Erscheint jeden Samstag —Verlag u.ächriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 0 — Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, Vierteljahr.RM 1.» einschl.9 Rpf Postgebühr; in» Altreich: RM L20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 5503«
Kr. 31 - III. Jahrgang
Marburg a. <L Drau, Samstag, II. September <943
Einzelpreis 10 itp!
Neizpolnjene vojaške zelje javeznlli
Zastonj so pričakovali, zlom nemSke vojne morale" - Ntd vzhodno ironto in Kalabrijo - Rooseveltova klika računa zopet „z dolgim trajanjem vofiic" - Sovjefi Krvave do izkrvavitte
V našem listu smo že opetovano povdarili, da računa anglo-ameriška politična javnost na možnost zloma nemške morale. Spričo dejstva, da razbijajo anglo-ameriški letalski gangsterji pa vrsti nemška in italijanska" mesta, je povsem razumljivo, da je to pač edino upanje vojnih huj-skačev v Londonu in Washingtonu. Kakor poroča namreč agencija Reuter iz dobro informiranih Washingtonskih krogov, je takozvana »motnost zloma nemške morale« edini up za čimprejšnjo dosego anglo-ameriških ciljev, ker bo Nemčija po cenitvah angio-ameriškega tabora tudi prihodnje leto razpolagala z izredno vojaško močjo. Sovražna agitacija je s takim namigavanjem povsem jasno priznala, da se gotovi vojaški upi in želje na sovražni strani nikakor niso izpolnili. Tudi tokrat ni drugače. Prevladuje vtis, da z razvojem niso zadovoljni ne v Washingtonu, ne v Londonu in tudi ne v Moskvi. Ko so Angleži vdrli v Kalabrijo, so v Londonu in Washington« skrbno beležili velikost napisov, s katerimi ja moskovski tisk zabeležil ta dogodek. Anglo-amerikanci so bili z velikostjo teh napisov sicer zadovoljni, tem manj pa jih je zadovoljilo dejstvo, da Moskva niti z besedico ni priznala izkrcanja v Kalabriji kot nadomestilo za tolikanj zahtevano »drugo fronto«
Zanimivo je, da v zapadnem taboru niti najmanj niso zadovoljni z vojaškimi uspehi Sovjetije, ki je prelivala v letošnji poletni ofenzivi cele reko krvi Tako piše n. pr. londonski »Star«, ki se bavi z izjalovljenimi sovjetskimi operacijami tega poletja, med drugim sledeče: »Ne oziraje se na potek operacij, se lahko že sedaj reče, da Nemci niso šli v past Sovjetov. Težave Sovjetov naraščajo v razmerju s pridobitvijo terena, ker Nemci
PK-Kriegsber. Paulsen (Scher*
Sowjetische Panzerleichen.
Rethenweise Hegen die sowjetischen Panzer, zum Teil amerikanischer Herkunft, vor dea deutschen Linien, von den Bomben unserer Stukas zerschmettert
PK.-Krlegsberichtet Mittelstadt (SchJ.
Im Raunt voa Bjelgorod vernichtet. Einer der zahllosen Sowjetpanzer vom Typ T H die bei dem großen Gegenstoß unserer Truppen von unseren Panzern in den letzt«. Tagen abgeschossen wurden.
uničujejo pri opuščanju področij komunikacije, zlasti pa železniške proge in ceste. Vpostavitev teh komunikacij traja zelo dolgo, zato pa se množijo dovozne težave Sovjetov«
iz povsem drugega vidika prihaja tudi anqleški časopis »Sphere« k sličnim skeptičnim ugotovitvam Amerikancem očita omenjeni list, da so glede svoje produkcije vojnega materijala imenovali številke k' nikakor niso odgovarjale dejanski produkciji. To je bila tista ameriška ba-havost, ki je v Londonu in Moskvi že opetovano vzbujala glavobol. Tej bahavosti je tudi pripisati, da je Moskva stalno zviševala svoje zahteve glede pošiljk vojnega materijala. Na drugi stremi pa so boljševiki pretiravali nemške izgube kar za več milijonov ter so na ta način pri Angležih vzbujali vtis, da jim takozvane »druge fronte« pravzaprav niti treba ni. Tako sta se glede dejanskega stanja goljufala zapad in vzhod v taboru naših sovražnikov Posledica takega postopanja je bila, da so tako na zapadu kakor tudi na vzhodu nastali zmešani pojmi o pravem stanju vojne situacije. Po informacijah, s katerimi razpolaga nemško javno mnenje, nameravajo sedaj v sovražnem tabo/u izvesti očividno korekturo tega napačnega pojmovanja. Zlasti v anqleškem taboru so ocenjevali položaj iz različnih vidikov, V ospredju angleških ocen se nahaja članek, ki ga je napisal vojaški strokovnjak Liddell Hart. Ta strokovnjak je namreč mnenja, da pri vrednotenju razmerja moči med Nemčijo, Japonsko in njenimi nasprotniki nikdo ne more zatrjevati že v naprej ali izum novega orožja ali uporaba novih metod položaja ne bi moqla radikalno spremeniti. Za Nemčijo in Japonsko je po njegovem mnenju že velika prednost, da se jima je posrečila stabilizacija trenutnega položaja Na ta način sta pridobili Nemčija in Japonska na času.
V okolici prezidenta Roosevelta pa računajo nsr enkrat zopet z »dolgim trajanjem vojne«. To ja izjavil Harry Hopkins, ki ga smatrajo kot zaupnika in svetovalca ameriškega prezidenta.
Podoba je torej, da Harkov la Orel na eni strani, Sicilija in Kalabrija pa na chugi strani, nikakor ne predstavljajo to, kar je lebdelo bol>-ševikom in plutokratom v zadnjih tednih pred očmi kot zaželjeni cilj. Angloamerikaner so prt opazovanju nezaslišanih navalov sovjetske vojska računali s prodorom nemške fronte in z velikimi strategičnimi posledicami takega prodora Tak prodor bi bil nekak predpogoj za nadaljne akcija proti Evropi, v kolikor obstojajo na anglo-ama-riški strani taki nameni. Takega uspeha pa si bilo, čeprav traja bitka na vzhodu sedaj že skere deset tednov in čeprav silovitost bojev ni niti najmanj pojenjala.
Sovražni tabor tudi to pot al računal z legendarno hrabrostjo nemškega vojaka, ki je v tem trenju zopet prekašal samega sebe. Pomisliti ja treba, da so se bojne metode in okoliščine bojevanja v teh zadnjih tednih na vseh žariščih vzhodne fronte vedno bolj poostrile lz neštetih poročil je razvidno, da so napadale sovjetske kompanije v jakosti osemdeset mož in da je od teh kompanij o-.talo po končanih bojih živih samo šest do deset vojakov Ce -je torej naloga tistega, ki hoče zmagati, zapopadena v razbijanju sovražnih sil, mu je popolnoma vseeno, kako jih razbija Ko qledamo sliko splošnega vojnega položaja, lahko ugotavljamo sledeče: Sov-jetija, ki je skupno z anglo-ameriško ofenz ve na jugu Evrope, nameravala otvoriti generalne ofenzivo proti jedru naseqa kontinenta, krvavi sedaj tako, kakor še nikdar v tei vojni Nemškt vojski je ponudila Sovjetija na ta način edinstveno šanso- Skupno s prostorom, k: je nemšk*
Odkrito izdajstvo italijanske vlade. Italija je premirje podpisala že 3.septembra
Deutsches Nachrichtenbüro poroča iz Berlina: Uradna angleška poročevalska služba je v sredo, dne 8. septembra zvečer, sporočila iz glavnega stana generala Eisenhower-ja, da je italijanska vlada ponudila brezpogojno kapitulacijo italijanskih oboroženih sil. Eisenhower je sprejel kapitulacijo ter je dovolil Italiji vojaško premirje, ki sta ga podpisala njegov zastopnik in pooblaščenec maršala Badoglia. Premirje je stopilo s podpisom takoj ▼ veljavo.
Medtem je tudi Badoglio t rimskem radiju potrdil kapitulacijo, čeprav sta kralj in on celo ie 8. septembra odbila vsako tako misel kot natolcevanje. Badoglio je priznal, da je zaprosil Ebenhower-ja za premirje. Dejansko se je izvršil podpis že 3. septembra. Izjavil je, da morajo italijanske oborožene s3e temu primerno ustaviti sleherno sovražno držanje napram anglo-ameriškim silam.
Od zločinskega napada na Duce-ja dne 25. julija in z Angleži in Amerikaner pripravljenega državnega udara za odstranitev zveste zavezniške fašistične vlade je bilo nemško vodstvo na to odkrito izdajstvo sedanje italijanske vlade pripravljeno, zato je izvedlo vse potrebne vojaške ukrepe. Izdajalski napad proti branilcem Evrope se bo končno prav tako izjalovil kakor vsi slični podvigi.

Nezmanjšana silovitost bojev na vzhodu
la bitka v Joneiid kotlini — Vsi sovjetski poskusi prodora Ironie izjalovljeni - Mesto Stalin« po načrtu izpraznjeno
Preteku tetrtok je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete tudi preteklo are-to odbijale sovražnika na vseh žariščih obrambne bitke v težkih bojih. Na nekaterih mestih vdrlega sovražnika ao Nemci zavrnili v odlločnih protinapadih. V tndo so uničili na vzhodni fronti 120 aovjetskik tankov. Letalstvo je v času od 30. av-fosta do 1. septembra uničilo 127 sovjetskih letaL
JI omogoča razbijanje človeških mas to gmote tako uspešno, kakor se to ne bi moglo ■goditi v najbolj učinkovitih ofenzivnih napadih.
Povsem točno je ocenil sedanji položaj na vzhodni fronti vojaški sotrudnik lista »Tagea-post«, ki pravi, da smatra vrhovno poveljstvo nemška vojake v svojih sumaričnih poročilih bitko ■a vzhoda kot celoto. V tej bitki gre za eno aamo veliko odločitev, ne pa za kake delne odločitve v kakih lokalno omejenih prostorih. Zakonitost to vojne )e uničenje nasprotnika. Za tem aničecjem stremita obe stranki. Ker je ta poletna kitka obračun največjih izmerov, ne morejo lokalni pojavi, kakor so se odigrali morda v orel-akem prostor« ali pa pri Taganrogu, odločilno aplivati m celotni izid. Povsem nesmiselno je torej, i* skala sovražna poročevalska služba ocenjevati izpraznitev kakega prostora kot začetek katastrof«. Tak pojav nima nikakih operativnih posledic, v večini slučajev niti ne taktičnih, torej tokih, ki M bile odločilne za lokalne spopade. Kakor je razvidno nadalje iz omenjenega poročila, ao izgobill Sovjeti > tej poletni bitki toliko krvi kakor ie nikdar doslej. Pri tem se je razmerje med »jetniki in padlimi popolnoma preobrnilo napram prejšnjima letoma Povsem sigurno je, da je sovražnik v slučaju ko je izgubil morda deset tisoč ujetnikov, izgubil deset do petnajstkrat toliko padlih. Tako je treba razumeti številke v tej oničevaini bitki Sovražnik na vzhodu se zaletava s trinajst do petna jstkratao premočjo proti ~~»ašim glavnim obrambnim črtam. Iz teh bofev tekaj a samo z malenkostnimi procenti svojih naskoč-«ih «aoitov bi naskočnega orožja. Ta izkušnja »e zapušča svojih otisov samo na sovjetski ktraai. Neposredni in mnogo jačji je vpliv takega dogajanja na obrambo in v njej stoječe moštvo. To doživetje dviga v vrstah obrambe občutek premoči. To ječi slehernega moža ravno v kritičnih položajih	je sleherni vojak na vzhodni fronti
prežet tffriJSI občutka lahko nemško vrhovno po-velfatvo katkullra v svojih povetifh tn Bctbanith a tet» čtolteljem Zavest, da sovražnik ni dosegel •vojih ciljev, ječi nemškega vojaka pri nadalj-aj&in ndtijniija sovjetske udarne sile.
Po petkovem poročilu so nemške čete tudi v četrtek zavrnile sovražne napade zlasti zapadno od Miusa to zapadno od Harkova. Odigravali so ae trdi to menjajoči se boji. Pri tem so vdrli nemški tanki iznenadoma v sovražne priprave ter mučili 29 topov in več sovražnih tankov. Težki boji so se odigravali na srednjem odseku vzhodne fronte pri Sevsku ter jugozapadno in zapadno od Vjasme,
Pretekli petok ao zavrnile čete sovražnika v srditih bojih na srednjem in južnem odseku vzhodne front«. Sovražnik je izgubil tudi to pot 160 tankov.
V nedeljo Je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se tudi v soboto vršili na jugu in v sredini vzhodne fronte ves dan težki obrambni boji. V doneški kotlini, zapadno od Harkova ter pri Sevskn ao se izjalovili sovražni napadi v trdih bojih. Zapadno od KiTova in jugozapadno od Bjelija, kjer je skušal sovražnik zaman prodreti nemško fronto, so bile sovjetske izgube na tankih to moštva izredno velike.
Po ponedeljkovem poročilu so Sovjeti napadali z nezmanjšano silovitostjo v doneški kotlini, v področje Harkova ter jugozapadno in zapadno
od Vjasme. Letalstvo je uspešno podpiralo nemške suhozemne čete pri zavračanju sovjetskih napadov. V časn od Z do 5. septembra je bilo uničenih 136 letal.
Iz poročila, ki ga je objavilo nemško vrhovno poveljstvo 7. septembra, je razvidno, da so na jugu vzhodne frante nemške čete odbijale tudi v ponedeljek močne sovjetske pehotne in oklop-nišie sile. Na ostali vzhodni fronti so se vršili samo lokalni sunki na kubanskem mostišču. V ponedeljek je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 144 tankov in 59 letal
Bitka v doneški kotlini besni z nezmanjšano silovitostjo. Tako se je glasil uvod poročila nemškega vrhovnega poveljstva z dne 8. t. m. V teku gibljivih bojev ta v svrho skrajšanja fronte, so nemške čete izpraznile mesto Stalino. Poprej so bile po načrtu uničene vse vojaške naprave. Tudi v področju Harkova je napadal sovražnik nemške postojanke z brezobzirno vpostavo svojih sil, toda njegovi napadi so bili zavrnjeni v srditih bojih ob velikih in krvavih izgubah na sovražni strani. Na številnih mestih srednjega odseka fronte so odbile nemške čete več močnik, toda lokalno omejenih naoadov po trdem bora. Na ostali vzhodni fronti so se vršili živahni sno-padi samo ie na kubanskem mostišču. Letalstvo je uspešno posegalo v bole na vseh žariščih velike obrambne bitke. Sovražnik Je izgubil v torel 106 tankov in 77 letel.
Bop m Kalab
Dogodki na jsižni fronti
ba — Merniki letalski
nji
Uspešna nemška letalska abi udarci na Cambridge
Pretekli petafc Je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da ao se na jugozapadnem koncu Kalabrije razvile borbe nemških in italijanskih varovahiik sil i izkrcanimi angleškimi četami Odredi nemškega letalstva so podnevi to ponoči napadali ladje ob vzhodni obali Sicilije ter v vodovj» zapachra »d Alžira. Bombe težkih kalibrov so zadele več transportnih ladij. Nemški lovci ao X »aptembra zbili pri Napulju 18 sovražnih letal. Nad zasedenim zapadnim ozemljem J« bilo zbitih 12 sovražnih letal Sovražno letalstvo je zmetalo številne bombe na Bolzano, Trento, Bologno in okolico Napulja. X septembra Je Izgubil sovražnik nad Italijo ia Sredozemskim laorlea 35 tetal.
Po poročita, ki J« bilo izdano preteklo soboto, so »a vrirftt m tagozapadnem konca kalabrijskega polotoka boji med nemško-italijanskimi odredi in izkrcan tel angleškimi silami. Sovražnik Je tete! ebčnts« izgube zlasti pri nekem neuspeš-fckrcanja v hrbtu naših čet Nemški
lovci ao v petek zbili 13 itirimotornih letal. Anglo-ameriški letalski odredi so v petek bombardirali več krajev v zasedenem zapadnem ozemlju, med drugim tndi več okrajev mesta Pariz. Civilno prebivalstvo Je imelo občutne izgube. 12 letal je bilo pri tem zbitih na tla. V noči na soboto so napadla angleška letala Veliki Berlin. V nekaterih predmestjih je nastala znatna škoda poleg človeških žrtev. Kljub slabim vremenskim pogojem so zbile obrambne sile 27 napadalcev
Po nedeljskem poročilo so Angleži na Kalabrifi le nebistveno razširili svoja mostišča, čeprav so imeli opravka le s slabotnimi nemškimi in Itali-
Slllk nui T • « 1 »J M a» burger Ver!n<»- and Drackerei-G««. B. b. H. — VerUfeleit»»*: F ion B»otr.ä«rtner: Biwpt. •cbrtHlrfUr; FriwirWi Golob- >11* hi M«rbor<ÍD.«B, B»diawe<
Zar Zett fftr	(«• <£« Presni« fir. I -rom !« April WO
fflitij. AusíwJI 4er Uelenmf 4« Blatte« bei biberer Gewilt «der BctrMwstarM« ffV Vetren An.pmch ruf Rfickzalhuf i** BenísgeMu
Evropa stfoji in
pade i ¡äefnc§i©
V Veliki Nemčiji in v deželah njenih evropskih zaveznikov se zavedajo vsi odgovorni ljudje, da odloča sedanja gigantska borba ne samo o nsodi Nemčije, temveč celokupne kulture i« civilizacije našega starega kontinenta. Anglo-ameriške bombe ne rušijo samo nemških in italijanskih mest. tudi velika središča zasedenega zapadnega ozemlja v Franciji Belgiji in Holandiji tvorijo cilje barbarskega uničevanja. Pariz še ni prav pokopal svojih žrtev in že so barbari za-pada rušili Bruselj, glavno mesto Belgije. Podoba je, da so se Anglo-Amerika nci zediniii glede programa, ki ga je nedavno objavil sovjetski Žid Ilja Ehrenburg: Totalno uničenje vseh evropskih kulturnih središč, da bi tako izginila Evropa v vrtincu plutokratsko-boljševiškega besnila. -
Sistematski letalski napadi, s katerimi hočeta Anglija in Severna Amerika zlomiti moralo nemškega naroda, pa niso dosegli svojega cilja. Obratno: opazovati je, da se je v skupni stiski evropskih narodov, ki se borijo za svoj obstanek in za svojo bodočnost, izkristalizirala neka ne-izražena solidarnost duha v odklanjanju ne samo teh barbarskih metod, nego tudi v odklanjanju slehernega vmešavanja izvenkontinentalnih sil. To zavest solidarnosti je te dni prav lepo podčrtal slovaški list »Gardista« v svojem komentarju govora, ki ga je imel v Prešovu prezident dr. Tiso. »Prezidentova izpoved — tako je zapisal omenjeni list — je prišla v pravem času. Naj se zgodi karkoli, Evropa te bitke ne bo Izgubila in Nemčija bo ostala vedno največje carstvo Evrope«. Glede ciljev in smeri evropske borbe tudi v jugovzhodnih državah nI sliSatl niti enega glasu, ki bi smatral prepustitev Evrope boljševizmu kotr nekako evropsko rešitev. V vseh jugovzhodnih državah vedo, da čuva edinole Nemčija blagostanje našega kontinenta. To mnenje je formuliral vodja nacionalnih Flamcev pred par dnevi v Gentu, ko je dejal: »Ml smo se postavili ob stran Nemčije, ker je edinole ob strani Reich-a možnost za rešitev Evrope in nas vseh samih«. Da je borba Nemčije obenem tudi borba za ohranitev svobode evropskih narodov, njihove kulture in civilizacije, nam potrjujejo tudi prijatelji iz Vzhodne Velike Azije. Tako je zapisal tokijski list »Nippon Times« ob peti obletnici sedanje velike v,>jne sledeče: »Anglija in Amerika sta zakrivili to vojno. Vmešavali sta se v zadeve, ki se ju niso prav nič tikale, vse to pa zgolj radi tega, da bi se okoristile s starim redom. Stari red, ki je slonel na nesmislu verzajske pogodbe, je kričal po nadomestilu. Nemčija ln Italija sta stremeli po novem redu, ki sta se mu upirali Anglija in Amerika. Nemško-poljski konflikt Je pripuščal možnost mirovne poravnave, ako se ne bi bilo odigralo tuje vmešavanje. Zgodovinska resnica je, da so Angleži s svojim zavezništvom s Poljsko nahtijskali Poljsko k odporu proti Nemčiji. Celo tako oddaljene Zedinjene države so se vmešavale v evropske zadeve potom zloglasne Roo-sevelt-ove Izjave, »da se nahajajo ameriške meje oh Rhein-u«. Anglija in Amerika sta imeli pred očmi v teku svojega vmešavanja samo vzdrževanje takratnega krivičnega stanja, in sicer iz gole sebičnosti. Japonski list zaključuje svoja opa-
Boesiq fAtl — Sch).
Ehrung für entschlossenen Einsatz. Gauleiter Reichsminister Dr. Goebbels überreichte an 56 Berliner Volksgenossen, die sich bei der Abwehr in der Nacht vom 23. zum 24. August durch Tapferkeit und entschlossenes Handeln besonders verdient gemacht haben, das Kriegsverdienstkreuz 1. Klasse mit
Schwertern.
