10 TEMA MESECA DOMŽALSKI KULTURNI TURIZEM 8 VELIKI INTERVJU MATEJ PRIMOŽIČ IN BORUT ERNESTL, PODŽUPANA 7 AKTUALNO ŠPORTNIK LETA 2022 glasilo občine domžale 24. februar 2023 | letnik lxiii | številka 2 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Nov popust staršem pri plačilu vrtca v domžalski občini Zdravstvena rezervacija za vrtec tudi v primeru rojstva novorojenčka v družini. Pustno rajanje preželo Domžale Foto: Jure Gubanc Pred 33 leti je svoje vrste strnila prav posebna skupina ljudi, poimenovala se je Pustna sekcija Striček. D ruštvo, ki so ga ob tem ustanovili, se morda takrat niti ni zavedalo, kaj vse jih čaka in da bodo toliko let pozneje postali ena najpomembnejših pustnih sekcij v Sloveniji, zagotovo pa v naših krajih. Da v vsem tem času ne bi skrenili z začrtane poti, so ustvarili pomemben in strog dokument, t. i. Zakonik Pustne sekcije Striček Vir, ki med drugim pravi, da kdor na Viru ni za pusta, naj se izseli do avgusta. Prav tako je bilo letos v pustnem času od 4. do 21. februarja delo na Viru strogo prepovedano in dovoljeno le v izrednih razmerah, ki niti parlamentu niso znane. Sicer pa se je ekipa z namenom organizacije letošnjega pusta sestala že septembra lani, saj so, kot pravijo, želeli narediti drugačen, predvsem pa še bolj odmeven program. In ker so Virjani, pa tudi številni ostali Domžalčani spoštovali tudi ostale člene njihovega zakonika, jim je tudi letos uspelo – ustvariti nepozabno doživetje, v katerem so uživali mladi in stari. In koga smo lahko srečali v letošnji ležili pižama partyja domžalskih mapovorki? Na čelu kolone je bil, tokrat žoretk, obiskale so nas sončnice, sposamo virtualno, predsednik Pustne znali smo energijo prihodnosti – Mesekcije Striček in začasni župan naše glo Litko, vrtnarji so pripeljali svoobčine (samo v času pustovanja na- je rožice, predstavili so se Graparji mreč Pustna sekcija Striček prevzame iz Idrije, manjkali niso niti Simpsoni, oblast v našem mestu), sledila je ma- čarovnice, Gradska glasba Opuzen, skota našega Strička, pustno obarva- Pustno društvo Goriča vas, Ciganna Godba Domžale, pa Tminska pu- ska svatba, Divje punce iz zahodnega stna muzika, predstavilo se je Etno- Vira, risana junaka Pat in Mat iz A je grafsko društvo Orači Jablovec, poto- to, Vranski generali, Kraljica morosta pili smo se 7 milj pod morjem, se na- – žaba, brezglavci, Zvonko in njegovo smejali Sneguljčici in sedmim palčk- spremljevalno vozilo, Fašenk Dobova 3 om, spoznali hrvaške čaplje, se ude- in ormoški kurenti.  AKTUALNO OBRAZI DOMŽAL ŠPORT OBRAZI TRŽNICE Jure Gubanc, kineziolog Jana Ozimek, slavistka Matjaž Šerkezi, gorski reševalec Viktor in Nada Svetlin O kakovostnem življenju z manj bolečinami ali brez njih smo se pogovarjali z kineziologom Juretom Gubancem, direktorjem KinVital kineziološkega centra v Domžalah, ki mu mnogi pravijo kar Mehanik hrbta. Dolgoletne izkušnje so ga prepričale, da pravi kineziološki pristop dvigne človeka od poškodbe in bolečine do počutja višjega kot pred poškodbo ali bolečinami. Ne le fizično. Poudarja, da kineziologe zanima predvsem, kako nekoga trajno naučiti, da se bo gibal bolj naravno, pravilno in neodvisno.  15 Znotraj Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale ima med številnimi oblikami literarni krožek posebno mesto. Tedenska srečanja krožka pomenijo prave literarne ustvarjalnice in vedno znova rojevajo sadove – v veselje ustvarjalcev in vseh, ki literarni krožek spremljajo, se razveseljujejo literarnih dogodkov in se odločijo za popestritev jeseni življenja s sodelovanjem v njem. Tako se je po upokojitvi odločila tudi Jana Ozimek, ki je prevzela vodenje literarnega krožka. 24 Matjaž Šerkezi je zelo srčen in predan gorski reševalec GRS Kamnik. Večkrat na priljubljeni Veliki planini, pa tudi na drugih planinah in hribih rešuje tudi Domžalčanke in Domžalčane, ki zaradi nesrečnih dogodkov potrebujejo pomoč. Danes veliko energije vlaga predvsem v preventivo, ki je z njegovega vidika ključna, da do nesreče sploh ne pride. Gore so namreč čudoviti svet, ki je lahko dostopen vsakomur, vendar z določenimi omejitvami. Bralcem svetuje naj se na planinski izlet dobro pripravijo.  32 Viktor in Nada Svetlin iz Čebelarstva Svetlin na Viru pri Domžalah z veliko predanostjo in skrbjo za čebele čebelarita že 25 let. Svoje čebelje pridelke ponudita tudi na domžalski tržnici. Skrbita za okoli 250 čebeljih družin. Na skupni čebelarski poti sta oba opravila nacionalno poklicno čebelarsko kvalifikacijo, dodatno pa izobraževanje za preglednika in svetovalca o čebelarstvu na terenu. Tako lahko mlajšim čebelarjem pomagata z znanjem in izkušnjami. Čebelarskega dela jima nikoli ne zmanjka.  36 Občina Domžale že omogoča t. i. zdravstvene rezervacije (popuste) pri plačilu razlike med ceno programa in plačilom staršev v primeru zdravstvenih razlogov otroka, ki je vključen v vrtec. Zdravstveni dom Domžale je sporočil, da se na pediatre obračajo starši z željo po zdravstveni rezervaciji za vrtec tudi v primeru rojstva novorojenčka v družini. Opozarjajo, da se je v letošnji sezoni število novorojenčkov, ki so zaradi okužbe dihal pristali v bolnišnici in v intenzivni enoti, močno povečalo glede na pretekle sezone. Pulmološki oddelek Pediatrične klinike je prepoln dojenčkov do 3. meseca starosti. Novorojenček je lahko življenjsko ogrožen v primeru respiratornega infekta, ki mu ga lahko prenese starejši sorojenec, vključen v vrtec. Kot je na minuli novinarski konferenci povedala vodja oddelka za družbene dejavnosti Kristina Slapar, smo uvedli nov popust staršem pri plačilu vrtca, ki vsebuje že obstoječe rezervacije/popuste in predlagano obliko popusta v primeru odsotnosti starejšega otroka, vključenega v vrtec, zaradi novorojenca v družini. Na 3. seji Občinskega sveta Občine Domžale so svetnice in svetniki sprejeli predlagani sklep. Občina Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 31. marca 2023. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 16. marca 2023, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si 2 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii aktualno Drage bralke, dragi bralci, ker je februar mesec kulture, smo v tokratnem Slamniku poleg mesečnih novic s področja kulture, že 17. festivala gorniškega filma ter prispevka o osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je potekala 2. februarja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, tudi februarsko Temo meseca posvetili kulturi. Pogovarjali smo se z Alešem Florjančičem, lastnikom Blunouta. Kluba, ki je v našem mestu zbudil nekaj, kar je spalo, česar ni bilo, a do takrat tudi nismo vedeli, kako pomembno je za bogatenje naše kulture. Domžale so namreč v zadnjih letih obiskala številna mednarodna glasbena imena, pa tega marsikdo niti ni vedel. V rubriki Veliki intervju vam tokrat predstavljamo nova podžupana, Mateja Primožiča in Boruta Ernestla. Spregovorila sta o svoji odločitvi za vstop v politiko, svojem dosedanjem delu ter načrtih za prihodnost. Na valentinovo – praznik zaljubljencev smo bili v Domžalah ponovno zaljubljeni v šport. V Športni dvorani Domžale je namreč na ta dan potekal gala večer, na katerem je Zavod za šport in rekreacijo Domžale podelil priznanja najboljšim športnikom, športnicam, športnim delavcem in društvom za leto 2022. Kdo so nagrajenci, lahko preberete v Slamniku. O kakovostnem življenju z manj bolečinami ali brez njih smo se pogovarjali s kineziologom Juretom Gubancem, direktorjem KinVital kineziološkega centra v Domžalah, ki mu mnogi pravijo kar Mehanik hrbta. Zanimiv intervju, ki vrača upanje v dobro počutje in zdravje. V športnem intervjuju pa je bil naš sogovornik Matjaž Šerkezi, srčen in predan gorski reševalec Gorske reševalne službe Kamnik, ki na priljubljeni Veliki planini, pa tudi na drugih planinah in hribih, večkrat rešuje tudi Domžalčanke in Domžalčane. Gore so namreč čudoviti svet, ki je lahko dostopen vsakomur, vendar z določenimi omejitvami. Februarski Obraz Domžal je Jana Ozimek, slavistka in komparativistka ter bibliotekarka, ki je po upokojitvi prevzela vodenje literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale. Morda s svojimi besedami nagovori tudi kakšnega bodočega literata, ki bi se odločil za obiskovanje te oblike bogatitve jeseni življenja. S pustom smo preganjali zimo, pred nami je marec, ki prinaša pomlad. Pozdravimo jo s tradicionalnimi šegami in običaji. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Podžupan Primožič o pomenu kulturnega praznika za spomin na velikane naše kulture V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je v četrtek, 2. februarja, potekala osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri je bil slavnostni govornik Matej Primožič, podžupan Občine Domžale. Občina Domžale Foto: Jure Gubanc V svojem govoru je sprva izpostavil, da je kulturni praznik priložnost za spomin na osebe, ki so svoje življenje posvetile kulturi. Letošnje leto se bomo poleg Franceta Prešerna spomnili še na Eda Ravnikarja, Ivana Tavčarja in Karla Destovnika Kajuha. Vlada Republike Slovenije je namreč na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto omenjenih treh velikanov, je poudaril Primožič. V nadaljevanju je podžupan omenil svojo vključenost v kulturno življenje lokalnega okolja že od mladih let. Vključen je bil v številne ljubiteljske inštrumentalne in vokalne zasedbe. Ob tem je Primožič omenil Godbo Domžale, ki bo prihodnje leto obeležila svojo 140-letnico. Kot je izpostavil: »Sámo godbeništvo lahko vzamemo le kot izraz sodelovanja v specifični glasbeni zasedbi, lahko pa to pripadnost takšni instituciji vzamemo kot vrednoto.« Predvsem takrat, ko spoštujemo tradicijo zato, ker nam omogoča nadaljevanje te, za naše kraje unikatne zgodbe. Kot je izpostavil Primožič, smo vsi del celote. »To si želim tudi v naši novi lokalni politični krajini, katere del sem postal. Opozicija, pozicija, član občinskega sveta, podporni član, občan, otrok, vsi smo si edini, da si želimo kar se da normalne okoliščine za mirno, predvsem pa zdravo življenje v naši eni in edini občini Domžale,« je dejal. Vsi drugi interesi, povezani s finančnimi, pozicijskimi ali drugimi okoriščanji po njegovih besedah ne spadajo v ta prostor. »V naš prostor spada kultura. Kultura spoštovanja, kultura komunikacije, kultura razumevanja, kultura sobivanja,« je sklenil podžupan. Sledil je kulturni program z naslovom Tri želje, ki ga je pripravila Anja Štefan, znana pravljičarka in pripovedovalka, ki je k sodelovanju ponovno povabila tudi Janeza Dovča in Boštjana Gombača. Slavnostne prireditve ob kulturnem prazniku so se poleg županje Občine Domžale mag. Renate Kosec, ter obeh podžupanov, Mateja Primožiča in Boruta Ernestla, udeležili tudi nekateri častni občani občine ter občinski svetniki. Slavnostni govor podžupana Mateja Primožiča V celoti povzemamo slavnostni govor podžupana Mateja Primožiča: Županja, magistra Renata Kosec, podžupan Borut Ernestl, častna občanka in častni občani, občinske svetnice in svetniki ter ostali prisotni go- Podžupan Primožič je poudaril, da v naš prostor spada kultura spoštovanja, komunikacije, razumevanja in sobivanja. stje, ki vam je mar za državne praznike, še posebej za kulturni praznik. Je že res, da bo dejanski 8. februar čez slab teden, vendar kaj mar ni ravno kultura tista, ki je z nami prav vsak dan, le opazimo ne, oziroma tega tako ne poimenujemo. Kultura je tudi to, da sočloveku pridržimo vrata, zaustavimo vozilo pred prehodom za pešce, ne parkiramo na mestih, namenjenim invalidom, preberemo knjigo, poslušamo glasbo, zapojemo pesem otroku pred spanjem, zaplešemo na veselici, napišemo lepe verze na voščilnico in tako naprej. Kulturni praznik, naj spomnim, najverjetneje smo edina država na svetu, ki je kulturni praznik označila za državnega, je tudi priložnost za spomin na osebe, ki so vse svoje življenje, pravzaprav svoje poslanstvo, posvetile kulturi. Letošnje leto se bomo tako, poleg seveda nenadkriljivega Prešerna spomnili še na Eda Ravnikarja, Ivana Tavčarja in Karla Destovnika Kajuha. Vlada Republike Slovenije je namreč na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto omenjenih treh velikanov. Tako bomo poudarjali izjemno jasnost in izrazno moč Kajuhove izpovedi, Tavčarjeve realistične novele, črtice, povesti in romane, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini, ter izvirno prenašanje Plečnikovega izročila s strani njegovega učenca Ravnikarja. A če sta Tavčar in Ravnikar dosegla zavidljivo starost, pa se ob pogledu na Kajuhovo usodo in njegovo življenje nekoliko zmrazim. Umrl je pri prezgodnjih 21 letih, hkrati pa njegov opus kaže ravno nasprotno. Četudi je večkrat prikazan kot partizanski pesnik, po krivici z negativno konotacijo, so njegove besede po večini hrepeneče, ljubezenske in prikaz iskanja pomena v izgubljenem svetu morije in bratskega boja. Enakih let je bil ob smrti tudi pesnik France Balantič, Kamničan, za katerega bi ravno tako lahko rekli, da je letos njegovo leto, saj mineva 80 let od njegove smrti. A če je Balantiča, enega največjih mojstrov sonetov, trenutna vlada spregledala, je prejšnja namensko spregledala Kajuha, za katerega letos po domače povedano ‘prinašamo notri’. Seveda se vsi strinjamo, da gre za popolnoma subjektivno oceno, koga od množice slovenskih velikanov umetnosti izpostaviti, a nehote se ob takšnih nèprimérnostih zavemo, da je človeška subjektivnost daleč od realnosti, daleč od človeškosti, ki naj bi jo kultura v svojem bistvu prinašala. Podobnih primerov je najti tudi v lokalnem okolju. Sam zagovarjam stališče morale in etike najprej pri sebi, potem pri drugih. Maja lani sem se tako odrekel pisanju kolumn in drugih prispevkov za regionalni medij, saj sem bil pol leta kasneje aktivno vključen v lokalne volitve. Rezultat je viden. Takrat se mi je enostavno zdelo higienično, da izničim kakršnokoli možnost posrednega ali neposrednega vpliva preko kanala širšega dosega. V omenjenem času sem spoznal, da sem v svoji percepciji in ‘papeškem’ namenu čistosti zelo, zelo osamljen, če ne edini. Vrsta oseb, vključenih v isti cirkus, je uporabljala, ali bolje rečeno zlorabljala takšne in drugačne, neodvisne in komercialne medije za lasten interes. In kje je tu kultura, se gotovo sprašujete? Točno tako, ni je. A kdo sem jaz, ki bi lahko sodil o kulturi, predvsem pa o dejanjih drugih? Moški srednjih let, sicer pri krepkem zdravju in v dobri psihofizični formi, ki je doštudiral univerzitetni program s kar nekaj težavami v prvih dveh letnikih, dokler ga ni v tretjem letniku zagrabilo področje sociologije religije, iz katerega je tudi diplomiral. K dolgemu študiju je botrovala vključenost v številne ljubiteljske inštrumentalne in vokalne zasedbe, ki so predstavljale prioriteto v življenju takratnega mladeniča. Moram priznati, da je bila takrat v vseh skupinah odločilna družba, ki še kako pripomore k zvestobi skupini, posledično pa k kulturni dejavnosti. In če v karieri dobrega zborovskega, včasih tudi solističnega tenorista lahko naštejem male in večje vokalne zasedbe, s katerimi sem na turnejah spoznal dobršen del Evrope, z njimi osvojil več zlatih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih, stal na odrih najmanjših in največjih kulturnih in športnih dvoran v širši mediteranski regiji, pel z Oliverjem in drugimi glasbenimi vzorniki, pa me je v vsej petintridesetletni zgodovini angažiranosti v glasbi najbolj determinirala Godba Domžale. Leta 2009, ko sem ob obletnici kot njen predsednik imel priložnost stati ob enaki priložnosti na istem mestu kot danes, sem že razglabljal o njenih vrednotah. Danes, ko sem 14 let starejši, sem na takratno razmišljanje ponosen, še bolj pa na to, da vse, kar sem takrat prebral, še kako drži. Naj strnem s takratnim citatom: Sámo godbeništvo lahko vzamemo le kot izraz sodelovanja v specifični glasbeni zasedbi, lahko pa to pripadnost takšni instituciji vzamemo kot vrednoto. Zakaj godbeništvo kot vrednota? V prvi vrsti zaradi bogate tradicije pogumnih prednikov, ki so vodili čez težje in lažje trenutke dolge zgodovine našega društva, v svojem bistvu pa godba tudi v današnjih dneh k sreči ostaja to, kar naj bi bila. Godbeništvo naj bo torej vrednota, ki se je držimo člani, ko poslušamo izkušnje starejših kolegov, ko vključujemo najmlajše, ko preredko obiskujemo vaje, ko pozabimo doma slamnik ali baretko kot del naše uniforme, ko odigramo koncert, ko osvojimo zlato plaketo na tekmovanju Zveze slovenskih godb, predvsem pa, ko spoštujemo tradicijo zato, ker nam omogoča nadaljevanje te, za naše kraje unikatne zgodbe. Tako je bilo leta 2009, ob 125-letnici Godbe Domžale, kar pomeni, da bo naslednje leto najstarejše domžalsko društvo praznovalo že 140 let. Ko sem v našem godbenem domu, ki je unikaten po starosti, strukturi in vsebini, se kdaj pa kdaj zalotim, kako zasanjano zrem v neznano zgodovino ustanoviteljev godbe, ki so bili tako korajžni, da so leta 1929 zastavili vse društveno in zasebno imetje za stavbo, ki krasi center Domžal in v katerem se tako dobro počuti tudi Slamnikarski muzej. Takrat nikomur, še najmanj pa meni, ne pomagajo ne visokoleteči nazivi, niti vse funkcije, ne 193 centimetrov telesne višine. Enak občutek je, ko zaigra 60-članski orkester naše godbe. Samo hkratna majhnost in izenačenost vsakega izmed nas lahko ustvarja zgodbo in rezultate. Vsi smo del celote, pa naj se to sliši še tako zlajnano. Enako si želim v naši novi lokalni politični krajini, katere del sem postal. Opozicija, pozicija, član občinskega sveta, podporni član, občan, otrok, vsi smo si edini, da si želimo kar se da normalne okoliščine za mirno, predvsem pa zdravo življenje v naši eni in edini občini Domžale. Vsi drugi interesi, povezani s finančnimi, pozicijskimi ali drugimi okoriščanji ne spadajo v ta prostor. V naš prostor spada kultura. Kultura spoštovanja, kultura komunikacije, kultura razumevanja, kultura sobivanja. Kako že pravi Karel Destovnik Kajuh? Jaz sem droben, droben list, ki drevo mu daje hrano. To drevo iz zemlje rase, zemlja pa je vir življenja, in življenje vir človeštva, in človeštvo, to je hrast, ki človeku daje rast. ❒ SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Glavna nagrada mesta Domžale je pripadla filmu Ena za reko: zgodba Save Ob zaključku 17. festivala gorniškega filma so nagradili najboljše produkcije po različnih kategorijah. Glavna nagrada mesta Domžale je pripadla filmu Ena za reko: zgodba Save, za najboljši alpinistični film pa je bil nagrajen Pasang: v senci Everesta, ki govori o tragični usodi prve ženske Šerpe na vrhu Everesta. Letošnji Festival gorniškega filma je potekal med ponedeljkom,13., in soboto, 18. februarja. Program je bil razdeljen na že znane kategorije: alpinizem, plezanje, gorska narava, kultura in avantura, med letošnjimi kar 29 filmskimi zgodbami v tekmovalnem programu je odločala festivalska žirija v zasedbi Jure Niedorfer, Melania Lunazzi in Iztok Osojnik. Na koncu je Glavna nagrada mesta Domžale pripadla filmu Ena za reko: zgodba Save (Rožle Bregar, Slovenija, 2022). Zgodba govori o veslanju od izvira Save do slovensko-hrvaške meje, kjer štirje kajakaši odkrivajo naravne lepote in opozarjajo na naraščajoče okoljske težave. Zmagovalni film Ena za reko: zgodba Save krasita odlična fotografija in močna sporočilnost. Za najboljši alpinistični film je bil proglašen Pasang: v senci Everesta (Nancy Svendsen, ZDA, 2022). Letos najboljši plezalni film Bežnost (Alastair Lee, ZK 2022’) nudi zanimiv pogled na zahtevno zimsko mešano plezanje na Škotskem, najboljši film o gorah, športu in avanturi pa je bil Ledni doktor (Sean Burch, ZDA, 2021). Film prikazuje izjemno delo, ki ga pred vsako sezono opravijo Šerpe in je ključnega pomena za vse komercialne odprave na Everest. Za najboljši film o gorski naravi in kulturi so proglasili Bele sanje (Mathieu le Lay, Francija, 2022), za najboljši kratki film Deželo ega (Ignasi López Fàbregas, Španija, 2022). Pustne vragolije minuli konec tedna prevzele Domžale Minuli konec tedna je bil v znamenju pustnih norčij tako drugod kot tudi v Domžalah. Začelo se je v soboto, 18. februarja, v Češminovem parku na otroškem pustnem rajanju z Vilo Ekseno in super junaki. Nadaljevalo se je s pustnimi vragolijami v ogrevanem šotoru na Viru. Zvečer so odrasle maske tam zabavali Mambo Kingsi in skupina Pop Design. Višek pustnega dogajanja pa je bil že 33. karneval na Viru, kjer je v povorki sodelovalo 27 domačih in gostujočih mask. V soboto se je ob 13. uri v Češminovem parku zbrala velika množica malih in velikih pustnih šem, ki so rajali v ritmu norčavih melodij z Vilo Ekseno in super junaki. Med doživetim šovom so razdelili več kot 600 krofov, s katerimi so se lahko udeleženci posladkali. Ob koncu šova so dogajanje še dodatno popestrili kurenti. Sledila je povorka ob Kamniški Bistrici do ogrevanega šotora v Športnem parku na Viru. Dolgo kolono navihanih in razigranih pustnih mask so spremljali animatorji, ormoški kurenti, domžalska godba ter mažoretke in twirlerice iz domžalskih osnovnih šol. V ogrevanem šotoru v Športnem parku Vir se je nato nadaljevalo pustno rajanje, kjer sta svojimi vragolijami zbrane zabavala Gospa in Gospod Klovn. V večernih urah so na svoj račun lahko prišle odrasle maske, ki so lahko ob pestri ponudbi pustne hrane in pijače uživale v ritmih Mambo Kingsov in skupine Pop Design. Kurenti iz Ormoža V nedeljo natanko ob 14. uri in 33 sekund so pustovanje kot vsako leto okronali z velikim pustnim karnevalom na Viru, ki je letos potekal že triintridesetič zapovrstjo. Seveda so vsi obiskovalci imeli kaj videti, saj so se predstavile številne zanimive skupinske maske, ki so pritegnile s svojo izvirnostjo, zabavnostjo in tematsko obarvanostjo. Pustnega karnevala na Viru, ki je vedno prava paša za oči, se radi udeležijo vsi, ki jim pust veliko pomeni, saj so v priprave skupinske maske pripravljeni vložiti veliko svojega prostega časa in kreativnosti. Letos je sodelovalo 27 domačih in gostujočih mask, ki so se v sprevodu, seveda za maskoto Stričkom, ki je vedno na čelu, pomikale po Bukovčevi ulici do velikega prireditvenega šotora, kjer je nato potekalo še pustno rajanje in podelitev nagrad najboljšim skupinam. Pustni karneval sta si ogledala tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec in podžupan Borut Ernestl. Oba sta bila tudi v komisiji, ki je ocenjevala nastopajoče pustne maske. V torek, 22. februarja, je sledil še zaključek letošnjega pustovanja. Skozi dan so na Viru in v okolici potekale žalne slovesnosti, okrog 18. ure pa so na Saharskem hribu sežgali pusta. Pustovanje v Češminovem parku Občina Domžale Foto: Jure Gubanc Pustna zabava v šotoru na Viru Posebno nagrado TV Slovenija pa je prejel film Reinhard Karl: umetnost plezanja (Tom Dauer, Nemčija, 2021). To nagrado je podelila druga žirija, ki so jo sestavljali televizijci Aleša Valič, Tatjana Markošek in Miha Lampreht. »Film Reinhard Karl: umetnost plezanja je subtilno doživetje preobrazb plezalca v alpi­ nista fotografa – ali bolje fotogra­ fa alpinista, ki motri vzpone, vrhove, napore, tveganja in srečo z očmi fi­ lozofa in z dušo iskalca smisla,« so o tem filmu med drugim zapisali organizatorji festivala iz domžalskega Društva za gorsko kulturo. Občina Domžale in Društvo za gorsko kulturo Foto: Društvo za gorsko kulturo 4 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Mag. Renata Kosec na tradicionalnem kosilu gostila častne občane ter nekdanje župane in županjo Februar v znamenju kulture in športa Spoštovane občanke in spošto­ vani občani, februar je minil v znamenju kulture in športa, dveh pomembnih področij, ki nas določata in gradita tudi občino Domžale, prostor zado­ voljnih ljudi. V našem skupnem prostoru stopamo skupaj z gotovimi, premišljenimi in odgovornimi koraki. Na seji občinskega sveta smo sprejeli lokacijsko informa­ cijo, ki bo omogočala nada­ ljevanje gradnje skate parka v Športnem parku Domžale. Nadaljujemo tudi z aktivnostmi za realizacijo drugih, že načr­ tovanih in večkrat predstavlje­ nih investicij, parkirne hiše in širitve Zdravstvenega doma Domžale (gradbeno dovoljenje naj bi dobili do konca leta) ter rekonstrukcijo in energetsko obnovo Osnovne šole Roje (gradbeno dovoljenje zanjo naj bi dobili do konca leta). Znotraj načrtovanega rebalansa bomo začeli s potrebnimi postopki ali realizacijo še drugih, za občino pomembnih projektov. Izposta­ viti velja urejanje mirujočega prometa v centru Domžal in vzpostavitev Centra trajne mobilnosti. Ne glede na številne in zelo različne projekte pa sledim napovedim, da bomo delovali racionalno v dobro lokalne skupnosti. V februarju sem na sejo Občinskega sveta Občine Domžale tako umestila predlog za znižanje nagrade za opravljeno delo svetnicam in svetnikom ter članom delovnih teles sveta. Za ta korak sem se odločila, ker delo svetnice in svetnika Občinskega sveta Občine Domžale ni povezano samo s prisotnostjo na sejah delovnih telesih in sejah sveta, ampak predvsem z vzorom in politično integriteto, ki jo gradijo v odnosu do občank in občanov. Besede o samoomeje­ vanju so samo obljube, dokler jih ne uresničimo, in to je vedno najtežje. Hvala vsem svetnicam in svetnikom, ki so zmogli samoo­ mejitev in podprli predlog za znižanje plačil in sejnin. S tem ste pokazali, da ste samoomeji­ tve sposobni tudi na drugih po­ dročjih oziroma da boste znali delati v javno dobro vseh nas. Skupaj bomo gradili zaupanje občank in občanov v politiko, da je politika v naši občini orodje za oblikovanje občine, v kateri radi živimo, delamo in ustvarjamo ter v kateri bodo delovali tudi naši otroci. V marcu bo odprto tudi Povabilo postani Mladi župan in Mlada županja. Glavni namen je s konkretnimi projekti vključiti mlade v lokalno okolje in politiko. Cilj povabila pa je vzgojiti odgovorne posame­ znike, ki bodo delovali v dobro vseh občank in občanov, da bomo lahko ponosno in z rado­ stjo spremljali nadaljnji razvoj naše občine. mag. Renata Kosec županja Občine Domžale Na informativnem dnevu 2023 Na območju občine Domžale delujeta srednja Poklicna in strokovna šola Domžale ter Gimnazija Domžale, ki v svoje vrste spet vabita bodoče dijake. Mag. Renata Kosec, domžalska županja, je v sredo, 25. januarja 2023, na tradicionalnem kosilu skupaj s podžupanom Matejem Primožičem gostila nekdanje župane in županjo ter častne občane Občine Domžale. V svojem nagovoru je izpostavila pomembnost tovrstnih srečevanj za prenos izkušenj in modrosti prejšnjih generacij, ki so bili pomembni gradniki občine. Med drugim je povedala: »Postavili ste trdne temelje, na katerih lahko danes naprej gradimo uspešno občino in prostor zadovoljnih ljudi.