister Korošec, ki je čez iioč uvedel svobodno trgovino, kar ni pomenilo ničesar drugega, kakor pospeševanje verižništva, svobodno kopičenje in skrivanje živil ter svobodno navijanje cen. Ob času žetve je vsakdo opazil, da so jesenski sadovi izginili kar čez noč, kakor da bi se ne bilo sploh ničesar pridelalo. Lahko jc sedaj izza plota zvračati krivdo na drugega. Ministrstvo prehrane ima dejansko danes ravno vsled zavožene prehrambene politike Koroščeve jako težko stališče. Amerikanska živila, razni drugi produkti in igračke, ki jih ie naročil Korošec, so veljali ogromne vsote, ki bodo še za nedogleden čas otežko-čevale delovanje ministrstva prehrane. Prazni so torej vsi napadi na sodruga Bukšega. Klerikalci tudi vedo, kako stoji s prometnimi razmerami. za kojib izboljšanje bi morali že oni ustvariti vse predpogoje takrat, ko so sedeli v centralni vladi! Tega pa niso storili. Šele sedaj se je začelo z resnim delom za vzpostavitev prometa. Organizirala sc jo intenzivna produkcija premoga, popravlja se potrebni železniški materija! in sodrug Kristan poskrbi našim želcznicam potrebno število lokomotiv. Kaj je bilo z valutnim vprašanjem? Kaj ste storili? Finančni položaj se ie za časa vašega sodelovanja v vladi dnevno slabšal in naša valuta ie padala. Kie ie bil takrat ljudski blagor, gospodič klerikalci? In gospod Brejc: Kdo ie v prizor;! koroške krvave ekserciciie? Daljnih dokazov ni treba, ti zadoščata. Kdor ni udarjen s slepoto, se ne bo pustil premotiti od klerikalnih hujskačev. ki se za zopetno dosego vladne moči poslužuieio. kakor ie razvidno iz »Večernega Lista«, celo propagande (čujte in strmite!) — za boljševizem! Vse, vse iim pride nrav, samo da bi oreslepili omahljivce In iim zmešali še zadnje očime. Vam Pa še posebei. tržlšlri klerikalni petelini, bodi v sramoto, da vlačile na shode šolsko mladino, ki vam glasuie za vaše resoluciie! Na shodu ste govorili tudi o novem šolskem zakonu. Povemo ob tei prstki. da sc delavstvo zelo zanima za ta novi zakon, ker mu !e vzgoja otrok mnogo na srcu. Delavstvo hoče svobodno šolo Noče, da bi nam še nadalje vzgajal! mladino duhovniki. ki blagoslavljajo voisko in sovražijo vsak znanstveni napredek. Proletarska mati in oče. skrbita za vzgoio in izobrazbo svotih otrok! — Sociialisti zahtevamo ločitev cerkve od države. V politiko m izobrazbo naše mladine nai se cerkev ne vmešava. Svobodna cerkcv v svobodni državi, to ie naše geslo Nai'se torei tudi ne dogaja več. da vporabliate prižnice za politične napade, naperjene predvsem zoper sociialne demokrate. ker drugače moramo smatrati cerkev za prostor, kjer se nn reiaio Javni politični shodi..’. Končamo. Vsemu revnemu Iiud«tvu pa kličemo: Odpri oči in videlo boš da ie le nauk o socijalizmu nripelie do lenše bodočnosti, do prave svobode! Poglobi se v sociialistične nauke in našel boš v niih resnico in svoie pravice! Fala nad Mariborom. Dne 12. decembra ie umrl na Fali eden najboljših sodrugov. sodrug Pečnik, zanustivši ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Na pokopališču ie držal sodrug Kavčič iz Maribora ganljivi nagrobni govor. Lahka mu zemljica! Struee eri Dobreooliah. Zadnjič se le vršil tu kmečki shod SLS, na katerem le imel glavno besedo mlinar Pogorelec, ki le grozovito hvalil Koroščevo prehranjevalno politiko ter ravno tako strastno nanadal sedanjega mndstra za prehrano sodrus?a Rukšetra. Bi! pa ie na tem shodu tudi. kmet. ki sicer ni pristaš naše stranke, ali ie pošten mož. Gabilo se mu ie govorjenje govornikovo in hvalisanje bivše klerikalne vlade, ki je s svojim, skoraj enoletnim gospodarstvom ljudstvu več škodovala, kakor pa koristija. Hotel je zato pojasniti resnico župnikovim ovčicam o trgovini z žitom s Čeho-slovaško ter amerikanski pokvarjeni moki. pri kateri ie liaša dr?ava v svoio škodo prizadeta za več milijonov. in to po zaslugi bivšega ministra Korošca. Ko je kmet to stvar pojasnil župnikovim ovčicam. so ga hoteli kar * imenu božjem brahijal-no napasti. Takoj nato so sestavili tudi nekak zapisnik proti temu kmetu. da bi ga kakorkoli prestrašili. Kakšni strahopetci ste. ki se bojite resnice, gospodje klerikalci iz fa-rovža?______________________ Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Liuhhani. Štev. 8360. Javna dražba. Dne 12. januarja 1920 bo v skladišču Bžn6 i Breder v Subotici, Se-gedinski put javna dražba sledečih predmetov: 6000 hi vinskih in drugih sodov: 2 vagona vina in kisa; 5000 kg košar za sadie: 1 vagon železnih sodov, razni cilindri za olin In kisline, razno tehnično orodje leseno blago, okvirji, palice in mrtvaške krste: I va79 OaniliDiiiiiailiislfiiii se opozarjajo, da vzamejo m istasiia t. L Kdor do tega časa ne vzame, so bode pripisalo k hranilnim vlogam. ios3 - Načelstvo* kupuje po najugodne šili cenah :: lin m RaiS: Guštanj-Ravne, Koroško. r7D5lP-7UEx PICSKRR UI.UCRR ™ Lubljana =3 Rimska cesta 10 naznanja, da še vedno dela e pristnim blagom Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvrScna del« Jamčim dve lcti.^ _ Razglas. Štetje živine. Vsif>d odredbe deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za za kmetijstvo, v Ljubljani z dne 24. novembra 1919, št. oOOS, se mora dne 30. decembra 1919 izvršiti splošno štetje konj, goveje živine, prašičev, ovca, koz, bivolov, oslov, mul, perotnine in čebelnih panjev. Ta posel bodo opravile v Ljubljani tri komisije, in sicer se bo v Spodnji Šit ki in na Barju popisovalo od hiše do hiše, do-čim bo komisija za pravo mesto poslovala 30. in 31. decembra 1919 od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v mestni posvetovalnici, kamor morajo v mestu stanujoči lastniki priti popisovat svojo živino, perotnino itd. in čebelne panje. Lastniki se opozarjajo, da pravočasno pridejo popisat svojo živino itd. in sploh store svojo dolžnost kar najnatančneje. Mestni maslstrst ljubljanski, dne 15. decembra 1919. Tesače za takojšnji nastop proti dobri plači ter prostemu stanovanju in hrani sprejme „Dom“, deln. družba za lesene stavbe v Zagrebu, Zrinjski trg 17. 9SS