žanja z ugotovitvijo, da se mora vojna nadaljevati vse dotlej, dokler angln-ameriški sovražniki evropskega človeštva ne bodo popolnoma poraženi. Sele tedaj bo možna zgradba novega reda v Evropi ln po vsem ostalem svetu.
Kakor je Reichsleiter in Reichsminister Alfred Rosenberg v svojem govoru v StraBburg-u povsem pravilno dejal, je nacionalsocialistlčna Nemčija prekvasila ostale evropske narode z duhom novega socializma. S tem se je silno zamerila silam teme, ki jih predstavljajo na eni strani demoli-berai.nl plu tokrat je, na drugi strani pa moskovski boljševtki. Oba navidezno ločena tabora dirigira večni Žid v svojem stremljenju po svetovnem gospostvu in po večnem Izkoriščanju vseh delovnih narodov. Nemška nacionalsocialistlčna stranka je v letih boja za došo nemškega naroda izdajala- geslo »Deutschland erwachel«, pozivala Je nemški narod, naj se prebudi iz svojega spanja. Ko je prebudila stranka pod FUhrer-jevim genialnim vodstvom Nemce ne samo v domovini oziroma v Reich-u, temveč tudi izven nemških meja, je v uri izbruha drugega svetovnega obračuna zaklicala svoj »Europa erwachel« To se Je nacio-nalsociallstični Nemčiji posrečilo v tako velikem obsegu, da Je kmalu po uničenju ln izločitvi svojih kontinentalnih nasprotnikov imela okrog sebe vse tiste narode ln sile, ki so v zgodovinskem trenutku začutile potrebo evropske solidarnosti. Pa tudi v deželah, ki so bile leta 1939. oziroma 1940. še v sovražnem taboru, je pričelo polagoma naraščati spoznanje, da ima Nemčija naravne po-
janskimi silami. Pri napadih nemških letalcev na sovražne izkrcane sile, so nemške bombe zadele neko sovražno križarko. Nemške mornariške sile so v noči na nedeljo potopile pred francosko kanalsko obalo štiri angleške hitre čolne. Peti čoln je zgorel.
Na kalabrijskem polotoku so sledili angleški odredi le počasi nemško-italijanskim varovalnim silam. Do bojev je prišlo le na nekaterih mestih.
V	noči na 6. september so izvedli sovražni bomb-niški odredi teroristične napade na Mamafeeim in Ludwigshafen. Prebivalstvo je imelo izgube.
V	nekaterih delih mesta so nastala znatna razdejanja večinoma vsied obsežnih požarov. Po dotedanjih sporočilih je bilo zbitih 37 napadalcev.
V torek so zavrnile nemško-italijasiske sile sovražni napad pri Palmiju (Kalabrija). 6. septembra so prileteli ned Nemčijo sovražni bomb-niškl odredi v jugozapadni nemški zračni prostor. Obramba jih je razpršila tako, da ni prišlo do koncentričnega napada. Več poškodovanih sovrafnih leta! je moralo zasilno pristati švicarskih tleh Bombe, ki so padle na Stuttgart in
Straßburg, so povzročile človeške izgube in škodo. V noči na 7. september so napadli sovražni bombniki tudi področje mesta München. Razbili so jih že pred ciljem. Skoda je nastala v stanovanjskih področjih, na javnih poslopjih in v nekaterih krajih Južne Bavarske Prebivalstvo je imelo izgube. Zbitih je bilo podnevi in ponoči skupno 53 sovražnih napadalcev. Nemško letalstvo je v noči na 7. september uspešno bombardiralo močno zasedena vzletišča v Cambridge-u.
V Južni Kalabriji je sovražnik po poročilu z dne 8. septembra zaman nadaljeval svoje poskuse, da bi edreaa! nemško-italijanske varovalne sile. V prejšnji noči so se izkrcale angleške sile v zalivu Eufeuaia Nemško-italijanske čete so jih koncentrično napadale. V noči na 7. september so zadele nemške letalske bombe v Bizerti pet sovražnih transportnikov in trgovskih ladij s skupno tonažo 29.000 brt. Del teh ladij je bil uničen. Vsled bombnih napadov sovražnika na Bruselj je imelo civilno prebivalstvo velike itgube. Nastala so velika razdejanja v stanovanjskih predmestjih.
goje za vodstvo evropskega kontinenta, ki Ja ustvarjen za mirno sožitje vseh narodov. So ta odlični Francozi, ki so si priborili na vzhodni fronti poleg svojih francoskih odlikovanj iz prve svetovne vojne Železni križec. Nosijo ga ponosno kot vidni znak svoje borbe za novo Evropo. Nemškega klica nI nikdo tako dobro razumel kot maršal Petato, ki je vedel, da bi pomenil vsak odpor proti Nemčiji nacionalno smrt Francije. Nemčija pa Je napram Franciji ln drugim bivšim nasprotnikom izkazala vso svojo velikodušnost v prepričanju, da Je treba sredi bojev na vzhod« izklesati dnhovni lik nove Evrope.
Tako Je borba, ki jo vodi Nemčija na vzhod« in na Jugu Evrope, dejansko tudi borba za Evropo. V krčih in stresljajih te silne borbe se ža odraža duhovni obraz zedlnjenega kontinenta. Sleherni naclonalsociallst vi, da v življenju nI nič podarjenega. Tudi narodi si morajo priboriti pravico do svojega obstanka. Sedal se bori Evropa s svojim nemškim srcem in glavo za svojo bodočnost. Nemški narod, predvsem pa nemšld vojak. Jamči za sijajno zmago, ki bo kronala vsa napore in žrtve sedanje evropske generacija.
SKAZWE VEST!
O Borih sto dolarjev Je prispeval Churchill za ameriško vojno posojilo. Tretjo tranšo ameriškega vojnega posojila je podpisal angleški premijer Churchill z vsoto 100 dolarjev. Churchill-u je izročil potrdilo o deležu sam finančni minister Za-dinjenih držav, Morgenthau, v takozvani Diplomatski dvorani Bele hiše v Washington-n. Churchill je nato dejal, da bo ta delež izročil svoji soprogi, ki ga bo dala na licitacijo. Dobiček ta licitacije je po njegovi napovedi namenjen pomoči za Sovjetsko Unijo. Mister Churchill to pot ni pokazal boave kake velikodušnosti. Morda se je žid Morgenthau sramoval angleškega pre-mijerja ki je jedva iztisnil iz svoje denarnica borih sto dolarjev. Velikodušni migljaj z licitacijo deleža ameriškega vojnega posojila menda to-di Stalin-u nikakor ne bo imponiral.
□ Ameriške baiaiije. Pomočnik šefa ameriškega admirainega štaba in šef oddelka za jadralno letalstvo, Mc Cain, je izjavil te dni zelo bahavo sledeče: »Ameriške letalske in pomorske siie bomo sedaj tako uspešno združili, da bomo dokončno potopili največji del japonskega brodov-ja. Naši udarci bodo naraščali po temT>u, »dar-nosti in intenzivnosti, dokler japonski otoki končno ne bodo obležali v krvi in pepelu«. — Japonci se pač smejeio takim baharijam, kafti doslej so obljubljali batine še vedno Amsrikanci, dajali pa so jih redoma Japonci.
Kaj je bilo na Danskem ?
Zlotimki angleiitl hujskači so hoieti izzvati „prvo revolucijo'
2e v zadnji itevilki našega lista emu poročali, da so bile nemške vojaške oblasti aa Danskem prisiljene, proglasiti obsedno stanje. V zvezi z dogodki na Danskem oojavlja nemški tisk še sledeče posameznosti: Število sabotažnih činov na Danskem se je v zadnjih tednih pred proglasitvijo obsednega stanja znatno stopnjevalo. Angleži so v to svrho poslali na Dansko svoje padalce, da bi pomagali organizirati sabotažna dejanja. Istočasno je zapihal iz Anglije močan val hujskaške agitacije. Popolnoma jasno je dokazano, da so se skrivali Angleži za tem valom sabotaže ter za hujskanjem danskega prebivalstva. To je potrdila angleška poročevalna služba z dne 29. avgusta s sledečimi besedami: »Morebiti je danska revolucija prva revolucija v skrbno pripravljeni seriji uporov v zasedeni Evropi«. Povsem neženirano je to potrdil tudi angleški radiokomentator Patrick Lacy v londonskem radiu. Izjavil je sledeče: »Sabotaža na Danskem se je v zadnjem letu trajno stopnjevala. Povzročili so jo i pomočjo angleških padalcev«. Spričo dejstva, da se je akcija ponesrečila, pa je zapisal londonski časopis »Star« sledeče: »V mnogih londonskih krogih so mnenja, da je bil danski »por izzvan še prehitro«
Danska vlada se je sicer s privolitvijo kralja trudila, da bi 7 oklici, pomirila dansko prebivalstvo. Izid njenih naporov pa je bil povsem nezadovoljiv Povzročitelji nemirov so postajali vedno drznejši, tako. da so se čutile nemške instance na Danskem primorane, zahtevati od danske vlade primerne ukrepe. Nemci so zahtevali prepoved zbiranja na ulicah, itrajkov in zborovanj, oddajo orožja itd. Nato je danska vlada tejavila, da ne more izvesti potrebnih ukrepov ma vzdrževanje reda in miru na Danskem. Poveljnik nemških če' na Danskem je bil s tem prisiljen proglasiti 29 avqusta izjemno stanje za vso Dansko. Se istega dne je bilo razqlašeno celokupnemu prebivalstvu besedilo tozadevnega razglasa Nato je podala danska vlada svojo ostavko.
Kar se tiče dejanskega položaja na Danskem, )e bila danska vojska razpuščena in razorožena. Kralj in prestolonaslednik se nahajata v svojih gradovih. Med tem se je zopet začelo delo po vsej Danski. V vsej Danski vlada sedaj mir. Samo v enem slučaiu st je sestal preki sod. Neki moški in neko dekle sta bila obsojena na ječo, ker sta trgala plakate. Danska policija in danski uradniki sodelujejo v smislu oklica danske vlad« Voialno z nemškimi oblastmi.
Danska vlada je izrazila še v svoji zadnji izjavi upanje, da bo trajalo izjemno stanje le ne-
□ Na Danskem vlada mir. Kakor poročajo iz Kodanja, pokazuje delavoljno dansko prebivalstvo trezno držanje Mir m red ni bil nikjer kaljen po proglasitvi izjemnega stanja. London in Moskva sta zastonj pričakovala, da bo dansko delavstvo s stavkami ali pa celo z generalnim štrajkom motilo normalni tok produkcije. Sovražni tabor je glede Danske pokazal s svojo agitacijo obenem tudi vso svojo onemoglost. Najboljša karakteriza-cija položaja je dejstvo, da sodelujejo vsa danska upravna oblastva nemoteno z nemškimi vojaškimi oblastmi. To je omogočilo tudi celo vrsto olajšav v izjemnem stanju. Danski tisk izhaja nemoteno. Listi se bavijo s položajem in podčrtujejo resnost tega časa tudi za Dansko. Oblastva in 11-«ti tolmačijo prebivalstvu praktično določila Izjemnega stanja. Trezni elementi danskega naroda tvorijo veliko večino in dajejo tudi obiležje cestni sliki tako v Kodanju kakor tudi v pokrajinah notranjosti. Anglo-sovjetska aoitacija je torej doživela z Dansko veliko blamažo. Izkazalo se je, da je bila Nemčija hitrejša v svojih ukrepih, ki so izzvali znatno pomirjenje v tej nordijski državi.
O Ledeni molk v Moskvi gl«d« Italije. Zastopnik japonske agencije Domei v Moskvi ugotavlja, da molči ves sovjetski tisk v ečigled vojaških dogodkov v Italiji. Tudi izkrcanje anqleških čet v Kalabriji ni prebilo ledu aovjetskega molka. Sovjetski časopis »Vojna in delovni razred« zahteva temu nasproti takojšnjo ustanovitev »druge fronte« in zatrjuje, da bi aicer uteqnila priti rdeča vojska v silno krizo, ker »o Nemci še vedno v stanju, koncentrirati ovoje glavne sile aa vzhodni fronti.
kaj časa Z nemške strani se ugotavlja, da je odvisno od Dancev samih, kako se bo položaj razvijal v bodoče. Treznejši elementi med Danci pozdravljajo razvoj zadnjih dni, ker so spoznali, d so nameravali Angleži Dance izkoristiti na najsramotnejši način. Vsled hitrega postopanja Nemcev, je kmalu izginilo celo strašilo.
Ker so se v noči na 3. september v Kodanju odigrali ponovni čini sabotaže, je poveljnik nemških čet na Danskem zopet poostril izjemno stanje z dne 29. avausta To stanje je bilo zadnje dni omiljeno. Odslej pa se morajo zapirati vsi javni lokali, qledališča in kinoqledišča že ob 20. uri. Cestni promet je prepovpdan med 21. in med 5. uro. Poveljnik nemških čet je nadalje odredil, da mora dansko prebivalstvo oddati vse avtomatsko orožje tei v«o municijo, ki se nahaja v danski privatni posesti danski policiji. Rok za oddajo orožja je potekel 7 septembra.
Lado«ko jeiero
V poročilu vrhovneqa poveljstva nemške vojske čitamo skoro vsak teden parkrat o bojih ob
Ladoškem jezeru. To je/.ero, ob katerem *o sov-jeti izgubili že potoke krvi, je dolgo 200 kilometrov v širini pa meri 130 kilometrov Ploskev jezera obseqa nič manj kot 18 tisoč kvadratnih kilometrov, kar odgovarja točno obsequ nekdanje Dravske banovine. Ladoško jezero vsebuje vel;ko ribje bogastvo. Jezero ima vse polno zalivov, čeri in otokov Na jugu so izmerili qlobino kakih 100 metrov, dočim je jezero v svojem severnem delu qloboko kakih 230 metrov Nič mani kot 70 rek se izliva v to veliko jezero. Najpomembnejše izmed teh rek so: Vuoksen, Sjaz in Volhov, ki priteka iz jezera Ilmen V Finsko morje se steka voda Ladoškeoa jezera potom reke Neve.
Plovba na Ladoškem jezeru je bila nekdaj izpostavljena marsikateri nevarnosti Peter Veliki je zgradil v letih 1719. do 1732. med mestoma Schliisselburq in Novo Ladoga ob Volhovu tako-zvani Ladoški kanal, ki je bil pozneje imenovan po carju-zgraditelju. Ladoški kanal, ki je dolg 168 Kilometrov, se vije okrog južne obale jezera Kako velik pomen so že od nekdaj pripisovali plovbi na Ladoškem lezeru, Je razvidno iz dejstva, da je ruska vlada v drogi polovici pretekla stoletja izgradila novo vodno cesto, ki poteka vzporedno s starim prekopom. Ladoško jezero je 36krat tako veliko kakor Bodensko jezero v Nemčiji. Bodensee obsega namreč samo 538 kvadratnih kilometrov.
O Murphy zapušča Alžir. »New York Times«
piše, da bo Roosevelt-ov politični poverjenik za Severno Afriko, Robert Murphy, že v kratkem odpotoval v Washington ter da se tac zdravstvenih ozirov ne bo več povrnil na svoj« dosedanje mesto. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano.
□	Indijski dobrovoljci v Sanghaju. Kakor poročajo iz Sanghaja, bo podpolkovnik Loganatan pregledal v soboto kot odposlanec indijskega voditelja Subhas Kandra Bose-a v Sanghaju indijske rekrute-prostovoljce. Teh rekrutov je približno 3000. Rekrutom bo Loganatan na langhajskem dirkališču prečital sporočilo imenovanega voditelja indijskega gibanja. Zaključek bo tvorila parada rekrutov.
□	Finski državni zbor odgoden. Finski državni zbor je sprejel pretekli petek neko Izjavo vlade v tajni seji. V soboto Je na kratki javni seji sprejel par zakonov, nato pa so Wie seje odgoden« do 1. oktobra.
D Smuts se boji oslabelosti v novrainem taboru. Preteklo soboto je imel znani južnoafriški premi-jer general Smuts na radiu govor ter Je dejal med drugim, da morajo nasprotniki osi brezpogojno končati vojno v tem pričetem petem letu. Na ta cilj — tako Je dejal ministrski predsednik Južnoafriške Unije — morajo biti koncentrirane vse razpoložljive sile Vprašanje časa Je postalo jjo njegovem mnenju sedaj bistveni činitelj za dosego zmage. Samo tako se bo lahko onemogočilo v taboru nasprotnikov osi vsakršno stanje oslabelosti. General Smuts je končno pristavil, da bo treba v to svrho doprinesti največje žrtve in da je tudi računati z znatnimi človeškimi ln materi-jalnimi izgubami.
POllTiCH P3Q33Z_
□	Tisočletna Kastilija. Preteklo nedeljo so pričele v Burgosu v Španiji velike slovesnosti v zvezi s tisočletnico ustanovitve kraljevine Kasti-lije po grofu Fernandu Gonzalezu. Navzoči so bili šef države in kaudlljo Franco, minister Arrese, predsednik španske zbornice, župan mesta Burqos in zastopniki 50 španskih pokrajin. Višek svečanosti je tvorila ogromna civilno-vojaška procesija, katere so se razen ministrov udeležili tudi zastopniki kastilskih mest v zgodovinskih nošah, oddelki španske vojske in Falanqe. Gene-ilisim Franco, ki se je u-.ieležil proslave skupno s soprogo in hčerko, je bil predmet burnih ovacij prebivalstva
O Tri leta vladavine maršala Antonesca. Vsa Romunija je praznovala dne 6 septembra 1943 tretjo obletnico vladavine maršala Antonesca m kralja Mihaela. Omenjeneqa dne so po vsej Romuniji svečano blagoslovili javna poslopja a naprave, ki so bile dogotovljene v zadnjem letu vlade maršala Antonesca. V tem letu so po uradnih ugotovitvah doqotovili nad 2600 javnih zgradb, med drugim nad sto upravnih poslopij, 166 šolskih poslopij, 957 mostov. 155 ljudskih kopališč itd Pomislit- pa je treba, da te Romunija dogotovila vse to sredi vojne, ki odloča o njeni nacionalni bodočnosti. Romunski tisk je ob tej priliki ugotovil da se je zahvaliti zunanjepolitiini orientaciji vlade in vojaškim činom na front;, da je Romunija dobila vrnjeni dve od Soviet le uqrabüeni pokrajini, mimo teqa pa je bila za Romunijo odnravljena nevarnost iz vzhoda. R» mtmiia se ima po izvaiaoiih lista »Currentul« zahvaliti akcijam maršala Antonesca, da je danes zopet čuvarka civilizacije ob vzhodnih vrath Evrope
O Tudi Sirija se otepa židovskih državljanov.
Sirijska vlada je izdala naredbo, ki pravi, da morajo tujci, ki bi si noteli pridobiti sirijsko državljanstvo, dokazati petletno neprekinjeno bivanj« v deželi. Sirijska vlada hoče na ta način preprečiti dotok židovskih naseljencev iz Palestine
O Vojni stroški sovražnega tabora. Ameriški list »Wallstreet Journal« je izračunal, da stane vojna »zavezniške narode« fantastično vsoto 354 milijard dolarjev. 136 milijard odpade na Sovjetsko Unijo, 125 milijard pa na Zed:njene državi Severne Amerike. Vojni stroški Anglije znašajo doslej 66 milijard dolarjev. Anglijo, Ameriko in Sovjetijo stane vojna v sedanjem razdobju dnevno 400 milijonov dolarjev
O Borba boljševizmu do končne zmage. Bu-kareštanski »Timpul« je zavzel stališče k angleški izjavi, da je pričel sedaj »naskok na evropsko trdnjavo«. List piše, da bodo Nemčija in njeni zavezniki nadaljevali borbo proti boljševizmu do končne zmage. Odločitev v tej vojni — tako p:še romunski list — ne bo padla na mostiščih evropskih obal, temveč samo v udaru velikih sovražnih armad na celini
□	Ameriški delavci si želijo lastno stranko. Iz opazovanja angleškega tednika »New Leader«
je sklepati, da si ameriško delavstvo želi vedno bolj in bolj svojo lastno politično stranko »za boj proti obema strankama kapitalizma« — demokratom in republikancem. Pred kratkim so prispeli v Detroit odposlanci iz vseh delov Zedinje-nih držav ter so sklenili ustanovitev neodvisn« delavske stranke V mestu New Jersey pa so se zbrali zastopniki kakih tristotisoč članov strokovnih komisij. Sestavili so odbor, ki bo sklepa! o ustanovitvi politične delavske stranke
□	Zavezniki med seboj. Pred kratkim je vojaški sotrudnik lista »New York Times«, neki Baldwin, zapisal trditev, da je Sovjetija odklonila ure<fr tev angleških in ameriških vojaških oporišč v Črnem morju To je napotilo sovjetskega General-major-ja Galaktjonova, da Je v enem izmed moskovskih listov povdaril med druqim tudi to, da je Moskva že opetovano vabila Anqleže in Ame-rlkance, naj pošljejo čete in letalske sile v Sovjetsko Unijo. Galaktjonov piše dobesedno: »Zaveznikom nikdar ni bilo do teqa, da bi sprejeli sovjetske predloge. V Sovjetski Uniji ni človeka, kl bi bil nasprotoval nastopu Anqležev in Arne-rikancev na naši fronti, toda njim se ni nikdar mudilo. Izjemo je tvorila leta 1941 mala skupin« angleških letalcev«. Generalmajor Galaktjonov se končno roga anglo-ameriški trditvi, »da je Sovjetija vzdrževala svoj odpor vse do danes samo s pom#Cjo pošiljk zavezniškega vojneqa materij-ila in s pomočjo zavezniškega vojnega delovanja na zapadu«.