« Ob tem jim je izrazila hvaležnost, da je vsak prispe- val svoj del, da je lahko danes občina to, kar je. Zbrani so županji čestitali za izvolitev ter izrazili zadovoljstvo, da se lahko vsako leto srečajo in tako tudi spregovorijo o svojem nekdanjem delu ter podajo svoje poglede na posamezne aktivnosti v občini. Občina Domžale Foto: Jure Gubanc Informacije o gimnazijskem programu in poklicih tehnik računalništva, avtoserviser, inštalater in trgovec Na minulem informativnem dnevu so na šoli predstavili gimnazijski program in poklice tehnik računalništva, avtoserviser, inštalater in trgovec. Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, se je udeležila informativnega dne v petek, 17. februarja, na Poklicni in strokovni šoli ter Gimnaziji Domžale, kjer je pozdravila bodoče dijake in jim zaupala, da se še vedno živo spominja dne, Županja je zbranim izrazila hvaležnost za njihovo delo. Domžalska županja se je udeležila sprejema zlatega biatlonca Pavla Trojerja in bronastega Lovra Planka ko se je tudi sama odločala za svoj poklic. »To je velik korak in prav je, da ste danes tukaj, da dobite obču­ tek o programih nadaljnjega izobra­ ževanja. Samo zaupajte si in uspelo vam bo več, kot si mislite,« je z njimi delila izkušnje domžalska županja. Na šoli sta jo toplo sprejela ravnatelja poklicne šole in gimnazije Andrej Pezdirc in mag. Primož Škofic. Občina Domžale Mag. Renata Kosec z župani gorenjske in osrednjeslovenske regije Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, se je udeležila drugega regijskega srečanja Skupnosti občin Smučarski klub Ihan je v torek, 31. januarja, v Športnem parku Ihan organiziral sprejem biatloncev Pavla Trojerja, Slovenije, ki je potekalo v sredo, 15. februarja 2023, v Škofji Loki. dobitnika dveh zlatih medalj na festivalu evropske mladine EYOF v Forni Avoltri v Italiji, in Lovra Planka, dobitnika bronaste medalje na evropskem članskem prvenstvu v biatlonu v Lenzerheidu v Švici. Sprejema se je udeležila tudi domžalska županja mag. Renata Kosec, ki je mladima športnikoma čestitala za izjemne uspehe. Ob tem je izpostavila pomembno vlogo staršev in smučarskega kluba, ki te mlade talente podpirajo, spodbujajo in jim nudijo vse, kar potrebujejo za dober trening in za doseganje tako vrhunskih rezultatov. Na koncu jim je zagotovila tudi svojo podporo in jim zaželela še na- prej obilo vztrajnosti, moči in uspeha na vseh tekmovanjih, ki jih še čakajo v tej sezoni. V nadaljevanju zimske sezone 2022/2023 se bo Pavel Trojer, udeležil svetovnega mladinskega in junior prvenstva v Kazahstanu, in sicer od 1. do 12. marca letos. Občina Domžale foto:Občina Domžale Ena od tem srečanja je bila tudi možna sprememba sistema financiranja občin. Domžalska županja mag. Renata Kosec je čestitala biatloncema za izredne dosežke. Osrednja tema srečanja so bile poleg delovanja skupnosti in vključevanje občin v delo skupnosti tudi možne spremembe sistema financiranja občin ter potrebe in pričakovanja županj in županov v skupnosti. Županja je ocenila srečanje kot pozitivno: »Poleg prej omenjenih tem je Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka, predstavil preference delovanja gostujoče občine na področju urejanja prostora.« Župani in županje gorenjske in osrednjeslovenske regije so se sestali v sejni sobi Upravne enote Škofja Loka. Po uvodnemu pozdravu Jasmine Vidmar, generalne sekretar- ke skupnosti, je prisotne županje in župane pozdravil še škofjeloški župan Tine Radinja. Nato je dr. Vladimir Prebilič, predsednik skupnosti, napovedal bližajočo se skupščino skupnosti ter v zvezi s tem spregovoril o kandidaturah, pravilih evidentiranja med vodstvene organe ter pozval zbrane k evidentiranju. Prisotne županje in župani so razpravljali še o ureditvi statusa županj in županov, usklajevanje cen vrtcev ter potrebi po višji povprečnini občin. Občina Domžale Foto: Skupnost občin Slovenije letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 5 iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Spoštovane predsednice in predsedniki, spoštovane članice in člani društev občine Domžale Na območju naše občine, Občine Domžale, delujete v številnih in raznovrstnih društvih. Vsako leto, v začetku koledarskega leta, na občnih zborih društev pregledate opravljene aktivnosti v preteklem letu in pripravite plan aktivnosti za leto, ki prihaja. Srečanja, namenjena snovanju aktivnosti v okviru društev, so pomembna, saj s številnimi in raznovrstnimi aktivnostmi bogatite življenje v naši občini in soustvarjate prostor zadovoljnih ljudi. V začetku leta sem, drage predsednice in predsedniki, članice in člani društev, prejela številna vabila na občne zbore društev. Ker vas je aktivnih društev v naši občini izredno veliko in se ne bom uspela udeležiti vseh, je izbira, komu potrditi udeležbo in komu ne, izredno nehvaležna. Prav zato vam tudi prek javnega glasila Slamnik sporočam, da sem vam neskončno hvaležna za vse delo, ki ga opravite skupaj ter za občanke in občane. Verjamem pa, da je vaše povabilo na mestu in da se pri načrtovanju svojih aktivnosti srečate tudi s kakšnim vprašanjem ali pa bi želeli v prihajajočem letu izvesti kakšno posebno aktivnost in bi želeli vključiti tudi občino. Veliko hitreje in lažje bomo našli odgovore na vaša vprašanja oziroma se dogovorili na občini, kjer se mi bodo lahko pridružili tudi sodelavci pristojni za posamezna področja. Prav zato vas vabim, da pokličete v Urad županje in se dogovorite za termin. mag. Renata Kosec, županja Občina Domžale Nadaljevanje že začetih investicij v občini Domžale Na Občini Domžale so intenzivno pristopili k nadaljevanju državnih in občinskih projektov, ki so bili zaustavljeni. Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, je pojasnila: »Na 3. seji Občinskega sveta Občine Domžale se je svet seznanil z lokacijsko infor­ macijo, ki je bila sicer pripravljena že dalj časa in je pogoj za gradnjo ska­ te parka v Športnem parku Domžale. Občinski svet bo na naslednji, marč­ ni seji sveta obravnaval predlog re­ balansa proračuna za leto 2023, ki bo s prerazporeditvijo oziroma rezer­ vacijo sredstev vključeval vse investi­ cije v mirovanju in tudi nove investi­ cije za katere smo ocenili, da jih lah­ ko realiziramo do konca leta 2023.« Med večjimi občinskimi investicijami, ki je bila že napovedana in tudi predstavljena, je širitev Zdravstvenega doma Domžale. Vse aktivnosti potekajo skladno s spremenjenim terminskim planom. Zgodaj jeseni bo zaključena novelacija investicijskega programa, ki jo morajo nato potrditi občinski sveti občin ustanoviteljic. Predvideva se, da se bo gradnja začela leta 2024 in zaključila leta 2026. Naslednja večja občinska investicija je energetska sanacija in rekonstrukcija Osnovne šole Roje. Vloga za gradbeno dovoljenje je že vložena in gradnja se bo začela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Občina Domžale ima sredstva že rezervirana v proračunu za leto 2023, potekajo pa pogovori z drugimi občinami ustanovite- ljicami, da ustrezno prilagodijo svoje proračune. Med pomembne občinske projekte spada tudi ureditev prostorov in pogojev za delo v vzgojno izo­ ranja. Vse občanke in občane bomo redno obveščali o spremembah, po­ sebej pa bomo vodili pogovore s sku­ pinami, ki se jih spremembe nepo­ sredno dotikajo, npr. upravniki več­ Ogled del na kanalizaciji v Škocjanu braževalnih zavodih v občini. Mag. Renata Kosec je povedala: »Nekaj aktivnosti v zvezi s pripravo doku­ mentacije za ureditev prostorov sicer že poteka, vendar pričakujem, da bomo prioritete, katere vrtce in šole se bodo prenavljale in na katerih se­ gmentih, določili skupaj z vsemi rav­ nateljicami in ravnatelji vrtcev in šol v občini. Tako bomo vsi seznanjeni s planom investicij, za katerega bo do­ sežen načelni konsenz. Prvi skupni se­ stanek bo v sredo, 22. februarja 2023.« Pojasnila je, da je v fazi priprave dokumentacija za rekonstrukcijo največjega vrtca v Občini Domžale, Vrtca Urša, ter da so že prejeli dokumentacijo za rekonstrukcijo Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Pomemben projekt, ki mu v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti, je tudi ureditev mestnega središča Občine Domžale v centru Domžal. Mag. Renata Kosec je že večkrat poudarila, da si vsi, tako občanke in občani kot prebivalci naselja Domžale, želijo urejen center občine. Zdaj je dodala: »Z urejanjem mestnega središča bomo lahko nadaljevali, ko bomo uredili mirujoči promet v centru. Nagibamo se k ureditvi P+R con in ureditvi par­ kirnih mest izven neposrednega cen­ tra Domžal, v samem mestu pa k po­ stopnem uvajanju plačljivega parki­ stanovanjskih stavb, invalidi, lastni­ ki električnih vozil …« V predlog rebalansa proračuna za leto 2023 bodo vključeni tudi drugi projekti, začetek aktivnosti za gradnjo večnamenske dvorane ob Osnovni šoli Domžale, priprava ustrezne dokumentacije za gradnjo Centra za mlade oziroma mladinskega doma in Dnevnega centra za starejše, obuditi aktivnosti za prenovo kopališča Domžale ter druge. Mag. Renata Kosec je še poudarila: »To so večletni projekti, tako zaradi urejanja dokumentacije kot zaradi potrebnih sredstev za njihovo izved­ bo. Pri načrtovanju investicij bomo začeli intenzivno sodelovati tudi s krajevnimi skupnostmi. Najpozneje do konca leta bomo skupaj z njimi oblikovali predloge za investicije po posameznih krajevnih skupnostih, ki so pomembne za kvaliteto bivanja.« Županja napoveduje, da bodo v letih 2024 in 2025 uvedli participativni proračun, s posebej ločenim delom ‘participativnim proračunom za mlade’.« Aktivno so pristopili tudi k pogovorom z državo, da bo kar največ državnih projektov v občini realiziranih v naslednjih letih. Občina Domžale, Urad županje Foto: Vido Repanšek O vprašanju glede ‘ležečih policajev’ na cesti Količevo–Helios Ob nedavnih opozorilih občanov, da so nove hitrostne ovire na cesti Količevo–Helios previsoke in zato neprimerne, Oddelek za investicije Občine Domžale izpostavlja, da je bilo pri pregledu izvedenega stanja ugotovljeno, da so bile hitrostne ovire na celotnem odseku obnove ceste izvedene, kot je bilo predpisano in dogovorjeno. Izmere klančin, dolžine ravnih delov in ostale tehnične parametre hitrostnih ovir so na kraju samem preverili izvajalec asfalterskih del, glavni izvajalec, predstavniki naročnika, projektanta in nadzora ter ugotovili, da so hitrostne ovire izvedene v skladu z načrtom. Kljub temu je bilo tudi dogovorjeno, da se na eni grbini, kjer je na ravnem delu umeščen prehod za pešce, ravni del razširi in da bo razširitev v odvisnosti glede na vremenske pogoje izvedena do maja 2023. Prav tako se bo na krajevnih tablah na južni strani in na severni strani dodal prometni znak z omejitvijo hitrosti 40 km/uro. Občina Domžale 6 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Na drugi novinarski konferenci občine o sklepih Občina Domžale bo kot zgledna občinskega sveta s področja investicij, o znižanju občina osveščala o dobrih praksah sejnin ter povabilu Mlada županja/Mladi župan in transparentnih odnosih za zmanjšanje tveganja za korupcijo Na Občini Domžale je v ponedeljek, 20. februarja, potekala druga novinarska konferenca v mandatu nove županje mag. Renate Kosec. Teme, ki so bile izpostavljene na novinarski konferenci, so bile predstavitev najpomembnejših sklepov seje občinskega sveta z dne 16. 2. 2023 s področja investicij, med drugim nadaljevanje postopka za gradnjo skate parka v Športnem parku; poleg tega še sklep o znižanju sejnin ter tudi nov popust staršem pri plačilu vrtca in predstavitev instituta Mlada županja/Mladi župan. V občini Domžale svetnice in svetniki z znižanjem sejnin gradijo politično integriteto: Na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale so svetnice in svetniki potrdili predlog županje, da znižajo nagrade za svoje delo. Mag. Renata Kosec je pojasnila: »Svetnice in svetniki z zaupanjem, ki so ga prejeli s strani volivcev, gradijo svojo politično integriteto, in eden od korakov je tudi samoomejevanje pri določanju nagrade za opravljeno delo. S svojo odločitvijo za samoomejitev so ustvarili še večje zaupanje, da so samoomejitve sposobni tudi na drugih področjih oziroma da znajo delati v javno dobro vseh občank in občanov.« Zadnja točka na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale je V ponedeljek, 30. januarja 2023, se je mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, s sodelavci udeležila sestanka na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer jo je sprejel predsednik komisije dr. Robert Šumi. Na minuli novinarski konferenci je bil med drugim predstavljen nov ukrep s področja družbenih dejavnosti. bil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračila stroškov. Glavne spremembe pravilnika so povezane z ukinitvijo nadomestila za neizvedeno sejo. Po starem pravilniku so svetnice in svetniki prejemali nadomestilo za neizvedeno sejo v mesecih, ko sej ni bilo. Pomembna sprememba pa je povezana tudi z višino plačila za udeležbo na seji oziroma višino sejnin, ki se je znižala iz okvirno 160 evrov za 100 evrov. Mag. Renata Kosec je pojasnila spremembe, ki jih je predlagala v sprejem občinskemu svetu: »Odločitev za znižanje sejnin svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Domžale je eden od korakov, ki sledi našim obljubam, da bomo racionalno delovali v dobro lokalne skupnosti.« Razlika sredstev, okvirno 23.000 evrov na leto, bo vključena v participativni proračun, kar pomeni, da vračamo sredstva ljudem. Občina Domžale Foto: Rok Majhenič Namen sestanka je bil uskladiti aktivnosti na različnih področjih sodelovanja, da bo Občina Domžale kot zgledna občina uvedla dobre prakse, ki bodo zmanjšale tveganja za korupcijo. Poleg tega bo za različne skupine izvajala tudi redne preventivne aktivnosti v obliki izobraževanj in delavnic. Mag. Renata Kosec je pojasnila: »Posebej bodo izvedena Mag. Renata Kosec in dr. Robert Šumi sta se dogovorila o pripravi izobraževanja o pomenu transparentnega delovanja. Domžalska županja na posvetu o Kamniški Bistrici izpostavila potrebo po urejanju prostora ob reki na naravi bolj prijazen način Ljubljanska urbana regija tudi prihodnja štiri leta učinkovito povezana za uresničevanje trajnostnega razvoja regije Mag. Renata Kosec, domžalska županja, se je v ponedeljek, 31. januarja, v Knjižnici Domžale udeležila posveta z naslovom Kam teče Kamniška Bistrica, ki jo je pripravil Zavod Revivo, z namenom pogleda na obrečni prostor in njegov razvoj, ob tem pa tudi odgovoriti na dileme varovanja reke kot naravnega okolja. V ljubljanski Mestni hiši je v februarju potekala konstitutivna seja Sveta Ljubljanske urbane regije (Svet LUR), organa odločanja na ravni Osrednjeslovenske razvojne regije, ki ga sestavljajo dve županji in 23 županov. Županja je izpostavila, da je območje ob Kamniški Bistrici dolga zelena oaza, zato je naša pozornost usmerjena k urejanju tega prostora s primernimi vsebinami, ki bodo občankam in občanom nudile kakovostno preživljanje prostega časa, vendar z urejanjem na naravi bolj prijazen način. Kot je v nadaljevanju pojasnila, je bil pred leti namen tako občine kot države, ki je odgovorna za urejanje rečnih strug, predvsem zagotavljanje poplavne varnosti. Na severu je reka namreč povzročala kar veliko poplavno nevarnost za precejšen del občine. Občani na teh območjih so zdaj zaščiteni, v prihodnje pa se bomo še več pogovarjali, kako ukrepe implementirati na bolj naraven način. Dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, je povedala, da reke povezujejo ljudi in naravo. Ljudje po njenih besedah težimo k vodi, ob tem pa ji jemljemo prostor. Treba se bo zavedati, da brez vode izgubljamo identiteto, je še dejala Levstekova. Predstavnik Ribiške družine Bistrica Domžale dr. Tomaž Lavrič je izpostavil, kako je pomembno revitalizirati določena območja ob reki, za kar se v ribiški družini neprenehoma prizadevajo. Poleg tega pa je treba določena območja tudi renaturalizirati – posejati nova drevesa, ki poskrbijo, da voda ne izpodjeda brežine. Poleg tega pa nudijo senco in zavetje živim bitjem v in ob reki. Dr. Polona Pengal z Zavoda Revivo pa je pojasnila, da analize kažejo, da je stanje biodiverzitete v Kamniški Bistrici slabo. Zaradi prostorskega urejanja so namreč reki vzeli veliko prostora. Vsa prizadevanja bo po njenih besedah treba usmeriti v poživitev biotske raznovrstnosti. Občina Domžale Foto: Občina Domžale Udeleženci okrogle mize so si bili enotni glede naravi bolj prijaznega načina urejanja prostora ob Kamniški Bistrici. tudi izobraževanja za svetnice in svetnike občinskega sveta, članice in člane odborov delovnih teles občinskega in nadzornega sveta, člane nadzornih svetov javnih zavodov in podjetij ter zaposlene na občini in v javnih zavodih. Poudarek bo na pomenu transparentnega delovanja in neustreznih praksah, ki so se kot obvod oblikovale v slovenski družbi.« Konstitutivna seja Sveta Ljubljanske urbane regije Po lokalnih volitvah v letu 2022 je reMinister je v predstavitvi izpostagija dobila devet novih županov in vil, da je nacionalna uredba za izvaeno županjo, in sicer v občinah Bo- janje aktualne evropske kohezijske rovnica, Dobrepolje, Dobrova - Pol- politike usklajena in bo predvidoma hov Gradec, Domžale, Ig, Komenda, v četrtek potrjena na Vladi RS. S tem Mengeš, Škofljica, Šmartno pri Litiji bo postavljen zakonodajni temelj, ki omogoča koriščenje evropskih sredin Velike Lašče. Člani Sveta LUR so za predsednika stev. Prvi razpisi bodo na voljo najSveta LUR tudi v tem mandatu so- pozneje aprila. Ob tem se je zavezal, glasno potrdili župana Mestne ob- da bodo na ministrstvu poskrbeli, da čine Ljubljana Zorana Jankovi­ća, bodo postopki čim bolj enostavni in za namestnika predsednika pa je hitri. Poudaril je tudi, da kljub preobil imenovan župan Občine Med- blikovanju delo na ministrstvu potevode Nejc Smole. Prvi seji Sveta ka nemoteno tako na področju koheLUR v novem mandatu sta prisost­ zije kot regionalnega razvoja, ki prevovala tudi minister za kohezijo haja iz Ministrstva za gospodarski rain regionalni razvoj dr. Aleksan- zvoj in tehnologijo na Ministrstvo za der Jevšek, ki je predstavil ključne kohezijo in regionalni razvoj. Katičeinformacije in usmeritve razvojne­ va je še poudarila, da je v pripravi tudi ga financiranja projektov občin in Zakon o spremembah in dopolnitvah regije v novi finančni perspektivi Zakona o spodbujanju skladnega re2021–2027, ter državna sekretarka gionalnega razvoja (ZSRR-2) in pozvaAndre­ja Katič, ki je na novem mini- la občine k aktivnemu sodelovanju. Vir: RRA LUR strstvu prevzela področje regionalFoto: arhiv RRA LUR nega razvoja. Županja je ob tem povedala: »Pomembno je tako izobraževanje vseh, ki smo neposredno in posredno vključeni v porabo javnih sredstev, kot tudi mlajših, ki bodo v prihodnosti vodili našo občino. Želim si, da bi bili uspešni pri doseganju ničelne tolerance do korupcije in bi lahko v naši občini govorili tako o osebni kot o družbeni integriteti. Naš cilj je delovati v javno dobro in zagotoviti boljšo porabo sredstev v občinskem proračuna.« Dr. Robert Šumi pa je povedal: »Podpiramo Občino Domžale v prizadevanjih o uvajanju ničelne tolerance do korupcije. Zavedati se moramo, da korupcija vpliva na vsa področja v naši družbi, zmanjša se delež investicij, javna poraba in rast BDP, poveča se davčna obremenitev in drugo. Vse to pa močno vpliva na različna področja, npr. na dostopnost šolstva in zdravstva.« Dr. Robert Šumi je spregovoril tudi o aktivnostih, ki bodo predmet sodelovanja: »Na območju Občine Domžale smo na področju preventive sodelovali z Osnovno šolo Domžale. Projekt krepitve integritete učencev, ki smo ga izvajali na šoli, bi lahko v naslednji fazi projekta prenesli tudi na druge šole in vrtce. Pomemben del preventive so lahko tudi izobraževanja za skupine, ki so neposredno povezane s porabo javnih sredstev in bi lahko bile zaradi različnih dejavnikov v nasprotju interesov, dotaknili pa bi se tudi lobiranja.« Sestanek se je zaključil z zavezo, da bo Občina Domžale ob podpori Komisije za preprečevanje korupcije pripravila več izobraževalnih dogodkov, osrednjega večjega predvidoma ob občinskem prazniku v aprilu. Občina Domžale Foto: Občina Domžale Obvestilo Na Ljubljanski cesti bo pri prehodu čez železniško progo v središču Domžal med 16. in 23. 3. 2023 popolna zapora zaradi obnove nivojskega železniškega prehoda. Obvozi bodo urejeni. letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 7 aktualno slamnik@kd- dom zale. si NAJ ŠPORTNIKI DOMŽAL ZA LETO 2022 Na valentinovo – praznik zaljubljencev smo bili v Domžalah ponovno zaljubljeni v šport. V Športni dvorani Domžale je namreč na ta dan potekal gala večer, na katerem je Zavod za šport in rekreacijo Domžale podelil priznanja najboljšim športnikom, športnicam, športnim delavcem in društvom za leto 2022. Miha Ulčar Foto: ZŠRD P riznanje za najboljšo športnico leta 2022 je prejela Karmen Gerič (Športno društvo Sovice), za najboljšega športnika leta 2022 je bil izbran Blaž Mahkovic (Košarkarski klub Domžale), ekipa leta 2022 pa je postala članska ekipa Košarkarskega kluba Domžale (Helios Suns). V občini Domžale imamo veliko odličnih športnic in športnikov ter zagnanih športnih delavcev, o čemer pričajo odmevni rezultati posameznic in posameznikov ter ekip na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Da je temu res tako, veliko pove že to, da so imeli člani strokovne komisije Zavoda za šport in rekreacijo Domžale tudi tokrat zelo obsežno in odgovorno delo, saj so morali podrobno pregledati in pozorno preučiti veliko število prijavljenih kandidatov, izmed njih pa je izluščila najboljše med njimi. Priznanja so jim podelili na prireditvi Naj športniki Domžal za leto 2022, ki je potekala v torek, 14. februarja 2023, v Športni dvorani Domžale. Pred uradnim začetkom prireditve, ki jo je vodil dolgoletni športni novinar, komentator in voditelj Gašper Bolhar, sta gostom nekaj spodbudnih in navdihujočih besed namenila županja mag. Renata Kosec in direktor ZŠRD Jernej Hribar, pri podelitvi pa so sodelovali: predsednik strokovne komisije za šport ZŠRD Peter Seljak, člani komisije Saša Eminič Cimperman, Janez Bizjak, Gregor Mohar in Aleš Šmid ter predsednik sveta ZŠRD Metod Marčun in namestnik predsednika Grega Krmavnar. Na prireditvi so dobro mero energije dodali plesalci: Mini Sovice, Electric boys – plesna šola Miki in članice športno kulturnega društva Leaders, ki jih sicer lahko vidite na košarkarskih tekmah Helios Suns. Z odliko pa je svoj koncertni del opravila domžalska rock skupina Imset, ki je kakovostno nadgradila prireditev in se s primernimi pesmimi vklopila v večer, namenjen najboljšim športnikom občine Domžale. Karmen Gerič (Športno društvo Sovice) – naj športnica 2022 Za najboljšo športnico v letu 2022 je bila izbrana Karmen Gerič, članica ŠD Sovice, ki je na ICU svetovnem prvenstvu v Orlandu osvojila srebrno medaljo v kategoriji članskih performance cheer skupin. Njen delež k uspehu je še toliko bolj odmeven, saj je to sploh prva medalja za Slovenijo na svetovnih prvenstvih v kategoriji ‘pom’. To je tudi uspeh, ki ji je omogočil status vrhunske športnice mednarodnega razreda. Karmen je na prireditvi opisala občutke ob osvojitvi prve slovenske medalje v zgodovini: »To je bilo resnič­ no nepozabno. Osvojile smo meda­ ljo in to v državi, od koder izvirajo športne navijaške skupine. Na celo­ tno prvenstvo imam samo super spo­ mine. Žal se letošnjega prvenstva slo­ Skupinska fotografija vseh nagrajencev prireditve Športnik leta 2022 občine Domžale venska reprezentanca ne bo udeleži­ la, zato bo treba na kakšen dober re­ zultat počakati šele naslednje leto.« Blaž Mahkovic (Košarkarski klub Domžale) – naj športnik 2022 V moški konkurenci je naziv najboljši športnik leta 2022 prejel košarkar Blaž Mahkovic, sicer tudi kapetan KK Helios Suns. Domžalski košarkarji so v lanski sezoni igrali finale državnega prvenstva in pokala Spar, obakrat pa klonili proti Cedeviti Olimpiji. Potrditev dobrega dela se je izkazala tudi v ABA 2 ligi, kjer so po rednem delu osvojili drugo mesto. Mahkovic je ob odličnih klubskih tekmah dodal svoj delež tudi na zadnjih dveh reprezentančnih tekmah, ko je Slovenija premagala, v gosteh Izrael in doma Nemčijo, ter si priborila nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos na Japonskem, Indoneziji in Filipinih. Kapetan ekipe Helios Suns je povezal lansko in letošnjo sezono: »Lani smo resda dvakrat izgubili v fi­ nalu, a smo v pokalu Spar bili precej blizu Cedeviti Olimpiji. Letos nas prav zdaj čaka nov zaključni turnir poka­ la in morda nam uspe kaj več. Dobro nam gre tudi v ABA 2 ligi, in zato lah­ ko rečem, da dokazujemo, da vsako leto napredujemo.« tere igralce bomo pripeljali. O posa­ meznikih vemo vse, ali skoraj vse: kaj jedo, kaj pijejo ... Je pa res, da je je­ dro ekipe že nekaj let skupaj. Se stri­ njam, da igramo eno od najlepših ko­ šark, ampak moramo imeti tudi ne­ kaj sreče pri izboru igralcev. Veliko se ukvarjam z določeno statistiko posa­ meznikov, kar mi ponuja možnost, da vse igralce pretvorim v ekipo. Rad bi se zahvalil strokovni komisiji, da nas je izbrala za najboljšo ekip v Dom­ žalah. Vsekakor pa je to potrditev, da gre vse skupaj v pravo smer in da nadgrajujemo naše delo.