Amerika ne more pomagali Evropi!
Značilno priznanje ameriškega gospodarstvenika - Z besedami, dolarji in policijo Amerika ne more garantirati novega svetovnega reda
Največja utvara kot posledica ameriške agitacije je bila zelo razširjena predstava o čudežnem bogastvu Zedinjenih držav, ki naj bi odpravilo skrbi po vsem svetu. To utvaro so razpršila dejstva, ki govore o prehranjevalnih in drugih gospodarskih težavah Roosevelt-ovega carstva. Nedavno se je povrnil znani ameriški gospodarski politik Henry Taylor iz študijskega potovanja iz Anglije, Afrike, Palestine, Sirije in Turčije. Ugledni politik je moral po svojem prihodu priznati, da izgledajo svetovni problemi povsem druqače ako se jih študira in opazuje iz neposredne bližine. Taylor je vzbudil v Ameriki pravo senzacijo, ko je ugotovil v časopisu »Readers Digest« sledeče: »Evropskih problemov ne moremo rešiti. Evropejci morajo sami reševati svojo usodo.« Taylor gre pa še dalje in pravi sledeče: »Naši kovači načrtov gredo zares daleč, če skušajo za rešitev svetovnih vprašanj izdelati šablone, medtem, ko se nahajajo naša mesta v najbolj žalostnem sta-njn svoje zgodovine. To delajo v času, ko pretresajo tako bogata področja kakor so Boston, Detroit in Filadelfija, kljub polni zaposlitvi najtežje finančne krize. Ameriški socialni teoretiki, ki se bavijo z dogodki v drugih deželah, povzročajo v inozemstvu samo vznemirjenje in daljnosežno konfuzijo. Njihova norost se zoperstavlja vsaki rešitvi, ki bi jo zavezniki lahko našli v lastnih deželah za svoje lastne probleme. Kredit in kri naših državljanov izdajajo za izdelovanje tr-dokopitnih šablon za nek boljši ameriški svetovni red, kakor so svojčas spremenili „New Deal" v narodni škandal Možje, ki so se doma pregrešili proti vsem načelom pameti na ta način, da so uporabljali javni denar za nakupovanje voliv-
cev ter za mazanje politične mašinerije, bi radi ustvarili gospodarski čudež na vsej svetovni obli«.
Zdi se, da je Taylor spoznal podtalno delovanje Roosevelt-ove židovske klike in nje stremljenje po svetovnem gospostvu V tem spoznanju piše: »So meje, kjer odpoveduje naše državno vodstvo. Dotlej so te meje za naš narod še znosne. To mejo pa prekoračimo v trenutku, ko obremenjujemo naš narod z astronomskimi bremeni vsega sveta. So stvari, ki jih mi, Amerikanci, svetu ne moremo dati. Te stvari so: 1 Svoboda govora. 2. svoboda veroizpovedi, 3. osvoboditev od bede, 4. osvoboditev od strahu. Kdor bi hotel univerzalno izsiliti ves načrt teh štirih svoboščin, bi storil veliko neumnost. To nima prav nič več opravka z idealizmom, to je prazno politično ble betanje, ki ga je inozemstvo že davno spoznalo in kot takega tudi vrednotilo. Gradnjo teoa qra du na pesku pa proglašamo točno v trenutku, ko bi morale Zodinjene dTŽave v svojem najvišjem stremljenju nuditi narodom zaupanje v tisto, kar govorimo In kar nameravamo. Brezmejni načrti vizionarnih obljub ojačujejo samo še možnost, da se bo naš narod zelo hitro desinteresiral na vseh pojavih, ki se dogajajo dvanajst milj izven teritorija Zedinjenih držav Tedaj si bo točno, ka kor v zadnji vojni, opral svoje nedolžne roke. Ce bodo naši voditelji nadaljevali svoj politični kurz, bomo mi, Amerikanci, predstavniki svetovne polomije Naši prijatelji bodo postali naši sovraf niki. Neumno bi bilo misliti, da moremo jamčiti svetovni red z besedami, dolarjem in policijsko silo. Edini re-zuKat te oolitike bo grozno obuboža-nje ameriškega naroda«.
Usoda je Nemčiji namenila to iežLo borbo
„Veliko carsfvo se rodi samo iz največjih bojev" — Velik nistra Rosenberga v Strassbm »ga
govor
Iz StraSburg-a poročajo: Povodom otvoritve to-kozvanega Gauschulungsburg-a v Strafiburg-u se je vršilo v starodavnem mestu veliko zborovanje. Glavni govornik je bil Reichsleiter in Reichk-minister Alfred Rosenberg.
V prisotnosti Gauleiter-ja Robert Wagner-ja in večtisočglave množice, je povdaril Reichsleiter Rosenberg ob pričetku svojih izvajanj neizogibnost
usode, ki j« v zgodovini namenjena narodom. Velik čas- in velik Reich se nikdar ne porajata v mirnih ¿asih, temveč vedno le v časih največjih borb. Na* generaciji je bila borba diktirana. V sovražnem taboru — tako je dejal Reichsleiter Rosenborg — se je znašel ves kompleks židovstva, kapitalizma in boljševizma. To tiste sile, ki so že nekoč obljubljale, da bodo
D Je hi ostane nasprotnik Nahas paše. To dni
so egiptovske oblasti izpustile iz zapora bivšega ministrskega predsednika Ali Maher pašo. Čim jo bil svoboden, je izjavil v nekem ristu, da internacija nikakor ni spremenila njegovega političnega mišljenja. Prej kot slej ostane nasprotnik politike sedanjega ministrskega predsednika Nahas paše, ki je znan zagovornik Anglije.
O Velika turška narodna skupščina se je sestala v četrtek, dne 9. septembra v Ankari k rednemu zasedanju.
□	Gospodarske težave v Maroku. Kakor je izjavil general Puaux kot generalni rezident Francoskega Maroka, se v njegovi deželi mnoie gospodarska t >žave. Slaba žetev, pomanjkanje transportnih sri stev in električnega toka so vzroki teh ako, da je pričakovati novih ome-jitev.
□	Lord Mountbatten in maršal Cangkajšek m ne moreta zedinitL Angleški list »Manchester Guardian« piše, da se bosta morala lord Mountbatten kot vrhovni poveljnik angleških sil v Indiji in maršal Cangkajšek sporazumeti glede Burmo. V anglo-indijskem generalnem štabu so namreč zastopniki smeri, ki zahteva amfibijske napade na obale Burma, Malaje in Sumatre. Zastopniki te smeri pravijo, da se Japonci lažje branijo v hribovju Burme dočim bi napadi na omenjene obale vezali veliko japonskih odredov. Cas in vpostava čet govorita torej proti zavojevanju ta-kozvane burmeške ceste, kakor jo zahteva maršal Cangkajšek V najboljšem letnem času — januarju — spravijo namreč po burmeški cesti komaj 20.000 ton vojnega materijala na mesec te Burme v notranjo Kitajsko. Pa tudi tedaj, ako M se dalo po tej cesti transportirati 60.000 ton, to ne bi zadostovalo za izdatno oborožitev Kitajsko. Temu nasproti pa vztraja maršal Cangkajšek pri
svoji zahtevi, da potrebuje čim preje najmodernejšega oroftja in da je treba skrbeti za to, da čim prej otvorf zopet promet te Burme na Kitajsko po omen jem! cesti.
□ Komlnterna diktira v Zedinjenih državah. V zadnjem času j« narasel val komunistične agitacije v Zedinjenih državah. To je ugotovil zlasti novinar Eugen Lyons v listu »American Mercury«. Boljševiki m poslužujejo v Zedinjenih državah predvsem Daviosove knjige »Moskovska misija« in pa filma, ki ga je po tej knjigi ustvaril Žid Warner. Mnogo jo pripomogla tudi Wendel Will-kie-jeva knjiga »Svet« skupno z moskovsko številko časopisa »Life«. Komunisti postopajo v svoji agitaciji v Zedinjenih državah izredno pretkano. Da bi olajšali svojo agitacijo za komunistično cilje, propagirajo na zunaj svojo bojno zvezo z ameriškimi demokrati v svrho ponovne izvolitve prezidenta Roosevelta. Te dni so demonstrirali komunisti pred založbo lista »New York World Telegram«, kar je časnikar Westbrock Pegler, ki je znan kot nasprotnik boljševikov, opozoril na širjenje komunističnega mpliva v strokovni organizaciji mornarjev Skupina komunističnih demonstrantov je vdrla v uredništvo ter je zahtevala takojšnji odpust Westbrock Pegler-ja, sicer da bodo komunisti navili še druge strune. Westbrock Pegler je naslednjega dne zapisal v svojem listu, da so »mornarji, ki so se udeležili teqa pohoda, prišli iz Sovjetije v Zedinjene države zgolj kot komunistični agitatorji«. Ves dogodek dokazuje pravilnost Pegler-jeve tTditve, da je bil razpust Kominteme le navidezna gesta diktatorja v Kremlju Zedinjene države, ki so se vrgle v na--ročje Moskve po lastni volji, uvidevajo sedaj že tisto, kar je hotel svoječasno izraziti Cičerin, ko je dejal: »Kar je za Anglijo njeno brodovje, je za nas Komlnterna c.
vtisnile Evropi nov obraz. Spričo ianse, ki jim jo je dala nekoč zgodovina, pa so sramotno odpovedali. Takim nasprotnikom se Evropa ne sme nikdar več podrediti.
Ko so se nekoč znašli nacionalsocialisti, so vzeli nase največjo osebno odpoved. Za seboj so požgali mostove v prepričanju, da more biti le tako dejanje predpogoj velikega boja za Nemčijo. Daues se lahko reče, da je ves nemški narod požgal za seboj mostove. Nemški narod nima nobene izbire, nego samo pot, ki vodi v borbo. Ce koraka 80 milijonov po tej poti, bodo tudi zmagali.
Celih 150 let ie traja proces vrenja vseh evropskih narodov Krik po socialni pravičnosti ni utihnil, toda milijoni so bili ogoljufani za svojo usodo. Zgodovinska zahteva o socialni pravičnosti je tudi danes naša zahteva in mi niti ne mislimo v tej veliki vojni, še manj pa po zmagi, pozabiti na to zahtevo. Usoda je izročila socialno gibanje goljufivim Židom. To je tragika evropskih narodov. V klic po socialni pravičnosti so židie vpletli še neko drugo zahtevo: zahtevo po inter-nacionalizmu. Iz tega je nastala mešanica, s katero se nacionalno misleč Nemec ni mogel sprijazniti. Ideja nacionalsocialistične Nemčije je bila nova misel, ki je bila plodovito vcepljena evropskim narodom. Tudi radi tega nam je bila vojna napovedana Strah pred ozdravljenjem sveta, je bil povod za vojno Amerikancev in Angležev proti Nemčiji. Simbol za trditev, da na-cionalsocialistični svetovni nazor ni nikaka bleda teorija, temveč praktično dejanje, tvori nemški Arbeitsdienst
Bilo je dobro — tako je povdaril minister Ro-senberg —, da smo poklicali del naše mladine iz zabavišč ter ji stisnili v roke lopato. Nobena škode tudi ni, če stoje razneženi sinovi svojih preveč skrbnih mater v Arbeitsdienst-u. Tam je marsikateri izmed njih zopet spoznal idejo praktičnega delovnega tovarištva. Drug simbol je Vi-težki križ, ki ga je v prejšnjih letih sprejemal samo častnik Danes se ga podeluje tudi pripro-stemu vojaku.
Reichsleiter Rosenberg se je bavil v svojih izvajanjih nato z vprašanjem židovstva, s katerim se bavijo narodi Evrope že dvatisoč let. Tega vprašanja niso mogli rešiti, čeprav je problem židovstva stopil v zgodovini Evrope več kot enkrat pred oči svetovne javnosti, zahtevajoč svojo rešitev. Zidovstvo se je vedno znova «koristilo s stanjem neke vrste obolelosti Bilo je ie mnogo preganjanj židovstva, toda vedno so bila le regionalne narave Emancipacija židovstva se je nekoč izvršila pod geslom humani te te. Ta »humani-teta« je povzročila v teku 150 let onesnaženje evropskega gospodarstva ter obrabljenje politike in kulture Nadooaisocializem se je postavil na stališče, da je izločitev židovstva socialna in nacionalna potreba, obenem pa tudi kos humani-tete. Vseskozi človeško je namreč, ako se gobav-i očisti njegove gobavosti.
Da Amerikanci, s katerimi imamo danes opravka, nimajo niti najmanjšega pojma o tem, kaj j« kultura, je spoznal med tem že poslednji Nemec. Govornik je bil v nekaterih malih alzaških mestih, v katerih se je trudil župan vzdržati gledališče aH opero. Zedinjene države s 130 milijoni ljudi pa imajo samo eno edino opero in še to vzdržujejo verižniki. In kaj takega — je dejal govornik ob burnem smehu poslušalcev — hoče Evropo nodučeveti, da bo nekoč »eyneriika epoha« prinesla starem« ta »gnilemu kontinentu kulturo«. Ce pošiljajo nasprotniki svoje bombnike nad Nemčiio ter uničujejo nenadomestljive kulturne spomenike, je ie strašno znamenje naše dobe. Obenem pa ta obvezuje vse Nemce do sovraštva.
Svoja izvajanje je končal Reichsleiter Rosea-berg s sledečimi besedami: »Niti trenutek ne mislimo na to, da bi postali slabotni. Ravno nasprotno: prepričati smo, da ee usoda namenila našemu narodu to težko borbo. Misijo tecra Reich-a pojmuje sleherni Nemec in prišel bo dan, ko bo ta misija izvršena«
□ Državno ministrstvo za Češko in Moravsko. Pflhrer je z odlokom z dne 20. avgusta imenoval nemškim državnim ministrom za Češko in Moravsko ff-Obergruppenftihrer-ja Kari Hermanu Frank-a s sedežem v Pragi ter odredil ustanovitev nemškega državnega ministrstva za Češko in Moravsko Nemški državni minister za Češko in Moravsko vodi vladne posle, medtem ko je Reichsprotektor zastopnik Fuhrer-ja v svojstvu državnega poglavarja.
V službi velike nemške bodočnosti
Tudi Ortsgruppe Windisrkleisfritz, Brunndorf, Arndorf, Friedan in Oberpulsgau so dobile zastave * znak priznanja za njihovo delo — lovi dokazi volje in zvestobe spodnještajerskega prebivalstva
An SchieBstand in Oberpulsgau.
V zadnjih številkah našega lista smo opisali •elo vrsto prireditev, ki so se vrstile ob predaji zastav odlikovanim Ortsgruppam na Spodnjem Štajerskem. Tak velik dan je doživelo staro nem-Iko mesto Windischfeistritz dne 4. in 5. avgusta. Poročilo ki ga je podal Ortsgruppenfiihrer Neu-hold, je bilo verna slika ustvarjanja v teku zadnjih dveh let S svojimi vaškimi popoldnevi, gledališkimi predstavami, koncerti, majniškimi proslavami, prireditvami za zimsko pomoč, z delom arada Frauen, s pevskimi, gledališkimi in zlasti plesnimi prireditvami je mesto VVtndischfeistritz pokazalo, da se je sijajno vživelo v nov duh nemške skupnosti. Ortsgruppa Windischfeistritz je darovala doslej za zimsko vojno pomoč in za Nemški Rdeči križ 142 tisoč RM Tudi delo mladine in jačanje obrambne sposobnosti sta dokaz, da je Wirvdischfeistritz v polnem pohodu v nemško bodočnost. Kreisfuhrer Doboczky aa ja zahvalil Ortsgruppenfiihrer-ju Neuhold-u in tadi v vojski slutečemu tovarišu Gebauer-ju, ki Je položil fundament vsega dela
Udeleženci in častni gostje so si nato ogledali razstavo, ki je pokazala plodove obrtne, industrijske in kmetijske pridnosti prebivalcev lepeqa mesta. S svojimi izdelki so se zlasti postavile tvrdke Stiqer (oljarna), Zugmayer & Gruber (bakreni izdelki), gozdarska uprava posestev grofa Attemsa, nova tvornica perila Kraft & Co. itd. Velik interes so zbudil; poskusi, ki jih Je v teku več let napravil Ortsbauernfiihrer Friedrich Mally z nasadom krompirja brez gomoljev in ■amo s cimo ali poqanjki. Zanimanje je vzbudila nadalje zastava, nemškega telovadneqa društva iz leta 1886., prav tako pa tudi" vzorno sestavljena vaška knjiga, ki izpričuje nemško zqodovino lepega mesta.
Zvečer je bil v dvorani hranilnice ljudski koncert V okviru koncerta je zapela qospa Prasch-Formacher ob velikem odobravanju celo vrsto ljudskih pesmi V nedeljo je bilo veliko ljudsko zborovanje z izročitvijo zastave Ortsqruppi. Častni gostje so bili odposlanci Ortsgrupp Hart-berg in Pčllau. Goeori) je v imenu Bundesfuhrer-Ja Fuhrungsamtsleiter Pg Tremi V svojem govoru je povdaril, da nas celokupni položaj Reich-a — gledan z vojaškega in gospodarskega vidika — lahko navdaja z najboljšimi upi Mirno lahko gledamo v bodočnost, kajti naš prehranjevalni položaj je zavarovan in tako nam preostane «krajinska žetev kot rezerva So pa še vedno ljudje, ki stoje ob strani. Te ljudi — tako je dejal Pg. Tremi — si bomo zapomnili. Naša zahvala pa velja vsem tistim, ki so verno sodelovali. Veličastno zborovanje je končalo s slovesno Izročitvijo zastave, ki obvezuje k novemu delu
vse prebivalce lepeqa mesta.
*
Aufnahmen: Wei8ensteiner
V	nedeljo, dne 5. avgusta, je dobila Ortsgruppe Brunndorf kot sedma v Kreis-u Marburg-Land svojo zastavo, ki jo je v Bundesfuhier-jevem imenu izročil Bundesamtsleiter Pg. Hackel v znak vidnega priznanja za storjeno delo. Velik Fiih-rerappell se je vršil že v soboto v domu Orts-gruppe. Tudi poročilo, ki ga je podal Ortsgruppenfiihrer Scheweaer, je bilo lep dokaz uspešnega in vzornega delovanja vseh činiteljev v Orts-gruppi. V izredno markantnem govoru je nato orisal Kreisfuhrer Knaus glavne lastnosti nemškega človeka, čegar glavna poteza je in ostane neusahljiva delavnost na vseh področjih življenja. Več storiti kot je dolžan — to je samo ob sebi razumljiva zahteva, ki jo izpolnjuje danes vsak Nemec. To je pokazala tudi Ortsgruppe Brunndorf, čije delo se zrcali v ponosnem poročilu Ortsgrup-penfiihrer-ja. Lepo sliko dela, ki ga je opravila Ortsgruppe Brunndorf, je nudila vsestransko okusna razstava v dekliški šoli. Slike in grafikoni so pokazali napredek na vseh delovnih področjih ter bogato izbiro mnogostranskega ženskega dela. Udeleženci so občudovali tudi obrtne izdelke, nadalje izdelke delavnice Državnih železnic ter kmetijstva.
V	soboto popoldan so se vršile športne prireditve na igrišču Rapida in veslaške tekme Wehr-mannschaft-a. Ob 20. uri je k^ll pester večer z bogatim programom
V	nedeljo zjutraj je položil na pokopališču Ortsgruppenfiihrer Scheweder venec v počaščenje padlih, ki se jih je spomnil v prilagodnem govoru. Tudi jutranja proslava na športnem igrišču je bila zelo dobro obiskana Slavnostni qovor je imel Pg VVolffhardt Veliko ljudsko zborovanje je pričelo ob 10 uri. Kot zastopnik Bundesftihrer-ja je govoril Bundesamtsleiter Pq Hackel, ki je po poročilu in po priqodnem govoru svečano izročil Ortsgruppenfiihrer-ju zastavo, s katero je bila počaščena Ortsgruppa Brunndorf. Ko so nesli po pozdravu FOhrer-ja in po himnah zastavo iz dvorane, so jo pozdravili vsi udeleženci s tiho prisego, da bodo ohranili tej zastavi zvestobo v življenju in smrti Ortsgruppentag so končali z veliko ljudsko veselico, ki je združila prebivalce lepega Brunndorf-a v prijetni povezanosti.
♦
Prav tako ponosno je bilo poročilo, ki ga je podal v Arndorf-u (Kreis Cilli) o priliki velikega Fiihrerappell-a Ortsgruppenfiihrer Pq Lodler. Uvodoma je omenil, da so bile za časa svetovne vojne v Arndorf-u formacije slavnega Regiment-a št. 87, ki se je boril zvesto in junaško za nedeljivo Štajersko Kakor je razvidno iz poročila, je bil razvoj Ortsgruppe vseskozi uspešen. Prebivalstvo se je hitro oživelo v obnovitveni program organizacije Steirischer Heimatbund ter sodeluje pridno na vseh področjih. Po poročilu o storitvah
Die Fahnenabordnung in Windischfeistritz.
je govoril zbranim uradnim predstavnikom nacio-nalpolitični referent zveznega vodstva Pg. dr. Hel-muth Carstanjen, ki je podal nazoren oris spod-nještajerske zgodovine in tisočletne pripadnosti Spodnještajerske k Reich-u.
Za delavstvo keramične industrije in premogovnega rudnika je igrala gledališka družina Arndorf veselo igro »Jessus, der Storch«. Gledalci so prišli v veselem raznoloženju na svoj račun. Pravo ogledalo delovanja Ortsgruppe, vzpona kmetijstva in produkcije, obrti ter industrije je podala izredno lepo aranžirana razstava. Dekleta so pela vesele štajerske pesmi, posebno pester pa je bil večer z glasbo in plesom, ki ga )e aranžirala to-varišica Herta Langer. Veliko pritrjevanja so vzbudila dekleta s plesom »Sonderburqer Doppel-akter«. Ugajale so tudi pesmi, ki jih je pela to-varišica Kowat. Večer je bil nov dokaz, koliko sil še spi v narodu in kako jih je možno dviqniti potom blagodejnega dela ljudsko-kulturne skupnosti. Ganljiva je bila tudi jutranja proslava v častnem logu, namenjena padlim tovarišem iz Ortsgruppe. V okviru velikega ljudskega zborovanja je Kreisführer Dorfmeister izročil zastavo zaslužni Ortsgruppi v Bundesführer-jevem imenu. Z navdušenjem so odpeli zborovalci obe nemški himni kot zaključek izredno uspelega Ortsgrup-pentag-a. V okviru te lepe prireditve so se spomnili tudi ranjenih vojakov v lacaretu Neu-Cilli. 2ene in dekleta so izročila vojakom mnogo slaščic, ki so jih pripravile v domačem in skupnem delu.
*
Svoj častni dan je doživelo preteklo nedeljo lepo mestece Friedau 2e na predvečer so pokazala kulturna združenja svoje znanje. Pevske in plesne skupine, godalni orkester in godba na pihala so v pestrem programu pokazali višino in uravnovešenost svojih storitev. Agilna gledališka družina je z enodejanko »Das verflixte Testament« žela zasluženo priznanje V soboto se je vršil tudi Führerappell. V središču zanimanja je bilo Ortsgruppenführer-jevo poslovno poročilo, ki mu je sledil govor Kreisführer-ja in Landrat-a Pq. Bauer-ja. Vzorna razstava je pokazala delo imenovane Ortsgruppe v zadnjih dveh letih Zares, ogromno je bilo delo ki sta ga na čelu svojih sodelavcev vršila Ortsqruppenführer Pg. Winter in župan Pg. Gärtner Ortsgruppe Friedau je pokazala toliko aktivnosti in toliko načrtnega storitvenega stremljenja, da jo pač zamore prekositi le redko katera druga krajevna skupina. Ortsgruppe Friedau, ki šteje nekaj nad 3400 članov, je dala doslej za WHW in DRK 205.000 Reichsmark. Pomisliti pa je treba, da prekašajo številke iz leta 1942/43. številke leta 1941'42. skoraj za polovico. Zelo nazorna je bila tudi razstava urada Frauen. Tu je ženstvo razstavilo neštevilne stvari, ki »o
Kralj Boris počiva v %mmm%immm
MAa	Zadnja __po< velikega» l»oi<|«rsltfga t«»**
V no« od sobote na nedelj», da* A t m., so zaprli t Sofiji rrata katedrale svetega Aleksandra Nevskega, da bi izvršili zadnje priprave za veliko službo božjo pred krsto blagopokojnega kralja Borisa IU. Na tisoče ljudi je stalo pred ogromno katedralo Ni jim bilo dano, da bi videli še svojega mrtvega kralja ter ga pokropfH. Ranega jutra v nedeljo, se je zbralo okrog katedrale ve« stotisoč Bolgarov, ki so prišli od blizu in daleč, di bi prisostvovali pogrebnim svečanostim. Ob devetih so nesli skozi špalirje bolgarska vojske slavne zastave v cerkev. Pred katedralo so bile postavljene častne formacije kraljeve garde, častni bataljon nemika vojske in častna kompanija italijanske vojske. Kmalu po deveti uri so prispeli žalni gostje z voditelji inozemskih delegacij. Führer-ja je zastopal Großadmiral Räder. V njegovem spremstvu so se nahajali Generalfeldmarschall Keitel, državni tajnik von Steengracht, veleposlanik grof von der Schullenburg, Generaloberst Löhr Generaloberst Lindemann, Admiral
irdienst-Autoflex.
König Boris von Bulgarien vor »einem
a Tode.
Fricke, W-Obergruppenführer hl
Waffen- ff Winnenberg, poslanik__, ^
slanik Altenburg in Landesgruppenleiler za Bolgarijo, dr. Drexel. Sledile so delegacije Italije, Japonska, Romunije, Madžarska, Hrvatske, Fto-ske, Turčije, Francije in Švedska. Kot zadnji se prispeli člani bolgarske vlada z ministrskim predsednikom Filovom na čelu. Großadmiral RA-der je i« v soboto v Führer-j evess imenu slovesa« položil prekrasen venec v nemških barvah pred kraljevo krsto. Ob deveti uri petnajst minut m pričele pogrebne ceremonije. Enajst metropolitov bolgarske pravoslavne cerkve se je postavilo pred kraljevo krsto. Za njimi je stala duhovičina. Kraljev marmornati prestol v katedrah j« bil v insk žalosti pokrit s črnino. KraJjico vdovo Ivano Jo privede! princ Kiril, brat pokojnega kralja. Navzoči sta bili tudi sestri pokojnega kralj«, prince* Evdoksija in Nadežda. Prav take tudi vojvoda Albrecht WürttemberSki, princes« Mafalda Hessen ska in drugi odličniki V imenu cerkve s« j« poslovil od pokojnega kralja vldhudü metropoli« Neofit V tvojem govoru je dejal, da objokuj« Bolgarija svojega velikega, vzornega in ljubljenega vladarja. Vsa Bolgarija se zaveda, da Ja izgubil narod t carjevo smrtjo (M svoje duše. Metropolit je končal svoj govor z zaobljubo, da bo narod Bolgarije z isto zvestobo in vdanostjo služil mlademu carju Simeonu H. Nato J« sledil« slovesna blagoslovitev trupla, nakar to zaprti krsto.
Krsto so odnesli iz katedraie vojni minister, notranji minister, podpredsednik sobranja, predsednik vrhovnega kasacijskega sodišča, štirje poslanci in dva generala bolgarske vojsk«. Pred cerkvijo so postavili krsto s kraljevim truplom na lafeto. V tem trenutku so prezentirale častn« formacije svoje puške, med tem p« to kraljevo krsto pokrili s kraljevo zastavo. Godba kraljev« garde j« tedaj odsvirala pretresljiv koral. Istočasno so naznanili ob grmenju topov zvonovi sofijskih cerkva, da je napočila zadnja pot kralja Borisa, Pred krsto je korakala vlada. Krsto Je spremljala na obeh straneh visoka duhovščina. Lafeti s krsto ]e sledila kraljic«-vdov« t princem Kirilom in ostalimi člani kraljevskega dom«. Sledile so inozemske delegacij« z Groftadmiral-om Räder-Jens na čelu. Za njimi so korakale častn« formacije bolgarske vojske, nemški častni bataljon ter italijanska častna četa. Sprevod J« počasi krenil skozi glavne ulice prestolnica Pred kraljevskim dvorom se je lafeta zaustavila za trenutek. Pred katedralo Sv. Nedelj« in pred kolodvorom so škofje še enkrat blagoslovih krsto, ki jo je odpeljal vlak iz Sofija. Svoj« zadnj« počivališče si je izbral pokojni kralj v starodavnem pravoslavnem samostanu R9u.
PBt — Scherl-AutafUn
König Simeon IL von Rulguriiia.
(auf diesem Bilde 4 Jahr« alt} und die Königin-Witwe ~
jih poslale zlasti ranjenim vojakom v lacareto in bolnišnice. Nad sto mož šturraov Wehrmann-schaft-a mesta Friedau j« bilo v uspešni vpostavi. Devet vojakov iz Ortsgruppe J« darovalo svoje življenja na oltar domovine. Njim v spomin so v nedeljo zjutraj položili ob ganljivih besedah Ortsqruppenföhrer-ja prekrasni venec.
Tudi lovska razstava je vzbudila splošno zanimanje. Isto velja tudi za razstavo »lik pokrajine in ljudskih tipov ter za razstavo obrtniških izdelkov.
Višek prireditev je bilo velezborovanje v kulturnem domu, kjer je Kreisführer kot zastopnik Bundesführer-ja prikazal časovno dogajanja, obenem pa je ostro obračunal z vsemi tistimi, ki ie stoje ob stranL Slovesna izročitev zastav« po njegovem govoru je bil čin simbolične moči *
Z načrtnim, neomahljivim, žilavim obnovitvenim delom si je priborila zastavo tudi vzorna Ortsgruppe Pulsgau. Ortsgruppe Pulsgau obsega na 32 kvadratnih kilometrih jedva 3000 prebivalcev. Zgodovinsko središč« "rorl graščina Ober-pulsga«, ki je bila zgrajena v dvanajstem stoletiu. To graščino ^o razrešili kmetski puntarji 1. 1635. Graščina, ki te bila dolgo čas« v posesti grofa Dieirichstete-a, je bila leta 1730. na novo zgrajena. Kikor je bilo razvidno i* poročila, ki g« je podal Ortsgruppenführer Katz, to funkcionarji z županom Kappel-om (Pulsgauj ta Pototschnikom
(Pragerhof) tovariško in uspešno sodelovali. Orts-gropp« Pubgau izkazuj« lepa darila sa božičnica in lacarete, za WHW pa je darovafai lepo vsoto 53.000 Reichsmark. Novo postavljeni godalni orkester te gledališka družina st« dokaz, <U se z«-morejo kulturna stremljenja uveljaviti tudi v mali podeželski skupini, ako je pričujoča dobra volja.
Kreisfflhrer Doboczky je čestital Ortagnrppi k njenemu častnemu dnevu kot plod« dobrega tovarištva V svojem govoru j« povdarfl, da J« sleherni človek dandanes obremenjen z delom, tem večja pa J« zato zahvala, ki gr» fcootnls funkcionarjem vse do Blockhelfer-Jev ra njihovo dodatno delo. Pri velezborovanju sa bile zastopan« tudi botrinske skupine Eggersdorf pri Graz-u pod vodstvom Ortsgruppenieiter-ja Schhnatzek-a ter Orisgrtjppe Eggeuberg I z Ortsgmppenleiter-jem Kleinzieg-cun. V Bundersffibrer-Jevta» imenu j« govoril nato vodja propagandnega urad« v rvezn«n vodstvu Pg. Tutter. V navdušene» govora je od-oovoril na vprašanja, ki se porajale ta dogajanja. Cesar sovražna danes n« mor« do*«čf »a vojesi-kem polju te potom gladovne blokada, hoče izsiliti z bombardiranjem žensk te decc v domovini. Sovražniku pa ne bo uspelo zrotft! domovino, kakor mu tudi ne bo uspelo razi ofti jeklenega branika naših front. Svoja vznešeaa hrvajanja je končal z besedami: »Z vero v nemški narod, v FOhrer-Ja in veliko Nemčijo, bone ohranili zastavi zvestobe do smrti«.
m«
naci v
§rhm
Srbski ministrski svet Je nedavno obelodanil
naredbo, ki ureja pravni položaj sii—iku narodne skupin« v Srbiji na sličen način, kakor s« j« to i« poprej zgodilo na Slovaškem, na Hrvatskem in v Romuniji. Nemško narodno skupine v Srbiji obsegate v smislu ministrske naredb« vsi Nemci, ki so rojeni in pristojni v Banatu «siroma v Srbiji, prav' tako pa tudi vsi tis«, ki Jih nemški Volksgruppenffihrer ali vodja neaatk« narodne skupine priznava kot nemške son&red&jake. Nemška narodna skupina v Srbiji uttva v okvira splošnih državnih zakonov popolno svobodo izživljanja na političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem področju. Ta skupina ksa javnopravni značaj ter s« uradno naziva: »Deutsche Volksgruppe te Banat und Serbiao« NemAko narodno skupino zastopa Volksgruppenffihrer s sedežem v Banatu (Bečkereku). Volksgruppenfuhrer imenuje svoje zastopnike po vseh občinah, okrajih in upravnih okrožjih Srbije te Ban«ia. Člani nemške narodne skupine uživajo v vaeh pogledih enakopravnost s pripadniki srbskega naroda. T.o sc nanaša zlasti na izvrševanj« javnih služb, sodelovanje v upravi, gospodarsko delovanje in pridobivanje premičnin in nepremični». Naredb« jamči Nemcem pripadnost k nemški narodu1 skupini, izvrševanje nacionalsocialističnega svetovnega nazora in nemotene odnošaje do nemškega naroda. Nemška narodna skupina lahko ustanovi organizacije, urade in institucije v svrbt> neoviranega delovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem te socialnem polju. Nemška narodna skupina je upravičena, tirjatl od svoj& čiaaov posebni dolžnostni prispevek kot nekake davičino vseh v Srbiji in v Banatu živečih N*aeev Nera-ika narodna skupina ima tudi tvoj« lastne disciplinarno sodstvo, ki se nanaša igo»! na n<ena člana.
Disciplinsko sodišče nemške narodna skupine v Srbiji izreka kazni kakor svarila, ukore, odvzem služb« te izgube časti pred narodno skupino ter vzgojno taborišče do 15 dni. Kdor te ne bi pokoraval fundam en talnim naredbam Volksgrupnen-ffihrer-ja bo kaznovan v smislu tega todstva n« sajoo z denamo kaznijo, temveč tudi tako da bo moral v vzgojno taborišče za dobo do treh mese-ctrr Nemška narodna skupina lahko v smislu t« ministrske naredbe ustanovi tudi lokalna disciplinska razsodišča. Volksgruppenffihrer določa število teh sodišč in njih sedeže. On Imenuje in razrešuje sodnike ter ureja sodno postopanje. Srbski ministrski svet je pooblastil nemškega Volks-gruppenfO h re r j a, da izda za pripadnik« nemška narodne skupine obvezne pravilnike te določila -za izvedbo te naredbe. Pravilniki stopijo v veljavo z obelodanitvijo v nradnem listu vodstva nemška narodne skupine v Banatu in v Srbiji.
Hundert von Bomben
und kein Erfolg
Kriegsberichter Dr. ERICH GRATHOFF
PK Als die Minuten des heißen Kampfes vorüber waren und der feindliche Bomberverband, der Rest der Bomber, Torpedoflugzeuge und Jäger, von deutschen Jägern erbarmungslos verfolgt, anglandwärts floh, da war es der vierte Massenangriff gewesen, den die Männer dieser Vorpostenflottille von dem ihnen anvertrauten Geleit vor der holländischen Küste abgewehrt hatten. Asch diesmal war dem Gegner kein Erfolg be-achieden gewesen, wieder waren die Bomben wirkungslos im Meer versackt, liefen ihre Torpedos dorthin, wo keine Schiffe, keine Dampfer wajen. Bin weiteres Mal waren die Männer an den Ge-achützen und Maschinenwaffen Sieger geblieben. Nicht nur, daß sie ihr Geleit vollzählig und unbeschädigt ihrem Bestimmungshafen zuführten. Sechsundzwanzig Flugzeuge, meist viermotorige Bomber. haben die Männer dieser einen Flottille vom Himmel heruntergeholt, 26 Bomber in vier Wochen, auf vier hintereinanderliegenden Geleit-•chutzfahrten, deren jede einen Massenangriff abzuwehren hatte.
Vier dieser Massenangriffe, die immer nur Miauten dauern, und genau so schnell vorüber sind, wie sie aus heiterem Himmel gekommen sind! Aber in diesen Minuten ballt sich alles zu einem keißen, unerbittlichen Kampf um Sein oder Nicht-aain zusammen Das Aufheulen ihrer Motoren, wenn die Flugzeuge zum unvermeidlichen Tiefangriff ansetzen, das Pfeifen und Flattern der Bomben, die in schier endloser Zahl vom Himmel herunterschießen, das gierige Züngeln vieler Bla-•enbahnen tödlicher Torpedos, das lästige Ge-«ehwirre der flinken Jäger, die wie Moskitos um die Schiffe hasten und mit ihren Bordwaffen die Decks und Aufbauten abfegen. Dazwischen das kelle Bersten detonierender Bomben, hohe gischtende Wasserfontänen ringsumher Und inmitten dieses Höllenlärms, dieser von allen Seiten herein-•t&rmenden Gefahren steht das kleine Häuflein der Männer, die das ihnen anvertraute Gut mit dar Selbstverständlichkeit des Soldaten verteidi-
CSie schießen, was die Magazine herhalten, en nicht mehr locker, was sie im Fadenkreuz kaben, bis der Gegner mit qualmender Rauch-Inhne Ächzend ins Wasser stürzt oder doch vor dam mörderischen Wall dieser Abwehr erschreckt abdreht und froh ist die Last seiner Bomben und Torpedos zwar wirkungslos, aber doch selbst ei-«4germa3en unbeschädigt losgeworden zu sein. Da gibt es keine Pausen in diesem Kampf. Immer ■ane Feinde brausen heran. Schießen! Magazinwechsel! Schießen! Und wenn einer der Kameraden im Splittern berstender Bomben, im Hagel des Bordwaffenbeschusses zusammenbricht, dann steht aogleich ein anderer an seiner Stelle, genau so ■Sh und verbissen, bis auch er vielleicht nicht weiter kann.
Aber keinen Augenblick lassen sie sich unterkriegen! Solange geschossen wird, solange noch Bomben fallen und der Gegner in Reichweite ist, rtnd sie dabei So war es in den letzten Tagen des Mai gewesen, als sie aus dem Gewimmel von Bombern, Torpedo-Flugzeugen und Jägern, die teuner wieder wie Habichte auf die Boote herab-otießen, acht Flugzeuge herunterholten. Nur et-Bche Einschläge an ihren Geschützständen stellten sie dannach fest, die ihnen gegolten hatten. Wenige Tage später, auf der Rückfahrt, als sie wieder ein wertvolles Geleit längs der Deutschen Bucht führten, kamen die Briten in drei Wellen an Da hatten sie sich schon für die Nacht vorbereitet, ihre Schlafstellen an den Geschützen belogen, als ganz plötzlich etwa 80 Flugzeuge auf sie herabstürzten, ganz dicht über die Boot« hinwegfegten und die Fülle ihrer Bomben und Torpedos über ihnen auslösten. Acht dieser viermotorigen »Möbelwagen« wurden heruntergeholt. Beim nächsten Mal waren es sogar neun Opfer, die um sie herum brennend und Tauchend ins Wasser stürzten Da hatten sie den feindlichen Verband schon an der Kimm ankommen sehen, katten ihm das Feuer ihrer Abwehrwaffen schon ■nf große Entfernung entgegengeschickt und den wohlgeordneten Pulk schon mit den ersten Salven anseinandergerissen Verteufelt nah hatten diesmal die Einschläge der Bomben gesessen, an beiden Seiten und achteraus. Es war ein Glück gewesen, daß ein Brocken, der nur drei Meter neben die Bordwand ging, ein Blindgänger war. Haarscharf waren die sieben Torpedos vorbeige-
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
gangen, denen trotz der Hitze des Kampfes ausgewichen weiden konnte. Gezählt wird ja nur der tatsächliche Erfolg Das »Beinahe« und »Fast« gilt in solchen Gefechten nicht, und der Erfolg war wieder nur auf ihrer Seite.
Genau so wai es auch beim letzten der vier Angriffe. Das war erst vor einigen Tagen, Da hatten die Briten und Amerikaner doppeltes Pech. Von einem Terrorangriff auf deutsches Gebiet waren sie von unseren Jägern abgedrängt worden, hatten dort schon viel Haare lassen müssen. Nun, auf dem Rückflug, griffen sie das deutsche Geleit an Auch das bekam ihnen schlecht Die Männer auf den kleinen Booten standen auf ihren Posten und legten einen dichten Feuerwall vor den Anflugsweg der Gegner. Die Briten stürzten sich in den Geschoßhagel hinein und lösten mit einem Schlag ihre Bomben aus. Uber hundert Bomben sausten In die Tiefe. Kein einziges der Schiffe wurde getroffen. Was erreicht wurde, war eine einzige, haushohe Wassersäule ungezählter Fontänen, lückenlos nebeneinander gereiht. Ein einziger, schäumender Wasserfall, ein endloser Teppich weiß wirbelnden Wassers.
Einen der Bomber sahen sie steil ins Meer stürzen. Der Rest, der so eindringlich die Wucht der deutschen Abwehrwaffen zu spüren bekam, und in die rettende Weite hastete, kann froh sein, dieser Hölle entronnen zu sein. Doch immer noch bleiben die deutschen Jäger an diesem Verband, als er an der Kimm außer Sichtweite kam.
Sprechendes Licht.