« Dolfe Šmid – prejemnik plakete za življenjsko delo (posthumo) Med številnimi dobitniki priznanj (bronasta, srebrna in zlata) ter jubilejnimi priznanji (bronaste, srebrne in zlate plakete) je posmrtno priznanje za življenjsko delo prejel Dolfe Šmid. Slednji se je že kmalu po drugi svetovni vojni zapisal nogometu in pozneje z vsemi močmi pomagal tudi košarkarjem. Dolfe Šmid je bil za Domžale pripravljen storiti vse, s svojo ljubeznijo do športa pa je ‘okužil’ številne občane. Četudi časi niso bili vedno rožnati, je vztrajal ter z optimizmom in nasmehom spodbu- dil mnoge. Dolfe Šmid se je rodil leta 1939, umrl pa je leta 2022. Priznanje je sprejel njegov sin Aleš Šmid. Prejemniki bronastih priznanj Neja Ambrož (Atletski klub Domžale), Urh Kosirnik (Atletski klub Domžale), Tia Emberšič (Atletski klub Domžale), Nik Meden Štrubelj (Atletski klub Domžale), Žana Planinšek (Atletski klub Domžale), kadeti U 17 Helios Suns, mladinci U 19 Helios Suns, mladinci U 19 Nogometni klub Domžale, Manca Petrič (Plavalni klub Olimpija), mladinska show dance mala skupina Treasure (Plesni klub Miki), Maša Ručigaj (Smučarski klub Ihan), mladinci U 18 – Smučarsko skakalni klub Ihan, Zala Mihelčič (Smučarsko skakalni klub Ihan), Kaja Faganel (Šahovsko društvo Domžale), Nastja Ahačič (Športno društvo Energija), Žan Pahor (Športno društvo Energija), Eva Cikajlo (Teniški klub Domžale), kadetska ekipa ŽNK Radomlje, Tim Zabret (Smučarski klub Ihan). Prejemniki srebrnih priznanj Vit Hrabar (Košarkarski klub Domžale), Lovro Lapajne (Košarkarski klub Domžale), Alen Zulić (Košar- Članska ekipa Košarkarskega kluba Domžale (Helios Suns) – naj ekipa 2022 Za najboljšo ekipo leta 2022 je bila izbrana ekipa KK Helios Suns, ki je lani igrala dva slovenska finala in bila pri vrhu ABA 2 lige. Tvorec neprestanega napredka je trener Dejan Jakara, ki je kljub petletnem delu v Domžalah še vedno eden najmlajših trenerjev v slovenskem prvenstvu kot tudi v regionalnem tekmovanju. Jakara veliko časa namenja sestavi članske ekipe in pri tem poudarja: »Že pred sezono moramo vedeti, ka­ karski klub Domžale), Jan Zemljič (Košarkarski klub Domžale), Tibor Mirtič (Košarkarski klub Domžale), Jure Rener (Košarkarski klub Domžale), Jan Vide (Košarkarski klub Domžale), Miha Mivšek (Košarkarski klub Domžale), Urban Klavžar (Košarkarski klub Domžale), Maja Šuštar Habjan (Planinsko društvo Domžale), mladinska street show mala skupina Friends (Plesni klub Miki), Viktorija Mežnar (Smučarski klub Ihan), Tadej Repnik (Smučarski klub Ihan), Matic Repnik (Smučarski klub Ihan), Pavel Trojner (Smučarski klub Ihan), Teodor Igor Herbstritt (Smučarsko skakalni klub Ihan), Matja Kecelj (Strelsko društvo Domžale), Jure Plaskan (Šahovsko društvo Domžale), Brina Udovč (Športno društvo Sovice), Maša Orehek (Športno društvo Sovice), Vita Movrin (Športno društvo Energija), Gregor Mohorič (Športno društvo SUP AMANZI), članska ekipa Težkoatletskega kluba Domžale, Anže Kosmač (Težkoatletski klub Domžale), Jernej Orešek (Težkoatletski klub Domžale), Peter Dobnik (Težkoatletski klub Domžale), Petra Pavlič (Težkoatletski klub Domžale), članska ekipa ŽNK Radomlje, članska ekipa Tosama Ladies (Žensko košarkarsko društvo Ledita), Lejla Pamič (Žensko košarkarski klub Domžale Ledita). Prejemniki zlatih priznanj Jan Emberšič (Atletski klub Domžale), Lana Smolnikar (Plesni klub Bolero), Lovro Planko (Smučarski klub Ihan), Saša Štiftar in Nina Zvizdalo (Športno kulturno društvo Leaders), Eva Kapus (Športno kulturno društvo Leaders), Rudi Olenik Čampa (Šahovsko društvo Domžale), mladinska street show formacija Not her sins (Plesni klub Miki), članska street show formacija Stalker (Plesni klub Miki), Pia Lovrič (Teniški klub Domžale), Petra Ravbar (Plesni klub Bolero), Maša Skočaj (Plesni klub Miki), Žiga Farkaš (Plesni klub Miki), Neli Žagar (Športno društvo Sovice). Prejemniki priznanj za izjemne dosežke Miha Žmaucar (Šahovsko društvo Domžale), Miha Belšak (Košarkarski klub Domžale), Klemen Bauer (Smučarski klub Ihan), Težkoatletski klub Domžale, Erik Bukovnik (Plesni klub Miki), Tina Erzar (Smučarsko skakalni klub Ihan), Meta Tancik (Športno društvo Energija), Bine Markošek (Šahovsko društvo Domžale). Prejemniki bronastih plaket Petra Starbek (Klub borilnih veščin Domžale), Mojca Polše (Klub borilnih veščin Domžale), Plesni klub Miki, Mitja Tancik (Športno društvo Energija). Prejemnika srebrnih plaket Jernej Hribar, direktor zavoda ZZŠRD, naj športnica Karmen Gerič, naj športnik Blaž Mahkovic in županja občine Domžale mag. Renata Kosec Mojca Grojzdek (Športno atletsko društvo Mavrica), Andrej Pustotnik (Košarkarski klub Domžale). ❒ 8 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si ŽELIMO VRNITI POMEN IN VELJAVO KRAJEVNIM SKUPNOSTIM MATEJ PRIMOŽIČ, PODŽUPAN OBČINE DOMŽALE Eden od dveh podžupanov, imenovan na to mesto s strani županje 9. decembra 2022. Po poklicu sociolog – diplomiral je na temo vloge jezuitov v procesu protireformacije – a širši javnosti poznan in aktiven zlasti na področju kulture. Že od mladih nog predan godbenik, saksofonist; nekaj let tudi predsednik tega kolektiva, pevec (tenorist) v različnih vokalnih zasedbah. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc P oklicno pot je začel kot učitelj glasbenega pouka, vmes delal v oglaševalski agenciji in pri regionalnem časopisu Modre novice, zadnja leta pa je kot vodja območne izpostave na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti skrbel za ljubiteljsko kulturno dejavnost na širšem domžalskem prostoru. Vsekakor človek s posluhom … Kakšno je bilo vaše otroštvo in mladost? Če vprašate moja starejša brata, zelo lagodno in brezskrbno. Pri treh bratih je najmlajši že po ‘defaultu’ nekoliko drugače vzet. Bolj resno rečeno mi dejansko ni nič manjkalo, imam lepe spomine na osnovno šolo, gimnazijo in še posebej študijsko obdobje, ki je bilo kar dolgo predvsem zaradi vključenosti v različne glasbene in druge skupine. Staršema se moram zahvaliti za potrpljenje, zasluga, da sem vseeno izšel iz obdobja razvajenosti pa gre bratoma, ki sta bila opora in zgled. Že od zgodnje mladosti vas je zaznamovala glasba. Kdo vas je pri tem usmerjal in kaj vam pomeni? Po pravici povedano glasbene tradicije v družini ni. Starša sta me vseeno navdušila in vpisala v Glasbeno šolo Domžale. Moj prvi učitelj blok flavte, pozneje pa klarineta in saksofona, je bil Karel Leskovec, ki me je pospremil tudi v godbo. Že od nekdaj sem rad pel, nekje so me slišali, tako sem se sčasoma vključil v vokalne zasedbe različnih zvrsti. Tako kot pri inštrumentu sem tudi s petjem spoznal ogromno načinov dela, tehnik, dirigentov, zborovodij, predvsem pa ljudi. Pri vsem tem sem skušal z vsako vajo, koncertom napredovati. Prišel sem do te točke, da si brez glasbe in širše kulture ne predstavljam svojega življenja, tako da sem hvaležen vsem mentorjem in ostalim, ki so kakorkoli vplivali name. Kakšno dediščino zapuščate na območni izpostavi javnega sklada in kdaj bo imenovan vaš naslednik? Pred šestimi leti sem na JSKD OI Domžale nadomestil legendarnega Pavla Pevca. Upam, da sem v tem času dobro nadaljeval njegovo pot, čeprav je njegovo energijo, občutek za ljudi, društva in samo kulturo težko nadomestiti. V petih občinah, ki jih območna izpostava pokriva, je res veliko ljubiteljskih društev in kulturnikov, tako da je delo zelo obsežno, saj je ena oseba zadolžena za vse. Tu je organizacija, poslovno vodenje izpostave, posluh za potrebe društev in posameznikov, izobraževanja ter pomem- Že nekaj časa smo se vrstniki iz naše generacije pogovarjali, da je prišel čas, ko smo dovolj zreli, drzni in energični, da vstopimo v ta ‘politični cirkus′ in poskusimo. S sedanjo županjo in njeno družino se poznamo že več kot desetletje. Spoznala sva, da imava podobne vrednote in svetovnonazorske poglede, in enkrat je padla ideja, da se pridružim njeni nameri k samostojni kandidaturi. ben vidik koordinatorja, prisotnost na čim več prireditvah. Zame osebno je bilo to sanjsko delovno mesto, lahko rečem, da je moj hobi postal služba. Težko pa seveda ocenim, ali so kulturniki zadovoljni z menoj. Srčno upam da. Iskreno sem se trudil, da sem z vsemi vzpostavljal odprt odnos, dobro sodelovanje in zaupanje. Če se dotaknem še naslednika, razpis se zaključuje, tako da pričakujem, da bo vodstvo JSKD do konca februarja izbralo novega vodjo območne izpostave Domžale. Do takrat bom poleg podžupanstva opravljal tudi to delo, potem bo sledilo še uvajanje nove osebe … Kaj vas je napotilo k odločitvi za aktivnejši vstop v lokalno politiko? Že nekaj časa smo se vrstniki iz naše generacije pogovarjali, da je prišel čas, ko smo dovolj zreli, drzni in energični, da vstopimo v ta ‘politični cirkus’ in poskusimo. S sedanjo županjo in njeno družino se poznamo že več kot desetletje. Spoznala sva, da imava podobne vrednote in svetovno-nazorske poglede, in enkrat je padla ideja, da se pridružim njeni nameri k samostojni kandidaturi. Začeli smo štirje navdušenci, iz katerih se je oblikovala velika, predvsem pa izredna ekipa, ki je z velikim trudom na volitvah dosegla še bolj izreden rezultat. Županja mi je ponudila možnost sodelovanja kot podžupan. Takšen izziv se v življenju redko pojavi, zato se ji za priložnost zahvaljujem. Ob svoji predstavitvi ste poudarili, da verjamete, da naša občina za nadaljnji razvoj in napredek potrebuje drugačen pristop. Kaj želite spremeniti? Glede pristopa sta ključni vsakodnevna proaktivnost in energija, ki jo želimo širiti naokrog, predvsem znotraj ekipe občinske uprave, ki je ključni partner za doseganje ciljev. Tu je izrednega pomena dobra komunikacija znotraj omenjene ekipe kot tudi zunanja, usmerjena k občankam in občanom. Vaš oče je bil v 80. letih predsednik skupščine Občine Domžale. Kakšni so bili njegovi napotki ob vašem vstopu v poklicno politiko? Ne boste verjeli, z očetom o tej temi praktično ne govoriva (smeh). Ga pa obveščam o posameznih političnih korakih, a ko so že storjeni, bolj v vednost. Ko mu kaj ni najbolj všeč, seveda pove. Sam ga poslušam in nasvete vzamem dobronamerno, saj so njegove izkušnje izredno dragocene. Katerim področjem boste namenili še posebno pozornost? Pri vzpostavitvi dobre komunikacije z občani je ključno, da vrnemo pomen in veljavo krajevnim skupnostim. Nadaljevali bomo s projekti, ki so bili v preteklosti že v teku, pa iz neznanih razlogov umaknjeni. Tu je še posodobitev razpisov, vključevanje mladih v proces soodločanja, ureditev prometnega in parkirnega režima v centru Domžal itn. Pričakuje se sprejem rebalansa proračuna za leto 2023. Kako boste v njem sledili inflaciji in povečanim stroškom na vseh področjih delovanja? To je velik izziv. Redno spremljamo spremembe na svetovnih in domačih ekonomskih in energetskih trgih ter njihove vplive. Verjetno se povečanim stroškom, ki se bodo do neke mere dotaknili občanov, ne bomo mogli povsem izogniti. Zavedamo se, da se bo nemirna ekonomska situacija zelo dotaknila lokalnih skupnosti, do neke mere pa tudi občanov. Kateri pa bodo prvi projekti nove ekipe? Zagotovo bo zelo atraktiven projekt Mlada županja, mladi župan (razpis je objavljen prav v tem Slamniku), vzpostavili bomo Center trajnostne mobilnosti z ducat postajami za izposojo navadnih in električnih koles in možnostjo nadaljnje razširitve, v pripravi je participativni proračun, projekti na področju okolja ipd. Kultura je področje, ki ga dobro poznate. Bosta med prioritetami tudi izgradnja nove prireditvene dvorane in razširitev glasbene šole? Na področju kulture je veliko izzivov: prenova razpisa za kulturna društva, ki ga bomo temeljito pripravili, da bo zaživel v letu 2024, zagotoviti moramo čim boljše prostorske in druge pogoje za posamezne skupine in seveda že omenjena glasbena šola in kulturna dvorana. Poznamo prostorsko stisko, še posebej upravnih prostorov glasbene šole in Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Vse skupaj je povezano s staro Metalko, ki je bila v preteklosti žal prodana zasebniku. Zavedamo se, da gre za strateško lokacijo, za katero bi bilo edino smiselno, da je v lasti občine in da so v njej primerne vsebine. Zato se bomo močno potrudili, da pride stara Metalka v lastništvo občine. Glede (nove) kulturne dvorane jo imamo seveda v načrtu. Najprej moramo z zainteresirano javnostjo ugotoviti, ali se podati v novogradnjo ali v razširitev katere že obstoječe. Na vsak način pa pestra domžalska kulturna krajina potrebuje večjo dvorano. Kaj se trenutno dogaja s projektom prizidka k Zdravstvenemu domu Domžale? Projekt gradnje prizidka skupaj s podzemno garažo je nenehno v pogonu, a zaenkrat še v birokratskih vodah, če se tako izrazim. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je pridobljeno, iz analize variant izkopa ter zaščite gradbene jame pa izhaja, da je zaradi velike količine podzemne vode potreben drugačen način varovanja gradbene jame, zaradi česar so se pogoji gradnje in pridobitev vseh dovoljenj zapletli. Trenutno poteka predhodni postopek presoje vplivov na okolje, v nadaljevanju pa bo potrebna sprememba gradbenega dovoljenja. Poleg zidov so pomembni tudi kadri. Kakšno je stanje glede splošnih in družinskih zdravnikov v našem ZD? Pri zdravstvenih kadrih občina žal nima prav veliko vloge, saj je država tista, ki določa kvote in izobražuje. Zdravstveni domovi se borijo za te redke kadre, najprej da jih pridobijo, pozneje pa, da jih obdržijo. Trenutno smo priča prehodom kadra med posameznimi ustanovami, kot da bi šlo za športnike, ki za boljše pogoje prehajajo med ekipami. Čemu pa boste namenjali pozornost v prostem času? Moj prosti čas poteka v naslednjem vrstnem redu: družina, glasba, šport. K sreči se vse te dejavnosti med seboj lahko prepletajo. Družina je sicer najboljše zavetje pred intenzivno službo, glasbene aktivnosti mi še vedno polnijo življenjsko energijo, brez športa pa tako ali tako ne morem. ❒ letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 9 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si VERJAMEM, DA SMO NA PRAVI POTI BORUT ERNESTL, PODŽUPAN OBČINE DOMŽALE Novi domžalski županji mag. Renati Kosec pri delu pomaga tudi podžupan Borut Ernestl, ki to funkcijo opravlja poklicno. Mladost je preživel v Račici pri Zidanem Mostu, ljubezen pa ga je pozneje pripeljala v Domžale, natančneje v Študo, kjer sta si z ženo Renato ustvarila dom. Kakšne so vaše prioritete na pod­ ročju sistema zaščite in reševanja? Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je sistem zaščite in reševanje v občini Domžale na zelo visokem nivoju v slovenskem merilu, saj nam organiziranost, opremljenost in znanje zavida marsikdo. Na ohranjanju tega nivoja bomo delali tudi naprej in se trudili, da bodo zagotovljena finančna sredstva za popolnjevanje in posodabljanje opreme, izobraževanja in prihod novih kadrov ta nivo še dvignila. Celoten sestav sistema ZIR je lahko v ponos prav vsakemu občanu in občanki naše občine ter hkrati zagotovilo, da so varni v primeru morebitnih nesreč. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc K malu po prihodu v Domžale se je Borut aktivno vključil v domače gasilsko društvo, kjer je več let opravljal funkcijo tajnika, prevzel pa je tudi vodenje gradbenega odbora za izgradnjo novega doma krajanov – gasilskega doma Študa, ki so ga slavnostno odprli lani jeseni. Pred leti je vodil civilno iniciativo, ki se je borila za odstranitev nepravilno odloženih bal z odpadki v Študi. S povezanostjo krajanov in vztrajnostjo so uspeli, da so bale z odpadki odstranili. Zadnja štiri leta pa je bil tudi svetnik v Svetu Krajevne skupnosti Simona Jenka. Zaupal mi je, da je ponosen oče hčerke Ane Marie in sina Krisa, ki sta njegov največji navdih in poleg žene tudi največja opora v življenju. Po vseh službenih in prostočasnih aktivnosti se vedno z največjim veseljem vrne v njihov pristan. Večino svoje poklicne poti je delal v zasebnem sektorju, kar nekaj let pa bil solastnik uspešne franšize z otroškimi igračami z več trgovinami v tujini, katero pot je na žalost končala korona kriza. Največ prostega časa nameni prostovoljstvu, še posebej gasilstvu, ki mu je predan tako ali drugače od svojega 6. leta, ko je v domačem kraju vstopil med pionirje ter se zapisal tej plemeniti in dobrosrčni organizaciji, katerega pomen danes z veseljem predaja tudi svojima otrokoma. Prihajate iz Račice pri Zidanem Mostu. Kakšne spomine imate na svojo mladost? Kaj vas je pripelja­ lo v Domžale? Moja rojstna vas je lepa vasica ob reki Savi, kjer sem preživel svoje otroštvo ter mladost in kamor se tudi danes z veseljem, ko le dopušča čas, vedno znova rad vračam. Za razliko od današnjega časa, ko vedno več otrok svoj prosti čas preživlja za računalniki, smo se nekoč mladi aktivno družili v naravi in nešteto ur preživeli na igrišču. Deset let sem se aktivno ukvarjal s treniranjem in igranjem rokometa, najbolj ponosen pa sem, da sem Slovenijo leta 2002 zastopal na svetovnem ribiškem prvenstvu mladih v lovu rib s plovcem, ki je potekalo v Italiji. Lahko rečem, da je bila vsa moja mladost povezana s preživljanjem prostega časa v naravi. V Domžale me je pripeljala ljubezen, s takrat partnerko, danes ženo Renato sva si v Študi uredila topel dom in varno zavetje najini družini. Po prihodu v Domžale ste se vklju­ čili v Prostovoljno gasilsko društvo Študa, kjer ste bili in ste še aktivni član ter obenem tudi zaslužen za izgradnjo novega Doma krajanov – gasilskega doma Študa, saj ste bili vodja gradbenega odbora. Po včlanitvi v PGD Študa sem sprejel funkcijo tajnika, ki sem jo opravljal dva mandata, vse do prejšnjega meseca, ko sem zaradi pomanjkanja časa le-to predal. Seveda pa bom še vedno z veseljem aktivno pomagal pri delu društva in njegovem razvo- Vedno pravim, da nam mora biti skrb za naravo in prostor, v katerem živimo, na prvem mestu. To bo naša zapuščina zanamcem in prav je, da jim le-to prepustimo v nekih razumnih in zdravih okvirjih, ki jim bo dajala možnost normalnega življenja. ju. V času mojega tajniškega dela sem na željo članov prevzel tudi vodenje gradbenega odbora, saj je bila želja gasilcev po novem domu zares velika, skupaj z ekipo v odboru smo v osmih letih kljub vsem težavam in covidu lanskega oktobra dom tudi slavnostno odprli. Investitorka novega doma je bila Občina Domžale. Kako je potekalo sodelovanje pri izgradnji? Investitorka je bila občina Domžale, objekt pa je v upravljanju PGD Študa. Sodelovanje med obema stranema je bilo ves čas izjemno korektno, občina je upoštevala večino predlogov gasilcev, posamezni občinski oddelki so vložili zares veliko napora v iskanje rešitev in idej, ki jih na poti ni bilo malo. Tukaj bi se zahvalil nekdanjemu županu Toniju Dragarju, ki je imel posluh za želje študljanskih gasilcev po novih in sodobnih prostorih. Leta 2018 so se na kmetijskem ze­ mljišču v Študi pojavile bale z od­ padki. Bili ste tudi vodja civilne iniciative za odstranitev teh bal. Kako danes gledate na to zgod­ bo, ki se je okoljsko uspešno rešila, tudi z vašo angažiranostjo? Vedno pravim, da nam mora biti skrb za naravo in prostor, v katerem živimo, na prvem mestu. To bo naša zapuščina zanamcem in prav je, da jim le-to prepustimo v nekih razumnih in zdravih okvirjih, ki jim bo dajala možnost normalnega življenja. Vsekakor odpadki ne spadajo v naravo, še posebej ne v bližino vodotokov. Še danes se dobro spomnim, kako so nas krajane želeli žejne pripeljati čez vodo, a še enkrat več se je pokazala jasna volja in naša povezanost, da tega ne bomo dopustili. Civilna iniciativa, ki sem jo na pobudo krajanov vodil, je imela jasen cilj, ki smo ga enotni in povezani izpeljali točno tako, kot smo si zastavili. Seveda je bila tukaj tudi podpora občine in KS Simona Jenka, a tudi z njima kot posameznik ne bi naredil tega, kar smo. Torej, povezanost krajanov in jasno izražena stališča so tisto, kar me je vseskozi gnalo naprej v zavedanju, da bomo uspeli. Po tej izkušnji ste se odločili iste­ ga leta kandidirati in bili izvoljeni tudi v Svet KS Simona Jenka. Vam je boj z nepravilno odloženimi od­ padki dal motivacijo, da se aktivno vključite tudi v lokalno politiko? Da, vsekakor je bil to eden izmed razlogov, da se vključim v soodločanje o nadaljnjem razvoju danes mojega kraja, ki me je resnično zelo lepo in dobrosrčno sprejel, ko sem se priselil in bo za vedno dom mojih otrok. Na lanskih lokalnih volitvah ste bili na Listi Renate Kosec – listi po­ vezovanja in sodelovanja izvolje­ ni za člana Občinskega sveta Ob­ čine Domžale. Kaj vas je pritegnilo in motiviralo, da ste se priključili mag. Renati Kosec in njeni ekipi? Z mag. Renato Kosec naju veže dolgoletno poznanstvo. Projekti, v katere sem bil vpleten, so bili na neki način povečini povezani z občino, kjer je delovala kot podžupanja. Njena stalna pozitivnost, dobra volja, predvsem pa pripravljenost na pomoč v vsakem trenutku, so poleg njenega neizmernega znanja in homogene ekipe različnih neobremenjenih posameznikov, ki so pripravljeni trdo delati v dobrobit vseh občanov in občank naše občine, glavni razlog, da sem se pridružil njej kot tej krasni ekipi, ki jo vodi. Kmalu po nastopu mandata župa­ nje in konstituiranja občinskega sveta ste bili imenovani za podžu­ pana Občine Domžale. Se pravi, da imate veliko zaupanje županje. Ka­ tero delovno področje pokrivate kot podžupan? Po prepričljivi zmagi na volitvah je novoizvoljena županja takoj začela z delom in sestavljanjem ožje ekipe, s katero bo uresničevala zastavljene naloge in obljube volivkam in volivcem. V to ekipo je povabila tudi mene, kar si štejem v veliko čast. Seveda brez velikega zaupanja z njene strani to ne bi bilo možno, zato se zavedam, da je na moja ramena naloženo veliko breme in odgovornost, a sem prepričan, da bova s podžupanom Matejem Primožičem upravičila tako njena kot tudi pričakovanja občank in občanov občine Domžale. Področje mojega delovanja je sistem zaščite in reševanje ter krajevne skupnosti, sočasno pa bom vodil določene investicijske projekte, ki bodo izboljšali življenje v Domžalah. Omenili ste, da boste poleg prej na­ štetih delovnih področjih pokrivali tudi določene investicijske projek­ te. Lahko poveste nekaj več o tem. Projektov, ki smo se jih zadali realizirati, ni malo. Sam največ časa trenutno namenjam projektom na obeh straneh Savske ceste. Gasilci PGD Domžale - mesto si že dlje želijo novih prostorov in prepričan sem, da lahko ob primernem dialogu, glede na to, da je idejna zasnova že narejena, ta projekt v tem mandatu izvedemo. Na drugi strani, kjer je nekoč bil vrtec, katerega stavba je statično neprimerna za obnovo, bodo svoje avtonomne prostore dobili mladi in starejši v dnevnem centru za starejše. Ob Ljubljanski cesti v Stobu je idejna zasnova narejena za ranljive skupine občanov, ki smo ga poimenovali Center Vrtiljak. Tu je še dolgoletna želja prebivalcev Štude, da se končno zgradi športna ploščad. To so trenutno najpomembnejši projekti, s katerimi se zdaj intenzivno ukvarjam. V zadnjih desetletjih so krajevne skupnosti s spremembami zakona o lokalni samoupravi izgubile ve­ liko pristojnosti in možnosti vpli­ va na oblikovanje politik na svojem območju in tudi finančnih sredstev. To ste opazili tudi sami, saj ste bili štiri leta svet­nik v krajevni skupno­ sti. Kje vidite priložnosti in možno­ sti, da bi se tudi v občinski upravi ne samo slišale pobude ali predlo­ gi, temveč tudi realizirale? Kakšna bo pri tem vaša vloga? Krajevne skupnosti so prvi stik občanov z lokalno skupnostjo. Zavedam pa se, da so premalo slišane in dejansko se velikokrat dobi občutek, da so sami sebi namen. Zato bomo na tem področju morali postoriti zelo veliko. V prvi fazi je treba pregledati njihove pristojnosti in naloge ter jim le-te vrniti, če se ugotovi, da so jim bile odvzete. Njihova mnenja pri razvoju občine morajo biti slišana, saj so svetniki krajevnih skupnosti tisti, ki do potankosti poznajo svoj kraj in vedo, kaj si krajani in krajanke želijo in česa ne. Dvosmerna komunikacija, torej med njimi in občino, pa mora postati nekaj vsakdanjega. Kako gledate na občino Domžale. Je po vašem mnenju prostor zado­ voljnih ljudi? Občina Domžale je vsekakor prostor zadovoljnih ljudi. Z določenimi novostmi in nadgradnjo obstoječega pa bo ta slogan prišel še bolj do izraza in njegovega dejanskega pomena. Kje vidite potencial in priložnosti za razvoj domžalske občine? Vsekakor je treba v razvoj in prihodnost občine aktivno vključiti mlade. Oni so naša prihodnost in prav je, da se jih že danes vključi v soodločanje, kako bo naša občina izgledala v prihodnosti. Seveda ne smemo pozabiti na starejše in ranljive skupine. Pa gospodarstvo, ki v zadnjih letih stagnira, čeprav se vsi dobro zavedamo, kaj je občina Domžale na tem področju nekoč pomenila tudi v nekdanji skupni državi. Prepričan sem, da bi se dalo bolje izkoristiti tudi našo turistično ponudbo, ki je ni malo in tudi geografski položaj je ugoden. Da, zares je veliko priložnosti, zato nas čaka veliko dela, da bomo te potenciale čim bolje izkoristili. Verjamem, da smo na pravi poti. ❒ 10 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii tema meseca V DOMŽALAH SE DOGAJA KULTURNI TURIZEM Domžale so zagotovo poznane po kulturi. Četudi vsakdo ne meni, da je za kulturnike življenje v našem mestu idealno, pa lahko vsi tisti, ki radi obiskujemo kulturne dogodke, uživamo na različnih področjih in v različnih kakovostnih okvirjih. Mateja A. Kegel Foto: arhiv Blunout N aše mesto je prežeto od profesionalne do ljubiteljske kulture. Pohvalimo se lahko s kakovostnimi vsebinami, ki nam jih ponuja naš profesionalni Kulturni dom Franca Bernika Domžale, tukaj so številna kulturna društva, godba, gledališke skupine, da o uspešnih glasbenikih in umetnikih niti ne govorimo. Kaj pa je prva asociacija, ko ljudje pomislijo na jazz in blues v Domžalah, pa tudi širše? Zagotovo Blunout. Klub, ki je v našem mestu zbudil nekaj, kar je spalo, česar ni bilo, a do takrat tudi nismo vedeli, kako pomembno je za bogatenje naše kulture. Zgodovina Blunouta ni dolga, leta 2015 je ekipa odprla vrata kluba, na križišču med Kolodvorsko in Ljubljansko cesto, v resnici pod cesto, spodaj, kjer jih na prvi pogled težko najdeš, če zanje ne veš. A ko jih najdeš, ko se spustiš po stopnicah in vstopiš v prostor, se počutiš, kot bi zapustil Slovenijo in se pojavil v enem od tradicionalnih svetovnih, ameriških jazz klubov. Tako preprosto je zamenjati okolje, slog in se prepustiti alternativni glasbi, kulturnemu ozračju in se pridružiti vzgojeni publiki. Da, prav ste prebrali, vzgojeni publiki, kjer nekoga, ki med koncertom klepeta, utišajo z glasnim ‘ššššš’. Prvotna ideja je bila, da na domžalsko klubsko sceno pripeljejo zvoke bluesa in jazza, a kaj hitro so ugotovili, da imamo v naši deželi na sončni strani Alp ogromno glasbenih ustvarjalcev, ki si želijo butične publike. »Naš namen je bil, da se v Domžale pripelje višji nivo glasbe, drugačno