Modernste Technik Fürtet bei der deutschen Wehrmacht Einsatz and Verwendung. Hier auf dem Bilde sieht man ein sprechendes Lichtgerät. Der Grenadier spricht die Meldung, die soeben ein Melder gebracht hat, in das Mikrophon, and das Lichtsprechgerät verwandelt die Worte in Strahlen, die te dem Pernempfangagerit wieder zum Tob warded.
PK-Krie-sberichter Biehler (Seil), li ihren Terrorangriffen auf das Reichsgebiet erleiden «Ha anglo-amerikaniscben Bomberrer ~ uAnf Samme^lätz« «innen **di.	v^htTten
Ber«ei1- Vo" «"	die einzelnen Teile verschrottet odJTJ^St^
Vorwendung angeführt.
Der Genera! hängi «Sa*
Gewehr über die SeBsufrfer
Von Kriegsberichter Justus Ehrhardt
PK Jede Nacht sind die Spähtrupps da vorn im Niemandsland. Ein riesiges Kornfeld dehnt sich bis zu den sowjetischen Stellungen, davor Klee und noch ein Kornfeld. Die Trümmer einer abgestürzten Maschine liegen herum. Plötzlich zischen unseren Spähern Schüsse um die Ohren, das Feuer wird erwidert, die feindlichen Späher ziehen sich zurück Unübersehbar, geheimnisvoll, verschlossen dehnt sich das Kornfeld, drei Schritte entfernt kann der Gegner lauern. Hier kann er sich ungesehen anschleichen, bereitstellen und angreifen; von der Höhe aus hätte er dann weife Einsicht in unser Hinterland, könnte unsere Zufahrtsstraßen unter gezieltes Artilleriefeuer legen	Die Hauptkampflinie muß wenigstens tausend, vielleicht auch fünfzehnhundert Meter vorverlegt werden. Wo sollen die Stützpunkte Hegen? Wie sollen die Gräben verlaufen? Karten sind Papier, man muß das Gelände kennen, wenn man es beurteilen will. Der General verläßt sich nicht allein auf Karten und Meldungen . . .
Vor den Maulwurfshflgeln der Sowjets Der Wagen fährt beim Bataillonsgefechtsstand vor. Die beiden Regimentskommandeure melden, der eine trägt ein Pflaster unter dem Auge, heute nacht ist vor seinen Stellungen ein starker feindlicher Stoßtrupp blutig abgewiesen worden, ein Splitter verletzte den Oberst im Gesicht Hat nichts zu sagen, der Kopf ist noch dran, der Oberst Ist nicht unterzukriegen. Der General hängt das Gewehr über die Schulter, steckt Patronen In die Tasche, die beiden Regimentskommandeure und zwei Bataillonsführer nehmen ihre Maschinenpistolen. Der Himmel hat sich im Osten violett, grün und Tot verfärbt, eine dicke, blauschwarze Gewitterwolke treibt wuchtig und drängend heran. Es geht an der Granatwerferstellung vorbei Vor dem Graben übernimmt der iunge Leutnant die Führung durch die Minensperre. Rechts und links prasselt ab und zu ein MG-Feuerstoß, ruhelos atmet und bewegt sich die mit Spannung geladene Front.
Wir tappen durch die Minensperre, dann über das offene, regennasse Feld Schwer und süß quillt uns der Duft von überreifem Kom entgegen. Die Halme brechen und knistern unter unseren Schritten Man horcht in das Knacken hinein. Weiter, fünfhundert Meter, tausend Meter, weiter Da links liegen die metallen glänzenden Teile der abgestürzten Maschine. Und jetzt kann man auch die Erdaufwürfe der sowjetischen Stellungen deutlich erkennen Wir müssen uns jetzt vorsichtig bewegen, der Gegner darf nicht mißtrauisch gemacht werden Da hinten sind unsere Stellungen. »Sie müssen also ihre Stützpunkte bis dorthin vorverlegen«, wendet sich der General an den Regimentskommandeur, dessen Abschnitt
GOSPOMRSTYO
I.et&v v EHolgarifi in i«muni}i
Pšenico, rž in večino ovsa so v Bolgariji poželi, spravili in zmlatili v zadnjih dneh avgusta. V višjih legah še stoji nekaj ovsa. Žetev je po količini in kakovosti izvrstna. Žitne pridelke so spravili popolnoma suhe ter pod najugodnejiiml pogoji. Bolgarska vlada dolguje Nemčiji v zamenjavo 35 tisoč ton pšenice in so teh 35 tiioč ton že pričeli odpravljati po železnici v Nemčijo.
Izfiedi pri drugih pridelkih pa niso tako ugodni kakei glede žitnih posevkov. To velja zlasti za krompir, repo, stročnice, koruzo in oljnate rastline. Tem kulturam je v zadnjih tednih precej škodovala suša. Pričakovati je delser povprečni pridelek.
Vlada nadaljuje neprestano ukrepe, ki naj služijo povečanju kmetijske produkcije. Ne oziraje se na melioracijska dela, regulacijo potokov, izsuševalna in namakalna dela, s katerimi naj bi se pridobila nova orna zemlja, se trudi kmetijsko ministrstvo dvigniti tudi pridelek na posameznih ploskvah. Največ važnosti polagajo odgovorni činitelji na izbiro primernega semena, »a prisilno razkuženje semenskega žita, na temeljito obdelavo zemlje ter na racionalno sejanje. Za to jesen so v vsej Bolgariji izbrali glede jesenske sejalne kampanje sto vasi kot vzgled vsem dragim vasem. Razumljivo je, da bo ta temeljitejša obdelava orne zemlje zahtevala v povečani meri uporabo kmetijskih strojev, razkuževalnih sredstev, umetnih gnojil itd.
Tobak kaže letos v Bolgariji zelo dobro. Množina pridelka bo pa bistveno odvisna od tega, ali bodo dobila tobačna polja v prihodnjih tednih dovolj dežja. Tobak lanske letine še ni dokončno prodan. Nakupovalci so skoro vse razpoložljive količine tobaka angažirali, dokončna izvozna cena pa še uradno ni določena. Kmetijska in zadružna banka je načelno sklenila, da bo ponudila pridelovalcem tobaka v južni Bolgariji, Traciji i« Makedoniji posojila, ki bodo v posameznih slučajih lahko znašali do enega milijona levov Na ta način hočejo doseči, da bodo pridelovalci razširili svoje tobačne nasade, ker je povpraševanje po tobaku iz inozemstva izredno veliko. Na pridelovanju tobaka pa je zlasti zainteresirana vlada, ker prinaša izvoz tobaka bogate devize.
Poročila iz Romunije pravijo, da je pridelek orehov v Romuniji letos izredno dober. Isto velja tudi Za slive, dočim je pridelek jabolk in hrušk
sorazmerno slabši. Po privatnih cenitvah znaša skupni pridelek sliv približno 35 tisoč vagonov. Ker so mežnosti izvoza sliv oziroma njih sušenja majhne, je pričakovati, da bodo letos žgali velik del teh sliv v žganje. V te svrho so nedavno ustanovili pri državni monopolni upravi urad za izdelovanje slivevkse. Ta urad ne bo samo nadziral žganjekuho na kmetih, temveč bo tudi sam pospeševal industrijsko žgangekuho.
X Rekordni obisk velesejma v Izmir-u. Mednarodni veteseje® v Izmir-u (Turčija) .je v prvih desetih dneh se otvoritvi obiskale slaoro 589 tisoč obiskovalcev
X Novi premogovniki črnega premoga na vidiku. Snana madžarska premogokopna družka Sal-gotarjaner je v »bčini ¿sibrik, v okraju Baranya, j dobila prostssledne pravice in ba v kratkem začela slediti črni premog.
X Zaplemba jeklenih steklenic. Reichswirt-schaftsminister je odredil zaplembo jeklenih steklenic za tehniške pline, to je znane steklenice za kisik, dušik itd., in sicer v prid Reichsstelle Chemie.
X Nahajališča antimona so odkrili v bližini mesta Turčanski Sv. Martin ob reki Bistricka v Romuniji. Tam izsledena ruda je po mnenju strokovnjakov vredna, da se izkorišča, ker leži bližje železniških zvez kakor vsi ostali rudniki in ker vsebuje 18 do 19 odst. antimona, nadalje železo in žveplo ter 9 gramov zlata in 70 gramov srebra v vsaki toni.
X Romunija bo povečala svoje telefonsko omrežje. Romunska generalna d!rekcija za pošte in brzojav je pooblaščena, da najame 500 milijonov lejev posojila, ki se bo uporabilo za izpopolnitev telefonskega omrežja na podeželju
X Danska je imela srednje dobro žetev. Po deževju je sledilo lepo vreme, ki je omogočilo, da so žetev v redu spravili. Pšenica je vel'ko bolfe obrodila kakor v minulih treh letih.
X Nemške dobave za Turčijo. Po poročilih turških listov, so prispela iz Nemčije kolesa za vagone istanbulske cestne železnice, prav tako pa hjdi štirje vagoni s tračnicami za jestne železnice.
X Iz lesa pridobivajo gonilne tekočine. Neka
vodilna francoska družba predeluje v posebnih destilacilskih pečeh les ter pridobiva gonilne snovi. V Franciji nameravajo tudi drune družbe izdelovati iz derivatov lesne destilacije gonilna sredstva, ki nadomeščajo bencin
sich drüben anlehnt. Erhebliche Verbesserungen der Sicht, des Schußfeldes. Und hier müßte man die Stellungen bis zu diesem Punkt vorziehen. Dort vier, fünf Stützpunkte, dazwischen die Gräben. Der General zeigt mit der Hand, die Stelle wird markiert. Heute abend werden starke Sicherungen hier vorgelegt, damit uns der Feind ak:ht zuvorkommen kann. Die Pioniere räumen eine breite Gasse durch die Minensperre, morgen abend in der Dunkelheit gehen die Kompanien vor, heben Stützpunkte aus, alle verfügbaren Kräfte werden zum Schanzen eingesetzt. Die Pioniere verdrahten sofort. Artilleriebeobachter lie-- gen mit vorn, um das Feuer sofort leiten zu können, falls der Feind angreift.
Spaten klirren im Niemandland
Eine ausreichende infanteristische Sicherung geht ins Vorgelände. Alles ohne Geräusch, nichts darf zu sehen sein, auch nicht die ausgehobene Erde Der General gibt klare Anweisungen. Die Kommandeure bringen ihre Vorschläge vor. Unter freiem Himmel, im Angesicht des Feindes wird der Verlauf und der Bau der neuen Hauptkampflinie in allen Einzelheiten festgelegt. Von rechts her hämmert wieder ein schnarrender Feuerstoß. Plötzlich stürzt ein prasselnder, rauschender Regen aus der sewarzen Wolke, ein Gewitter zieht über die Höhe, in das dumpfe Donnern hinein poltert ein Artillerieeinschlag
Noch einmal vergleicht der General den Frontverlauf, der Regimentskommandeur geht durch das Getreidefeld nach links, er überprüft noch einmal die Schußfeldverbesserung seiner Stützpunkte. Dann ist alles klar. Wir tappen durch die triefenden Felder zurück, dann crurch die Minensperre und steigen über (Jen Graben. Im Gefechtsstand kurze Besprechung mit dem Artilleriekommandeur und mit dem Führer der Pioniere über Feuerschutz, Sperrfeuer, Heranschaffen von Bun-
kerholz, Drahtrollen, Verlegen der Minensperren. Eins greift ins andere, es geht rasch, klar und gründlich. Dann verabschiedet sich der General von den Kommandeuren.
Am nächsten Abend dicht hinter dem vordersten Graben. Alles ist wie befohlen vorbereitet. Die Pioniere haben das Bunkerholz herange-schaft, zugeschnitten, eine breite Gasse im Minenfeld geräumt, \Veiße Bänder gespannt. Drahtrollen liegen bereit. Munition ist gestapelt. Die Dunkelheit wird jetzt rasch dichter. Hunderte von Soldaten wirren durcheinander. Pferde schnauben, Gerät klirrt. Befehle. Die Gruppen sammeln sich. Gerät wird aufgenommen, dann stapfen wir auseinandergezogen lautlos nach vorn. Dicht und schwer hängt die Finsternis über dem Land. Wie Perlenschnüre reihen sich die flitzenden Leuchtspurgeschosse über den Boden. Ab und zu steigen vor und hinter uns Leuchtkugeln auf, der weiße, flackernde Schein überschüttet alles in greller Feindschaft. Auf und ab geht in großen Pausen das Hämmern der MG.
»Hier ist der Gefechtsstand!«
Am Ziel . . Der Leutnant ordnet in der Finsternis die Gruppen. Spaten klirren und schon poltern die ersten Schollen. Ein leichtes Fahrzeug rollt an. Rasch geht der Granatwerfer in Stellung, Die MG's haben gutes Schußfeld. Munitionskisten werden bereitgestellt, zwanzig Mann, fünfzig, hundert Mann beginnen zu schanzen. Pioniere rammen schon die Stützen für die ersten Drahtsperren ein. Sicherungen liegen aen ganzen Tag über im Vorgelände, ziehen einen undurchdringlichen Schleier, schützen vor Überfällen. Der Feind ahnt nichts. Eine Drahtrolle wird von hinten durch das Gelände abgespult, ein Fernsprech-gerät zwischen das wild wuchernde Unkraut gestellt, angeschlossen, der junge Leutnant hat den Hörer in der Hand: »Hier ist der Gefechtsstand!«
Es stampft und atmet, poltert, raschelt und knackt in der Dunkelheit. Uber&l sind schwant« Schatten. Gedämpfte Stimmen, Fragen, Befehl«. Verhaltenes Lachen. Und immer wieder der dumpfe Fall von Erdschollen, des Klirren und StampfA der Spaten. Immer tiefer fressen sie Sick in den Beden. Noch ist alles gut gegangen, aber noch ist die Nacht nicht zu Ende und ehe es hell wird, muß alles verschwunden sein. Wo sind dis MG s, wo ist die Gruppe Schmidt? Wo sind dis Pioniere? Herr Leutnant ich habe meine Gruppe verlieren! Ist hier noch ein Spaten? Wo soll der Draht hin?
Fragen, Fragen. Man sieht eine ganze Weil« nicht die Hand vor Augen, dann hängt die gol-dese Mondsichel aaa Himmel, flackernd und glühend versammeln sich die Sterne. Manchmal zischt eine Sternschnuppe durch die Ewigkeit. Gehe* wirklich aMe unsere Wünsche in Erfüllung? Hier unten wird geschanzt, schnell, verbissen, lautlos. Wachsam liegen die Späher im Vorgelände. Wir überprüfen die Sicherung, daß nirgends ein« Lücke bleibt, schleichen lautlos durch das Gras. Der Leutnant zischt leise das vereinbarte Zeichen, jpine ganz leise Stimme antwortet.
Hinter uns poltert die Erde, klirren leise di« Spaten. Ab und zu fällt irgendwo ein Schuß, hämmert ein MG, aber unser Abschnitt scheint heut« nacht eine ruhige, regungslose Insel zu sein. Dar Feind merkt immer noch nichts. Längst ist Mitternacht vorbei, ein leise triumphierendes Geräusch beginnt sich in uns zu regen. Als wir zurückkommen, sind die Schanzenden schon tief in der Erde. Ohne Pause geht die Arbeit weiter. Schanzen, verdrahten. Die Nacht atmet, stöhnt, poltert, klirrt. "Die Sterne flackern. Schwarze Schatten bewegen sich Der Fernsprecher klingelt gedämpft vom Boden herauf. Der Bataillonskommandeur überprüft die Arbeit und die Sicherung, alles gebt wie befohlen venstatten
Die Stützpunkte stehen
-Jetzt sind die Löcher schon so tief, daß sie auch gegen Artilleriefeuer Schutz geben. Das Triumphgefühl wächst, jetzt, selbst in der Finsternis habe* die Löcher schon ein Gesicht, die neue HKL hait sehen Krallen und Zähne. Die Stützpunkte stehen, morgen nacht werden sie verbunkert. Eins greift ins andere. Die Grenadiere schanzen, wie oft schon in diesem Kriege? Der Schweiß rinnt ihnea über die Gesichter, die dampfen iflid ächzen, aber es wird rasch weiter geschanzt. Die Kameraden vom Tross sind dabei, die Fahrer, Schreiber, Handwerker und es ist eine gute Kameradschaft bei diesem Werk. Stunde um Stunde geht das so. Langsam wird das Licht der Sterne matter, im Osten beginnt sich der Himmel zn verfärben, erst grau, dann rot und gelb, und violett Jetzt wird die Sicht deutlicher, der junge Tag richtet sich auf. Arbeit einstellen! Die Spaten klirren. Lautlos tröpfeln die Gruppen gleich darauf zurück, über das Feld, an dru weißen Bändern der Minensperre vorbei. Dann steht der Tag breit und hell auf der Höhe Die Bewegungen ira Vorfeld erstarren. Die Menschen sind verschwunden Irgendwo in den Feldern und Löchern kan-ern und liegen starke Sicherungen. Jetzt gibt es keine Überraschungen mehr. D*e HKL ist vorverlegt, die Stellung dadurch bedeutend verbessert. In der kommenden Nacht werden die Bunker ausgebaut, die Gräben weitergezogen. Noch mancher Tropfen Sgjiweiß wird vergossen, mancher schwäbische Fluch ausgestoßen, aber das Ziel ist erreicht, ohne Op>fer. Wenn morgen der Feind aiszugreifen versucht, wird die neue HKL ihr« Stacheln und Krallen zeigen. Und unsere Sold»-ten, von denen viele aus Stuttgart, HeiTbronn, Ludwigsburg, Esslingen, eben aus dem schöne« Württemberger Land stammen, haben Ihm scho« manchmal gezeigt, daß sie gegen Überraschung«« von drüben gewappnet sind.
So wie hier wird unablässig geplant, geprüft und am Stellungsbau gearbeitet. Niemand erfahrt etwas davon und doch nimmt es den Soldate» hier vorn Tage und Wochen In Ansprach. 3r weiß, daß die Ab Wehrkraft der Pront im Os*e« mit davon abhängt, daß die Stellungen bedachtsam ausgesucht, angelegt und ausgebaut sind. Schweiß und Seufzen, Scwielen und Gliederschmerzen nimmt er gern in Kauf. Hinterher hat er das stolze Gefühl: wir haben es geschafft! Auch das ist efn Teil der Kleinarbeit der Fr^rrt, die unsichtbar ist und doch mit entscheidet über den Ausgang unseres Kampfes
Za£eiiusii<ev oal 2t. «I© 5. isre


1
Mil KMETOVALEC
Pred sefcljo ozimnega žiia - .
0	čem maj bi danes govorili? Mnogo je nam-stvari, o katerih še nismo razpravljali in ki
važne za kmečkega gospodarja. Po drugi streli pa je spet Tes, da smo tik pred jesensko setvi-žita. Najvažnejše, kar mora glede setve ozi-iin vedeti kmečki gospodar, smo v našem listu ivedali že ponovno s tako predlanskim v sestav-;u: »Ob setvi ozimnega žita« (St. Gosp.« z dne sept 1941), kakor tudi lani v člankih: »Ci-:enje in kvašen je semenskega žita« ter »Dobro' seme in pravilno pripravljena zemlja« (»Št. Gosp.« z dne 29. avg. in 12. sept. 1942). Kdor je poslušal naš nasvet in shranjuje Tedno vse naše razgovore, naj vzame navedene številke ponovno v roke in bo našel vse potrebno dosti bolj obširno in temeljito obrazloženo, kot nam bo to mo-loče danes storiti. Vendar ne morem utajiti dejstva, da je takih ikrbnih čitateljev, ki list shranjujejo, le peščica,
-	vsi drugi vržejo vsak časnik, čim je prebran, iroč, hkrati pa pozabijo tudi vse dobre nasvete, [i so jih brali. Zato morajo kmetijski strokovni listi, četudi neradi, leto za letom ponavljati najvažnejše, kar mora kmečki gospodar o posameznih poglavitnih kmetijskih delih vedeti. In če katero, je setev ozimnega žita delo, ki je v nalili gospodarskih razmerah važno — celo najbolj ražno od vseh del na kmetiji!
Saj pravi pregovor: »Kakršna setev — takšna ictevl« In od tega, kakšna bo žetev ozimnega iita, je predvsem odvisno vprašanje preskrbe z tsakdanjim kruhom.
Ne preostane nam torej drugo, kot da ponovi-bo najvažnejše tozadevne nasvete, ki smo jih v navedenih sestavkih svojčas podali našim kmetovalcem za setev ozimnega žita.
1. Ali bomo sejali domače ali kupljeno seme
ozimnega žita? Znano je. da se vsako seme, tudi žitno, v teku let izrodi, ako ga sejemo v isto zemljo in v iste okoliščine. Treba je torej vsakršno, tudi žitno teme redno zamenjavati ali obnavljati. Razumen gospodar je v mirnih časih ravnal navadno tako, da je vsako leto kupil ali kje drugje odmenjai približno eno petino ali 20 odst. semenskega žita. Tega je posebej posejal in posebej omlatil ter ta ta način pridelal — ako se je seme obneslo
—	dovolj semenskega žita za naslednje leto. Vojna in vojne razmere pa spreminjajo marsikaj na svetu, pa tudi marsikako načelo v kmetijstvu. Tudi kar se nabave semenskega iita tiče, te bomo za časa vojne držali gesla: če le moremo, obdržimo domače žitno seme, ako je letos dalo dober pridelek Ce pa je naše domače iito že izrojeno. potem poizkusimo najprej naba-viti si dobro semensko žito pri onem sosedu, za katerega vemo, da ima dobro, rodovitno in zdravo torto. In šele, če nam to nikakor ni moaoče, na primer, če je pri nas in daleč naokoli pobila toča, iele potem kupujemo semensko žito v trgovini.