glasbo, da se ustvari klub­ sko sceno,« pravi Aleš Florjančič, lastnik Blunouta, ki je v zadnjih letih prerasel okvire našega mesta, postal je vseslovenski klub. Vse to je posledica entuziazma, ki veje iz celotne ekipe, ki na trenutke obsega tudi do 20 oseb. Gre za ekipo, ki uživa v tem, kar dela, in kot pravijo, je to najlepša služba. Vseslovenski klub z vzgojeno publiko Program, ki ga ustvarjajo, ima svojevrstno publiko. Ne gre za mladino, gre predvsem za 40+ starostno skupino, ki zahteva in želi drugačno glasbo, ki rada prisluhne slovenskim in tujim legendam. Posledica tega, da to dobijo, pa so številni razprodani koncerti, konkreten primer je koncert glasbenika Hama (s svojo zasedbo Hamo & Tribute 2 Love), ki je bil prav v tednu našega izida razprodan v manj kot treh urah od objave. Domžale so v zadnjih letih obiskala številna mednarodna glasbena imena, pa tega marsikdo niti ni vedel. V Blunout so svoje zatočišče, prostor, kjer morda nastajajo tudi nove prihodnje glasbene uspešni- ce, našli številni glasbeniki in drugi umetniki, ki cenijo klubsko vzdušje, kot jih je le malo v naših krajih. Vprašanje, zakaj je ravno Blunout ta prostor, kjer domači in tujih zvezdniki nastopajo pred največ 90-glavo publiko (toliko je namreč kapaciteta prostora), je vsekakor na mestu. Dejstvo pa je, da je to prostor, kjer so lahko to, kar so. »Na začetku so se za prve nastope pri nas odloči­ li kot vsak potujoči glasbenik – zara­ di posla. Tudi slovenski glasbeniki so k nam vozili tuje vokaliste, ki so hitro ugotovili, da se pri nas dobro počuti­ jo, točno vedo, kaj bodo dobili, da jih čaka dobra tehnična podpora, glas­ ba, ki je tu cenjena, in vzgojena pu­ blika. Publika jih pri nas res poslu­ ša, smo vseslovenski klub z vzgoje­ no publiko, ki ceni tovrstno glasbo. In to so nam povedali kar glasbeni­ ki sami,« vtise, ki so jih dobili skozi leta ustvarjanja, strne Aleš Florjančič. Zanimivo je tudi dejstvo, čeprav gre za klub, da se po koncu koncerta publika porazgubi, tu ni popivanja, ni diskoteka, je glasbeno prizorišče z drugačno sceno in ljudmi, ki dejansko pridejo uživat glasbo. Kako pomemben je domžalski Blunout, ne samo za naše lokalno okolje, ampak za slovensko glasbo, so lepo povzeli v Sindikatu glasbenikov Slovenije, ki mu predseduje Tinkara Kovač. »V slovenskem koncer­ tnem glasbenem prostoru je domžal­ ski Blunout zagotovo unikum. Svoje­ mu danes že posebno kultiviranemu in zahtevnemu glasbenemu poslušal­ stvu ponuja bogat nabor glasbenih vsebin in izvajalcev. Tako ima publi­ Nepričakovano se je začel ka v intimnem in domačno prijetnem razvijati kulturni turizem ambientu možnost, da doživi glasbe­ V Domžalah radi govorimo o turizne izvajalce od blizu in neposredno. mu, tudi o tem, kako malo priložnoNa drugi strani pa imamo glasbeni­ sti je na tem področju, čeprav jih je ki tako rekoč na letnem seznamu iz­ v resnici dovolj. Govorilo se je o prizivov za enega od naših koncertnih ložnostih športnega turizma, rekreetap kot stalnico Blunout, saj nas ativnega, slamnikarskega – zgodonjegov lastnik in umetniški vodja Aleš vinskega, marsikdo pa pozablja na Florjančič bodri, usmerja, vzpodbuja prav posebno zvrst – kulturni turiin podpira pri naših novih projektih. zem, ki bi ob sami ljubljanski kulStrokovna podpora na samem prizo­ turni sceni lahko preprosto ‘izpadel’ rišču, kar se tiče ozvočenja, tonskega iz uvida. A v našem mestu se je zamojstra, luči in osebja, je na najviš­ čelo dogajati prav to – ljudje prideji možni profesionalni ravni,« pravijo jo v Domžale v Blunout na koncert in dodajajo, da gre za neprecenljivo iz vseh krajev po Sloveniji in koristizgodbo, ki je pomembna za ohranja- jo tudi nočitvene kapacitete, recimo nje in širitev meja delovanja, s čimer v bližnjem hotelu Ambient, ki je do se ustvarja pozitivni učinek na glas- centra mesta, kjer se nahaja koncert, beno-kulturno in koncertno krajino dosegljiv peš. »Pa to ne gre za mlade, v Sloveniji. ki pridejo žurat, gre za publiko 40+, letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 11 tema meseca ki pride uživat v kakovostni glasbi, likim glasbenikom tovrstne scene družbeno dogajanje v Sloveniji in po ki ve, kaj hoče,« pravijo ustvarjal- renome nastopati v Domžalah, ka- svetu ima v malem prstu in vse zna ci. Vse to je posledica dobrega pro- kšna odskočna deska bi to šele bila inteligentno vključiti v svoj večer. In grama, ki bi ga vsekakor veljalo raz- za mlade glasbenike! A dokler ne bo najbolj zanimivo je, ko ljudje sprašu­ vijati naprej. »O tem tudi razmišlja­ dovolj sredstev ali pa sami ne bodo jejo mene ali njega, ali bo predstava, mo in že kujemo načrte, kako Dom­ imeli toliko ciljne publike, zadostne ki jo bo ta večer pokazal, ista, kot je žalam dati še več alternativne glasbe, svoje kritične mase publike in pod- bila prejšnji mesec, še sam ne ve, saj kako to narediti na bolj množičen na­ pore, izzivi ostajajo. Želje pa tudi. jo prilagaja aktualnim temam in pu­ čin,« pravijo v Blunoutu. Ob tem so V klubu ‘pod zemljo’ pa najde- bliki,« so tudi na drugo stran kulturnam razkrili, da njihovi načrti sega- jo svoj prostor na odru tudi učenci nega dogajanja ponosni v klubu. jo v prihodnost v obliki festivalske- številnih glasbenih in pevskih šol v No, ko smo ravno pri Štajercih ga dogajanja, Domžale želijo posta- Domžalah in okolici. To je njihova (Tadej Toš je Štajerec, ki gostuje v viti na edinstven, ne samo sloven- prva izkušnja z odrom, ko se pred- Domžalah), se Mariborčani zadnja ski, ampak mednarodni festivalski stavijo publiki in eno takih izkušenj leta še posebej trudijo najti tisti jazz zemljevid, o čemer bomo v nadalje- so, prav ob podpori Blunouta, pri- klub, v katerem so snemali nekatevanju povedali nekaj več. peljali učencem Osnovne šole Roje. re scene iz serije Primeri inšpektorA še prej nas je zanimalo, kako O projektu Musinc, ki se je zaklju- ja Vrenka. A naj se še tako trudijo so se na tovrstno klubsko dogajanje čil konec minulega leta smo že pi- in ga iščejo po Mariboru, ga tam ne začeli odzivati Domžalčani. »Na za­ sali, prav klub Blunout jim je, ne bodo našli, klub se nahaja v Domžačetku se domačini niso, so se pa pri­ samo odstopil prostor, kjer so učen- lah, serijo so namreč snemali prav v seljenci hitro odzvali. No, v zadnjem ci šole s potrebnimi potrebami naši Blunoutu. času se prebujajo tudi Domžalčani svoj prostor za glasbeno ustvarjanje, do te mere, da se je začel prebujati ampak jih tudi povezal s številnimi Soustvarjanje z Občino kulturni krog, tista naša ciljna publi­ kakovostnimi domačimi glasbeniki. Domžale ka. Tudi pri nas se je poznala ‘vse­ Težko bo pozabiti poglede vseh teh Ekipa pa je vpeta tudi v sodelovaslovenska fora’, da ne zaupaš doma­ otrok, ko so na zaključni prireditvi nje z Občino Domžale, s katero so čemu kraju, prostora, kjer je klub, se nastopili na odru skupaj s Slavkom soorganizirali številne dogodke, od je še izpred naših časov držal slo­ Ivančićem, z Majo Keuc in številni- Čarobnega mesta do novoletnih in ves in lokalci so temu težko zaupa­ mi drugimi glasbeniki. »Ne bom po­ drugih koncertov za širšo javnost. li. Mi z ustvarjanjem nismo štartali z zabil, kaj mi je Zoran Predin rekel, po »Zelo smo ponosni, da lahko občini nule, kot bi postavljali na novo, am­ koncu delavnice z otroki: Aleš, poje­ pomagamo, to sodelovanje se je za­ pak z minus deset, kar je bilo res tež­ del sem vse svoje solze, v okviru tega čelo v času, ko je bila sedanja župa­ ko,« pravi Florjančič. A jim je uspelo. projekta. Tako ganjeni so bili glas­ nja Renata Kosec še podžupanja, in Danes Blunout obiščejo velika ime- beniki in tudi otroci, ki pred dogod­ moram povedati, da smo že takrat na, ki jih ljudje preprosto ne bi sme- ki sploh niso mogli spati od vznemir­ začeli pisati resnično lepo zgodbo. li spregledati. jenja. Projekt se je res rodil tukaj pri Danes je ta zgodba Čarobno mesto nas, šel pa je višje, z mednarodnimi Domžale, občinski projekt, na kate­ Ko Predin poje vse svoje partnerji v projektu, ob super podpo­ rem smo izvedli ogromno koncertov, solze … ri. To želimo nadgraditi, ljudem dati od Hamo & Tribute 2 Love, Uroša Predstavljajte si, da se po naših še več,« dodaja Aleš Florjančič. Periča, Rudija Bučarja, Flirrtov do ulicah večkrat sprehodijo glasbeKo smo pri podpori drugačni zvr- Vlada Kreslina, zagotovo smo sku­ ni velikani, kot so Vlatko Stefano- sti glasbe, pa je vsekakor na mestu paj ustvarili več kot 20 koncertov na vski, Rade Šerbedžija, Matija Dedić, vprašanje, ali sama Slovenija kot dr- prostem,« na povezovanje in priblisin legendarnega Arsena Dedića, žava dovolj energije in denarja po- ževanje vseh glasbenih zvrsti naUroš Perič in podobni. Stefanovski sveča tudi alternativni kulturi. »Ne. šem mestu dodaja Aleš Florjančič. je eden tistih, ki se v našem klubu To je ogledalo naroda. Če gremo v Be­ Pozna se, da so ‘lokalci’, da živijo počuti še posebej domačega. »Re­ netke, London, Amsterdam, vse te­ v našem mestu, da poznajo ljudi in kel je, da je tukaj vse doživel – am­ melji na kulturi, v Angliji so še šport vedo, kaj si željo. Da znajo vprašati bient, pravi zvok in vzgojeno publi­ začeli pretvarjati v kulturo. Pri nas in jim to, skupaj z ustvarjalci na obko.« V naših Domžalah so po zaslu- pa vse stvari potekajo počasi, če že. čini, tudi dajo. gi edinstvenega kluba nastopili sa- Dejstvo je, da gre vse na dolgi rok, če ksofonist George Garzone, svojevr- hočemo vzgajati mlade, potrebujemo Domžale festivalsko mesto? stna afriška pevka Wiyaala in števil- več investicije, tudi države, v alterna­ Čeprav se je skozi leta prvotna ideni drugi, ki se na svojih evropskih tivno kulturo. Dejstvo je, da tovrstna ja iz jazza in bluesa razširila, pa v turnejah na oddihu in pristnem sti- kultura ni ravno finančno donosna, klubu še vedno zelo ohranjajo svoku s publiko radi ustavijo v tovr- ko govorimo o priložnostih za mlade, jo dušo, kulturo. Tudi prostor, vizustnih, manjših lokalnih klubih. Se- saj ne gre za komercialo, je pa nujna, alizacija samega kluba, je usmerveda pa ne smemo pozabiti na naše, če želimo ohranjati ta nivo kulture,« jen v zelo specifično, svetovno kulturno nišo. Ostajajo butični klub, ki domače legende. »Eden izmed na­ poudarjajo v Blunout. ših ciljev je bil, da v Domžale pripe­ Čeprav Blunout v Domžalah de- bo tudi v prihodnje v svoje vrste priljemo še živeče legende, kar nam je v luje od leta 2015, pa so bili tudi oni pelje tiste, ki jih drugi ne – ne podobršni meri uspelo. Zame ena naj­ primorani v vmesnem času zapre- mislijo ali ne morejo. A hkrati želijo večjih legend je zagotovo Janez Bon­ ti svoja vrata – razlog je bil seveda dati veliko več – glasbenega dogajačina Benč, potem so tukaj Faraoni s koronavirus z vsemi ukrepi, ki jih je nja in kulturnega turizma našim obSlavkom Ivančić na čelu, pa Lado Le­ potegnil za seboj. A nas ni zanima- čanom in občankam, vsem gostom, skovar, Elda Vilar, Zoran Predin, Vla­ lo, kako je bilo takrat, saj vemo, da ki bodo na ta račun obiskali Domdo Kreslin, Svetlana Makarovič, To­ ni bilo lahko, sploh ne tistim, ki so žale. In tako je nastala ideja o prav maž Domicelj, Iztok Mlakar, Prizma ostali brez svoje dejavnosti, pač pa posebnem mednarodnem festivalu, in številni drugi. Ne smemo pozabiti nas je zanimalo, kakšna je bila vrni- ki bo morda luč sveta ugledal že v niti na Hama, Majo Keuc, Batista Ca­ tev, kakšno je bilo zadnje leto. »Že letu 2024. Ekipa se je že sestala in na dillac, Ditko, Primoža Grašiča, Nu­ pred korono so ljudje polnili naš pro­ mizo položila karte, začela kreativško Drašček, Renato Kiko, Mi2, Flirrt stor, zato nismo dolgo potrebovali, no razmišljati, izbrala smer in idein številne druge. Prostor pri nas naj­ da smo se vrnili nazaj. Mogoče so bili je, ki bodo ta festival postavile na dejo tudi slovenski glasbeniki, jazzi­ ljudje nekaj časa še prestrašeni, ko noge. Za Domžale imajo velike nasti, ki pa predstavljajo svoje vrstne so prihajali na koncerte, gre za to, da črte, Domžale bi nekoč lahko postaizzive,« pravi idejni vodja projekta. pri nas ni mularije, ampak zrela pu­ le Blunout mesto, kjer bodo ljudje In da ne pozabimo, v letošnjem apri- blika, ki išče drugačno klubsko sceno. takoj pomislili na drugačno sprostitev, na glasbo in na festival, na kalu v Domžale prihaja brat legendar- A so se vrnili s polno mero.« terega pride vzgojena publika, prav nega Rolling Stonesa – Chris Jagger! takšna, kot danes prihaja na razproIn ta izziv, da bi prostor lahko Ko niti Tadej Toš sam ne ve, dane butične koncerte. vsak večer odstopili glasbenikom kakšna bo njegova predstava Morda pa bo prav to priložnost, in zapolnili oder tudi na dni, ko v ta večer … klubu ne odmeva glasba v živo, je Da, prav to se dogaja, ko je na spo- da se nekoč poveže večji del kulturseveda denar. Dejstvo je, da velika redu Stand up v domžalskem klubu, ne scene v Domžalah, da si morda imena že napolnijo klubske večere, v katerem so nastopili številni stan- roko v sodelovanju podata tudi Kulmlajši, še ne tako uveljavljeni glas- dup komiki, saj je ta scena pri nas turni dom Franca Bernika Domžabeniki težje, a stroški v vsakem pri- nasploh zelo priljubljena. V Dom- le, ki je pred leti že izvajal svojevrmeru nastajajo, saj je treba plačati žalah so tako gostovali ne samo šte- sten jazz program v Galeriji, in klub njihovo ozvočevanje, varovanje, Sa- vilni domači standup komiki, am- Blunout, kjer so to sceno zgradili na zas, plačilo glasbenikom in podob- pak tudi tuji, od Američanov, Hrva- svojih plečih z željo, da jo omogočino in brez dodatnih virov financira- tov, Srbov, Bosancev, zagotovo pa je jo vsem. Prihodnost bo za alternanja tega žal ne morejo izživeti. »Za najbolj zabavna anekdota sloven- tivno glasbo v našem mestu vsekatovrstno glasbo, da bodo tudi mladi ska. »Ljubezen s Tadejem Tošem je kor lepa, sploh če bomo imeli v svodobivali več priložnosti, je treba naj­ obojestranska, je najbolj popularen jih vrstah takšne ustvarjalce, entuti alternativne vire financiranja, saj gost v Blunoutu, tako njega do publi­ ziaste, ki vsak trenutek svojega časa so prihodki precej manjši,« pravijo v ke kot publike do njega. Tudi do pet­ z veseljem in užitkom namenijo toklubu. In predstavljajte si, če je ve- krat letno je naš gost, vso politično in vrstnim programom. ❒ MAREC 2023 KINO SPORED LUNANA: JAK V RAZREDU 2.|5.|11. marec drama / Lunana: A Yak in the Classroom / režija: Pawo Choyning Dorji / scenarij: Pawo Choyning Dorji / igrajo: Sherab Dorji, Ugyen Norbu Lhendup, Kelden Lhamo Gurung, Pema Zam / 2019, Butan / distribucija: Demiurg / 109’ Mladi učitelj sanja, da bi zapustil Butan ter v Avstraliji uspel kot pevec. Toda načrte mu prekriža vest, da bo moral zadnje leto pripravništva opraviti na osnovni šoli v odmaknjeni himalajski vasi. Po naporni osemdnevni hoji, kolikor traja pot do tja, se znajde v kraju po imenu Lunana, kjer nimajo ne elektrike ne učbenikov ne šolske table … Zgodba, posneta v najodročnejši šoli na svetu, nas uči, da bomo srečo morda našli tam, kjer jo najmanj pričakujemo. SREČEN BO DAN film o Antonu Martinu Slomšku 2.|6.|21.|23. marec igrano-dokumentarni film / režija: David Sipoš, Matjaž Feguš, Vid Planinc, Elza Rebol / 2022, Slovenija / distribucija: Studio Siposh / 88’ Srečen bo čas je sodoben filmski portret, ki odkriva ozadje vizionarskega dela Antona Martina Slomška. Iz številnih niti stkana pripoved o človeku, ki je globoko spoštoval okolje, v katerem je odraščal in pozneje deloval. S svojo odločnostjo in velikimi napori je domači kulturni prostor pomikal ob bok drugih evropskih narodov, ki so sredi 19. stoletja doživljali svoj preporod. Srečen bo čas je navdihujoča zgodba o človeku, ki je poznal slovensko dušo in ji vdano posvetil celo svoje življenje. BLIZU 13.|17.|18.|24.|29. marec drama / Close / režija: Lukas Dhont / scenarij: Lukas Dhont, Angelo Tijssens / igrajo: Eden Dambrine, Gustav De Waele, Émilie Dequenne / 2022, Belgija / distribucija: Fivia / 105’ Trinajstletna Léo in Rémi sta najboljša prijatelja, ki mladost brezskrbno preživljata med kmetijami belgijskega podeželja. V luči odraščanja pa se njun tesen odnos nendoma razblini, ko začneta hoditi na novo, večjo šolo. Léo poskuša razumeti, kaj je šlo narobe, išče tolažbo in se zbliža z Rémijevo mamo, Sophie, medtem ko fanta iščeta odpuščanje in spravo, da bi poskušala ponovno vzpostaviti prijateljstvo. »Blizu« je film o prijateljstvu in odgovornosti. nagrade: Cannes (Grand Prix), LIFFe (nagrada Art kino mreže Slovenije, Nagrada Kinotrip), Sevilla (najboljši igralec), nominacija za Oskarja za najboljši tuji film TEMNI POKROV SVETA 17.|23. marec dokumentarni film / režija: Amir Muratović / scenarij: Amir Muratović / nastopa: Matevž Lenarčič / 2023, Slovenija / distribucija: Cebram / 88’ Letalec, fotograf, alpinist, biolog in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira podatke o črnem ogljiku, drugem največjem povzročitelju globalnega segrevanja. Z nenavadnim, včasih ekstremnim pogledom na svet želi sporočiti, da bo naš svet kmalu opustošen, če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale T 01 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si Kinoklub Naša nova klubska kino dvorana - za najbolj udobno filmsko doživetje. 12 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii občinski svet slamnik@kd- dom zale. si Druga redna seja Občinskega sveta Občine Domžale Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so se v četrtek, 26. februarja 2023, sestali na 2. redni seji, na kateri so potrdili predsednike in člane delovnih teles občinskega sveta, Nadzornega odbora ter Občinske volilne komisije Občine Domžale. Sprejeli so tudi sklep o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Domžale ter sprejeli programa dela občinskega sveta za prvo polletje 2023. Miha Ulčar Foto: Občina Domžale S ejo je vodila županja mag. Renata Kosec. Volitve in imenovanja Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Damjana Korošec je poudarila, da je komisija pozvala vse svetniške skupine k predlogom, ki jih je nato preučila. Pri oblikovanju predlogov je upoštevala načelo proporcionalne zastopanosti glede na razmerja v občinskem svetu in želje svetniških skupin. Nato je oblikovala usklajen predlog za imenovanje, na katerega ni bilo pripomb, je še izpostavila. V nadaljevanju so svetniki s sprejemom sklepov imenovali predsednike in člane delovnih teles občinskega sveta, Nadzornega odbora in Občinske volilne komisije. Statutarno pravna komisija: Tadeja Savnik (predsednica), dr. Tomaž Lavrič, mag. Tomaž Deželak, Boštjan Deželak, Frančiška Rožič Novak (člani) Komisija za vloge in pritožbe: mag. Majda Pučnik (predsednica), Miha Uršič, Blaž Vodnjov, Urška Kovačič, Mihaela Somrak (člani) Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve: Matej Primožič (predsednik), Judita Rigler, Klavdija Gregorin Štiftar, Vera Vojska, Petja Orehek Jerman, Martin Grašič, Ana Cajhen (člani) Odbor za finance in premoženje: mag. Tomaž Deželak (predsednik), Marjeta Rode, Tadej Fortuna, Igor Zupan, Tomaž Hren, Tadeja Savnik, Boštjan Deželak (člani) Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje: Damjana Korošec (predsednica), Sonja Orešek, Lucija Šarc, Mateja Aleksandra Kegel, Greta Grošelj, Saša Križman, Peregrin Strgar (člani) Odbor za zdravstvo in socialno varstvo: Frančiška Rožič Novak (predsednica), Sonja Orešek, Janja Neža Breceljnik, Gregor Stanek, dr. Brigita Skela Savič, mag. Majda Pučnik, Dragica Dada Bac (člani) Odbor za kulturo in šport: Elvira Rošič Ključanin (predsednica), Klavdija Gregorin Štiftar, Tadej Gabrovšek, Jana Pertot Tomažič, Hark Begič, Marija Doroteja Grmek, Ana Cajhen (člani) Odbor za komunalne dejavnosti: Gregor Horvatič (predsednik), Gregor Stanek, Simon Škrlep, Feliks Lampret, Robert Pečnik Pečo, Boštjan Novak, Kristina Hafner (člani) Odbor za prostor in varovanje okolja: dr. Tomaž Lavrič (predsednik), Blaž Vodnjov, Gregor Horvatič, Mišo Josip Ivanec, Joško Korošec, Damjana Korošec, Janez Limbek, Adis Škrijelj (člani) Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo: Simon Škrlep (predsednik), Judita Rigler, Matej Burger, Andreja Videmšek, Mateja Aleksandra Kegel, mag. Mojca Nardi, Peregrin Stegnar (člani) Odbor za zaščito, reševanje in civilno zaščito: Borut Ernestl (predsednik), Miha Uršič, Janez Grat, Matevž Hemetek, mag. Bojan Arh, Robert Hrovat, Anže Korošec (člani) Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve: Adis Škrijelj (predsednik), Gregor Stanek, Matej Radkovič, Gregor Horvatič, Marija Doroteja Grmek, Bogdan Osolin, Pamela Petoš (člani) Nadzorni odbor Občine Domžale: Marko Kiauta (predsednik), Bojana Petrovič, Robert Rutar, Alenka Čebulj, Klementina Visenjak Pavli, Mateja Zupan Josipovič, Janez Godler, Urška Javornik, Klemen Rutar (člani) Občinska volilna komisija Občine Domžale: mag. Urška Ilić Vidergar (predsednica), Tanja Cirkvenčič (namestnica predsednice), Rok Narobe (član), Robert Pi- ščanc (namestnik člana), Lena Jevnik (članica), Barbara Lajevec (namestnica članice), mag. Branko Heferle (član), Sabina Korošec (namestnica člana) Sklep o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Domžale Svetnice in svetniki so sprejeli tudi sklep o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Domžale. Direktor občinske uprave Edvard Ješelnik je v obrazložitvi sklepa pojasnil, da politične stranke, ki so kandidirale na zadnjih volitvah za občinski svet dobijo sredstva iz občinskega proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki so jih dobile na volitvah. Do teh sredstev so tako upravičene naslednje politične stranke: Lista Renate Kosec, Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, LTD – Lista za vse generacije, Nova Slovenija, Socialni demokrati in Piratska stranka Slovenije. Lista Mateja Oražma, ki je prav tako sodelovala na zadnjih lokalnih volitvah, pa ni upravičena do teh sredstev, saj ni politična stranka. V nadaljevanju so svetniki sprejeli še okvirni program dela občinskega sveta za prvo polletje 2023, nato pa so sledila še svetniška vprašanja, pobude in predlogi. ❒ Tretja redna seja Občinskega sveta Občine Domžale Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so se v četrtek, 16. februarja 2023, sestali na 3. seji. šnim aktom, so občinske svetnice in svetniki sprejeli tudi Odlok o dopolnitvi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale in dopolnili 17. člen odloka, ki določa naloge Oddelka za komunalne zadeve. Miha Ulčar Foto: Občina Domžale N a seji, ki jo je vodila županja mag. Renata Kosec, so med drugim v skrajšanem postopku sprejeli Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o občinskih cestah, Odlok o dopolnitvi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale, potrdili predlog županje o znižanju sejnin ter sprejeli sklep o popustih staršem pri plačilu vrtca. Pred potrjevanjem dnevnega reda je županja umaknila prvo točko dnevnega reda, Sklep o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora EUP ZB-17. Gradivo za prve tri točke dnevnega reda je svetnikom predstavila Andreja Sever iz Oddelka za urejanje prostora, svetnice in svetniki so v nadaljevanju sprejeli tri sklepe: sklep o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora EUP ML-05, sklep o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora EUPJZ-14 in sklep o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora EUP DZ-129. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o občinskih cestah – skraj- Odlok o spremembi Odloka o denarnem prispevku za novorojence v občini Domžale in Sklep o popustih staršem pri plačilu vrtca šani postopek in Odlok o dopolnitvi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale – skrajšani postopek Oba odloka je svetnicam in svetnikom predstavil Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve, ki je povedal, da novi Zakon o cestah, ki je v veljavo stopil 29. 10. 2022, v posebnem poglavju na pregleden in jasen način ureja področje upravljanja, gradnje, vzdrževanja in varstva občinskih cest. Posebej so določeni ukrepi v varovalnih pasovih občinskih cest, pregle- dnost ob občinskih cestah, izvedba cestnih priključkov, prometno ureditev na občinskih cestah, zapore cest zaradi del ali prireditev na cesti, omejitve uporabe občinske ceste in obveznost vodenja podatkov o občinskih cestah. Svetnice in svetniki so se strinjali, da področni Zakon o cestah vsebino obravnava dovolj celostno, pregledno in jasno, zato so sprejeli sklep, da Odlok o občinskih cestah preneha veljati. Ker 108. člen Zakona o cestah določa, da upravljavca občinskih cest določi pristojni organ občine s splo- Po krajši razpravi, gradivo je svetnicam in svetnikom predstavila Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, je bil sprejet Odlok o spremembi Odloka o denarnem prispevku za novorojence v občini Domžale, uveden pa je bil tudi nov popust staršem pri plačilu vrtca, ki vsebuje že obstoječe rezervacije/popuste in predlagano obliko popusta v primeru odsotnosti starejšega otroka, vključenega v vrtec, zaradi novorojenca v družini. Spremembe Pravilnika o plačilih oziroma sejninah Za Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcio- narjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračilih stroškov je glavne spremembe je predlagala županja mag. Renata Kosec. Povezane so z ukinitvijo nadomestila za neizvedeno sejo. Po starem pravilniku so svetnice in svetniki prejemali nadomestilo za neizvedeno sejo v mesecih, ko sej ni bilo. Pomembna sprememba pa je povezana tudi z višino plačila za udeležbo na seji oziroma višino sejnin, ki se je znižala iz okvirno 160 evrov za 100 evrov. Županja je v obrazložitvi povedala, da bodo s tem ukrepom dokazali, da postavljajo novo politično integriteto, da se znajo samoomejevati, obenem pa je to eden od korakov, ki sledi njihovim obljubam volivkam in volivcem, da bodo racionalno delovali v dobro lokalne skupnosti. Razlika sredstev 23.000 evrov se bo namenila za participativni proračun ter na ta način vrnila občankam in občanom. V nadaljevanju je potekala pestra razprava na to temo, pravilnik pa je bil na koncu izglasovan s tesnim izidom 14:11. Sledila so še svetniška vprašanja, pobude in predlogi. ❒ letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Pravljične urice s terapevtskim učinkom Pravljice so osnovna hrana za dušo • Otroku nudi varnost. tako otrok kot odraslih. Pravljične • Staršu/odraslemu ponudi drugačno možnost razumevanja urice s terapevtskim učinkom so namenjene otrokom, saj prek njih odraotrokovega počutja in doživljanja. sli lažje doživimo in razumemo otroPravljice otroku pomagajo poimekovo počutje. Za svojo stisko otrok novati in (raz)ločiti občutke in čustva. včasih ne najde besed in mu pravlji- Kakovostna pravljica ne zatiska oči ca pomaga, da odrasli obravnavamo pred realnimi situacijami. Včasih ne njegovo stisko resno. Otroku prek vemo, kako otroku predstaviti sprenjemu znanih bitij (živali, rastline, membe in nove izzive. Terapevtske pravljice bodo otroka opolnomočinarava) pravljica ponuja rešitve. Cilji: le ter mu dale vedeti, da je sposoben, • Opolnomočenje otroka da zmore, da ni edini z neko težavo in • Otrok dobi občutek, da je sposo- da v njej ni sam. Pravljica tako nam ben in da zmore. kot tudi otroku predstavlja varen ko- tiček. Zavedamo se, da bo konec srečen in da rešitev vedno obstaja. Terapevtske pravljice so namenje- 22. 1. 2023, predzadnjo nedeljo v jane otrokom od 6.–12. leta in so brez- nuarju, smo obhajali nedeljo, ki je plačne. Na enem od srečanj bodo posvečena branju Svetega pisma. To je poseben dan, saj nekoliko prisotni tudi starši. Potekale bodo vsak ponedeljek od 15.–16. ure, in bolj ozavestimo vsak pri sebi, koliko sicer osem ponedeljkov zapored. se srečujemo z Božjo besedo. ZahvaPrvo srečanje bo 3. aprila 2023. Pri- limo se vsem ustvarjalcem in posrejave potekajo na: info@lidijabjancar. dovalcem, ki se trudijo, da jo podacom ali na telefonsko številko: 041 jajo in ohranjajo v maternem jeziku. Božja beseda Svetega pisma je 922 130 (Lidija Bašič Jančar). Študijsko-raziskovalni center bila skozi dolga stoletja, preden je za družino, enota Domžale bila zapisana, zaupana človeškeLjubljanska 64, Domžale mu spominu, ki jo je hranil in posredoval dalje. Večji del Svetega pisma se je oznanjal ustno, z živo besedo, preden je bil zapisan. Knjige Svetega pisma so bile napisane od 9. stoletja pred našim štetjem do konca 1. stoletju po našem mo, domačo obrt, tropske metulje, štetju. Njihovo oblikovanje se torej pravljični gozd, starodobnike, spo- razteza na tisoč let. To govori o njiznali čebele in še marsikaj druge- hovi različnosti. Hkrati pa ugotaga. Na njihovi spletni strani je obja- vljamo njihovo čudovito enotnost. V Domžalah smo na nedeljo Svevljen program razstav in ostalih dogodkov in prireditev, da česa ne bo- tega pisma pred vsako sveto mašo pol ure namenili branju Božje beseste zamudili. Vse navedene prireditve, razen de. Tokrat smo brali Apostolska dela. Geslo letošnje nedelje Božje beizrednih prireditev, si lahko ogledasede v Cerkvi na Slovenskem je bilo te s sezonsko karto. Želimo vam obilo prijetnih spre- Razširi prostor svojega šotora, razpni pregrinjala svojih bivališč (Iz 54,2). hodov! Letne vstopnice za Arboretum Volčji Potok že na voljo Obveščamo vas, da so sezonske vstopnice za leto 2023 že naprodaj pri blagajni Arboretuma Volčji Potok ob vstopu v park. Za nakup sezonske vstopnice vsak posameznik potrebuje osebni dokument oz. potrdilo o začasnem prebivališču, fotografirali pa vas bodo ob nakupu. Sezonsko vstop­nico za občane Domžal subvencionira Občina Domžale, zato je cena za odrasle samo 35 evrov, za otroke pa 17 EUR. S sporazumom imajo tudi vse osnovnošolske in predšolske skupine prost vstop med šolskim letom. 85 ha, 2.000.000 tulipanov, 900 sort vrtnic, 200.000 enoletnic, 3500 različnih lesnatih rastlin in še in še daje Arboretumu v Volčjem Potoku poseben čar. Raznolikost tako cvetja kot dreves in prireditev zagotavlja zanimiv obisk v vseh letnih časih za vse generacije. Nad parkom so vse bolj navdušeni tudi otroci, saj uživajo na prostranem otroškem igrišču. Arboretum Volčji Potok pripravlja v letu 2023 še več zanimivih dogodkov in prireditev ter delavnic. Ogledali si boste lahko velikane morskih globin, orhideje, kaktuse, dinozavre, vrtnice, pomladno cvetje s tulipani vred, vrtnarsko opre- Nedelja Svetega pisma in humor v njem Lepega torkovega večera smo se zbrali k slavljenju ob Najsvetejšem. Po ‘sončenju’ ob slavilnih pesmih, premišljevanjih in dragocenih minutah tišine nas je nagovoril župnik Janez Jeromen. Razdelil nam je nekaj odlomkov iz Svetega pisma, ob katerih smo po skupinah iskali ‘ocvirke’, ki so humorno obarvani. Kaj hitro smo ugotovili, da je naša pozitivna notranja naravnanost tista prizma, skozi katero lahko v knjigi vseh knjig odkrijemo marsikaj; veselje, luč in mir. A kako do take naravnanosti priti? Da, pridite se še vi kdaj ‘sončit’, ko bo izpostavljeno Najsvetejše! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Iskrena zahvala Iskreno se zahvaljujemo krvodajalcem, ki ste se 16. januarja 2023 odzvali povabilu na krvodajalsko akcijo. Hvala vsem za darovano kri, saj le tako zagotovimo zadostne količine krvi, da lahko skupaj z vami dnevno rešujemo življenja in vračamo zdravje, hkrati pa nadaljujemo plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi krvodajalske akcije, posebej Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, ki sta omogočila, da smo lahko izvedli krvodajalsko akcijo v športni dvorani. Hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. Rdeči križ Domžale Vabljeni na predvajanje filma Ukročena trmoglavka, življenje ob Pšati od izvira do izliva 22. marca 2023 od 19.00 do 20.30 Župnijski dom sv. Mihaela, Trdinov trg 9 v Mengšu. Po ogledu 35-minutnega dokumentarnega filma, izdelku udeležencev študijskega krožka Etno – fletno, bo pogovorni večer z nekaterimi v filmu nastopajočimi gosti: Ivan Sivec, Dušica Kunaver in Simon Prosen. Dogodek bo povezovala Branka Urbanija, večer bomo popestrili z ljudskim petjem. Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 S mo ostali brez idej? Prostor kliče po obeležitvi naše najpomembnejše dediščine: slamnikarstva. Urška 14 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Dan kulture in Matija Tomc Postni čas v katoliški Cerkvi in župniji Domžale V nedeljo, 5. februarja 2023, smo s slo­vesno jutranjo sveto mašo počastili dolgoletnega župnika in glasV katoliški Cerkvi bomo na pepelničbenega ustvarjalca Matijo Tomca. V no sredo, 22. februarja, začeli postni spomin nanj so lahko vsi udeleženčas, ki bo trajal štirideset dni. Na peci brezplačno prejeli tudi knjigo z pelnično sredo (dan po pustnem torku) se po cerkvah vsako leto opravlja naslovom Domžalska leta profesorja Matije Tomca. Po sveti maši pa so obred pepeljenja. Duhovnik verniku pevci domžalskega komornega zbona glavo simbolično posuje blagoslora pripravili krajšo kulturno akadevljeni pepel, s čimer se navzven pomijo. V program so nas popeljali s kaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljprvo kitico Prešernove Zdravljice in šanje življenja. Pepel je znamenje nadaljevali z domovinskimi pesmimi. Prireditev se je zaključila na pominljivosti, smrti, pa tudi človekove kopališču pred grobom Matije Tomkrhkosti, saj se tudi on po smrti spreca in Franca Bernika, kjer je ob priži- na Moravška Mara. Bilo je pri spove- melodije. Domžalci imamo ta privi- meni v prah in pepel. Vernemu člogu svečke zadonela Pesem o Goričici. di pri gospodu Tomcu. Ko mu je na- legij, imamo pesem, kateri je besede veku je pepel tudi znamenje pokore Domžalci ob dnevu kulture, pred­ vedla kot greh, da je malo ‘nečimr- vdahnil Prešeren, melodijo pa Tomc. in prenovitve. Kakor ogenj snov prevsem pa farani, praznujemo tudi na’, da se rada ‘nališpa’ in nasploh To je Pesem o Goričici, o njej je zapi- novi v pepel, tako naj bi se tudi čloTomčev dan. Božja previdnost je ho- ‘narihta’, ji je gospod spovednik od- sal leta 73 župnik Piber, da so jo naši vek s pokoro prerodil v novega človetela, da je prav na ta dan, 8. februar- govoril, da to nikakor ni greh, da je predniki že pred davnimi časi na tem ka. Pepel pomeni človekovo telesno ja, kot je bilo že večkrat rečeno, od- to povsem na mestu, da se žena za kraju radi prepevali. Izvirna melodi- minljivost. Ko mašnik na začetku pošel k svojemu Stvarniku po svojo, od svojega moža lepo uredi, ne pa da ja se je izgubila, novo, sedanjo je za- stnega časa vernikom s pepelom na pisal profesor Tomc. Na nas pa je, da čelo začrta znamenje križa in izredržave nikoli podeljeno, pa vseeno hodi kot strašilo po stanovanju … Prešerna in Tomca ne povezuje se tudi ta in številne druge lepe slo- če: »Pomni, človek, da si prah in da zasluženo Prešernovo nagrado dolgoletni domžalski župnik in sklada- samo datum smrti, povezuje ju tudi venske ljudske pesmi ne izgubijo. se v prah povrneš,« napoveduje koJanez Kozjek telj Matija Tomc. Sicer bolj neuradno pesem. Eden je mojster besede, drugi nec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel – veliko in posmo zato ta dan že pred leti poimenovali Tomčev dan, sobo, v kateri potemembno, pa tudi majhno in nevred­ kajo vaje pevskega zbora, pa Tomčeno. V svetopisemski govorici pepel va soba. Da je Tomc še kako prisoten pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjna slovenskih korih, je dejstvo. Njegova dela so živa, kantate Sloske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posivenski Božič, Marija, Slovencev KraJugovzhodni del Turčije in sever Sirije je v začetku februarja 2023 pa pepel. Postni čas je spokorni čas. ljica, Slovenska maša v čast sv. Ciristresel potres z magnitudo kar 7,8 po Richterjevi lestvici, po več poKristjani v tem času pri bogoslužju in lu in Metodu so morda najbolj znapotresnih sunkih pa je območje paprizadel še en potres, tokrat z mazasebno več premišljujemo o pomena njegova dela. gnitudo 7,7, potresno izrazito dejavno območje pa se še ni umirilo. Starejši farani vedo povedati, da nu Kristusovega trpljenja in njegove Prizadeti prebivalci Turčije in Sirije potrebujejo našo in vašo pomoč, je ‘kar grmelo’, ko je Tomc sedel za smrti na križu. Naše notranje prizadezato se v imenu Rdečega križa Slovenije tudi Območno združenje vanje naj bi se na zunaj izražalo v poorgle in zaigral, veliko tudi lastnih RKS Domžalke obrača na vse, ki ste se že tolikokrat doslej izkazali v globljeni molitvi, postu in dobrih deorgelskih kompozicij. Spomine nanj primeru tovrstnih nesreč in katastrof, da pomagate. lih. Tudi Kristus se je pred nastopom je v knjigi Domžalska leta profesorja Matije Tomca lepo popisal Velijavnega delovanja štirideset dni poSvoj humanitarni prispevek lahko nakažete na TRR račun Rdečega mir Vulikič. Kako je moral v ‘svinčestil v puščavi, o čemer poročajo trije križa Slovenije, in sicer: nih’ časih večkrat v zapor zaradi izevangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12– Namen: »Potres Turčija in Sirija« vedbe procesij, kako so k njemu pri13 in Lk 4,1–13). Pomenljiva vidika poTRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana hajali slovenski organisti po kakšen sta sta okrepitev osebne duhovnosti SI56 0310 0111 1122 296, SWIFT: SKBASI2X in povezanosti z Bogom, zato so od‘nov material’ ali nasvet, pa kako je Koda namena: CHAR, Sklic: SI00-96891 povedi določeni razvadi ali dobrini kar med mašo med ljudskim petjem Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko priter dobra dela sredstva za doseganje šel po cerkvi in odbiral nove pevce spevate tudi s poslanim SMS sporočilom na 1919 z besedo: SKUPAJ tega cilja. Namen posta ni prvenstveza svoj, takrat elitni pevski zbor, ki (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov). no v odpovedi določeni hrani in pije krstno izvedel večino njegovih del. jači, ampak v spreobrnjenju srca in Kot župnik je bil seveda tudi dušni Hvala vsem, ki pomagate in izražate solidarnost prizadetemu predoseganju večje odprtosti za potrebe pastir. Naj navedem samo en spomin bivalstvu. bližnjega ter v večji povezanosti z Bona njegovo dušno pastirstvo, kakor Območno združenje RKS Domžale gom prek molitve. Cerkev uči, da so mi ga je povedala sama ‘akterka’ dogodka, Mara Vilar, vsem dobro znadobra dela, post, miloščina ubogim Rdeči križ za prizadete v potresu in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen. Ta čas bo bogat tudi v župniji Domžale. Že drugo leto zapored bomo postno akcijo oblikovali kot tedenska druženja po starostnih obdobjih – da se srečamo, pogovorimo ter poglobi­mo svoja notranja občutja in spoz­namo kaj novega. Geslo letošnjega posta v naši župniji je: »Ne bojte se!« Spodbuja nas k odpiranju ljudem in Bogu brez strahu in naših notranjih omejitev. O tem nam bodo spregovorili tudi gosti: 1. postni teden: (26. 2.–4. 3.) mladina, posebno srečanje v petek, 3. 3., ob 20.00. Gostje: YoungCaritas. 2. postni teden: (5. 3. –11. 3.) stari starši, posebno srečanje v sredo, 8. 3., ob 10.00. Gostja Majda Hostnik. 3. postni teden: (12. 3. –18. 3.) možje in fantje, posebno srečanje v petek, 17. 3., ob 20.00. Gost Aleš Čerin: Deluj kot mož! 4. postni teden: (19. 3.–25. 3.) družine. Srečanja za družine bodo po internetu, pripravlja Odbor za družino v Nadškofiji Ljubljana. 5. postni teden: (26. 3.– 4. 4.) žene in dekleta, posebno srečanje zadnje bo v torek, 28. 3., v večernih urah. Gostja Verena Perko. Poleg teh tedenskih srečanj pa bo vsaka skupina organizirala še eno prostočasno druženje (pohod, izlet …) za medsebojno povezovanje. Poleg naštetega bomo imeli ob petkih (po sveti maši) in ob nedeljah (ob 15.00) molitev križevega pota. Lepo vabljeni, da se katerega od dogodkov udeležite. Marjeta Cerar MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Zaprtje – najpogostejša prebavna težava v razvitem svetu Za zaprtje je značilno odvajanje ma­le količine trdega, suhega blata, manj kot trikrat na teden. Poleg tega so prisotni še dodatni simpto- mi: težavno in boleče izločanje blata, močnejše napenjanje, da se doseže izločanje blata, občutek nepo­ polne izpraznitve črevesja, napih- njenost in vetrovi ter izguba občutka siljenja na blato. Alarmantni znaki, na katere moramo biti pozorni in zahtevajo obisk zdravnika, so: nenadno zaprtje ali sum na zaporo črevesja, močni krči ali bolečine neznanega izvora, napihnjen trebuh, bruhanje, kri v blatu, katranasto, črno blato (ki ni posledica zaužitja določene hrane ali pripravkov, ki vsebujejo železo), nenadno izgubljanje telesne teže, ponavljajoče izmenjave driske in zaprtja. Vzroki za pojav zaprtja so različni, predvsem pa so posledica prehranjevalnih navad in življenjskega sloga: neprimerna, hitra prehrana s premalo vlakninami, nezadostno uživanje tekočin, fizična nedejavnost, sedeče delo. Večino dneva se osebe zadržujejo v tujem življenjskem okolju, so na poti ali pa jim narava dela ne omogoča poljubnega obiska toaletnega prostora, ter tako zavirajo refleks siljenja na blato. Zaprtje lahko spremlja tudi določene presnovne in nevrološke motnje ter motnje v izločanju žlez, poškodbe hrbtenjače, kapi, psihiatrične bolezni, mehanske zapore črevesja, bolezni zadnjika in danke. Zaprtje se lahko pojavi kot stranski učinek določenih zdravil ali kot posledica kronične uporabe odvajal. Starostniki imajo po- gosto težave z zobovjem, uživajo bolj tekočo hrano, ne zaužijejo dovolj vlaknin in ker izgubijo občutek za žejo, niso dovolj hidrirani. Skupaj s pomanjkanjem gibanja, dolgotrajnim ležanjem zaradi pridruženih bolezni in upočasnjeno peristaltiko črevesja prihaja do težav z odvajanjem blata. Pri zaprtju si lahko pomagamo sami tako, da povečamo vnos vlaknin (stročnice, polnozrnata žita, različna semena, oreščki, sadje in zelenjava), povečamo vnos vode (priporoča se pitje mineralne vode z večjo vsebnostjo magnezija), skrbimo za redno telesno aktivnost, predvsem pa ne zadržujmo izločanja blata in poskrbimo za redni urnik iztrebljanja. Če navedeni ukrepi ne pomagajo, si lahko pomagamo z odvajali, ki pa so varna le, če jih uporabljamo v skladu z navodili in po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. Za vse nasvete in varno uporabo zdravil se vedno lahko posvetujete s farmacevti v vseh enotah JZ Mestne lekarne. Klavdija Grum, mag. farm. letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 15 aktualno slamnik@kd- dom zale. si KINEZIOLOGIJA NA POHODU JURE GUBANC, KINEZIOLOG O kakovostnem življenju z manj bolečinami ali brez njih smo se pogovarjali s kineziologom Juretom Gubancem, direktorjem KinVital kineziološkega centra v Domžalah, ki mu mnogi pravijo kar Mehanik hrbta. Naša glavna inovacija je, da smo na področje mišično-skeletnih bolečin, kjer je zdravstvo neuspešno reševalo težave ljudi, vpeljali čisto diametralno nasprotno miselnost. Miselnost, ki izvira iz gibanja in ne farmakološkega zdravljenja. Miselnost iz znanosti vadbe moči, miselnost, kako ljudi naučiti biti močnejši in boljši, kot so bili včeraj. Na primer: Če dobim stranko, ki ji zdravnik reče, da ne sme dvigovati več kot 5 kg, ji znam veliko bolj argumentirano in hkrati razumljivo razložiti, zakaj v njenem primeru to ne drži in ji tak nasvet lahko škoduje. Poleg tega istega človeka tudi naučim, kako lahko spet zaživi normalno in dvigne precej več kot samo 5 kg. Preprosto smo videli, da na področju rehabilitacij obstaja ogromna luknja, in zdaj že deset let odkrivamo znanja, ki bodo pomagala to veliko luknjo zakrpati. Zdravstvo je vsekakor super, vendar zdravnik vam lahko pomaga, če imate zlomljeno nogo ali bolezen. Ne pa, če vas boli hrbet ali ste si zvili gleženj, če imate druge nejasne mišične bolečine. Nataš Gliha Foto: osebni arhiv Jureta Gubanca P o besedah našega sogovornika kineziološki pristop dvigne človeka od poškodbe in bolečine do počutja višjega kot pred poškodbo ali bolečinami. Ne le fizično. Kineziologe zanima predvsem, kako nekoga trajno naučiti, da se bo gibal bolj naravno, pravilno in neodvisno. KinVital se ukvarja s kineziologijo. V čem se razlikuje od fizioterapije ali vsakodnevne telovadbe? S svojimi storitvami in znanjem bi radi dosegli pri ljudeh take trajne uspehe, da bi zdravstvo in medicino potrebovali samo še za zares najnujnejše posege in storitve. Ljudem pogosto povem, da najprej treniramo možgane, ne mišic. Zato klasična telovadba, kamor hodimo malce za sprostitev in švicanje, lahko pogosto stanje poškodbe ali kronične bolečine samo poslabša, ker ne odpravlja vzroka v napačnem gibanju, pač pa samo dodaja obremenitve. Po drugi strani pa klasična fizioterapija ljudi pogosto obravnava kot bolnike in se težav loteva bodisi z akutnim lajšanjem bolečin z uporabo fizioterapevtskih naprav, z manualno terapijo ali pa z zelo osnovno zasnovanimi vajami. Nekaj takšnih tehnik izboljša akutno počutje, vendar ne popelje človeka na pot brez bolečin in svobodnega gibanja. Nas torej ne zanima samo trenutno izboljšanje, pač pa, ali bo vaša babica spet lahko sama hodila in delala na vrtu, ali bo vaš sin spet lahko igral nogomet na najvišjem nivoju, ali bo vaš oče lahko nosil vrečke iz trgovine brez bolečin v hrbtu ... To so zgodbe, ki ljudem spremenijo življenja in zaradi katerih je naše delo vedno bolj cenjeno in dragoceno. Na katerem področju se najbolj odlikujete, kje dosegate najboljše rezultate? Moja osebna specialnost je pomoč in svetovanje vsem ljudem z različnimi bolečinami v hrbtu ali bolečinami, povezanimi s hrbtenico. Do tega je prišlo precej spontano, ko sem pred leti prevedel knjigo Back Mechanic – Postani sam svoj Mehanik hrbta. Kar se pa tiče cele naše stroke in centra, pa obravnavamo vse vrste mišično skeletnih bolečin, ki jih je moč izboljšati s fizioterapevtskimi in kineziološkimi pristopi. Na področje rehabilitacije smo že pripeljali svež veter znanja, hkrati pa obdržali vse najboljše iz že poznanih fizioterapevtskih metod. Tako da obravnavamo vse od stopal, gležnjev, kolen, kolkov, hrbtenice, ramen in vratu. Kakšno je splošno zdravstveno stanje slovenske/domžalske populacije? Se gibamo dovolj in pravilno? Veliko ljudi se sooča z manjšimi gibalnimi težavami. Na žalost opažam, da se ti problemi povečajo, ko ljudje pridejo do zdravstvenih storitev in upoštevajo za njih pogosto zelo zgrešene in škodljive nasvete. Takšnih je danes res veliko. Pravi kineziološki pristop dvigne človeka od poškodbe in bolečine do počutja višjega kot pred poškodbo ali bolečinami. Ne le fizično. Dandanes imamo bistveno več specializacije in raznolikosti med ljudmi. Telo ne mara specializacije in rutine in nas zato kaznuje bodisi z akutno poškodbo ali pa s kronično bolečino. Telo potrebuje vse. So ljudje, ki trenirajo in obremenjujejo svoje telo desetkrat več kot ljudje včasih. So pa ljudje, ki svoje telo obremenjujejo desetkrat manj kot v preteklosti. Če torej na grobo razdelimo družbo, imamo ljudi, ki pretiravajo z enim športom in so kljub gibanju v večnih bolečinah, ker so do svojega telesa nasilni in malomarni. Imamo pa tudi ljudi, ki živijo v večnem strahu, polni prepovedi, strahu pred obremenitvami, lažnih diagnoz, kaj vse je narobe z njimi in popolnoma zavitimi v vato. Generalno bi zatorej rekel, da ne eni ne drugi ne ravnajo s telesom usklajeno in harmonično. Zato moramo biti res pozorni, da uspemo pomagati vsakomur, ne glede na cilje in izhodišče. Koliko let že delate? Začeli smo v parku Tivoli na prostem, svoj prvi center pa odprli v Domžalah leta 2015. Čisto prvi začetki segajo v leto 2013, zato letos praznujemo že deset let. V čem se razlikujete od ostalih? Vas po strokovnosti izpostavljajo in priporočajo tudi zdravniki, uradna medicina. Od ostalih se razlikujemo v tem, da dobro razumemo zdravniško ozadje, izvide in zdravstvene diagnoze različnih mišično-skeletnih problemov, hkrati pa vemo iz izkušenj, da takšnih problemov ne rešimo v ambulanti, pač pa v telovadnici s kompetentnim kineziologom ali trenerjem. Ne morete si misliti, kakšne diagnoze, težave, bolezni … sem že spoznal v desetih letih dela. Zakaj ste se že nekajkrat preselili? Najprej Ljubljana, potem Domžale, zdaj Dob. Preprosto. S širitvijo ekipe, strokovnjakov in pa seveda strank so naše potrebe po dobrih pogojih dela vedno večje. S stare lokacije v stanovanjski hiši v centru Domžal smo se preselili v mnogo večje prostore, ki nam omogočajo razvoj v prihodnje. Zdaj smo v Dobu pri Domžalah v Hiši na travniku. Je bilo to ob podpori in spodbudi občine? Vam Občina Domžale kakorkoli pomaga, vas spodbuja, podpira? Čudno se sliši, a najboljša pomoč podjetjem je, če jim ne pomagate, hkrati pa jih (nas) ne ovirate. Naša miselnost je, da morajo biti gospodarstvo in zasebna podjetja, kot smo mi, in pa na drugi strani politika in javna uprava popolnoma ločeni. Mi moramo poskrbeti, da s svojim dobrim delom preži- vimo in uspevamo brez pomoči države. Država naj pa poskrbi, da z našimi davki dobro ravna na tistih področjih, ki jih mi v gospodarstvu ne pokrivamo. Preprosto. Tako da si od države in občine želimo zgolj dobrega gospodarskega, kulturnega okolja in vzdušja, da lahko dobro delamo. Nič več, nič manj. Kakšni so načrti za prihodnost? Kaj si še želite? Se boste širili tudi v druge kraje? Radi bi prenesli našo filozofijo, izkušnje, znanje in edinstveno metodo na nove generacije. Ustanovili smo tudi svojo t. i. KinVital univerzo z 12-mesečnim tečajem za vaditelja terapevtske vadbe. Gre za načrt, kjer izobražujemo nove kadre, tako da se učijo od nas osebno v praksi in pri delu. V bistvu uvajamo v poklic vsakogar, ki si želi delati na tem področju. Tako tudi sami dobimo dobre kandidate za širitev na druge konce v Sloveniji. V Velenju in Mariboru že delujejo naši izučeni kadri, tako da smo se deloma že širili na ti dve mesti. Kako se vi počutite? Vas kaj boli? Kako si pomagate? Po načelu: kovačeva kobila je zmeraj bosa? Za mene se ne spodobi, da bi me kaj bolelo. (smeh) Normalno je, da se pri ljudeh ki treniramo in se gibljemo, pojavijo tudi bolečine. Vendar jih vedno prepoznam, ugotovim, kje sem naredil napake, da so se pojavile. Tako tudi z opazovanjem svojega telesa razvijam ideje za obravnavo in rešitve pri strankah. Popravim napake in izboljšam gibalno tehniko, gibalno inteligenco. To je bistvo. Kdor se giblje harmonično, bo težave odpravil. Sem pa vsekakor opazil, da psihično stanje močno vpliva na porušen odnos do telesa in popači gibanje. Zelo pomemben korak, če ne kar prvi, je sprejem odločitev, ki vas bodo osvobodile. Predvsem pri kroničnih bolečinah je vzrok pogosto v negativnem odnosu do telesa. Najlepša hvala za pogovor in odstiranje novih pogledov na zdravje, gibanje in podjetništvo. ❒ Voden ogled z interpretativnimi vodniki Vilinski Homec visit domzale sobota, 18. marec, ob 10. uri Zbirno mesto: Gostilna Repanšek Homec, Radomlje 16 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 20. 1. do 17. 2. 2023 Za nami so tedni relativnega miru, vsaj po številu intervencij. Čas smo dobro izkoristili za dodatne vaje ter za skrb in spoznavanje opreme. V tem času smo se tudi poslovili od dveh dolgoletnih sodelavcev, ki sta odšla v zasluženi pokoj. To sta tudi prvi upokojitvi, odkar smo v letu 2016 postali samostojni javni zavod. Opravili smo 17 intervencij, kar sedem v zgolj treh urah med 12.30 in 15.30. V nočnem smo izvozili dvakrat okoli 23. ure ter enkrat ob 1.34. Štirikrat so nas aktivirali zaradi požara. Zagorele so saje dimnikov sta­ novanjskih hiš na Pšati pri Dra­ gomlju ter na Goričici pri Ihanu. Dvakrat smo odhiteli na avtocesto proti Trojanam, kjer se močno kadilo iz tovornih vozil. Obakrat je šlo za napake v motorjih, naše pomoči pa niso potrebovali. Posredovali smo pri sedmih prometnih nesrečah. Na regionalni cesti pri Drtiji v smeri Moravč je voznica z osebnim vozilom trčila v mlajšo peško, ki je nepravilno prečkala cesto. Peška je je bila ob tem lažje poškodovana. Dokaj nenavaden za ta letni čas je bil padec kolesarja, ki se je pripetil okoli pol druge ure ponoči v Grobljah. Tako peško kot kolesarja so reševalci prepeljali v ljubljanski klinični center. V ostalih petih nesrečah je šlo za trke vozil. Na avtocesti smo posredovali pri dveh naletih vozil, katerih posledice beležimo zgolj kot materialno škodo in krajšimi zastoji prometa. V trku dveh osebnih vozil v Ihanu sta se poškodovali dve osebi, prav tako v trku dveh osebnih pri Srednjih Jaršah pa ena. Pri Dragomlju je voznica nepravilno prehitevala in z vozilom trčila v pravilno vozeč traktor. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah se je voznica lažje poškodovala in bila zato prepeljana v ZD Domžale. Reševalci NMP Domžale so nas prosili za pomoč pri prenosu obolele osebe iz stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti v Domžalah do njihovega reševalnega vozila. S tehničnim posegom smo omogočili vstop v štiri prostore, od tega spet kar trikrat na Ljubljanski cesti: zaposlenim smo omogočili vstop v trgovski lokal – pokvarila se je ključavnica, v enem izmed gostinskih lokalov je iztekala voda – z vstopom smo omogočili zaprtje ventila. Stanovalki enega izmed stanovanj v SPB pa se je zlomila kljuka. V zaklenjenem stanovanju na Župančičevi smo žal naleteli na preminulo osebo. Močan veter, ki je 4. februarja pihal tudi po naši občini, je v že omenjenem SPB odtrgal del fasadne pločevine. Z zasilno sanacijo smo preprečili dodatno škodo na objektu ter hkrati zavarovali mimoidoče občane pred poškodbami. slamnik@kd- dom zale. si Društvo Lipa ob kulturnem prazniku Morda še ne veste, da obletnico smrti dr. Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, praznujemo od leta 1941 po sklepu osvobodilnega gibanja. društvo lipa – unvierza za tretje življenjsko obdobje domžale Osmi februar kot praznik slovenske kulture pa od leta 1945, ko je v Sloveniji ta dan postal državni praznik in dela prost dan. Smo edini evropski narod, ki ima uzakonjen dan kulture kot državni praznik. To je med drugim na slovesnosti, ki jo je Društvo Lipa – Unvierza za tretje življenjsko obdobje Domžale pripravilo ob letošnjem kulturnem prazniku, povedala Jana Ozimek, voditeljica literarnega krožka, povezovalka prijetne prireditve, kjer smo prisluhnili citrarkam, kitaristkam in posebej literatkam, ki so nam predstavile Prešernove pesmi. Povezovalka Jana Ozimek je v daljšem tekstu iskala vzporednice med letoma 1849 in danes in jih našla med drugim tudi v dejstvu, da imamo veliko ljudi visokoizobraženih, vendar se vsak peha za bogastvo, kultura pa je porinjena na stranski tir. Opomnila pa nas je tudi: »Prešeren je zaradi kritik izbral svoje najboljše pesmi. Uril se je v najrazličnejših oblikah od gazel, soneta, sonetnega venca, umetne balade, umetne ro- društvo krajanov limbarska gora Vabimo na tradicionalni 34. pohod po nagelj na Limbarsko goro 26. marca 2023 Vsaka predstavnica ženskega spola na vrhu prejme nagelj kot čestitko ob obeh praznikih, dnevu žena in materinskem dnevu, in skromno zahvalo za ves trud in pomembno vlogo. Za najbolj zgodnje bo ob 9. uri maša v cerkvi sv. Valentina, sledil bo kulturni program ob 11. uri, nato pa glasba, zabava in druženje. Na zadnjo marčno nedeljo vsi vabljeni na Limbarsko goro po nagelj! Pohod v spomin Janeza Svetine in obisk Vrbe, rojstne vasi našega velikega poeta Domžalski veterani smo se udeležili že enaindvajsetega tradicionalnega pohoda iz Radovljice v Vrbo. mance itd. Danes pesniki ustvarjajo povečini v prostem verzu. V šolah nimamo pesniške teorije. Včasih je vsak gimnazijec moral znati napisati pesem v določeni obliki.« Ob tem nas je še spomnila, da je Prešeren pesniški genij, ki ga do danes še ni presegel nihče. O njem se učijo vsi evropski narodi kot o reprezentativnem romantičnem pesniku. Imel je talent, znanje, navdih in občutek za ritem in rimo. Pa se vprašajmo, ali ga razumemo? Ga cenimo, beremo, ali tako samo govorimo ob zaprti knjigi Poezij? Prepričana sem, da imajo vsi sodelujoči na prireditvi dober odnos do pesnika in da so mu, vsaka zase in vse skupaj, nastop namenile, ker imajo njegove pesmi rade. Prisluhnili smo citrarski skupini Kresničke ter kitarski skupini Tesare, ki jih vodi prof. Damjana Praprotnik, in so zaigrale: Mrzel veter, Beli cvet in Zalino pesem. Literatke, ki jih void prof. Jana Ozimek, ki je pripravila tudi uvodni tekst, pa so se predstavile s Prešernovimi pesmi, in sicer: Helena Kregar Kam, Milojka Lunar Strunam, Mira Smrkolj, Mija Jerman, Marta Smrkol Hčere svet, Janka Jerman Dekletom, Mira Smrkolj Zapuščena; Lili Jaševec Ukazi, Jana Ozimek pa je s pesmijo Pevcu zaključila kratko slovesnost, čestitala ob prazniku in vsem zaželela prijeten kulturni dan. Vera Vojska Foto: Miro Pivar ozvvs domžale Na Bledu, približno na polovici poti, smo imeli postanek, kjer smo malce počili, se okrepčali in pogreli in se s proslavo ob njegovem najstarejšem spomeniku v Sloveniji poklonili našemu nesmrtnemu poetu Francetu Prešernu. Pot smo nadaljevali čez reko Savo Dolinko, prek Zasipa in skozi prostran gozd prispeli na travnik, kjer so se s sramežljivimi sončnimi žarki prek veličastnega Stola že pokazali prvi obrisi cerkvice sv. Marka, kjer je v bližnji rojstni hiši naš veliki pesnik preživljal rosna otroška leta. Poleg dobrih dveh stotnij, kolikor je štela naša pohodna kolona, se je v Vrbi zbralo veliko število ljudi iz različnih krajev naše prelepe domovine. Osrednja proslava je bila kljub hladnemu vremenu prežeta s toplino besed, ki so vrele iz ust na- ga praznujemo Slovenci. Obelodanila je novico o skorajšnjem začetku del na celoviti obnovi Prešernove rojstne hiše, kakor tudi o zaprtju poti za ves motorni promet neposredno pred njo. V zabavnem kulturnem programu je pevka Neisha, ki je navzlic od mraza odrevenelim prstom iz klaviature iztisnila najbolje, kar se je dalo in vse skupaj začinila s svojim značilnim, malce raskavim, a prijetnim glasom. Po končani proslavi smo se vrnili v Radovljico, kjer smo se ob kosilu pogreli in s pomočjo enega izmed nas, Branka Hafnerja, obnovili Zdravljico in še nekaj Prešernovih stvaritev. Vsem nam se je zdel kulturni praznik veliko popolnejši in doživet, ko smo se v pozni popoldanski uri z avtobusom vračali proti domu. Janez Gregorič Foto in video storitve, Špela Lazar s.p. Jože Lazar 051 677 652 PRESNEMAVANJE VSEH VRST KASET, TRAKOV IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ NA USB stopajočih. Katarina Štravs, glavna govornica, je poudarila pomen edinstvenega kulturnega dneva, ki Pripis k sliki: Prešerni ob Prešernu (Gregorič) letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Društvo upokojencev Domžale Pomoč s prehrambnimi paketi invalidom Za nami so valentinovo, pust in sv. Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi, kar pomeni, da smo že zelo močno zakorakali v novo leto 2023. Medobčinsko društvo invalidov Domžale si je tudi v letu 2022 zadalo nalogo, da bo poskrbelo za tiste, ki si ob praznikih ne morejo privoščiti obložene mize z raznimi dobrotami. du domžale V leto, ki je po dolgem času spet nekako takšno, kot smo jih poznali pred pandemijo. Še vedno so med nami virusi, prehladi in slabša imunost, kar nekako pač vedno sovpada v zimski čas. Vendar pa zdaj nismo prostorsko omejeni in zaprti v gibanju med pokrajinami in kraji. Nasprotno, zelo sproščeno vstopamo vsemu naproti in tudi kar mila in lepa zima nam gre na roko pri tem. Vse to medobčinsko društvo invalidov domžale Društvo je planiralo, da bo že v decembru, za božič in novo leto obiskalo socialno ogrožene invalide in jih obdarilo s paketi s hrano. Žal se to ni uresničilo. Invalidi so bili v veselem pričakovanju, vprašanj je bilo veliko. Pričakovali so obisk prostovoljca in paket, ki so ga prejemali zaporedoma več let. Društvo deluje že 48 let in vključuje več kot 1600 članov, od tega 1270 članov s statusom, med njimi je največ delovnih invalidov. Večina našega dela predstavlja izvajanje osem posebnih socialnih programov, ki jih mora društvo izvajati, ker ima status delovanja v javnem interesu. Med osmimi socialnimi programi je program, ki je najobsežnejši, in sicer preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti. V sklopu tega programa prostovoljci obiščejo vse člane, jim izročijo naš koledar, na katerem je zapisan celoletni pa nam tudi v Društvu upokojencev daje motivacijo in energijo, da vsi skupaj delamo in delujemo po zastavljenih načrtih, za naše in vaše skupno dobro. Drugi del izobraževanj za rokovanje s pametnimi telefoni je že v polnem teku, zanimanje za poglobljeno znanje je veliko tako, da so dnevi in ure, namenjeni za to kar polnoštevilno zasedene. Ko že mislimo, da veliko vemo o možnostih, ki nam jih pametni telefoni ponujajo, skupaj s Tilnom ugotovimo, da je še mnogo možnosti, ki jih nismo vedeli, da nam jih uporaba leteh ponuja. In smo vsi skupaj vsakič znova veseli, da usvojimo nova znanja. Poglobljeno pa pripravljamo našo letno skupščino, ki bo 2. marca 2023 ob 11. uri v gostišču Mngan Breznikova 2, Domžale. Ker prostor, namenjen za to, omogoča udeležbo le približno 70 članom, je UO društva odločil, da so potrebne predčasne prijave, in sicer do zasedbe mest. Na skupščini bo predstavljeno poročilo o delu in finančnem poslovanju društva in odborov za leto 2022 in podrobno pred- stavljen plan dela in finančni načrt za leto 2023. Sledilo bo kosilo, za katerega bo za vsakega prijavljenega člana društva lastna participacija 5 evrov. Sledilo bo prijetno druženje. Še naprej se izvajajo brezplačni prevozi za občane Domžal, ki so starejši od 65 let in imajo pokojnine z vsemi drugimi morebitnimi prejemki do 880 evrov. Prevozi se opravljajo od 7. do vključno 16. ure do razdalje 25 km v eno smer. Klici za prevoze se sprejemajo od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure na telefonsko številko 051 262 100. Za pomoč starejšim, razna svetovanja, ročne delavnice, izlete in športne dejavnosti pa lahko izveste, če pokličeta na telefonsko številko 01 724 19 04 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure, ali pa pridete osebno na sedež društva na Ulico Simona Jenka 11 v Domžalah, kjer vas bomo o vsem še posebno podrobno seznanili. Naše delo v društvu lahko spremljate tudi na naši FB in spletni strani: https://www.drustvoupokojencev-domzale.si/, kjer boste v glavnem vedno pravočasno seznanjeni o vsem, kar se v društvu dogaja, se bo dogajalo ali se je že zgodilo. Menimo, da je treba o vsem, kar se v društvu dogaja, članice in člane seznanjati na vse načine, ki so nam v dobi sodobne tehnološke digitalizacije na voljo. In tudi zelo prav je tako, kajti Starejši smo skupaj močnejši. Pa še res je! Bodite zdravi, imejte se lepo, se vidimo! Društvo upokojencev Domžale Ob svetovnem dnevu holokavsta »Zavest, da se je holokavst zgodil, mora v nas živeti vsak dan,« je na osrednji slovenski slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta poudarila slavnostna govornica, predsednica DZ RS Urška Klakočar Zupančič, ter poudarila, da je človeška in civilizacijska dolžnost, da storimo vse, da se kaj tako okrutnega ne bo zgodilo nikoli več. društvo izgnancev slovenije 1941–1945 - krajevna organizacija domžale Kot družba ob najmanjšem sumu nestrpnosti do pripadnikov drugih nacij, etničnih skupin, religij, drugače mislečih in čutečih, skratka drugačnih v kateri koli osebni okoliščini, moramo strniti vrste in skupaj stopiti na okope za obrambo civilizacijskih vrednot, demokracije, človekovih pravic in človečnosti. Med žrtvami druge svetovne vojne je bilo okoli 45.000 izgnancev, med njimi tudi izgnanci, ki se v okviru Društva izgnancev Slovenije 1941– 1945 - Krajevne organizacije Domžale združujejo več kot tri desetletja. V njihovih spominih ostajajo težki dnevi, ko so jih Nemci odpeljali z njihovih domov, katerih večino so izropali in požgali. Nato so jih po krajših postankih v zbirnih taboriščih z živin- skimi vagoni prepeljavali v različna taborišča. Takšna potovanja so bila zelo težka. Ni bilo ne sanitarij, hrane, ne vode, prihod v izgnanstvo pa je bil zaznamovan z delom za okupatorja, predvsem pa z željo, da se čimprej vrnejo na svoje domove, Ni jim bilo lahko niti, ko so se po vojni vrnili na svoje domove, vendar so z veliko žrtvami, prizadevnega dela in v želji, da si ustvarijo primerne pogoje za življenje, uspeli. Veliko od njih je postalo članov društva izgnancev, ki skuša s svojim delom ohranjati simboličen spomin in opomin na tragedijo izgnanstva. V ta namen je bil v Brestanici odprt Muzej slovenskih izgnancev. Članicam društva želim prijeten dan žena, vsem toplo sončno pomlad in vse vabim, da se nam pridružite pri prvih aktivnostih v letu 2023. Vera Vojska program dela, in preverijo socialno stanje invalidov. Socialno zdravstvena komisija na podlagi ugotovljenega stanja skuša invalidom v finančni stiski olajšati življenje s finančnimi pomočmi. Društvo ugotavlja, da je mnogo takih, ki živijo pod pragom revščine in jim je vsaka pomoč dobrodošla. Druga oblika pomoči pa so prehramb- društvo za medgeneracijsko povezovanje sinica Vabimo k sodelovanju na medgeneracijskem literarnem natečaju Drevesa mi na sprehodu pripovedujejo Natečaj bo potekal od 1. marca do 30. aprila 2023. Na natečaju lahko sodelujejo osnovnošolci od 8. razreda dalje, srednješolci, študentje, odrasli in seniorji. Literarna dela morajo biti napisana v slovenskem jeziku. Svoje še neobjavljene pesmi (največ tri), pravljico ali bajko (največ tri strani) pošljite na sinica.natecaj@gmail.com z zadevo Literarni natečaj Drevesa mi na sprehodu pripovedujejo. Tema natečaja se navezuje na skrb za naše okolje, vzpodbuja razmišljanje o tem, kaj lahko storimo, da ne bo zaradi onesnaževanja in uničevanja narave izginila pod gorami odpadkov. Zaradi anonimnosti pošljite dva dokumenta. V prvem pošljite pesmi ali prozo, podpisane le s šifro, v drugem sporočilu pa isto šifro z avtorjevimi podatki: ime in priimek, starost, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko. Če tekmujete kot šolarji, dijaki ali študentje z mentorjem, dopišite tudi ime in naslov šole, razred/letnik ter ime in priimek mentorja. Avtor s pošiljanjem dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih. Vaše anonimne stvaritve bo prebrala literarna selektorica Milena Miklavčič, pisateljica. Vsa izbrana dela bodo v avgustu 2023 objavljena v medijih, ki podpirajo natečaj. Avtorsko branje izbranih literarnih del bo potekalo v avgustu 2023. Želimo vam obilo literarnega navdiha in vas vabimo k so­ delovanju! Joži Kokalj, predsednica Društva Sinica ni paketi, ki jih društvo razdeli med socialno ogrožene invalide. Ta akcija običajno poteka v decembru, lansko leto pa smo jo morali zaradi spleta okoliščin prestaviti na januar 2023. Društvo se že več let povezuje z Anino zvezdico, ki nam pomaga pri organizaciji in dobavi prehrambnih paketov. Januarja 2023 je torej društvo organiziralo akcijo s prostovoljci, ki so priskočili na pomoč s prevozom. Hrano nam je donirala Anina zvezdica. Prostovoljci so takoj stopili v akcijo in napolnili vrečke z različnimi artikli. Prostovoljec Ivan je nato pakete razvozil ostalim prostovoljcem, da so jih lahko razdelili. Paketi niso bili tako veliki kot prejšnja leta, kljub temu pa smo razveselili 180 invalidov, ki so jih prejeli. Pakete smo razvozili z lastnimi prevoznimi sredstvi in s kombijem, ki smo ga prejeli na pobudo Anine Zvezdice in Rotary kluba pred devetimi leti in nam še vedno dobro služi. Naši člani so predvsem starejši, ki ne želijo zapustiti svojega doma, rajši živijo v domačem okolju in so zadovoljni z oskrbo, ki jim jo nudijo najožji družinski člani. Številni naši člani so osamljeni in preživljajo težke čase. Invalidske pokojnine so majhne in zadostujejo le za golo preživetje, ostanejo jim še vsi stroški, ki jih morajo še plačati. Obetajo se hudi časi za invalide: energetska kriza, vse dražja hrana, inflacija … Da društvo uresničuje sprejeti program, dokazuje, da so bili društveni prostovoljci vseskozi aktivni, da obiskujejo invalide na terenu, čeprav so tudi sami invalidi. Opravili so neprecenljivo delo na terenu in se trudili ohranjati stike. Hvaležni smo, da ostajajo predani in da svoje poslanstvo nadaljujejo, saj invalidom to veliko pomeni. Predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, Vida Perne 18 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii društva slamnik@kd- dom zale. si Projekt Dihamo z naravo se nadaljuje »Preprosta ideja: obstaja prostor med stimulacijo in reakcijo. Ključ do naše rasti, zdravja, zadovoljstva in sreče je, kako uporabimo ta prazen prostor.« (Viktor E. Frankl, psiholog). društvo šola zdravja Projekt Dihamo z naravo je namenjen ozaveščanju prostora med stimulacijo in reakcijo. V ta prostor sproščenosti in miru se naučimo vstopati in iz njega delovati. Ko začnemo zavedno poglabljati dih, umirjati um, opazovati svoje misli v notranji ti- Začnemo marca vsak ponedeljek ob 17.30! Zberemo se v Domžalah v Češminovem parku. Priključite se lahko od marca do konca junija ter v septembru in oktobru 2023. Za več informacij obiščite spletno stran: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/ 18. zbor članstva DU Naš dom Dob Rad’ se ’mejmo društvo upokojencev naš dom dob Ko se na zboru članstva zbere več kot polovica članov in članic društva ter gledaš zadovoljne in vesele obraze ter prisluhneš bogatim poročilom o delu v letu 2022 ter pohvalam številnih gostov, tedaj veš, da si na zboru članstva zelo uspešnega društva, ki je po aktivnosti zelo poznano – v krajevni skupnosti, občini in širše. To je bil zbor članstva Društva upokojencev Naš dom Dob, ki je še bolj znano po sporočilu Rad se mejmo. V pogovoru s predsednikom Feliksom Lampretom pa sem ugotovila, da imajo en sam cilj: naredimo nekaj dobrega za članstvo. 18. zbor članstva Društva Naš dom Dob je vodil Maks Jeran. Predsednik Feliks Lampret je pozdravil najprej vse člane in članice, nato goste, med katerimi so bili predsedniki oz. predstavniki vseh sosednjih društev upo- kojencev, pa tudi Robert Plavčak s nju, zdravi prehrani), pravih ekskurPokrajinske zveze DU Gorenjske, pri- zijah: večdnevni v Srbijo, v Brestanisotni pa so se razveselili tudi pozdra- co z romanjem, v Belo krajino in spovov ter pohval za delo in sodelovanje mini na osnovno šolo) radi se spomipredstavnikov društev in organizacij njajo tradicionalnega piknika s tomv Krajevni skupnosti Dob, med kate- bolo, skrbi za varno pot v šolo, soderimi je bil tudi novi predsednik sve- lovanja pri pohodu ob Gradiškem jeta KS Dob Marjan Smolnikar. Prav vsi zeru, srečanj ob različnih praznikih gostje so društvu čestitali za odlično (martinovanje, silvestrovanje), priopravljeno delo in si zaželeli še več jetnih pogovorov na srečanju z jubilanti ter srečanji s člani in članicami, prijetnega sodelovanja. Več kot 200 članov in članic že ki jih pred novim letom in ob drugih šteje Društvo upokojencev Naš dom priložnostih obiščejo na domovih in Dob, ki se mu vsako leto pridružijo v domovih upokojencev, posebej pa novi. Vsi skupaj so z glasnim aplav- vedno izpostavljajo pomoč vsem, ki zom pozdravili vsa poročila, iz ka- jo potrebujejo. Veliko privržencev terih smo izvedeli o uspešnem lan- imajo Šola zdravja Dob, redna teskem občnem zboru, Škratkovem po­- lovadba v OŠ Dob ter metanje podhodu z vrtnicami za vse članice ter kev v športnem parku pod Močilniprijetnem druženju, čistilnih akcijah, kom. Delo društva bo odslej lahko še pomoči pri pripravi občinske slove- boljše, saj so letos poskrbeli za večje snosti ob dnevu državnosti, pred- prostore in za pogoje za delo skupin stavitvi dela društva v Češminovem – tudi z ročnimi deli, ki smo jih v letu parku, dveh predavanjih (o dedova- 2022 občudovali na razstavi. Soglasno, z glasnim ploskanjem, je predsednik ponovno postal Feliks Lampret, podpredsednik Janez Orehek, univerza za tretje življenjsko obdobje tajnica Tatjana Gregorin in blagajnidruštvo lipa domžale čarka Lidija Jovič. Čestitam in želim prijetno delo. »Tudi v letu 2023 nam ne bo dolgVabimo na čas,« so bili ob sprejemu programa veseli udeleženci, saj so v njem našli vse težko pričakovane tradicionalne aktivnosti, ki se jim bodo pridružile tudi nove, povezane s prireditvami ob 800-letnici prve omembe Doba. 18. zbor Društva upokojencev Naš dom Dob je bil še enkrat pov četrtek, 23. marca 2023, ob 18. uri trditev, da vodstvo, skupaj z vsemi v Osnovno šolo Dragomelj člani in članicami, ki se radi udeležujejo vseh aktivnosti, dobro dela in enako, ob upoštevanju gesla DelajSkupaj z Društvom Lipa vam bodo prijetno srečanje pripravili tudi te tisto, v čemer uživate, lahko priučenci Osnovne šole Dragomelj. čakujemo tudi na njihovi poti proti 20. rojstnemu dnevu. Prisrčno vabljeni! Prireditev ob materinskem dnevu Vera Vojska Aktivnost se izvaja v naravi enkrat na teden. šini, takrat kmalu opazimo, koliko Vodja projekta Dihamo z naravo nepotrebne prtljage nosimo s seboj. Andraž Purger, prof. šp. vzg.: »Na Gre za preventivne zdravstvene aktivnosti, ki sem jo vodil lansko leto ukrepe pri preprečevanju depresij, (2022), mi je gospa povedala, da ima anksioznosti, tesnobe in duševnih težave s spancem. Vsako noč se zbumotenj, povečanje socialne aktiva- ja in težko zaspi nazaj. Vsak torek cije, lajšanje socialnih in psihoso- po aktivnosti Dihamo z naravo pa cialnih težav, medgeneracijsko so- je prespala vso noč. Njen živčni sisdelovanje in izvajanje rekreativno- tem se je v eni uri umiril in naredil -sprostitvenih pohodov v naravo. prostor za regeneracijo. Druga gospa Aktivnost je sestavljena iz hoje v mi je razložila, kako je bolj umirjena naravnem okolju, vodene meditacije in jo težke besede bližnjih ne priza– vizualizacije, enostavnih dihalnih denejo več, saj se jih ne oklepa, amvaj in mehkega, počasnega, čuječega pak spušča, ostaja v svojem centru in gibanja za boljšo gibljivost hrbtenice. mirno odgovarja z izbranimi besedaKer se aktivnost izvaja v parkih, goz- mi. Ozavestila in postavila je jasne, dičkih in travnikih, smo deležni dob- zdrave meje z okolico ter se manjkrat robiti naravnega okolja. Za vse udele- ujezila. Pri vadečih sem opazil tudi žence je aktivnost brezplačna, saj je bolj pokončno držo in večjo sproščesofinancirana iz sredstev Ministrstva nost. To je le nekaj opažanj s terena. za zdravje. Izvaja se enkrat tedensko Bistvo je, da sam proces vadbe omoin traja približno 60 minut na več kot goča spoznavanje in ozaveščanje več dvajsetih lokacijah po Sloveniji. nivojev našega bivanja in zdravja. IzCilj aktivnosti Dihamo z nara- boljšuje fizično in psihično počutje.« Andraž Purger, prof. šp. vzg., vo je preventiva: izboljšanje zdravvodja projekta Dihamo z naravo, ja in počutja, boljša gibljivost, vzdrDruštvo Šola zdravja žljivost in boljše duševno zdravje Foto: arhiv Društva Šola vseh državljanov Slovenije. Želimo zdravja zmanjšati število obiskov osebnega zdravnika ter povečati možnost vodenega sproščanja v naravi. Projekt smo že izvajali v letu 2021–2022, izvedli 615 vadb in zabeležili več kot 4000 vadečih. Ministrstvo za zdravje je znova podprlo projekt društva Šola zdravja za obdobje 2023–2025. Letos se bo brezplačna vadba izvajala tudi v Domžalah. letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 19 okolje slamnik@kd- dom zale. si kolumna • kam greš, človek? anton komat KLJUB VSEMU JE BOLJE PREPREČEVATI KOT ZDRAVITI! Znanost je toliko napredovala, da praktično ni več zdravega človeka. V Z M E T N I C E • L AT E K S L E Ž I Š Č A B LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI Pira m i dn VN O % N ARA nar ek 0 1 00 a le l n a p ža s 10 % na prevlek a rši na al ov Pr Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. a avni l t 25% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. iologija človeškega telesa ni ločena od biografije človeškega bitja. Obstoji povezava med pacientovo življenjsko zgodbo in življenjskimi problemi na eni ter njegovo medicinsko anamnezo in simptomi na drugi strani. Če se življenjske težave izražajo kot bolezni, se vprašamo, kaj nam bolezen sporoča? Kaj preprečuje, da bi počeli? Torej je koristno razkrivanje življenjske zgodbe, ki se skriva za pojavom bolezni, saj utelešamo to, kar občutimo. Povedano drugače, hiba v zdravju je hiba v načinu življenja, ki nam je vsiljen. Bolezni so torej v veliki meri odsev bolne družbe, saj si ljudje v času bolezni vzamejo predah za začasni umik od ponorelega sveta. V bolnem družbenem sistemu, tako kot v bolni pokrajini, obolevajo vsi prebivalci. Pot naprej nam pokažejo besedne metafore, ki so del življenjskega jezika. Izražajo nam neposredna doživeta stanja, to je jezik telesa, ki je ukoreninjen v telesnih občutkih. Pa začnimo z njimi: sem ves iz sebe, bi kar iz kože skočil, ima debelo kožo, izgubil je tla pod nogami, imam cmok v grlu, srce mu je padlo v hlače, zlezel mu je v rit, sem stisnjen v kot, duši me, tega ne morem prebaviti, imam ga v želodcu, gre mi na bruhanje, gre mi na jetra, slabo mi postane, ko ga zagledam, bila je žolčna debata, eno samo mešanje dreka, visi mi kot kamen za vratom. Naj bo dovolj! Požrešnost in lenoba nista poglavitna vzroka debelosti. Stikalo, ki aktivira problem, je inzulin, ki se izdatno izloča ob vnosu prevelikih količin sladkorja. Izvor vseh težav pa tiči v dejstvu, da je bilo naravnemu človeku težko priti do sladkorja. Naši predniki so našli vir sladkorja le jeseni, ko zorijo plodovi. Takrat so se nažirali v sladkorni omami in temu je prilagojeno naše telo. Kratka sezona sladkih plodov je povzročala tolščavost kot prilagoditev na zimski čas. Jetra so se napolnila z glikogenom, maščobne celice pa s trigliceridnimi maščobami, vendar so se zaloge do pomladi porabile. Zdaj smo vse leto, vsak dan zasuti s sladkorjem, in ker industrija zlorablja našo zasvojenost s sladkorjem, smo se iz občasnih sladokuscev spremenili v redne požeruhe pocukranih dobrot. Posledice so katastrofalne, saj nas na veliko mori metabolni sindrom z zamaščenimi jetri, diabetesom, kardiovaskularnimi boleznimi, rakom in drugimi degenerativnimi obolenji. Debelost ni več sezonska, torej ciklična, ampak progresivna čez vse leto. Pomenljiva je razporeditev teles­ ne tolšče, večja količina podkožnega maščevja ni slaba, čeprav predstavlja mnogim ‘estetsko’ grozo. Problem je trebuš­na tolšča oziroma pivski trebuh. Koliko tega je tam dol pod pasom, pa je že vprašanje bolezni ali zdravja. Za obseg pasu (vzemite kar oblačilni pas) je meja za moške 100 cm, za ženske pa 88 cm. Toda dedci, ne merite nižje od svojega ‘pivskega vampa’! Pomnimo, da stresni hormon kortizol preusmerja maščobo v trebušje, da je ‘bolj pri roki’, ker ima najkrajšo pot do kurilnice v jetrih. Ta pa so hitro preobremenjena. Preobreme­njenost jeter se kaže kot maščobna degeneracija, ki v končni fazi preide v cirozo s patološko sliko alkoholizma. Nealkoholna bolezen zamaščenih jeter je bila opisana šele konec 70. let, zdaj pa pesti kar tretjino prebivalstva! Vseh teh bolezni niso poznali Eskimi, ki so se nekoč prehranjevali največ z maščobami, saj v hrani praktično niso imeli ogljikovih hidratov. Danes jim je ‘civilizacija’, tako kot nam, krepko načela zdravje. V 80. se je v medijih začel napad na maslo in naravne maščobe s popularizacijo margarine in hidrogeniranih maščob. To je bil uvod v zdravstveno katastrofo, saj telo (mitohondriji) teh maščob ne more razgraditi in se oborine nalagajo v stenah žil. Jejte naravne maščobe, ne Pomenljiva je razporeditev telesne tolšče, večja količina podkožnega maščevja ni slaba, čeprav predstavlja mnogim ‘estetsko′ grozo. Problem je trebušna tolšča oziroma pivski trebuh. Koliko tega je tam dol pod pasom, pa je že vprašanje bolezni ali zdravja. pa sintetičnih! V hrani mora biti prisotno veliko vlak­nin, da ogljikovi hidrati ne preplavijo jeter in ne pride do čezmerne sinteze inzulina. Zdaj so vlaknine zaradi daljše obstojnosti hrane odstranjene, dodan pa zapeljivi sladkor. Posledica je industrijska hrana, z veliko kalorijami, obiljem sladkorja, z malo vlaknin in še manj aktivnih snovi. To je mrtva hrana, ki je ni mogoče obuditi v življenje. Odmislite prevaro prehranskih dopolnil, ki ji nasedate! Doživljamo nenehno demonizacijo debelih in telesno neaktivnih jedcev mastne hrane, polne holesterola, pivcev prave kave, alkoholnih pijač ipd. Nad temi grešniki rohnijo novodobni pridigarji in eksorcisti s procesi, podobnimi izganjanju hudiča. Tako dobimo pivo brez alkohola, kavo brez kofeina ter pocukrane jedi brez vlaknin in holesterola. Vendar tudi kupce take hrane čaka predčasni medicinski tekoči trak s preiskavami, diagnozami in terapijami, na koncu traku pa vsakogar vrtoglavo plačilo v zdravstveno blagajno ali pa zaključna dela v zdravstvu, torej slovesna pot na pokopališče. Kakorkoli že, življenje je prekratko, da bi jedli mrtvo hrano. Marsikaj dobrega lahko postorimo za svoje zdravje. Naj začnem s trikotnikom bolezni, ki ga imenujem ‘Bermudski trikotnik’ naših domov, med kavčem, hladilnikom in televizorjem. Se valjamo po kavču, glodamo hrustljave in pocukrane nadomestke naravne hrane in poslušamo poročila o groznih pandemijah, o lažeh in prevarah politikov, o novih koruptivnih aferah, sledijo seveda klimatske katastrofe, pa obvezni umori, poboji in vojne. Če povzamem, kavč je dobra prispodoba telesne lenobe, hladilnik je priročno skladišče nezdrave mrtve hrane in televizor najbolj učinkovit vir strahov, ki sprožajo morečo tesnobo in morilski stres. Obstoji 80-odstotna korelacija med stresnimi dogodki in nastopom degenerativne bolezni v času dveh let. Torej vstanite s kavča, izklopite televizor, zaprite hladilnik in vstopite v spokoj narave. Spomnite se rekla prednikov, da se najboljša hrana najhitreje pokvari. Sicer pa, proč s sladkorjem in ne kupujte lačni! Ob tem ne pozabite, da je smeh pol zdravja! ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 20.00 | SREČEN BO ČAS PREMIERA in pogovor z ustvarjalci Igrano-dokumentarni film / režija: David Sipoš, Matjaž Feguš, Vid Planinc, Elza Rebol / 2022, Slovenija / 88' / sodoben filmski portret, ki odkriva ozadje vizionarskega dela Antona Martina Slomška, navdihujoča zgodba o človeku, ki je poznal Mestni kino Domžale 18.00 | LUNANA: JAK V RAZREDU Drama / 109' / zgodba, posneta v najodročnejši šoli na svetu, nas uči, da bomo srečo morda našli tam, kjer jo najmanj pričakujemo / film je osvojil številne nagrade občinstva in se kot prvi butanski celovečerec uvrstil med nominirance za oskarja. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pripovedovanje pravljic / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava. 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. 2. marec, četrtek Klub Blunout 19.30 | RIJAD GVOZDEN Srede so rezervirane za smeh / prvič bomo gostili bosanskega igralca in stand up komika Rijada Gvozdena. 20.15 | ILLYRICUM Zgodovinski film / Illyricvm / 95' / hrvaški režiser nam skozi oči mladega Ilira prikaže neusmiljen arhaični svet, ki nam je bliže, kot bi pričakovali. Mestni kino Domžale 18.30 | IA Drama / 88' / najmlajši osemdesetletnik Jerzy Skolimowski postavi gledalca v kožuh svojega štirinožnega protagonista ter ustvari vizualno izviren in globoko pretresljiv pogled na sodobno Evropo / film je osvojil nagrado žirije na festivalu v Cannesu ter se uvrstil na številne sezname najboljših filmov leta. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 18.00 | LETNI KONCERT ODDELKA ZA HARMONIKO Glasbena prireditev / koncert učencev harmonike / organizator: Glasbena šola Domžale 1. marec, sreda Ustvarjalna delavnica: Unikatne rožice KD Radomlje, 6. marca KD Radomlje, sejna soba 18.00 + 20.00 | DIY ROŽICE OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU Ustvarjalna delavnica izdelave unikatnih rožic za vse generacije / več informacij in prijave na kreativninomadi@gmail.com / Facebook: kreativninomadi Knjižnica Domžale 18.00 | DRUŽINSKA E-PRAVILA Predavanje / Svetovni dan varne rabe interneta / vzgoja v digitalnem svetu s smernicami za starše mladostnikov, zasvojenost, spletno nasilje, varnost na spletu / vodi: Logout, center pomoči pri prekomerni rabi interneta / vstop prost. 6. marec, ponedeljek 20.00 | MOGOČE TE VZAMEM Glej opis pod 3. marec. 19.00 | KORZET ZA ZAMUDNIKE Drama / 113' / režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter Sisi oživita kot izrazito sodobno žensko, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj / nagrada za najboljšo žensko vlogo v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu. 18.00 | LUNANA: JAK V RAZREDU Glej opis pod 2. marec. Mestni kino Domžale 16.00 | MOJA POREDNA VILA Animirana družinska pustolovščina / 85' / sinhronizirano, 6+ / dvanajstletna Maxie se z mamo seli v novo hišo, kjer pa živi tudi Violetta, predrzna vila, ki se je pretihotapila v človeški svet ... po naključju se spoprijateljita in skleneta skrivni dogovor. 5. marec, nedelja 19.00 | MILOSTI POLNI Glej opis pod 4. marec. 20.00 | NEKAJ SLADKEGA Glej opis pod 3. marec. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Za IZVEN / PREMIERA ljubezni na predvečer slovenskega dneva zaljubljencev Komedija / Smejmo se / režija: Jernej Čampelj / igrajo: Urška Vučak Markež, Maja Martina Merljak, Saša Klančnik / Vedno lačna … komedija Ljubezen gre skozi želodec bo na predvečer slovenskega dneva zaljubljencev končno doživela slovesno premiero. 19.00 | LUNANA: JAK V RAZREDU Glej opis pod 2. marec. 17.00 | POZABLJENČKI Animirana pustolovščina / 84' / sinhronizirano, 6+ / Op in Ed leta pomotoma potujeta skozi čas od Galapaških otokov leta 1835 do današnjega Šanghaja – zmedeno se prebijata skozi mesto in prideta do grozljivega odkritja, da je vrsta, ki ji pripadata, kmalu zatem izumrla. Mestni kino Domžale 10.00 | TAKO ZRASTE 2 PRVIČ V KINO Kratki animirani filmi / 29' / slovenščina, 3+ / rije, leze, čofota, skače, plava, frfota, pleza, leta in skaklja – iz majhnega v velikega / v novih epizodah priljubljene serije opazujemo, kako iz majhnega v velikega zrastejo krt, morski konjiček, kozorog, martinček, štorklja, čebela in jež. 11. marec, sobota Klub Blunout 20.30 | TOMAŽ DOMICELJ IN SAŠA OLENJUK Koncert ob 75-letnici Tomaža Domicelja z gosti / Domicelj je za svoje skladbe prejel številne nagrade na festivalih doma in v tujini. 20.00 | NEKAJ SLADKEGA Glej opis pod 3. marec. Mestni kino Domžale 18.00 | DUŠE OTOKA Glej opis pod 3. marec. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. marec. 10. marec, petek Lutkovna predstava: Maček Mačkurson Kulturni dom na Močilniku Dob, 12. marca 19.00 | MRI Drama / R.M.N. / 125' / film, postavljen v multietnično transilvansko vas, raziskuje, kako se človek sooča z neznanim v kriznih časih / prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, Matura) je svoj peti celovečerec premierno predstavil na festivalu v Cannesu. Pogovor z Matjažem Mastnakom Slamnikarski muzej, 8. marca Dogaja se ... slamnik Mestni kino Domžale 18.00 | BLIZU Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. marec. 17. marec, petek Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | EVA MAHKOVIC, TEREZA GREGORIČ: TRIDESETLETNICE Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN Glej opis pod 14. marec. Krajevna knjižnica Ihan 16.30 | PIRHKOVA DELAVNICA Ustvarjalna delavnica / za otroke od 6. leta dalje / spletna prijava / delavnico vodi: Gordana Bajuk / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | TIBET – STREHA SVETA Potopisno predavanje / predava: Matej Košir / vstop prost / org.: Matej Košir, Knjižnica Domžale. 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. marec. Knjižnica Domžale 10.00 | VKLJUČEVANJE RAZSELJENIH OSEB IZ UKRAJINE V SLOVENSKO DRUŽBO Informiranje / zaposlovanje / šolanje / bivanje po koncu začasne zaščite / združevanje družine / izvaja: PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja / vstop prost / org.: PIC in Knjižnica Domžale. 16. marec, četrtek Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | EVA MAHKOVIC, TEREZA GREGORIČ: TRIDESETLETNICE Abonma gledališki JULIJA in IZVEN Glej opis pod 14. marec. 17.00 | PIKINA ČAJANKA Pikine zgodbe / delavnica / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 12.00 | BELETRINA S knjigo in kavo v lepši dan / predstavitev knjig založbe Beletrina / vstop prost / org.: Beletrina, Knjižnica Domžale. 15. marec, sreda Odprtje likovne razstave Izraz in pogled mladih Center za mlade Domžale, 23. marca 24. marec, petek 20.00 | SREČEN BO ČAS Glej opis pod 6. marec. Mestni kino Domžale 18.00 | TEMNI POKROV SVETA Glej opis pod 17. marec. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pripovedovanje pravljic / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | IHANSKA KROŽNA POT IN DOMŽALSKA POT SPOMINOV Predstavitev / predstavlja: Planinsko društvo Domžale / vstop prost / org.: Služba za turizem Občine Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. marec. Center za mlade Domžale 19.00 | ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE IZRAZ IN POGLED MLADIH Odprtje likovne razstave slik nastalih na mednarodni umetniški rezidenci ART OF NATURE 2013–2023, ki jo organizira Mladinski center Nova Gorica / razstavljajo umetniki mlajše generacije, študenti likovnih smeri in dijaki likovnih šol. 23. marec, četrtek Knjižnica Domžale 19.00 | MEŠANI PEVSKI ZBOR GROBLJE Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: JSKD – OI Domžale, Knjižnica Domžale. 22. marec, sreda 20.00 | SREČEN BO ČAS Glej opis pod 6. marec. Mestni kino Domžale 17.00 | VOJVODA Abonma filmski SREBRNO PLATNO Komedija / po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Predstavitev: Ihanska krožna pot Knjižnica Domžale, 23. marca Mestni kino Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale 18.00 | DRUŽINA (SE) IGRA Glasbena prireditev / Glasbena šola Domžale / družinski koncert. Knjižnica Domžale 10.00 | ZDRUŽUJEMO GENERACIJE OB BRANJU Predstavitev novejših knjig / v okviru festivala Bralnice pod slamnikom / predstavlja: Tilka Jamnik, strokovnjakinja na področju mladinske književnosti / sodelujejo: članice literarne delavnice Društva Lipa / vstop prost / org.: MIŠ Založba, Knjižnica Domžale. 29. marec, sreda Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | GANSCH & BREINSCHMID Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 27. marec. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 7. marec. 28. marec, torek Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | GANSCH & BREINSCHMID Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Koncertna komedija zmešnjav / Thomas Gansch (trobenta, vokal), Georg Breinschmid (kontrabas, vokal) / Thomas Gansch (iz znamenitega Mnozil Brassa) in njegov basovski kolega Georg Breinschmid nas v kabarejskem, skoraj klovnovskem slogu zapeljeta v virtuozen odrski nastop, ki pa je vedno več kot le koncert. 18.00 | PEKEL ALKOHOLNE ODVISNOSTI Strokovno predavanje / Akcija 40 dni brez alkohola / alkoholizem / strokovna pomoč / vstop prost. Knjižnica Domžale 10.15 | MATEJA GOMBOC: BALADA O DREVESU Pogovor z avtorico / predstavitev knjige / v okviru festivala Bralnice pod slamnikom / sodelujejo: učenci SŠ Domžale / pogovor usmerja: Tadeja Rode Teran / vstop prost / org.: MIŠ Založba, Knjižnica Domžale. 27. marec, ponedeljek Koncert: Flirrt KD Blunout: 31. marca Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ marec številka 2 | februar 2023 | letnik lxi koledar dogodkov 18.00 | MILOSTI POLNI Mladinski film / Llenos de gracia / režija: Roberto Bueso / 2022, Španija / 109' / podnapisi, 9+ / navdihujoč družinski film o nogometu, nunah in predrzno navihani enajsterici, poln humorja, topline in srčne predanosti. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | EVA MAHKOVIC, TEREZA GREGORIČ: TRIDESETLETNICE Abonma gledališki ROMEO in IZVEN Slovensko narodno gledališče Nova Gorica / režija: Tijana Zinajić / Tijana Zinajić v svojem dinamičnem slogu prepleta usode treh tridesetletnic, prijateljic iz časa srednje šole, ki jih je življenje popeljalo v zelo različne smeri – ena od njih se odloči, da je čas za poroko ... ki pa mora biti perfektna. 18.00–18.45 | PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Počitniški program / pravljična joga / spoznavanje asan / dihanje / sproščanje / okrepitev fokusa / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | NAJBOLJŠI MOZART ALI KAKO JE MOZART POSTAL SLAB SKLADATELJ Abonma koncertni MODRI in IZVEN Program: Mozart, Beethoven / izvajalci: Izabella Simon (klavir), Alexei Ogrintchouk (oboa), Sergio Azzolini (fagot), Andrej Žust (rog), Mate Bekavac (klarinet) / Mozart in Beethoven v dialogu z vrhunskim sanjskim moštvom predanih Mozartovih interpretov. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 7. marec. 14. marec, torek 20.15 | BLIZU Abonma filmski PONEDELJEK BLIZU Drama / 105' / intenzivno prijateljstvo med trinajstletnikoma Leom in Remijem se nenadoma prekine … Léo ne more razumeti, kaj se je zgodilo, zato se obrne na Sophie, Remijevo mamo / film o prijateljstvu in odgovornosti. Mestni kino Domžale 18.00 | MRI Glej opis pod 4. marec. Knjižnica Domžale 18.00 | TINA VRŠČAJ: NA KLANCU Srečanja z ustvarjalci / pogovor z avtorico / vodi: Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. 13. marec, ponedeljek 20.00 | TAR Drama / 158' / Todd Field raziskuje teme moči in slave ter zastavlja večno vprašanje, ali lahko umetnost ločimo od umetnika / Cate Blanchett je za vlogo genialne in brezobzirne dirigentke na vrhuncu kariere zasluženo prejela zlati globus in nagrado za najboljšo igralko v Benetkah. 19.00 | KIT ZA ZAMUDNIKE Drama / 117' / samotarski učitelj angleščine, ki trpi zaradi hude debelosti, se poskuša znova povezati s svojo odtujeno hčerko najstnico in na ta način ujeti zadnjo priložnost za odrešitev / film temelji na dramski igri Samuela D. Hunterja, v glavni vlogi pa blesti Brendan Fraser, ki je bil po premieri filma v Benetkah nagrajen s šestminutnim stoječim aplavzom. 18.00 | MOGOČE TE VZAMEM Glej opis pod 3. marec. Mestni kino Domžale 16.00 | POZABLJENČKI Glej opis pod 11. marec. Kulturni dom na Močilniku Dob 16.00 | MAČEK MAČKURSON Predstava otroškega gledališko-lutkovnega ŽIV-ŽAV-a / na daljni Islandiji prebiva čarovnica Grila z zvestim mačkom Mačkursonom in svojimi nagajivimi sinovi, ki se nekega dne spravijo k obedu in presenečeni ugotovijo, da je lonec, v katerem je bila slastna pojedina, prazen / gostuje gledališče DRAMSPIL Ribnica / informacije in rezervacije: 041 420 610. 12. marec, nedelja 17.00 | KOGA JE SREČALA MUCA AIKO V BLEJSKEM JEZERU? Prisluhnite zgodbi o skrivnosti Blejskega jezera / predstavitev knjige / za starše in otroke / predstavljata: avtorica Miomira Šegina in ilustratorka Nives Palmić / izid knjige je podprla Občina Domžale / vstop prost / org.: Miomira Šegina, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. marec. 9. marec, četrtek Klub Blunout 20.00 | ALEKSANDER MEŽEK Koncert ob Dnevu žena / po dobrih treh letih se vrača Aleksander Mežek / do danes je nanizal več kot 30 izdaj in nekaj svojega obširnega opusa bo predstavil v klubu Blunout. 20.00 | IA Glej opis pod 1. marec. Mestni kino Domžale 18.00 | ILYRICUM Glej opis pod 1. marec. Slamnikarski muzej 18.00 | MATJAŽ MASTNAK: SIMBOLIKA ŽIVALI V STAREM IZROČILU Pogovor z dendrologom v Arboretumu Volčji Potok in avtorjem številnih knjig in strokovnih člankov s področja rastlin in živali / vodi Cveta Zalokar / vstop prost. 8. marec, sreda 20.15 | FABELMANOVI Drama / Zlati globus za najboljši film – dramo in režijo in sedem nominacij za oskarja / Sammy Fabelman, ki odrašča v Arizoni, po drugi svetovni vojni odkrije pretresljivo družinsko skrivnost in raziskuje, kako nam lahko moč filma pomaga spoznati resnico o drugih in nas samih. Mestni kino Domžale 18.00 | MRI Glej opis pod 4. marec. 19.00 | UROŠ LIPUŠČEK: RAZLIČNI POGLEDI NA VOJNO V UKRAJINI Pogovor z ustvarjalcem / politična situacija v svetu / vojna v Ukrajini / vodi: Janez Gregorič / vstop prost / org.: OZVVS Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Igrarije v knjižnici / za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 7. marec, torek 20.00 | ALCARRÀS Drama / 120' / katalonska režiserka z nami deli radosti in tegobe družine pridelovalcev breskev, ki se sooča z negotovo prihodnostjo / dobitnik zlatega medveda na Berlinalu. Mestni kino Domžale 18.00 | SREČEN BO ČAS Glej opis pod 2. marec. 8.00–19.00 | BUKVARNA Svetovni dan poezije / bukvarna / nagradna anketa, miselni orehi, nagradni križ kraž. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 7. marec. 21. marec, torek Knjižnica Domžale 18.00 | STAJKA SKRBINŠEK – NOVA JAZ: KO JE RAK SAMO ŠE MORSKA ŽIVAL Srečanja z ustvarjalci / vodi: Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. 20. marec, ponedeljek 20.00 | ILYRICUM Glej opis pod 1. marec. 19.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI ZA ZAMUDNIKE Drama / 147' / manekenski par Carl in Yaya je povabljen na luksuzno križarjenje, a medtem ko ustrežljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan tiči v svoji kabini in posluša Internacionalo … pripravlja pa se nevihta. 18.00 | MOGOČE TE VZAMEM Glej opis pod 3. marec. Mestni kino Domžale 16.30 | ASTERIX IN OBELIX: SREDNJE KRALJESTVO Glej opis pod 4. marec. 19. marec, nedelja 20.00 | ŠAZAM! BES BOGOV Akcijska pustolovščina / vsi v sebi nosimo super-junake, le malo čarovnije je potrebno, da pridejo na plan – v primeru 14-letnega dečka Billyja Batsona, je potrebno izgovoriti le besedo ŠAZAM! 19.00 | BLIZU Glej opis pod 13. marec. 18.00 | NEKAJ SLADKEGA Glej opis pod 3. marec. Mestni kino Domžale 16.00 | POZABLJENČKI Glej opis pod 11. marec. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 10.00 | ELA PEROCI: HIŠICA IZ KOCK Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovno-glasbena predstava / Hiša otrok in umetnosti in Lutkovno gledališče FRU-FRU / režija: Irena Rajh / igra: Barbara Kanc / glasba v živo: Tamara Pepelnik / 30' / primerno za 3+ / pravljica Ele Peroci o pravljičnem svetu in pomoči prijateljev. 18. marec, sobota Klub Blunout 20.30 | AVTOMOBILI V vašo najljubšo dnevno sobo se vračajo legendarni Avtomobili, ki 40-letnico obeležujejo z novim albumom Sijaj. 20.00 | TEMNI POKROV SVETA + POGOVOR MATEVŽ LENARČIČ Dokumentarni film / 88' / izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. 19.00 | TAR Glej opis pod 12. marec. Glej opis pod 13. marec. 20.00 | NEKAJ SLADKEGA Glej opis pod 3. marec. 19.00 | SMUČARSKE SANJE ZA ZAMUDNIKE Dokumentarni film / 84' / dokumentarec slovenske režiserke spremlja tri afganistanska dekleta, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger – a ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se začnejo njihove sanje razblinjati … / film ne obsoja in ne zavzema nobene strani, ampak ponuja vpogled v čustveno nepredvidljivo potovanje smučarskih sanj. 18.00 | TITINA BOBRI NA POTEPU Animirana družinska pustolovščina / 90' / sinhronizirano, 6+ / družinski pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Mestni kino Domžale 16.00 | MOJA POREDNA VILA Glej opis pod 5. marec. 26. marec, nedelja Klub Blunout 20.30 | JANEZ BENČINA - BENČ Končno bomo v Blunoutu spet gostili legendo – prihaja Janez Bončina - Benč s svojo zasedbo. 20.00 | NEDOLŽEN Glej opis pod 24. marec. 19.00 | DUŠE OTOKA Glej opis pod 3. marec. 18.00 | ŠAZAM! BES BOGOV Glej opis pod 18. marec. 16.00 | ZAJČJA ŠOLA: VELIKA KRAJA JAJC Animirani film / 76' / sinhronizirano, 6+ / vodja tolpe mestnih zajcev se hoče za vselej znebiti velike noči, zato se poveže z lisicami, Maks pa mu mora to preprečiti… ampak treba bo sodelovati z mladim lisičkom, za katerega pa ni prepričan ali mu lahko zaupa. Mestni kino Domžale 10.00 | TAKO ZRASTE 2 PRVIČ V KINO Glej opis pod 11. marec. 25. marec, sobota Klub Blunout 20.30 | FED HORSES V Blunout prvič prihajajo Fed Horses / skupina Fed Horses je velika in pomembna osvežitev v slovenski popularni glasbi. 20.00 | BLIZU Abonma filmski PETEK in IZVEN Glej opis pod 13. marec. 19.00 | FABELMANOVI Glej opis pod 6. marec. Mestni kino Domžale 18.00 | NEDOLŽEN Komična kriminalka / 100' / francoski režiser in igralec Louis Garrel svoje družinske spomine zapakira v domiselno, igrivo in nadvse zabavno mešanico kriminalke in romantične komedije. 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. marec. Knjižnica Domžale 16.00–18.00 | TA ROŽA JE ZATE Ustvarjalna delavnica / za vse otroke / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 20.30 | NE POVEJ NIKOMUR! Triler / 93' / danska družina obišče nizozemsko družino, ki so jo spoznali na počitnicah – a kar naj bi bil idiličen vikend, se počasi začne zapletati, saj Danci poskušajo ostati vljudni ob vseh neprijetnostih. 19.00 | ALCARRÀS Glej opis pod 6. marec. Mestni kino Domžale 18.00 | DUNGEONS & DRAGONS: ČAST MED TATOVI Akcijska fantazijska pustolovščina / Čast med tatovi prinaša bogat svet in igriv duh legendarne igre igranja vlog na velika platna v smešni in akcijski pustolovščini. 9.00–12.00 | ANDERSENOV DAN V KNJIŽNICI Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke / Andersenove pravljice / branje pravljice / za zaključene skupine in izven / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. marec. 31. marec, petek Kulturni dom Franca Bernika Domžale 19.00 | KONTRABANT ALI KONTRABEND? Za IZVEN Koncert / Kontrabant na glasbenem užitkarjenju s priredbami lastnih, svetovnih in balkanskih uspešnic. 19.00 | PRAVLJIČNA POPOTNICA Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar / pripovedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / vstop prost / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00 | GRDI RAČEK Gledališka predstava / ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke / predstava temelji na pravljici H. C. Andersena / za otroke od 3. leta dalje / pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice / org.: Grajsko lutkovno gledališče Sevnica, Knjižnica Domžale. 30. marec, četrtek Klub Blunout 19.30 | TADEJ TOŠ Stand up / po razprodanem januarskem dogodku se vrača Tadej Toš / če ga še nisi spoznal, ne hodi, če pa si ga že, boš prišel še enkrat – Toš je en sam, drugih ni. 20.30 | BLIZU Glej opis pod 13. marec. 18.30 | NEDOLŽEN Glej opis pod 24. marec. iz urada župana koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v aprilu 2023 pošljite do 17. marca na naslov: koledar@kd-domzale.si. Klub Blunout 20.30 | FLIRRT Koncert skupine Flirrt / stalnica, ki je ne smete zamuditi, ker je vsakič nekaj posebnega / Flirrt napovedujemo poseben, intimen in z energijo nabit dogodek. Koledar dogodkov slamnik@kd- dom zale. si Mestni kino Domžale 15.30 | ASTERIX IN OBELIX: SREDNJE KRALJESTVO Družinska pustolovska komedija / 110' / podnapisi, 7+ / edina hči kitajskega cesarja Han Xuandija pobegne pred strogim princem in poišče pomoč pri Galcih ter pogumnih bojevnikih Asterixu in Obelixu, ki sta zaradi svojega čarobnega napoja obdarjena z nadčloveškimi močmi. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 10.00 | PO KOROŠKI PRIPOVEDKI: O MIŠKI Z ZAŠITIM TREBUŠČKOM Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Lutkovno-glasbena predstava / KUD Kinetikon / režija: Eka Vogelnik / nastopata: Brina Vogelnik, Luka Ropret / 35' / primerno za 3+ / Stara koroška pripovedka o miški, ki leze čez plot in si raztrga trebušček, ob prepevanju otroških ljudskih pesmi pa ji ga pomagajo zašiti šuštar Urenc, kravica in pujsek. 4. marec, sobota Klub Blunout 20.30 | UROŠ PERIČ Izvrsten in edinstven glasbenik, pianist, aranžer, tekstopisec, umetnik v polnem pomenu besede, slovi kot izjemen vokalist in interpret pesmi iz zlate dobe bluesa, jazza in soula / poleg uspehov doma je eden redkih slovenskih glasbenikov, ki uspehe kuje tudi v tujini – svetovni glasbeni kritiki mu priznavajo, da je eden redkih belcev, ki premore vokal, stil in dušo črnskih glasbenikov. 20.00 | MOGOČE TE VZAMEM Romantična komedija / 95' / Michelle in Allen se odločita, da povabita starše, da se končno srečajo in dogovorijo glede njune poroke … izkaže pa se, da se njuni starši že dobro poznajo, kar vodi do zelo zanimivih mnenj o zakonu. 19.00 | DUŠE OTOKA Komična drama / 109' / Colin Farrell in Brendan Gleeson po več kot desetletju znova združena na velikem platnu v še enem triumfu irskega režiserja Martina McDonagha / nagrade: Cannes 2022 (najboljši režiser). Mestni kino Domžale 18.00 | NEKAJ SLADKEGA Romantična komedija / režija: Tin Vodopivec / 90' / Kaja organizira konferenco, na kateri naj bi nastopil svetovno znani marketinški guru Ace Majstorovski, ki pa žal zamudi letalo in Kajina kariera kar na enkrat visi na nitki – dokler ne zagleda lokalnega slaščičarja, ki mu je na las podoben, zato ga postavi za dvojnika. 