Stvar je namreč naslednja: V mirnih časih je temenska trgovina in vzgoja semenskega blaga pod strogim državnim nadzorstvom. Vzgoja semenskega žita sama je v rokah in pod vodstvom Izkušenih strokovnjakov in delavcev. Velik del teh nosi dandanes vojaško suknjo in jih nado-nestujejo neizvežbane nadomestne moči. 2e to tpliva nepovoljno na kakovost vzgojnega semen-ikeoa blaga. Razen tega manjka tudi osobja za redno nadzorstvo in pregledovanje nasadov. Po-tledica teh dejstev je, da dandanes nimamo več itoodstotnega jamstva, da je v trgovini kupljeno teme zares čistosortno in zdravo. To dvoje pa je pri žitnem semenu najbolj važno.
Ako uporabimo za setev letos seme domačega iita, ali pa seme, ki je bilo pridelano pri sosedu, imo se lahko na lastne oči prepričali, da-li je bilo to iito čiste sorte, zdravo in kakšen pridelek je dalo.
2. Kakšno naj bo semensko iito?
Povedali smo že v prejšnjem odstavku: čiste »orte, in sicer take, ki je našim razmeram prikladna, nadalje zdravo, to je, ne okuženo
1	snetjavostjo, odporno proti rji ln drugim boleznim. Nadalje mora biti dobro semensko žito ■ toodstotno kaijlvo, torej dobro dozorelo, nepoškodovano od mlatilnice ter na zračnem prostoru hranjeno, ker se sicer zaduši (»zakopi«) in igubi kaljivost.
Marsikdo bi menil, da vsaj to ni važno, ali je žito čiste sorte, ali pa pomešano. Vendar ima tudi to dalekosežne posledice: Medtem, ko čistosortno žito enakomerno zori, je pri sortnomešanem žitu — ob času, ko so zgodaj zoreče sorte že prezo-rele in se že obletujejo, — vmes se nahajajoče žito poznozorečih sort še nedozorelo, tako da d4 manj in manjvredni pridelek.
Važno je tudi, da je semensko žito take sorte, ki je za naše podnebne, talne in gospodarske Taz-mere prikladna. In tu moramo povdariti, da pri pšenici nobena izmed sort, ki smo jih zadnja leta v velikih količinah za seme uvozili, ker je pač domača pšenica pozebla, ni našim razmeram docela prikladna. Ravninske zgodnje sorte so bodisi preobčutljive za polego in za razne bolezni, ali
fj^Pft-KriegsbericMer ÖWrmtiller (PBZ
Nach einem starken Regen.
Die Straß«» in einem Waldgebiet an der Ostfront ist überschwemmt. Alle packen mit an, um den Waqen aus dem Schlammgrund wieder herauszubekommen.
pa imajo pretrdo slamo, ki vobče ni sposobna niti za krmo, niti za škopo Planinske sorte pa zorijo prepozno, da bi mogli na strnišče še pravočasno posejati ajdo.
Tudi iz tega razloga je najbolje, da se držimo pred vsem domačih, ali docela že udomačenih sort, vse dotlej, da bo ugotovljena s poizkusi kakšna nova, za naše razmere zares prikladna pšenična sorta.
Povedano pa ne velja za rž in ječmen. Pri ječmenu še bolj pa pri rži, so se iz severnih krajev uvožene sorte v zadnjih dveh letih zelo dobro obnesle In je samo priporočati, da se pri nas razširijo. Vsak gospodar naj torej poizve, kje v bližini je kak sosed lani semensko rž ali ječmen kupil, ter naj skuša seme zamenjati z njim.
3. Ali ]e res potrebno semensko žito čistiti in kvasiti?
Tudi v naših krajih je vpeljana dolžnost, da mora vsak kmet dati semensko žito pred setvijo očistiti in kvasiti. Lansko leto jih je bilo mnogo med kmečkimi gospodarji, ki so dvomili, če je to zares potrebno in koristno, češ, da žitu dobro po-gnojimo in če je letina ugodna, bo dobro obrodilo, če pa ne gnojiš in če je vreme neugodno, pa tudi vse čiščenje in kvašenje nič ne pomagal
Pa vendar ni res takol Ako namreč posejemo na enako obdelano in pognojeno njivo na eno polovico lepo očiščeno žito, na drugo pa neočiščeno, bomo čisto gotovo opazili med obema veliko razliko, pa bddisi vreme tako ali tako
Pri čiščenju žita se namreč predvsem izloči vse plevelno seme: grah in grašica, ljuljka itd. Četudi izgleda žito na oko še tako čisto, se vendar pri čiščenju pokaže, koliko plevelnega zrnja je vendarle skritega v vsakem žitu!
Nadalje se pri čiščenju semenskega žita izloči vse drobno, nedozorelo in slabokaljivo seme. Govorili smo nekoč že o tem in povedali, da je rast rastline v prvi vrsti odvisna od rastne moči semena in od zaloge hrane, ki je v njem nakopičena. če torej s pomočjo čiščenja semenskega iita pridobimo lepo enakomerno debelo, popolnoma razvito seme, bo tudi žito zraslo lepo enakomerno in bo bujno odganjalo. Razen tega smemo tako žito sejati mnogo bolj na redko, ker se bolj močno razrašča. S čiščenjem torej tudi varčujemo pri semenskem žitu. tako, da nam ga ostane več za v mlin.
Kdor je dal lani svoje iito čistiti, mu letos ni treba več dokazovati, da je to koristno, ker je pri letošnji ietvi !n mlačvi to korist lahko nameril v mernikih iita, ki ga je več pridelal.
Kaj pa naj o kvašenju rečemo? Da nekateri nevedni kmetje preveč pričakujejo od njega ter so zato razočarani, čeprav po svoji krivdi. 2e
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatit
Deutsch lür Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.)
K. Stunde.
Lösung der Aufgabe:
L 1. Der Haß der Weltverschwörer traf jene Völker, die, vom Glücke übersehen, im härtesten Daseinskampf das tägliche Brot zu verdienen gezwungen waren. 2. Vor allem Deutschlannd, Italien und Japan wurde der Anteil an den Gütern der Welt bestritten. 3. Der Zusammenschluß der Nationen war ein Akt des Selbstschutzes 4. Am 3. September 1939 erhielt das Deutsche Reich die englische Kriegserklärung. 5. Am 22. Juni 1941 bat der Führer den Aufruf an das deutsche Volk erlassen. 6. Im Jahre 1914 begann England den Weltkrieg.
II. 1. Eine weiße Bluse. 2. Meine gute Mutter. 3. Seine ältere Schwester. 4. Ihr letzter Brief. 5. Zwei süße Birnen. 6. Frisches Wasser. 7. neues Kleid 8. Ein öffentlicher Park. 9. Paula schläft in diesem kleinen Zimmer. 10. Er diktiert in einem langen Brief. 11. Der Meteorologe schaut zum schönen, blauen Himmel. 12. Er bewundert den herrlichen Strand mit den vielen Strandkörben, den riesigen Son-•nenschirmen und dem feinen Sand.
Das Zeitwort »haben«.
Gegenwart.
Bestimmte Aussageweise (Indikativ), ich habe — imam dw hast — imas
er, sie es hat — on, ona, ono ima wir haben — imamo
ihr habt — imate sie haben — imajo
(Unbestimmte Aussageweise (Konjunktiv)
ich habe — da imam
du habest — da imaš
er, sie, es habe — da ima
wir haben — da imamo
ihr habet — da imate
sie haben — da imaio
Mitvergangenheit.
Bestimmte Aussageweise (Indikativ), ich hatte — imel sem du hattest — imel si er, sie, es hatte — imel, -a, -« je wir hatten — imeli smo ihr hattet — imeli ste sie hatten — imeli so
Unbestimmte Aussageweise (Konjunktiv).
ich hätte — imel bi: da sem imel
du hättest — imel bi: da si imel
er, sie, es hätte — imel. -a, -o bi, da je imel,
-a, -o
wir hätten — imeli bi: da smo imeli ihr hättet — imeli bi; da ste imeli sie hätten — imeli bi, da so imeli
Indikativ Vergangenheit.
ich habe gehabt — imel sem
du hast gehabt — imel si
er, sie, es hat gehabt — imel, -a, -o je
ponovno smo namreč opozarjali, da kvašen)e žita 9čiti samo pred snežno plesnijo in pred smrdljivo ali trdo snetjo pri žitih, ne pa pred prašnato snet j o, ki je v naših krajih mnogo bolj razširjena! Povdarili smo tudi, da je mogoče prašnato snet pri žitu zatirati samo na ta način, da si preskrbimo zanesljivo zdravo in od prašne sneti neokuženo semensko žitol
Skrbna izbira zdravega semenskega žita in skrbno čiščenje istega na dobrem trijerju ali »Saatgutbere'ter«-ju je torej večje važnosti kot kvašenje, — a tudi kvašenje je nuino potrebno, ako je naše žito in naša zemlja okužena z glivicami snežne plesni m smrdljive ali trde sneti.
4. Kdaj bomo sejali?
Na to vprašanje lahko določno odgovorimo samo tole: Najprej rž, nato pšenico, nazadnje ječmen! Zakaj v tem redu? Zato, ker se rž razrašča samo jeseni in ostane preredka, če io sejemo pozno Pšenica in ječmen pa se razraščata tudi spomladi. torej ju lahko pozneje sejemo, posebno ječmen, ki rad pozimi pognije, ako smo ga zgodaj seiali in je bila jesen topla in dolga V ostalem lahko dostavimo še pravilo, da je treba v višjih lecrah sejati vsako žito prej, kot v dolinah, v senčnih leoah prej, kot v sončnih, na mrzlih težkih zemljah prej kot v rahlih, humoznih. Pametno je, ne vsejati vsega žita naenkrat, marveč v presledkih, ker se včasih bolje obnese zgodaj, včasih pa pozno sejano žito.
5. Kako bomo zemljo pripravili za ozlmino?
Glede oranja samega ni kaj »osebnega pripomniti, pač pa glede brananja. Naši kmetje sejejo namreč še mnogokje kar na surove brazde ter tako brez potrebe tratijo žitno seme. Pred setvijo Je treba zemtio za žito dodobra zbranatl, ter nam to prihrani najmanj tretjino semena! Pa tudi žito kali in raste vse bolj enakomerno, če je zemlja pred setvijo v redu pripravljena. Ce pa selerno na kepasto, nepripravljeno zemljo, je tudi žetev težia, žetev s strojem pa sploh nemoooča, in tudi košnja strnišča in strniščne detelje skrajno otež-kočena' Torej: za ozimno žito je treba zemljo dobro prevleči in to pred setvijo!
6. Kako bomo ozimnim žitom pognojili?
Edino ozimni ječmen je zares hvaležen za hlevski gnoj. Pšenica in rž pa na dobri močni zemlji lepše obrodita, če smo gnojili s hlevskim gnojem prejšnjemu pridelku, n. pr. krompirju, koruzi itd. Na slabi zemlji, ali pa po ovsišču moramo tudi pšenici In rži s hlevskim gnojem pognojiti. Seveda — kdor ima gnoja dovolj, lahko gnoji z njim tudi drugod!
Z umetnimi gnojili iltom jeseni ne gnojimo, marveč šele pozimi ali na spomlad. Kako in koliko, se bomo pa takrat pogovorili!
MALE VESTI_
*	Reichsmarschall Gdring je sprejel v nedeljo v svojem glavnem stanu SA-Obergruppenfuhier-ja Schepmann-a, ki vodi začasno posle Stabsschef-a, ter je imel z njim daljši razgovor.
*	Gaji spodnještajerskih Junakov se večajo. Na vzhodni fronti je v vrstah naskočnih grenadirjev padel junaške smrti za svojo ljubljeno domovino Franc Kickl iz Partina v Kreis-u Pettau. Mlad junak je bil komaj v 20. letu svoje starosti ter zapušča starše in ostale sorodnike, ki živijo v Partinu v Kreis-u Pettau. — Družina Alois-a Schweglitsch-a iz Schanje štev. 10, Zigerzberg, blizu Gurkfeld-a v Kreis-u Rami, je pa dne 12. junija pri Orelu na vzhodni fronti izgubila svojega ljubljenega sina Martina Schweglitsch-a, ki je, star komaj 21 iet, istotam zadobil od neke sovražne granate težke poškodbe v trebuhu in plju-čah ter je kmalu po operaciji umrl. Schweglitsch se je hrabro boril ter junaško žrtvoval svoje življenje za svojo ožjo in širjo domovino, ki jo je ljubil nad vse. Njegovo smrt objokujejo starši, tri sestre in pet bratov ter vsi sorodniki, prijatelji in znanci. Domača vas ga bo obdržala v lepem spominu. — V težkih bojih na Siciliji je dne 25. julija 1943 padel Ludwig Lontschar, ki je služil kot strelec v nekem motoriziranem grenadir-skem bataljonu. Lontschar je bi! star komaj 19 let in bil doma iz Cilli-ja. — Usoda je nadalje hotela, da je v junaških obrambnih bojih na fronti ob Miusu na vzhodnem bojišču moral žrtvovati svoje 21 letno življenje Spodnještajerc Albert Jesa iz Marburg—Rotwein-a. Med svojce je štel svoje ljubljene starše, sestro, dva brata in svaka. — V bojih blizu Ladoškega jezera na vzhodnem bojišču je žrtvoval svoje življenje za domovino Franz Matzelle, doma iz Silberberg-Konigsberg-a v Kreis-u Ranil. Pokojni junak je bil star 27 let in je padel kot Gefreiter v nekem Pionier-Regi-ment-u.
*	Junaška smrt. V težkih bojih pri Orlu je padel dne IT. julija Grenadier Franz Ribitsch iz Pragwald-a. Iz pisma, ki ga Je naslovil njegov Kompaniefflhrer materi padlega junaka, je razvidno, da je bil padli Ribitsch v življenju in v smrti svojim tovarišem svetli vzgled. Kompanija je izgubila izvrstnega vojaka in ljubega tovariša. Spoštovan in priljubljen Je bil pri tovariših kakor tudi pri predpostavljenih, svoje življenje pa je žrtvoval v trdni veri v zmago Nemčije. Dva njegova brata se nahajate na bojišču, žalujoča mati pa je vdova po možu, ki je padel za svojo domovino fe v prvi svetovni vojni.
*	Hraber Spodnještajerc. Naše trditve, ki jih od slučaja do slučaja prinašamo v »Štajerskem Gospodarju«, da so Spodnještajerc! Junaki, držijo
na vsej (rti. Bralcem bo še gotovo v spomin«,
kako so se spodnještajerski fantje in možje obnašali že v prvi svetovni vojnii saj smo o ten v našem listu že veliko pisali. In kakor smo vedno napovedovali in trdili, da je junaštvo naših bojevnikov iz svetovne vojne prenešeno na njihove sinove, tako nam sedaj to, odkar so nall spodnještajerski fantje na frontah v skupnih v*-stah velikonemške oborožene sile, dogodki os bojišču v celoti potrjujejo. Ne mine teden, da n« bi bili Spodnještajerci, ki stojijo na bojišču, ta hrabro vedenje pred sovražnikom odlikovani i vidnimi odlikovanji. Skoraj v vsaki številki imat» dnevnik »Marburger Zeitung« in naš tednik priložnost in čast, da svojim bialcem sporočita ponosne vesti o podeljevanju hrabrostnih odlikovanj sinom naše lepe, zelene Spodnje Štajerske. Dane« objavljamo, da ie dobil odlikovanje Eiserne« Kreuz n. Klasse Rudolf Mlinaritsch, spodnještajerski rojak iz Schurkental-a pri Lichtenwald-« v Kreis-u Rann. Hkrati je bil radi tega imenovan Gefreiter-iem. Njegova mati je pridno delujoča Zellenhelferin pri Ortsgruppe Lichtenwald, organizacije Steirischer Heimatbund
*	Eisernes Krenz n. Klasse si je pridobil vsled junaškega zadržanja pred sovražnikom Gefreit« Karl Kopper iz Lorenzen-a na Bachern-u.
*	Padel Je pesnik Kurt Eggers. V težkih bojUl pri Bjelgorodu je padel te dni nemški pesnil Kurt Eggers kot ff-Obersturmführer v Waffen ff. Pri nekem napadu, ki naj bi bil razbremenil tovariše, je vozil Eggers svoj tank na čelu ko» panije. Pri tem je našel vojaško smrt.
*	Umrl Je konteradmiral PohL V Gar to" je umri upokojeni konteradmiral nekdanje avstro-ogerski vojne mornarice Viktor Pohl.
*	Rekord «. hišne zbirke za zimsko vojno «o-moč Nemškega Rdečega križa. Po začasnem štetj« so nabrali v tej zbirki po vsem Reich-u 57 miL. 607.381.85 RM. Pri isti zbirki lanskega leta s« nabrali 44,997.952.88 RM. Prirast znaša torej 11 mil. 609.428.97 RM, t. j. 28 odstotkov.
*	Apel učiteijstva v Marburg-u. Pretekli petek so se zbrali učitelji in učiteljice šol mest« Marburg v glavni šoli »Narvik«. Šolski svetnik za okrožje Marburg-Land, Pg. Petz, je govoril zbranemu učiteljstvu. V žarišču vzgojnega del« j« usodna hi življenjska skupnost nemškega naroda.
*	Nova delovna dob« spodnještajerske mladina. Preteklo nedeljo, dne 5. septembra 1943, - so «s vršili po vsej Spodnještajerski apeli Deutschs Jugend ▼ organizaciji Steirischer Heimatbund. Fantje in dekleta so v okviru teh apelov sprej* mali smernice za bodoče delovanji. Na Sophie» platz-u v Marburg-u je bil velik apel Bemn-a Mar-burg-Stadt. Pri tej priliki je Bundesjuqendftlbrar Schilcher ▼ ognjevitem, govor« označil smernic*
wir haben gehabt — imeli smo ihr habt gehabt — imeli ste sie haben gehabt — imeli so
Konjunktiv, ich habe gehabt — da sem imel du dabest gehabt — da si imel er, sie, es habe gehabt — da je imel, -a, -o wir haben gehabt — da smo imeli ihr habet gehabt — da ste imeli sie haben qehabt — da so imeli
Indikativ Vorvergangenheit ich hatte gehabt — imel sem bil du hattest gehabt — imel si bil er, sie, es hatte gehaM — imel, -a, je bil wir hatten gehabt — imeli so WH ihr hattet gehabt — imeli ste biM sie hatten gehabt — imeli so bili
Konjunktiv.
Ich hätte gehabt — imel bi bil) da sem bil imel — du hättest gehabt — imel bi bil; da si bil imel er, sie, es hätte gehabt — imel, -a, M bil, da
sem bil imel, -a, -o wir hätten gehabt — imeli bi bili; da smo bili imeli
Ihr hättet gehabt — imeli bi bili) da ste bili ime« sie hätten gehabt — imeli bi bili; da ste bili imeli
Indikativ Zukunft, ich werde haben — imel bom du wirst haben — imel boš er, sie, es wird haben — imel, -a, -o bo wir werden haben — imeli bomo ihr werdet haben — imeli boste sie werden haben — imeli bodo Indikativ Vorzukunft, ich werde gehabt haben — da bom imel du wirst gehabt haben — da boš imel
er, sie, es wird gehabt haben — da bo imel,
-a, -o
wir werden gehabt haben — de botno imeli ihr werdet gehabt haben — da boste tmeB sie werden gehabt haben — da bodo imeB
Bedingungsform (Konditional), ich würde haben — imel bi du würdest haben — imel bi er, sie, es würde haben — imel, -«, -e M wir würden haben — imeli bi ihr würdet haben — lmeü bt sie würden haben — tanoM bt
ich würde gehabt haben — imel M bfl d« würdest gehabt haben — imel bt bfl er, sie, es würde gehabt haben — imel, -«, -e
bi bil, -«,
wir würden gehabt haben — imeli bi MI ihr würdet gehabt haben — imeli M bfll sie würden gehabt haben — imeü M MB
Befehlsform, habe! (h«W) — imej haben wtri — imejmo haben SM — imejte (VB habti — Imejte
Nennions.
haben — tarne« gehabt kakem — da je M
Mittelwortes, habend — Imajo« gehabt — hael gehabt kebead — imel
Di« Marille« meteor Matt«. Eine Jugenderinnerung ven F. J. Lakai Ich war damals elf Jahr« alt, mein Bruder Wh dreizehn. Br war viel st&rksr ab ich und dttngls
mich daher bei den Spielkameraden immer in dm Hintergrand. Ich litt oft sehr unter dieser brüderlichen Zurücksetzung, aber gerren die stärkeren Fäuste liefi sich eben nichts einwenden.
Es war um die Zeit der Marillen. Der >Bl«m Hirsch« war an Diphtherie erkrankt, und der Gieße Kriegsrat sollte in Kürze den neuen H&uptüaf wählen. Sieben grüne Federn tragen dürfen, w«ff immer mein sehnlichster Wunsch gewesen — sieben grüne Federn ... Aber am Häuptling zu wieden, mufite man schon mit einer besonderen Tri vor den hohen Rat treten. Ich verglich meine L^ stungen mit denen der anderen and sah die Aussichtslosigkeit meiner Bewerbung ein. Wahs-schetnHch würde mein Bruder den Sieg davontragen, hatte er doch die »Mächtige Löwentatze« dm Kräheindianer an den Marterpfahl geschlagaa und sie gezwungen, einen lebenden Frosch m verzehren.
Ubermorgen sollte die Wahl seta, und ich «dl
keine Möglichkeit, noch irgendeine groBe Tat a begehen, als mir der Zufall beim Mittages*«« «fc nes Gedanken eingab. Dos Gespräch kam wit schon seit längerer Zeit wieder einmal »rf dm Marillenbaum hinter dem Hanse, der heuer zun ersten Male, als wollte er all das Versäumte nachholen, Früchte trug. Mein Vater hatte schon dm unnützen Baum, der immer nur blüht« und das! sein Verspreche« nicht hielt, ausgrabe« wem* und meine Mutter triuinwhierto non, denn sie w«f es, die von GeduM gesprochen hatta. (Posta. 0
Auf gab*.
Beantworten Sie folgende Fragen.
1. Wer war an Diphtherie «krankt? X Was te der GroBe Kriegsrat? 3 Was hatte Fritz n* der »Mächtigen LAwentatze« gemacht? 4. Worauf kam dm Gespräch beim Mittag essen? i. We stand
ti Veliki Nemčiji in proti redu na Ceško-Morav-skem. S tem je onravljal posle, ki so koristili sovražnemu taboru
*	Kmetijsko gospodarstvo Nemške državne železnice. Deutsche Reichsbahn poseduje vzdolž svojih prog ozemlje, ki je zelo težko pristopno in ga radi tega morejo obdelovati in oskrbovati samo železničarji. 2elezničarji obdelujejo na ta način 400 tisoč oralov kulturne zemlje. Trenutno redijo ob vseh nemških železniških proqah okrog 23 tisoč krav, 117 tisoč svinj, 110 tisoč koz, 13 tisoč ovac, nad milijon komadov perutnine, 900 tisoč kuncev in 71 tisoč panjev čebel.
*	Beigrad je zabeležil močan potres. Potresna opazovalnica na Tašmajdanu pri Belgradu je registrirala v ponedeljek zjutraj ob 6. uri, 1 min. in 7,30 sek. močan potres. Središče potresnega ozemlja se nahaja 5227 kilome'trov jugovzhodno od Belgrada.
*	Madžarski notranji minister Keresztes-Fischer je obiskal te dni nemško naselbino Hodsaq v Bački. Ministra je pozdravi! Gebietsfiihrer Spreit-zer, ki je povdaril v svojem govoru večstoletne vezi sožitja med Madžari in Nemci.
*	Umrl je škof v Csanadu. Nadškof dr. Julij Glattfelder s sedežem v Csanadu (Madžarska), je umrl v starosti 69 let V političnem življenju Madžarske je igral pokojni škof veliko vloqo. B;1 je tudi predsednik Katoliške akcije.
*	Sodbe vojnega sodišča v Rimu. Vojno sodišče v Rimu je obsodilo 58 obtožencev, ki so prekršili prepoved nočne hoje po ulicah, v hitrem postopku z ječo od enega do dveh let
*	Posebna doklada za državne nameščence v Turčiji. Turška vlada namerava v zvezi z dvajsetletnico Turške republike izplačat5 vsem državnim uradnikom in nameščencem enkratni prispevek v višini enomesečnih prejemkov. Njenemu vzgledu bodo sledile tudi okrajne in občinske samouprave.
*	Japonski uspehi meseca avgusta. Japonci so v avgustu v frontnem odseku pri Novi Georgiji potopili nad 70 ladij. Poškodovali »o nadaljnjih 50 ladij, obenem pa zbili 270 sovražnih letal. Pri suhozemnih operacijah so izgubili Amerikanci nad 3000 mož.
*	Nalezljive bolezni ln lakota v Kalkuti. Po
poročilih lista »News Chronicle« zahtevata kolera in legar v Kalkuti (Indija) zlasti med revnejšim prebivaistvom izredno veliko smrtnih žrtev. Izbruh epidemičnih bolezni je posledica slabe prehrane prebivalstva.
*	Turška velika narodna skupščina je končala svoje poletne počitnice ter se je v ponedeljek prvič zope' sestala. Prvega sestanka se je udeležil tudi prezident InOni.
*	Brzojavne droge so kradli. Med mestoma Gascogne in Saugny v Franciji so ugotovili ne-
davno, da so neznani storilci izruvali več brzojavnih drogov m izolatorjev. Obenem je manjkalo več sto metrov bakrene žice. Policija Je izsledila končno troje delavcev, ki so priznali nasilno tatvino. 2ico so prodali na »črni borzi«
*	Krvna osveta v Srbiji prepovedana. Nemški poveljujoči general v Srbiji je prepovedal v obmejnem področju Kosova ob albanski meji izvrševanje krvne osvete. V to svrho se morajo ustanoviti posebni odbori za odpravo rodbinsk h prepirov ter za spravo v sovraštvu se nahajajo-čih prebivalcev.
*	Grobnica kralja Borisa v samostanu Rila. Kakor poročajo »z Sofije, so vzidali v grobnico kralja Borisa 111. v samostanu Rila žare s sveto zemljo iz vseh pokrajin Bolgarije, predvsem pa iz novo osvobojenih pokrajin Makedonije, Tra-cije in Dobrudže Vzidali so tudi posode z vodo iz Donave, Strume, Marice in drugih rek Bolgarije.
*	Težka železniška nesreča v Zedinjenth državah. Po poročilih iz New Yorka je na progi New York—Washington iztiril eden izmed brzo-vlakov. Po dosedanjih ugotovitvah se je smrtno ponesrečilo blizu 200 potnikov. S'evilo ranjencev še ni ugotovljeno. Deset vagonov je bilo samo še kup razbitega železja in lesa. Nesrečo je povzročil prelom osi na enem izmed vagonov
*	350.000 oralov bivše židovske posesti bo madžarska vlada razdejla v qlavnem vsem tistim
j vojakom oziroma njih svojcem, ki so si v tej voj-I ni pridobili odlikovanja za hrabro zadržanje pred ¡sovražnikom Razdeljevalo se bo posestva v ob-} segu 5—25 oralov
*	Zatemnitev zahteva v Angliji številne žrtve. Kakor piše švedski list »Stockholms Tidn;nqen«, zahteva zatemnitev v Angliji izredno veliko število smrtnih žrtev Od izbruha vojne do danes se je vsled zatemnitve smrtno ponesrečilo nič mm j kot 10.556 oseb Zadnje četrtletje 1942 in januar 1943 sta zahtevala vsled zatemnitve 1391 smrtnih žrtev
*	Kitajske bankovce je naplavilo morje ob južnoafriški obali. Angleški listi domnevajo, da so bili ti bankovci na krovu ladij, ki so jih potopile nemške podmornice.
*	Nova kršitev švedske nevtralnosti. Kakor poroča list »Dagens Nyheter« iz mesta Malmo, je neki veliki angleški bombniški odred preletel v noči na preteklo soboto švedsko mesto Malmo* Protiletalske baterije so obstreljevale tuja letala., Neko anqlesko letalo je pidlo- v bližini mesta Helsinqborq na tla.
*	Nasllstvo nad Sicilijanci. Anqlo-Amerikancl so prisilili večje število sicilskih ribičev, da vstopijo kot mornarji na njihove ladje. Gre v qlavnem za ribiče, ki jih mislijo uporabljati za obalno plovbo v Rdečem morju
ki se jih bo oprijela spodnještajerska mladina t vsem svojem bodočem delovanju. Bundesjugend-führer je govoril uvodoma o dobi izza prve svetovne vojne, nato pa o Fiihrer-ju, ki je preprečil razpad nemškega naroda. Führer-ju se ima nemški narod zahvaliti, da je danes zedinjen in močan delavoljan narod. Govornik se je b-avil nato z gigantsko borbo Nemčije in Evrope ter je pripomnil, da bo ta borba kljub vsej težini, ki jo prenaša sleherniku, dovedla do naše zmage. S ponosom je ugotovil Bundesjugendführer, da se zaveda nemška mladina Spodnještajerske svojih dolžnosti. Vsak fant in vsako dekle stoji na svojem mestu. Velik apel Deutsche Juqend le zaključila počastitev Führer-ja z obema himnama. Z novo močjo gre mladina na delo, da bi tako prispevala s svojimi skromnimi močmi k dokončni zmagi.
□ Gauleiter in Generaloberst Dieti pred delavci na Gornjem Štajerskem. Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither in Generaloberst Dieti sta obiskala pretekli petek nepričakovano neko oboroževalno industrijo na Gornjem Štajerskem. Ge-neraloberst-u Dietl-u so pri tej priliki predstavili celo vrsto delavcev, ki so že 50 do 60 let zaposleni v omenjenem obratu. Gauleiter in Generaloberst sta si nato ogledala tudi stanovanjsko naselbino in delavska stanovanja. Vrhovni poveljnik nemških čet na laplandski fronti je govoril nato zbranemu delavstvu. Dejal je med drugim, da je našel v tem obratu ravno tako polnovredne ljudi kot se jih najde na fronti v boju z boljševizmom Generaloberst Dieti je dejal, da gre na fronti vedno v prve črte, kadar hoče izvedeti, kako m»k! mislijo vojaki. Ako si pa hoče ustvariti doma sl:ko domovine, ne gre v kavarno ali pa v kino, temveč k delavcem v tovarne. Sporočil je pozdrave frontnih bojevnikov, povdarjajoč, da se rojaki lahko zanesejo na delavstvo, kakor se delavci lahko zanesejo na svoje vojake. Povezanost fronte in domovme tvori po besedah General-oberst-a D*etl-a nepremagljiv branik. Cim trši je tas — tako je zaključil Generaloberst Dieti — tem trdnejša je naša vera v Führer-ja Delavstvo je sprejelo Dietl-ova Izvajanja z velikim navdušenjem. Generaloberst je bil zato pri odhodu predmet burnih ovacij
*	Smrt starega nemškega admirala. V Kiel-u je «mrl v 84. letu svoje starosti admiral v p. Bach-maiin. Kot mlad častnik se Je udeležil spopada pri izkrcanju v Kamerunu. V svetovni vojni je bil najprej šef admiralnega štaba in do leta 1918. lef mornariške postaje Vzhodnega morja v Kiel-u.
♦	Justifikacija velelzdajalca. V Berlin-u Je bil pogubljen dne 2. avgusta 1943 621etÄi Sigmund Izrael Amarant lz Pariza. Ljudsko sodišče ga je obsodilo na smrt, ker je iz inozemstva rovaril pro-
der Marillenbaum? 6. Warum triumphiert« die Mutter?
Wörter, ausgraben — izkopati Aussichtslosigkeit (w) — breanapešnost Bewerbung (w) — prošnja blühen — cvestl brüderlich — bratovski damals — tedaj
davontragen — odnestii Sieg davontragen —
zmagati
Diphtherie (w) — vratnica (davlca)
«Inhalten (Versprechen) — izpolniti (obljoboj
alnsehen (etwas) — uvideti (kaj), spozna«
einwenden (etwas) — ugovarjati
Faust (w) — pest
GesprSch (e) — poqovor
Häuptling (m) — glavar
heuer — letos
Hvnternrund (m) — «eadje
Hirsch (m) — Jelen
Indianer (m) — Indijanec
Juqenderinnerunq fw) — spomin iz nriadlh
Krähe (w) — VTana
Krieqsrat (m) — vojni «vet
lebend — živ, živeč
Leistung (w) — delo, učinek
Löwentatze (w) — levja Sapa
Marille (w) — marelica
Marterpfahl (m) — mučenlikl kol
nachholen — dohiteti
Rat (ml (der hohe Rat) — svet fvhwki ffrefl , sehnlich — hrepeneč Sieg (m) — zmaqa Spielkamerad fm) — soigralec Mnmphferen — zmanoslavno s« radovati mnütz — nepotreben
vergleichen, ich verglich, ich habe verglichen
— primeriti, primeril, -a, -o versäumen — zamuditi Versprechen (s) — obljuba verzehren — zaužiti Wahl (w) — volitev wieder einmal — spet enkrat Wunsch (m) — želja Zufall (m) — »lučaj, naključje Zurücksetzung (w) — prezir an j«, postavitev na prejšnje mesto
WOVE OOREITOE
* Nove odredbe. Verordnungs- and Amtsblatt des Chefs der Zivihr«rwaltunq in dar Untersteier-mark objavlja v številki 25. z dne 2. septembra 1943 sledeče odredbe: Odredbo o veljavnosti voj-no-gospodarskih določil na Spodnjem Štajerskem; odredbo o začasni ustavitvi izdajanja dovolil za prostoslede in potrdilih prostosledovi drugo odredbo o zavarovanju potrebnega krušnega žita; tretjo odredbo o kreditni pogodbi z inozemskimi bančnimi odbori (Stillhalteabkommen) z dne 15. avgusta 1943; odredbo o zemljemerstvu na Spodnjem Štajerskem z dne 21. avgusta 1943; odredbo o delovni vpostaVi gospodinjsko-delovnih sil z dne 15. avgusta 1943; objavo o nemško-hrvatski poqodbi o malem obmejnem prometu z dne 15. avgusta 1943; pogodbo med Nemčijo in Hrvatsko o malem obmejnem prometu; pravilnik k pogodbi o obmejnem prometu med Nemčijo in Hrvatsko; pogodbo o preganjanju kršilcev odredbe o potrošnji z dne 22. avgusta 1943; odredbo o prijavi rentgenovih aparatur z dne 22. avgusta 1943; objavo o počivanju pokojnin v smishi § 127
DBG z dne 14. avgusta 1943; uredbo o ustanovitvi razpečevalnice za klavno živino v Trifail-u z dne 17. avgusta 1943; razglas o prispevkih za kmetijsko nezgodno zavarovanje z dne 3. avgusta 1943; razglas o uvedbi ukrepov qlede žitnega gospodarstva na Spodnjem Štajerskem z dne 3. avgusta 1943; odredbo o uvedbi ukrepov glede gospodarstva z živino na Spodnjem Štajerskem z dne 3. avqusta 1943 ter razglas, zadevajoč po bombah oškodovane glasbene pedaqoqe. njih uvrstitev in nastanitev.
* »Verordnungs- und Amtsblatt des Cheis der Ztvilverwaltung ln der Untersteiermark, t j. uradni list šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko, objavlja v številki 24., z dne 26. avgusta 1943, odredbo o imenih občin, katastralnih občin; in krajev na Spodnjem Štajerskem
*	Ameriški letalski gangsterji so obstreljevali turško motorno ladjo. Kakor poroča aqencija Reu-ter iz Istanbula, je prispela te dni v neko malo pristanišče v Egejskem morju turška motorna ladja »Kirlomeic«. Na krovu je imela mrtveqa člana posadke in še dva ranjenca. Ladja je bila namreč izpostavljena napadu ameriških letalskih qanqsterjev ki so jo obstreljevali s strojnicami.
*	Vasa Prihoda ob svoje gosli. Znanemu češkemu mojstru goslarju Vasi Prihodi je ukradel neki dolgoprstnež na bratislavskem kolodvoru gosli, ki so vredne 25 tisoč RM
*	Sredtšnja lekarna Francoskega Rdečega Križa uničena. Pri zadnjem napadu anglo-ameriških letalskih gangsterjev na mesto Pariz je bila uničena tudi središnja lekarna Francoskeqa Rdečeqa Križa. Večina osobja je bila ubita sredi dela in izpolnjevanja dolžnosti do bližnjega.


MfISÜS fešš» «Mi»
|f!*	«le raes*®««? srmrelite
REDIM,
^jr I & ß «It üar«iMleileffi Erl®)«
ZENTRALD&OOCRIE EMíi FROR
sfc	»i«ri)tir<<' nrs«, h«tíid<»w h
*	Smrtna kosa. V Kirchberg-u (W B., je umrla
▼	starosti 70. let znana posestnica Amalia Tschech. Pokopali so jo na domačem pokopališču v sredo predpoldan
*	Hrabra Spodnještajerca. Obergrenadier La-dislaus Omladitsch iz FraBlau-a je bil za svoje hrabro zadržanje pred sovražnikom odlikovan z Železnim križcem II. razreda. Isto odlikovanje je prejel tudi vojak Štefan Rebernak iz Stadl-a, občina Gonobitz.
*	Ameriški bombnik strmoglavil v bližini Do-modossoie. V bližini mesta Domodossola v gornji Italiji je strmoglavil te dni neki ameriški bombnik, ki je pripadal oddelku napadalcev na mesto Bo-logne. Italijanski lovci so namreč ta oddelek razpršili in potisnili bolj proti severu. Dotični bombnik je skušal preleteti Sinfplon ter priti na švicarsko ozemlje Posadko, sedem mož, so Italijani ujeli.
*	Spavalno sredstvo ga Je spravilo v grob. 67-
letni Alois Kvapil iz ProBnitz-a pri Pragi v pro-tektoratu ie trpel na nespečnosti. To svojo bolezen je skušal ozdraviti z večjo količino odliva od makovih glav. ki ga je popil. To ga je pa tako hudo uspavalo, da se ni več prebudil Njegovi svojci so ga sicer še prepeljali v bolnišnico, bilo je pa seveda vse zastonj. Mak je precej močan strup in se ga ne sme uživati v nobeni obliki brez zdravniškeqa navodila
O Portugalska ostane načelno nevtralna. Ravnatelj velikega lista »Diario de Noticias«, Augu-sto de Castro, je podčrtal v svojem članku o priliki pričetka petega vojnega leta, da ostane Portugalska slej kot prej načelno nevtralna. Au-gusto de Castro je bil preje diplomat ter slovi kot nekak zaupnik portugalskega zunanjega ministra.
*	Džamija v Zemun-u. V hrvatskem Zemun-u so otvorili te dni prvo džamijo v nekdanjem poslopju carinarnice. ■
□ Hrvatska ima sedaj ministrskega predsednika In vojnega ministra. Poglavnik neodvisne države Hrvatske, ki je doslej opravljal tudi posle predsednika vlade, je imenoval dosedanjega državnega tajnika na razpoloženju, dr Nikolo Mandiča, predsednikom vlade. Dr. Mandič se je rodil leta 1869. v Dolcu pri Travniku v Bosni. Gimnazijo je obiskoval v Sarajevu, pravo pa je študiral v Wien-u. Prvotno je bil odvetnik v Sarajevu. 2e v mladih letih se je začel udejstvovatl v političnem življenju, in sicer kot pristaš Starčevičeve ideje. Leta 1910. je bil izvoljen v bosanski sabor,
▼	katerem Je zavzemal čast podpredsednika in predsednika. Hkrati je bil podžupan mesta Sarajeva. Njegov trud je šel vedno za tem, da bi prišlo do sodelovanja med katoliki in muslimani.
Hager (Atl — Sch).
Bordilak wehrt feindlichen Bombenangriü ab. Die Abwehrwaffe der Geleitfahrzeuge und eigen? Bordflack dei Handelsdampfer sorgen dafür, daß der Nachschub ungestört arf die Front kommt. Der Feind muffte in' großer Höhe abdrehen, seine Bomben fallen wirkungslos ins Wasser,
Leta 1914 je postal namestnik deželnega guvernerja. Razen tega je bil tudi predsednik računskega dvora za Bosno in Hercegovino ter pravi tajni svetnik. Po prvi svetovni vojni se je zopet posvetil advokaturi. Po ureditvi neodvisne države Hrvatske ga je poglavnik imenoval državnim tajnikom. — Položaj vojnega ministra je zasedel novo imenovani minister, general letalstva, Miroslav Navratil. Navratil ]e bil rojen leta 1893 v Sarajevu kot sin okrajnega predstojnika. Po obisku kadetne šole v Graz-u je postal Fiihnrich. Leta 1917. je bil kot letalec na ruskem bojišču, kjer je sestrelil deset sovražnih letal. V Jugoslaviji so ga leta 1940 kot politično sumljivega častnika upokojili. Poglavnik ga je leta t941. imenoval vojaškim atašejem v Bukarešti, leta 1943. pa ga je imenoval generalom. General Navratil je nosilec mnogih domačih in inozemskih odlikovanj.
to m
primerja se vreme z ozirom na odselitev lastovk — v kolikor so podatki glede slednjih pri nas sploh mogoči Sicer pa so na vpliv vremena občutljive tud: druge ptice in med njimi tudi take, k' se navadno selijo za lastovkami, ki so torej še pri nas, ali pa, kt priha jajo preko nas iz drugh dežel. Skoro do konca leta bo torej še časa dovolj, da se pobližje seznanimo tudi s tem vprašanjem. Med tem pa naj velja naša posebna pozornost našim preljubim znankam: lastovicam
Letos bo usoda selitev zlasti lastovk iz naših krajev še posebno zanimiva z ozirom na znana dogodke na jugu nad kraji, preko katerih vodi še daljna pot lastovk. Ali se bodo pretečim nevarnostim izognile, ali jim bodo podlegle še pred ciljem svojega neodoljivega naravnega hrepenenja. In ali bomo prihodnjo pomlad zopet lahko z veseljem vzklikali: Pozdravljene, prve lastovice'	P.
Zakaj menia listje
leseni svoio barvo ?
Ko pridete jeseni v gozd, se ne morete načuditi krasoti barv, ki je razlita po listju. Zakaj spremeni listje svojo baivo prav jeseni, in ne v '¿ateri drugi letni dobi? Vsakdo bo vedel, da potrebujejo rastline za s\oje življenje hrano prav tako kakor vsako živo bitje. Narava jih je tako ustvarila, da srkajo iz zraka ogljikov dioksid ter qd v sebi razdvajajo v ogljik in kisik. Največ ogljika iz ogljikovega dioksida črpajo iz ozračja zeleni listi, ki rabijo ogljik za svojo prehrano. V rastlinskih telesih se nahajajo neverjetno drobna telesca, ki jim pravimo celice. Te celico imajo izredno veliko nalogo v rastlinskem življenju. Samo z mikroskopskimi poizkusi moremo odkriti v teh celicah škrob, najrazličnejše kristale ter zelo majhna zrnca zelenkaste barve — listno zelenilo ali klorofil. Ta zrnca začnejo na jesen v listih razpadati v različne snovi, ki začnejo odhajati v veje in deblo. Listje pa izgubi s tem svoje hranivo Nekdaj zelena telesca postanejo rumena (javorjevo listje), medtem dobi nekatero listje temnejšo barvo (hrastovo listje). Rdečkasta barva v listju nastane zaradi nakop;-čenja rdečih sokov v celicah. Odpadanje listja i drevia pa pospešuje neka plutovmasta snov (V.u-tikula). Ta snov se začne odpravljati že septembra ali oktobra, kakršno je pač vreme, na krajih, kjer se pecljl drže vejevja, ter preprečuje pretakanje hrane Iz debla v listie. List se ne mora več hraniti, pa ga lihko najmanjši vetrič otrese; v deževnem času pa odpade tak moker list vsled lastne teže.
Lastovke se poslavljajo
2e proti koncu junija postaja v gozdu in na polju tišje in tišje m čim dalje poredkeje odmeva dotlej veselo žvrgolenje raznih krilatnih pevcev. Še nekaj dni pozneje, in že utihnejo tudi zadnji pozdravi kukavice. Med tem jo je »on« (kukavec) kar sam odpihal proti jugu, pustivši za seboj »njo«, ki se tudi sama poda na daljnje potovanje. Za njuno mladino, raztreseno po tujih gnezdih, se morajo brigati drugi »tovariši«. A komaj postanejo godni, jo tudi oni sami uberejo za svojimi »ljubečimi starši«. Skoro istočasno nas zapustijo tudi drugi zgodnji selivci (n. pr. kobilar).
Temu začetku vsakoletne selitve ptic sledi tudi naša najboljša znanka lastovica. Tudi pri nas je bilo do zadnjega časa zelo razširjeno mnenje, da ;ma izmed vseh drugih selivk ravno lastovka najbolj redni čas za selitev. In to naj bi bil Mali Srnam (8 september). Ta datum je prešel že kar v pregovore, n. pr: Mala maša — za suknjo vpraša in lastovke od nas lete. Ali pa: na Marijino ime — se lastovke solé. Šele novejša opazovanja so ugotovila, da so tudi lastovke vezane na gotove izjeme pri odselitvi. Ornitologi, to so znanstveniki, ki se pečajo s proučavanjem ptičjega življenja, še niso povsem gotovi, kateri izmed več vzrokov je odločilen za eno ali drugo vrsto ptic in ali obstoja naravni zakon sploh za selitev le gotovih vrst ptic in zakaj tak zakon ne velja sploh za vse ptice Pri tem proučevanju se je tudi ugotovilo, da so gotova leta, ko je v naših deželah ali krajih nenavadno malo lastovk in da še te nenavadno zgodaj (kmalu za prvimi, zgoraj omenjenimi) — torej že pred Velikim Šmarnom (sredi avgusta) odletijo na jug¡ nasprotno pa so znana leta, ko se baš lastovke zelo zakasnijo, včasih kar za cel mesec, da, v prav redkih slučajih kar za dva meseca (konec oktobra ali celo v začetku novembra.
S posebno pozornostjo pa ornitološke postaje (katerih glavne se nahajajo ob Rhein-u) zasledujejo vprašanje selitve ptic in posebno lastovk z ozirom na vpliv vojne. 2e prva opazovanja so dognala, da tak vpliv obstoja tudi za selitev ptic. Zaključni pregled bo mogoč šele po končani vojni.
Medtem smo seveda tudi mi radovedni, kako bo letos z odselitvijo naših in lastovk iz sosednjih krajev in dežel. Da se že pripravljajo na odlet, to lahko opazujemo vsak dan bolj izrazito. Vreme in hrana jih letos nikakor ne silita na zgodnjo odselitevj preje bi bilo pričakovati na čas, ki se je kot omenjeno, doslej smatral kot datum za redno selitev, to bi bilo okrog Malega Šmarna.
Na letošnji odlet ali izselitev lastovk so zelo radovedni tudi meteorologi (vremenoslovci). Po starih ljudskih vremenskih pravilih naj bi bile še posebno lastovke zelo občutljive na bližajoče se vremej in kar za več mesecev napreji to je, da že med poletjem slutijo kakšna bo jesen, in že v zgodnji jeseni predslutijo tu® kakovost zime. Zbirajo se podatki iz posameznih let in
PK-Kriegsber. Schmidt-Scheeder (Scherl!.
Geknackte Panzer — willkommene Unterstände.
Mitten im deutschen Graben haben diese während der großen Abwehrkämpfe südlich des Ladogasees angreifenden Sowjetpanzer ihr Grab«« gefunden und dienen nun unseren Grenadiere» als Unterstände.


heißt: Keine Energie verschwenden. Kriegswichtige Arbeitsplätze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begnügen wir uns deshalb einsichtsvoll mit weniger
OSRAM -Lampea
OSRAM ,
Der
und das
SfpossEn-vcrzeichnis
von
Marburg / Drau
2. Auflage Ist in allen einschlägigen Geschäften und beim ..Schalter des Verlages der „Marburger Zeltung" zum Preise v.RMi.-erhSltlich,
BURG-LICHTSPIELE
MARBURG ID».!, BURGPIA IZ 1
PAULA WESSELY, HERMANN THIMIG, ATTILA HÖRBIGER, HANS HOLT
in einem fröhlich-mutwilligen Film voll Wiener Scharm:
DIE KLUGE MARIANNE
Für Jugendliche nicht zugelassen!
Hängt Ihr Herzenswunsch
mit dem Besitz von viel Celd zusammen, dann spielen Sie jetzt mW in der
¡0. ÜBütüEtißi! ÜKEtelrttePie
Ziehung 1. Kl. 15. u. 16 Okiober. Wieder 480.1100 Treffer mit über
102 Millionen RM Gewinne. Wählen Sie Ihre Glücksnummer aus meinem Nummern-Angebot
753 11755 58622 282162 1186 11805 59242 282204 28159 56923 176431 340946
Erwünschte Nummern anstreichen, Angebot ausschneiden und einsenden. Ich IName und Adresse)
bestelle nebst Ziehungsliste: 3
.. ./8 zu 3 RM .. .12 zu 12 RM .. .14 zu 6 RM .. ./1 zu 24 RM
Falls vergriffen, bitte ähnliche Nt Frisch gewagt ist halb gewonnenl Staitl.Lotterie-Einnahme
Graz, Herreng. 1 Tel. 10-32. Ganztägig geöffnetl
Matsersieine
ca. Dachziegel
bis Frühjahr 1944 ausverkauft Um Zeit und meiner w. Kundschaft weite Wege zu ersparen, bitte ich, von Besuchen vor März abzusehen.
ZIEGEL WERK BUCHENSCHLAG, CILLI 58
55
15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der
10. DCGtscfien
WESIAC«
Staatliche Lotterie-Einnahme
Harburg-Drän, Herren^. 25
Fernruf 20-97
__/H ira 3.— RM je Klasse
____/4 su Sl— RM je Klasse
_/2 zu 12,— RM Je Klasse
_/1 s« 24.— RM )e Klasse
Name:___
Anschrift:,
Aasschneiden nd einsenden!
Kleiner
Anzeiger
Zu kaufen gesucht
Oüeae Stellen
Vor	»o» ÄeOests-
ttriiiti n mtrts Zuslž.nmntsž dos iw®K9ii6a AMxelteamte« «inäeüoli werden
Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg an der Pößnitz-bei Marburg. Anfragen F. Matiaschitz, Post Ranzenberg bei Marburg-Dr. 590-6
Winzerfamilie mit vier Arbeitskräften wird sofort aufgenommen. Vorzustellen: Sonntags vormittags, Marburg, bei Malleg, Schillerstraße 22.	66-6
Winzerfamilie mit 2—6 Arbeitskräften wird für eine Winzerei in Lubstawa, Post Treun bei Pet-tau, gesucht. Anfragen: Scho-steritsch Hans, Treun bei Pettau.
65-6
Arbeiterfamilie mit mindestens zwei Arbeitskräften für Landwirtschaft Marbuig-Stadt gesucht. Eisenbahner odar Preies-sionisten bevorzugt. Freie Wohnung, Feld und Tafjlohn. Adr. in d. »M. Z.«, Marburg'Brau. 75-6
Gärtnerlehrling aus guter Familie und mit guter Schulbildung! Kenntnis der deutschen Sprache bevorzugt; wird sofort aufgenommen. Gartenbaubetrieb Horwath, Luttenberg.	79-6
Hausgehilfin für Geschäftshaus dringend gesucht. Anträge an Regina Göttlich, Marburg/Drau, Kärntnerstraße 128.	78-6
Eine Hausgehilfin zur Betreuung des Schweinestandes gesucht. — Mindestalter 50 Jahre. Anfragen bei Franz Roth, Rotwein bei Marburg.	77-6
Winzer mit 2 Arbeitskräften wird auf kleinem Besitz in Marburg j aufgenommen. Anfragen: Schil- ! lerstraße 20/1.	64-6
Wirtschaftsköchin zum sofortigen Eintritt gesucht. Anzufragen beim Besitzer Franz Roth, Rotwein bei Marburg.	76-6
Abfällel Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfäl-le. Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, MarburgJDrau, Drau-gasse 5	4
Kaufe alte Schirme. Georg Zimmermann, Feinschleifer u. Schirm-reparateur, Marburg-Dr., Viktring-hofgasse 5.	658-4
Kaufe ein Pferd. H. Pistor, Brennmaterialhandlung Marburg-Drau, Mühlgasse. 18.	614-4
Planino oder Stutzflügel zu kaufen gesucht. Anträge an »M. Z.«, Cilli, unter »Barzahler«. 74-4
Stellengesuche
Alterer Mann vom Handelsfach sucht leichte Beschäftigung. — K. Lorenz, postlagernd Bad-Neu-haus bei Cilli.	72-5
Hafneriehrling wird aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Adamitsch Franz, Hafnermeister, Allerheiligengasse 12, Marburg/Drau. Dortseibst auch Haf-nergehilie und ein Taflesarbeiter gesucht.	63-6
Winzer mit 2 Arbeitskräften wird aufgenommen. Kuh- und Schweinezucht möglich. Fabrizzi, Leitersberg 53 (Portschgau), Marb. (Drau)	62-6
Lehrjunge wird sofort aufgenommen. Lebzelter und Kerzenerzeuger. Marburg/Drau, Kirntnerstr. 8. 61-6
2 Lehrjungen werden sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Alois Zelecko, Gartenbau, Cilli.	83-6
Ein Winzer-Ehepaar wird aufgenommen bei Lotschltschnik Johann, Roßbach bei Marburg-Dr
644-6
Der Chef der Zivilverwaltung in der Unterstelemark.
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
G2:Cd 2 I B/1/100/3, Graz, 4. 9. 1943.
Sicherstellung
der Äpfelversorgtmg
Die Äpfelernte in der Untersteiermark fällt heuer schwach aus. Ein Ausgleich durch Zuschüsse aus den übrigen Anbaugebieten des Großdeutschen Reiches oder durch Einfuhr aus dem Auslande ist in dem erforderlichen Umfange nicht möglich. Der Bedarf in den Städten und Industriegebieten ist außerordentlich groß und auch die Verarbeitungs-Industrie benötigt zur Erfüllung vordringlicher Wehrmachtsaufträge und zur Sicherstellung der Brotaufstrichmittel-Aktion Obst aller Art. Mehr denn je muß deshalb Sorge getragen werden, daß das zur Verfügung stehende Obst möglich restlos erfaßt und einer gerechten Verteilung zugeführt wird. Es geht dabei nicht an daß Personen, die über Zeit und Geld verfügen, die öffentlichen Verkehrsmittel unnötig beanspruchen, um zu den Erzeugern hinauszufahren und Obst häufig zu überhöhten Preisen einzukaufen.
Die Arbeiter in den Rüstungsbetrieben sowie < die heranwachsende Jugend, Mütter uwd Kranke haben einen berechtigten Anspruch auf Äpfel Die Erzeuger sind durch die bestehenden Anordnungen verpflichtet, die über ihren eigenen Bedarf hinausgehenden Äpfelmengen restlos der zuständigen Ortssammeis teile abzuliefern, da nur aal diese Weise eine gerechte Verteilung der vorhandenen Mengen möglich ist.
Unterricht
10
Deutsch-Unterricht erteilt Fräulein. Zuschr. unter »Wohngelegenheit am Lande« an die »M. Z.«, Marburg/Drau.	80-10
Heirat
Fräulein, 29 Jahre alt, sucht Ehebekanntschaft mit Herrn im Alter von 30—40 Jahren. Zuschr. unter »September« an »St. Gosp.« — Marburg'Drau.	71-12
Fräulein, 20 Jahre alt, sucht Ehebekanntschaft mit Herrn von 22—30 Jahren. Zuschr. unter »September 1943« an »St. Gos-p.«, Marb./Dr.	70-12
Bauprofessionist sucht Fräulein oder junge Witwe von 20—32 Jahren mit Wohnung oder kleinem Besitz zwecks Ehe kennen zu lernen. Zuschr. a. d. »M. Z,«, Marburg/Drau unter »Glückliche Ehe«.	67-12
Funde - Verluste
Herrenrock wurde gefund. beim Gasthaus Anderle in Ober-Rotwein. Abzuholen in der Triester-straße 20/1, links, Marburg'Drau.
81-13
Verschiedenes
Mittelgroßen Besitz wünscht ein braver arbeitsamer Bauembursch von einem älteren Besitzer zu pachten. Zuschriften erbeten unter: »Heim mein Glück« an »M. Z.«, Cilli	84-14
Tausche fast neuen Herrenanzug für mittl. Größe oder gut erhaltenes Herrenfahrrad für altmodische Damenuhr. Differenz w'td nachbezahlt. Gasthaus Kaiseritz, Tüffer.	73-14
Wer braucht einen Wassersucher mit eigenem, guten Apparat. — Scbriftl Angebote unter »Erfolg« an die »M. Z.«, Marbuanff1>
6814
Tausche Möbelstücke geg. Herrenfahrrad. Zuschr. an die »M. Z.«, Marburg'Dr., unter »Tischler« oder Anschr. in der »M. Z.«.
69-14

■Ww*	-	- -
Seite 16._»ŠTAJERSKI GOSPOD Al«_11. September 1941
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate. Leibbinden. Gummistriimpfe, Bruchbänder
erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER. Banda gen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modell-abnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt 14
Tausche ein Zinshans, Eckhaus auf dem schönsten Platz in Sem-lin, Kroatien, mit 10 verschiedenen Wohnungen und ein Lokal, jährliche Rente 120.000 Kuna, eigene Wasserleitung, alles parkettiert, sechs größere Wohnungen mit Badezimmer versehen gegen einen gleichwertigen Land-, Wald- oder Hausbesitz in Steiermark. A.nf ragen bitte an die Adresse F Novak, Semlin, Ro-seggerstraße 13, Kroatien. 635-14
Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagist. Marburg/Drau, Herrengasse 5.
237-14
Mein innigstgeliebter, unvergeßlicher Sohn und Bfuder
Pionier
JOSEF DERTSCHA
ist am 5. August 1943 im blühenden Altar von 18% Jahren an der Ostfront gefallen. Dornau b. Fraßlau, den 1. Sept. 1943.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab Anna Dertscha, Mutter, Max Dertscha.
Bruder.	38
Hart und schwer traf uns die unerwartete Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
RUDOLF MÄITZEN
Panzer-Pionier
am 23. Juli 1943 bei den schweren Kämpfen südlich Orel in soldatischer Pflicht-eifüllung sein junges 22jähriges Leben Heß. Wöllan. am 1. September 1943.
In tiefster Trauer: Rudolf und Maria Maitzen, Eltern, Maria und Viktoria, Schwestern, Hermann, Bruder.
Schwer traf uns die überaus schmerzliche Nach rieht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Neffe usw.
ALOIS SCHEIBER
Grenadier
im blühenden Alter von 20 Jahren am 13. Juli 1943, fem sedner Heimat an der Ostfront bei Oral sein Leben für Führer und Vaterland gab.
Kostajnik-Talberg den 31. August 1943. Alois und Panline Scheiber, Eltern, Stefan und Paulina, Geschwister, Großmutter, Onkel, Tante und alle übrige« Verwandten.	58
Werbet für das
Seutschß
Rote Kreuz
ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich!
Jeder
Deirtebs-iiilsrer
soll das
Uenopdnurgs-und Amtsblatt
des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
lesen Bezugs-
preis monatlich
RM 1.25. Bestellungen sind an die Geschäftsstelle des Verordnung- und Amtsblattes M<irbur<J 'Drau Badgasse 6 zu richten
Schwer und hart traf uns die Nachricht, daß
unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Schwa-
ALOIS LORENTSCHITSCH
ff-Sturmmann Träger des Eisernen Kreuzes II Klasse
im 21. Lebensjahre am 30 Juli 1943 an der Ostfront acte junges Leben gegeben hat
Krichenberg, am 7. September 1943
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab? Franz und Resi Lorentschitsch, Eltern, Franzi, Bruder, Biam, Schwester, Maria Schunko, Großmütter, sowie alle übrigen Verwandten.	82
Schwer und hart traf uns die erschütternde Nachricht, daß unser einzige- ~ '"'geliebter, braver und guter Sohn
KARL KNAPITSCH
Soldat In einem Artillerie-Regiment
ha blühenden Alter von 23 Jahren bei den schweren Kämpfen an der Ostfront bei Orel am 6. Juli 1943 den Heldentod gefunden hat.
Maria-Gras bei Tüffer, den 6. September 1943.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab:
Karl und Maria Knapitsch. Eltern, sowie alle übrigen Verwandten.	80
¿sane
Schwer und hart traf uns die Nachricht, da* unser innigstgeliebter Sohn und Bruder
ALBIN TSCHRNKO
Grenadier
im 23. Lebensjahre am 30. Juli 1943 bei den schweren Kämpfen südlich von Bjelgorod, fern seiner geiiebtan schönen Heimat, sein Leben für Führer und Volk gelaseea hat.	53
Täubling, den 2. September 1943.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab; Rudolf und Theresia Tschrnko. Eltern, Anzel, Franz, Brüder, Theresia, Angela, Ludmila, Schwestern, «owia
übrigen Verwandten.
# Schmerzerfüllt gebe ich allen Verwandten and Bekannten die unfaßbare, traurige Nachricht, daß mein innigstgeliebter Sohn
FRANZ RIBITSCH
Grenadier
in treuer Pflichterfüllung für Führer, Volk und Vatertaod südlich Orel, fern seiner geliebten Heimat und seiner Lieben. im blühenden Alter von 22 Jahren am 17 JuH 1943 den Heldentod fand. In treuer Pflichterfüllung war er im Leben und im Sterben seiner Kameraden Vorbild.
Unser Schmerz ist unermeßlich.	91
»
Pragwald, 5. September 1943.
Amalie Ribitsch. Witwe, Mutteri Johann und Josef Ribitsch, z Zt. im Felde. Brüder t Amalie Ribitsch, Schwester.
ti sten Nach
innigstgeliebter
traurige Nachricht, daß unser Sohn und Bruder, Student
JOSEF MOLICH
Grenadier
ha blühenden Alter von 18 Jahren am 14. August 1943 bei den schweren Kämpfen an der Ostfront den Heldentod fand.
Fern seiner geliebten Heimat ruht er nun m Rußland« kühler Erda.
Wer ihn kannte, fühlt satt uns dea Schmers.
Leonhard L d. Büheln, Unter-Burgstall, C. Sept 1943.
In tiefer Trauer denkest an sein ferne« Grab: nnd Franziska Molich, Eltern, Franz, Gustav und Alsts, Brüder, und alla übrigen Verwandten.
Einst wird alles Leid vorgehen
Im Jenseits gibt's eia Wiedersehen	33

Hart und seh rieht, daß Bruder
traf uns ette traurige Necb-ivergeßlicher, haber Sohn and
JOHANN SOWAK
ha 22. Lebensjahre bei den schweren Kämpfern an der Ostfront am 18. Juli 1943 sein junge« Leben für Pührer aad Vaterland gab Er wurde mot einem Mtlitârfriedhcrf be-
SdiWata bat CUM, dan ». September 1941
la halar Tranen
Radotl and Amalia Sowak. HKetm, / and sämtliche Geschwister.