16.00–19.00 | IGROTEKA Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / obvezna je prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 3. marec, petek slovensko dušo in ji vdano posvetil vse svoje življenje. letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 21 22 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii starejši slamnik@kd- dom zale. si Lepo je dočakati 90 let V CENTRU ZA MLADE MARCA DOGAJA Čestitke jubilantki Agici Križnar Vera Vojska Čestitke ob 90. rojstnem dnevu Jubilant Tine Marinček Čeprav je bil zunaj skoraj strupen mraz, je bilo v večnamenskem prostoru Doma upokojencev Trzin dan po kulturnem prazniku prijetno toplo. Posebej toplo pri srcu je bilo Valentinu Marinčku, vsi ga bolj poznamo kot Tineta, ki so mu skupaj z ženo Danico ter številnimi domačimi pripravili prisrčen sprejem ob 90. rojstnem dnevu, ki ga sicer praznuje prav na kulturni dan. Med številnimi prisotnimi so bile predstavnice trzinskega doma upokojencev, predstavniki Društva upokojencev Naš dom Dob in Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob Krtina, za prijetno razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Tone Habjanič, za obilico petja pa številni prisotni varovanci doma. Po čestitkah in darilih jubilantu smo se posladkali s torto ter v pogovoru z gospodom Tinetom in ženo Danico izvedeli marsikaj zanimivega iz njunega življenja, v katerem sta že praznovala diamantno poroko. Jubilant se v domu, kamor je prišel pred dobrim letom po preboleli koroni, ki mu je pustila posledice pri gibanju, dobro počuti, je vsestransko zadovoljen in vesel vsakodnevnih obiskov domačih, med katerimi je najpogostejši obiskovalec sin Aleš. Ampak še vedno v njem tli želja po TEK ZACE 1. 3. FRANCOŠCINA, SREDE, 18:00-19:30 Vodi: Tanja Manigoda Stanojevic, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti ZACE TEK NEMŠCINA, PONEDELJKI, 18:00-19:30 27. 2 . Vodi: Miha Gabrovšek, uni. dipl. nemcist, Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom. Tečaj obsega: 30 ur / 15 srečanj.Cena: 45€ ob minimalno 6 udeležencih VADBA ZA MLADE AMO Joga poteka ob ponedeljkih , 20:00-21:00. Prvo srečanje v marcu bo v ponedeljek, 6. 3. Vodi Živa Mahkota 1 KI nostroju in Novoopremi. Vmes je služil vojsko, s katero so povezani spomini na dolge pohode v hudem mrazu. Rad se je vrnil domov k bodoči ženi Danici. Poročila sta se leta 1960 in zaživela na manjši kmetiji v Češeniku. Zaposlil se je na pošti, izdeloval opremo in se 1989. upokojil. Ob službi sta z ženo skrbela za manjšo kmetijo, kjer dela ni nikoli zmanjkalo. Pridni družini sta se pridružila hči Alma in sin Aleš. Danes imata stara starša štiri vnuke in pet pravnukov. Radi so skupaj in se imajo lepo. Kljub visoki starosti je jubilant še vitalen in v smehu pove, da je zelo zdrav, le noge ga ne ubogajo. Ampak jubilant še ni obupal in želimo mu, da bi tako zadovoljen in optimističen ostal še v prihodnje. Udeležil se je tudi zbora članstva DruJubilant Tine Marinček z ženo Danico štva upokojencev Naš dom Dob ter ko, saj očetov zaslužek ‘na cegun- iz rok predsednika Feliksa Lampreci’ ni bil prav velik, manjša kmeti- ta prejel darilo, še bolj pa se je razja pa tudi ni dajala veliko. Živeli so veselil čestitk in pogovora s prisoskromno, posebno hudo je bilo med tnostimi, ki so mu vsi želeli preddrugo svetovno vojno, ko so mora- vsem veliko zdravja in prijetnih treli ob otroški igri velikokrat pozabi- nutkov. ti na lakoto. Pred vojno je hodil v OŠ Hvala, jubilant, za številne prijeDob, med vojno so otroke priganjali tne trenutke, obema z ženo Danico v nemško šolo. Zaradi zastrupitve je pa predvsem veliko zdravja in lepih bil jubilant dalj časa v bolnišnici na srečanj. Golniku. Postal je mizar, služboval Vera Vojska v Toku, Stolu na Duplici, tudi Mli- - P Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Za pilates se lahko prijavite 1x ali 2x tedensko. 2. 3. četrt ek 18:00 MEDNARODNA KAVARNA Te mika tujina? Poznaš različne mednarodne priložnosti? Na mednarodni kavarni boš v sproščenem vzdušju spoznal/a, kako na brezplačno pot po Evropi z vlakom, kako spoznati vrstnike iz drugih evropskih držav, kakšne so možnosti za prakso in prostovoljno delo v tujini ter še veliko več. . 7.t r 3 RECIKLAŽNICA: ŠIVAMO IN RECIKLIRAMO tek če Vsako leto zavržemo ogromno oblačil. Zakaj jih ne 17:00 bi namesto v odpadek predelali v nekaj novega, edinstvenega? Na delavnicah se boste naučili različne tehnike šivanja in kako uporabljati šivalni stroj ter spoznali postopek kako iz starih oblačil in drugega tekstila izdelali nove, uporabne in unikatne stvari. Delavnico vodi Brigita Ložar, ustanoviteljica Trmoglavke. Delavnica je sestavljena iz 3 srečanj, 7. , 14. in 21. 3. PREDAVANJA za starse PROŽNI, ODPORNI IN TRDOŽIVI MLADI Predava Darja Barborič Vesel, mag. spec. ped. 23. 3. četrtek 18:00 9. 3. četrtek 18:00 VPLIV PRTNERSKEGA ODNOSA NA CUSTVENI RAZVOJ OTROK Na predavanju bomo spregovorili o tem kaj v odnosu opazijo/vidijo otroci, kako konflikt med staršema vpliva na otroka in na vzdušje v družini. Pogledali bomo, kakšne vloge prevzamejo otroci glede na konfliktnost partnerskega odnosa in preko tega prepoznali kakšne vzorce sta starša izoblikovala v svoji primarni družini. Izvajalka: Lili Kodelja, zakonska in družinska terapevtka, ŠRCD, enota Domžale 16. 3. MALA VRTNARSKA DELAVNICA vrnitvi v Češenik, kjer bi ob prijetnem domu zanesljivo našel kakšen opravek, tako kot vse življenje. Kratek sprehod po njegovi življenjski poti pokaže, da se je Valentin Marinček, po domače Psagov Tine iz Češenika, rodil očetu Jožetu in mami Barbari, ki sta skrbela za tri sinove ter hčerko. Ni bilo lah- ILATE TKI Pilates poteka ob torkih, 18:00-19:00 in petkih, 17:00-18:00. Prvo srečanje v februarju bo v torek 7. 3. oz. petek 3. 3. Vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb . 3. E ONED MIG P J KI EL J A OG S na Vranskem, v Dobu pa je po prihodu prevzela vodenje organizacije, sprva z Olgo Detela. Še danes rada pove, da bi vse naredila enako, če bi bila še enkrat mlada, tako glede poučevanja kot dela v Rdečem križu. Njeno delo v RK poznajo vsi in se spominjajo večdesetletnega zbiranja pomoči, vabljenja krvodajalcev, priprave prijetnih slovesnosti za sprejem mladih članov RK, njene zvestobe organizaciji in vsem, ki so bili deležni pomoči. Sodelavke v RK so ji vselej rade povedale, da je v prvi vrsti njena zasluga, da RK v Dobu dela že številna desetletja, saj jih je vedno znala zbrati in povezovati. Lepo se je spominjati lepih, mladih let, lepo pa je dočakati 90 let, TECAJI TUJIH JEZIKOV TOR Območno združenje Rdečega križa Domžale dolgoletni in požrtvovalni članici Agici Križnar, ki ji je pred leti podelilo visoko priznanje RK za dolgoletno delo, ob 90. rojstnem dnevu iskreno čestita, se ji še enkrat zahvaljuje za opravljeno delo ter ji želi veliko zdravja in prijetnih trenutkov med vsemi, ki jih ima rada. Srečno! smeje pripoveduje o svoji jeseni življenja z veliko lepimi spomini na domače, ročna dela, njene vrtnice iz krep papirja so še danes kot žive, sušenje rastlin v herbarijih, slikanje v Likovnem društvu Petra Lobode, kjer si je pridobila veliko prijateljev, pa tudi pisanje pesmi, objavo novinarskih prispevkov v lokalnem in drugih glasilih, dolga leta pa je bila tudi pridna poverjenica Prešernove družbe. Ampak največ svojega srca in časa je pustila v delu Rdečega križa, kjer je za pet desetletij predanega dela prejela visoko priznanje. Tudi med svojimi nekdanjimi učenci je spodbujala humanitarnost, plemenitost, iskren pristop do ljudi, predvsem pa pomoč. Če je bilo treba, je bila trmasta in vztrajna na poti do cilja – pomagati ogroženim. Poseben občutek do ljudi je ni nikoli zapustil. Posebej rada pove, da so pomagali tudi tisti, ki sami niso veliko imeli, in je vesela, ker lahko reče, da so v Dobu, kjer rada živi, zelo radodarni ljudje. Brez pomoči bi bilo življenje kruto in žalostno, pove, vesela, da je doživela tako visoko starost in bi želela, da to doživijo vsi. Doma ji je prijetno. Živi skupaj s hčerko Leo, radi jo obiskujejo vnuki, osem jih je, tudi pravniki radi prisluhnejo babici in njenim spominom. Vesela je bila obiska Društva upokojencev Naš dom Dob, kjer jo cenijo in so veseli njenega sodelovanja od začetkov društva. Zaželeli so ji vse dobro, še veliko zdravih let in prijetnih trenutkov. Hvala, spoštovana jubilantka Agica, in srečno! P V prijetnem domu v Dobu v družbi vseh treh hčera Irene, Taje in Lee ter Feliksa, Janeza in Tatjane, članov vodstva Društva upokojencev Naš dom Dob, katerega članica je Agica Križnar vse od začetka, je prav na njen 90. rojstni dan, 27. januarja 2023, potekalo prijetno praznovanje. Ni manjkalo šopka, predvsem pa iskrenih čestitk in želja, da bi jubilantko tudi v prihodnje spremljalo trdno zdravje ter prijetni spomini na otroštvo, mladost, delovno pot in jesen življenja. Med obiskovalci, ki so trkali na vrata, so bile tudi predstavnice Krajevnega odbora Rdečega križa Dob, ki so svoji vse življenje predani aktivistki Rdečega križa zaželele vse najboljše in predvsem veliko zdravja. Po voščilih ob visokem jubileju, v katerih je bilo na prvem mestu zdravje, sva se v spominih z jubilantko vrnili v Pilštanj, njen rojstni kraj, in Lesično, kjer je obiskovala osnovno šolo. Že prej se je začela njena ljubezen do otrok, ki traja še danes. Nekaj ljubezni je ostalo za brate in sestre, kar sedem jih je bilo, in gospa Agica je danes od številne družine edina živa. Rada se spominja prijetnega otroštva doma in otroških iger, kjer se je oblikovala njena ljubezen do mladih. Vmes je bila še vojna, v kateri je s svojo nemščino pomagala ljudem v vasi pred okupatorji. Njena odločitev ni presenetila nikogar: končala je učiteljišče v Celju in postala učiteljica, najprej v domačem kraju, nato na Vranskem, od leta 1956 v Dobu, kjer si je ustvarila družino in kar 33 generacij prvošolčkov z veliko ljubezni popeljala po poteh učenosti. Bila je učiteljica, kot si jo človek le želi, skrbna, potrpežljiva, včasih kar druga mama učencem, ki se je še danes radi spominjajo. S humanitarno organizacijo Rdeči križ se je povezala že doma, nato četrtek MEDGENERACIJSKA DELAVNICA 17:00 Izdelovali bomo oznake za gredice, vrtne škrate, krasili cvetlične lončke. Vodi: Rada Kos. Z BESEDO NA DAN Vabljeni na druženje mladih, kjer boste v sproščenem vzdušju in ob podpori vrstnikov delili svoja razmišljanja različne teme. Klepet vodi Rebeka Dragar. Datum in tema srečanja bosta objavljena na naši FB, IG in spletni strani. SVETOVALNICA Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Bi se rad/a pogovorila? V CZM ti je na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja in je namenjena mladim do 30. leta. Rezervacija termina je obvezna. HENGAJ V PLACU 9.3./23.3. četrtek 20:00 Bi se rad/a družil/a s sovrstniki? V Placu za mlade se vsakih 14 dni srečujejo študenti in dijaki. Vabljen/a, da se jim pridružiš na ogledu filmov, peki pic, igri namiznega nogometa in ping ponga, družabnih iger… ŽE V TEKU USTVARJALNE DELAVNICE UCNE URICE KEMIJE ŠPANŠCINA (ZAPRTE PRIJAVE) FOTODELAVNICE ZA OTROKE NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Biblio-pedagoške ure v Knjižnici Domžale, enota Ihan Skupina Čebel iz enote Krtek, Vrtec Domžale se redno udeležuje in uspešno sodeluje s Knjižnico Domžale v Ihanu. vrtec domžale Že Albert Einstein je poudarjal bralno pismenost že pri najmlajših. Njegov rek: »Če želite, da bo vaš otrok inteligenten, mu beri­te pravljice. Če želite, da bo še pametnejši, mu berite še več pravljic,« namreč nadvse drži. V skupini Čebel že od prvega vstopa otrok pri najmlajših poudarjamo pomen branja in poslušanja pravljic ter deklamacij. Velik poudarek dajemo tudi na ilustracije in kakovostno vsebino. S poslušanjem zgodb se otroci učijo novih besed in bogatijo besedni zaklad. Učijo se knjižnega jezika in spoznavajo, da za sporazumevanje uporabljamo tako pogovorni kot knjižni jezik. Iz knjig in enciklopedij pridobivajo znanje o svetu, ki jih obkroža, o ljudeh in njihovi kulturi, naravi, zgodovini … Ta znanja potrebujejo, da svet bolje razumejo in se v njem lažje znajdejo. Med poslušanjem branja otroci spoznavajo, da so besede sestavljene iz glasov in da ima vsak glas svojo črko. Pozneje ugotovijo, da beremo in pišemo od leve proti desni in od zgoraj navzdol in tudi tako osvajajo prostor. Opazijo, da uporabljamo različne vrste črk in številke. Postopoma se začnejo zavedati, da je pisa- nje ustni govor v pisni obliki. Vsa ta spoznanja jim tako na široko odprejo vrata v svet pismenosti. Večina otrok iz skupine je kljub njihovi mladosti (4–5 let) že uspešno zaključilo letošnji projekt Pravljični palček, v katerem je bilo treba predstaviti tri prebrane slikanice in deklamacijo. Nekateri so se nad branjem s starši in predstavitvijo tako navdušili, da skoraj dnevno prihajajo z željo po novi predstavitvi prebranega. Nekateri so se opogumili in predstavili projekt kar v prostorih knjižnice. Branje pravljic v času počitka jim je postalo nekaj samoumevnega in zelo dobro povezujejo slišano z vsebino, potek zgodbe in si zapomnijo vse literarne junake. Pravljični Šumberk Na vodenih ogledih po pravljično-doživljajski poti se nam pridružijo vodniki in jamarji. Zbirno mesto: Češminov park sobota 11. marec ob 10. uri Obvezne predhodne prijave na: domzeldol@skrateljc.org Biblio-pedagoške ure v knjižnici pod vodstvom knjižničarke Urške Justin se udeležujemo vsaj enkrat mesečno. Letošnja osrednja tema je slikanica Zelišča male čarovnice pisateljice Polonce Kovač, ki nam prek prikupne čarovnice in njenih živalskih sosedov predstavi svet slovenskih zdravilnih zeli in njihovo uporabo. Razloži nam razliko med poparki in drugimi zvarki, poda številne recepture in razloži, kaj je to herbarij. Morda zvenijo naštete besede suhoparno in zelo učeno, vendar vam zagotavljam, da nas Urška s pomočjo sveta lutk, posušenih zelišč, pripravo čajev in čajank ter številnih delavnic na prikupen in sila zanimiv način popelje v naš svet še neraziskanega. Knjižničarka nam vedno pripravi tudi slikanice, ki vsebujejo teme iz naših tematskih sklopov. V knjižnici se zelo dobro počutimo, saj je svetla in prostorna in kar vabi k ogledu številnega literarnega in zvočnega gradiva. V njej se tudi v popoldanskih urah dogajajo številne delavnice na aktualne teme, kot so izdelovanje okraskov, snežakov, mask, rožic za mamice … Tudi otroci iz naše skupine se jih skupaj s starši ter ostalimi družinskimi člani ustvarjalno udeležujejo. V knji- žnici nas vedno pričakajo tudi urejeni kotički, kot so Kotiček za najmlajše in Igroteka. Večkrat si izposodimo tudi številne didaktične igrače in družabne igre, saj je izbira res velika. Zelo radi sodelujemo tudi v dejavnostih in projektih za spodbujanje branja in si urimo grafo motoriko v reševanju in barvanju Križ Kraž vsebin. Zelo nam je všeč, da nas knjižničarka že zelo dobro pozna po imenih, saj je tudi to eden izmed pokazateljev, da knjižnico redno obiskujemo tako v dopoldanskih kot popoldanskih urah. Biblio-pedagoške ure v knjižnici Ihan nestrpno pričakujemo, saj se zavedamo, da bomo s pomočjo aktivnega sodelovanja nadgradili že usvojeno znanje in ob koncu vrtčevskega leta s ponosom razlagali, da pa res ‘za vsako bolezen rož’ca rase’. Slavica Perpar Ibrčič dipl. vzg. pred. otrok Otroci Vrtca Dominik Savio na obisku pri županji Otroci se po pedagoškem programu seznanjajo z različnimi kulturnimi, družbenimi in drugimi okolji v katerih rastejo in se razvijajo . vrtec dominik savio Otroci odkrivajo pomen različnih poklicev, vlog in nalog, ki jih opravljajo odrasli in vplivajo na naše vsakdanje življenje. Med pomembnimi in opaz­nimi, predvsem pa odgovornimi vlogami je tudi županska. Zato so obiskali županjo Domžal, mag Renato Kosec. Z otroki se pogosto sprehajamo po Domžalah in spremljamo, kako se mesto spreminja in živi. Ker nas je zanimalo, kdo vse pomaga pri razvoju in novostih v mestu, smo bili veseli, da smo smeli v sredo, 1. februarja 2023, obiskati Občino Domžale in o tem povprašati novoizvoljeno županjo. Tam so nas zelo gostoljubno sprejeli in pogostili, nato pa je sledil uradni del srečanja. Renata Kosec je prisrčno in toplo pozdravila radožive otroke in z njimi razvila prijeten pogovor. Otroci so prepoznali domžalsko zastavo, njen grb, prepoznali so domžalsko maskoto hroščka Simona in z njim odkrivali posebnosti domžalske občine. Otroci so županji zastavili tudi nekolika nenavadna, a zanimiva vprašanja, na katera je z veseljem odgovorila. Povabila nas je tudi v svoj delovni prostor in tam so otroci hitro opazili fotografije z delovnih okolij, v katerih je sodelovala tudi sama. Otroci so z zanimanjem prisluhnili dogodkom, ki se jih je udeležila, in stekel je zanimiv pogovor na temo reševanje, pomoč, sodelovanje z različnimi skupinami in ljudmi. Ob koncu srečanja smo se županji zahvalili za gostoljubje, ji čestitali za njeno izvolitev ter zaželeli veliko uspeha pri tako pomembnem poslanstvu. Barbara Likovič Likovni in literarni natečaj Moj cajt – moja izbira V Centru za mlade Domžale razpisujemo likovni in literarni natečaj Moj cajt – moja izbira. czm domžale Tema letošnjega natečaja so hobiji in prosti čas. Za navdih pri ustvarjanju vam lahko pomagajo sledeča vprašanja. Kaj rad/a počneš v prostem času? Kaj te veseli in navdušuje? Brez česa si ne predstavljaš življenja? K sodelovanju vabimo vse, ki radi ustvarjate in/ali pišete. Sodelujete lahko tako z likovnimi kot literarnimi deli, in sicer v treh starostnih kategorijah: A – predšolski otroci, B – osnovnošolci, C – dijaki, študenti in odrasli. Rok za oddajo del je 12. april 2023. Vsa dela bo strokovno ocenila žirija in izbrala najboljše. Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Pred oddajo si natančno preberite razpis in navodila za pošiljanje del, ki jih najdete na spletni strani www.czm-domzale.si. Center za mlade Domžale 24 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si ČLOVEK MORA BITI DEJAVEN DO ZADNJEGA DIHA JANA OZIMEK, SLAVISTKA Znotraj Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale ima med številnimi oblikami literarni krožek posebno mesto. ste sem povabila že pisatelja Dušana Šarotarja, ki je bil lani nominiran za kresnika. Za 24. februar pripravljam za Društvo Lipa ekskurzijo Pot kulturne dediščine z recitalom Prešernove poezije v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna v Vrbi. Če vas zanimajo Prešeren, Čop, Finžgar, Jalen, pa tudi Begunje s svojo grajsko zgodovino ter umetnostnimi spomeniki arhitektov Plečnika in Ravnikarja, se nam pridružite, saj bomo tako na najboljši možni način prav lepo proslavili kulturni praznik. Vera Vojska Foto: Iztok Dimc Č lane in članice, te so v večini, srečujemo na vseh prireditvah društva, hkrati pa so v dveh desetletjih dela pridno izdajali svoja literarna dela, sodelovali pri izdaji literarnih in likovnih zbornikov z literati univerz za tretje življenjsko obdobje iz cele Slovenije. Tedenska srečanja krožka pomenijo prave literarne ustvarjalnice in vedno znova rojevajo sadove – v veselje ustvarjalcev in obogatitev vseh, ki literarni krožek spremljajo, se razveseljujejo literarnih dogodkov in se morda odločijo za popestritev jeseni življenja s sodelovanjem v njem. Tako se je po upokojitvi odločila tudi Jana Ozimek, slavistka in komparativistka ter bibliotekarka, ki je prevzela vodenje literarnega krožka, zato sem jo želela na kratko predstaviti bralcem Slamnika, morda tudi bodočim literatom, ki bi se odločili za obiskovanje te oblike bogatitve jeseni življenja. Kakšna je bila vaša dosedanja življenjska in delovna pot? Rodila sem se v Ljubljani, zdaj pa že 13. leto živim v majhni idilični vasi Utik pri Vodicah. Po študiju slavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem 42 let poučevala, najprej na Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, kjer sem pridobila izkušnje s telesno prizadetimi otroki, kar mi je pomagalo pri razumevanju dijakov na vozičkih na Gimnaziji Vič, saj so ti dijaki danes vključeni v normalne šole in niso v zavodu tako kot nekoč. Deset let sem poučevala slovenščino in bila bibliotekarka na OŠ Toneta Tomšiča v Ljubljani, kjer sem poskušala vplivati na uvedbo enotnega računalniškega sistema v šolskih knjižnicah, kar nam je tudi uspelo. Kot bibliotekarka sem kratek čas delala na Visoki šoli za socialno delo, vendar me je pedagoško delo bolj zanimalo, zato sem nadaljevala delo na Gimnaziji Šiška, kjer sem se učila razumevati psihologijo individualnih športnikov v primerjavi s športniki kolektivnih športov, nato pa na povabilo odšla na Gimnazijo Vič in zaključila svojo profesionalno pot profesorice slovenščine. Po svoji duši sem bolj bibliotekarka kot literatka. Vedno me je zanimalo, kako širiti literaturo, zato sem temu področju namenila posebno skrb in vabila v goste številne znane osebnosti. Izdala sem pesniško antologijo Mati je ena sama pri Mohorjevi družbi, za zbrano literaturo o očetih, tako poezijo kot prozo, pa še iščem založnika. Sodelovala sem pri srednješolskem jezikovnem učbeniku in delovnem zvezku Z besedo do besede ter napisala nekaj člankov za Zbornik ob- Poslanstvo učitelja je spoznavanje samega sebe ter predajanje znanja drugim. čine Vodice. Pisala sem tudi o celostnem pouku, za katerega sem si ves čas prizadevala in ga izvajala. Zadnje čase sodelujem na seminarju Tanatagogike. Namen tega seminarja je spreminjati odnos do smrti v družbi. Moj prispevek je, kako se z motivom smrti srečujemo pri literarnih delih, o čem vse lahko učitelj ob tem motivu razpravlja z dijaki. Učitelj se srečuje tudi z raznimi neželenimi dogodki, kot so smrti staršev dijakov, smrti dijakov. Pomembno je vedeti, kako ob takih primerih ravnajo razrednik, učitelj, šola kot taka. Seminar je namenjen predvsem strokovnim delavcem in učiteljem. V pogovoru ste mi zaupali, da vas je vedno zanimalo, kako širiti literaturo med mlade. Res je, zato sem vse svoje poklicno delo vabila v goste številne pisatelje, pesnike, pa tudi druge pomembne javne osebnosti. Vabila sem tudi profesorje s Filozofske fakultete, tako da so moji dijaki v štirih letih šolanja spoznavali vse slovanske jezike in književnosti. Na ta način sem prebujala v njih pripadnost slovanstvu, ki ga danes skoraj ni več. Moj dar pri pedagoškem delu je bil prepoznavanje talentov dijakov in pomoč pri razvijanju le-teh. Omeniti moram še, da bi moral imeti učitelj široko izobrazbo tako glasbeno, likovno, tudi ple- sno, saj vse to lahko uporabi pri svojem delu. Vsako leto sem si izmislila kak projekt, s katerim sem skušala vzbujati v mladih kreativnost. Taki projekti so bili Romantika na drugačen način, ko smo na Prešernovo gazelo Ti si posoda mojega imena poslušali pesem, ustvarjali z glino, poslušali slovensko klasično romantično glasbo, gledali fotografije romantičnih motivov. Na ta način sem spoznavala dijake kot ljudi z različnimi talenti. Morda dijak ni imel posebne nadarjenosti za materni jezik, je imel pa talent za oblikovanje, kombinatoriko, poseben estetski čut. Na ta način sem začela gledati na svoje dijake z drugačnimi očmi. Z njimi sem tudi ustvarjala, kar je pomenilo, da sem porušila razmerje učitelj-učenec, saj je bil pri ustvarjanju učenec lahko boljši kot učitelj. Predvsem pa mi je bilo do tega, da vsak lahko ustvari unikaten umetniški izdelek, za katerega ni ocenjen, ima pa dober občutek, da je sposoben ustvariti nekaj s svojimi rokami in povsem svojimi zamislimi. Posebno pa ste ponosni na projekt obravnave literarnih obdobij. Sodelovala sem s starši svojih dijakov. Dijaki so npr. poslušali pesmi impresionističnega pesnika Murna, mama mojega dijaka pa je razlagala likovni del, npr. značilnosti slikanja slikarja Groharja ter njegove slike Macesen. Dijaki so na osnovi vedenja, doživetij ob poslušanju in gledanju ustvarjali svojo impresionistično sliko. Vse svoje izdelke so po svoje razporedili, pritrdili na 30 kvadratov, ki so bili nalepljeni na steno razreda. Nastala je velika šolska impresionistična slika mojih dijakov. Te slike so se spreminjale glede na obravnavo literarnih obdobij. Pomembno mi je bilo, da so pri tem sodelovali vsi dijaki, pa tudi starši, ki so to želeli in bili usposobljeni. Tisto, kar smo se učili v šoli, smo prenesli v prakso. Verjamem, da takega pouka dijaki ne bodo pozabili. Posebno doživetje je bilo tudi, ko smo hodili z maturanti po poteh predpisanega romana Maje Haderlap Angel pozabe v dolini Lepene in spoznavali koroško vojno problematiko in tragiko tega časa v okolju, ki ga roman opisuje. Imela sem srečo, da so ravnatelji razumeli moje želje po drugačnem pouku in mi jih pomagali uresničevati bodisi z denarjem za pripomočke ali kako drugače. Od kod odločitev, da po upokojitvi ustvarjate v naši Lipi? Vse svoje življenje sem bila aktivna. Misel na pokoj me je včasih kar zmrazila, saj menim, da mora biti človek dejaven do zadnjega diha. Čudi me, da pri dejavnostih, tudi literarni, ni več moških. Sprašujem se, kaj vendar počnejo doma. Treba je iti v družbo, se učiti, biti telesno aktiven, uporabljati svoje talente, za katere prej mogoče ni bilo časa. Vesela sem, da me je prijateljica pripeljala v Lipo, zato da lahko znanje, ki sem ga nabirala v vseh teh letih, dajem naprej. Še posebno težko je v pokoju učiteljem, ki so bili vse življenje navajeni, da govorijo in predajajo znanje, potem pa tega ni več. Poslanstvo učitelja je spoznavanje samega sebe ter predajanje znanja drugim. Sodelovanje pri Lipi mi je izziv, ker prvič učim starejše, pa hkrati tudi priložnost za moje literarno ustvarjanje, ki je do zdaj bolj spalo. Bomo videli. Vaši prvi vtisi? Članice krožka so me zelo lepo sprejele. Vesele so novosti, novega znanja in novih oblik dela. V go- Načrtujete še kakšne novosti? Rada bi povabila v goste še nekaj literatov in literatk. To je obojestransko dobro. Avtorji potrebujejo bralce, poslušalce, prav tako bralci potrebujejo avtorje, da lahko spoznajo ozadje nastajanja literarnih del, njihovo filozofijo. V krožku ustvarjamo izvirno literaturo, spoznavamo pa tudi že napisano literaturo. Učimo se različnih literarnih oblik in to udejanjamo praktično v svojih delih. Od jeseni smo že spoznali pesem v prozi, haiku, kratko zgodbo. Poigrali se bomo tudi s kreativnim pisanjem. Ob strani pa ne bomo pustile našega maternega jezika, ampak se bomo aktivno spopadle z jezikovnimi orehi. Kaj je za vas posebej pomembno? Zame je pomembno, da vse, kar delamo, delamo s srcem. Najbrž ne bomo novi Prešerni, se pa trudimo, učimo, beremo, zato da bodo tudi naši izdelki dobri in vedno boljši. Pomembno je tudi, da dobronamerno sprejmemo kritiko, saj svoja dela beremo in medsebojno komentiramo. Vaš najljubši pesnik, pisatelj? Najbolj mi je sicer pri srcu poezija. Rada berem Rilkeja, Lorco, od domačih pa Udoviča, Koviča, Strnišo, Uroša Zupana itd. Zelo priporočam tudi njegovo knjigo esejev o poeziji Znamenja v kroženju. Bi nam lahko zaupali še kakšno spodbudno misel? Rada bi delala mostove med starimi in mladimi. Naredila bi nekaj za starejše. Ukinila bi domove v taki obliki, kot so zdaj. Gradila bi manjše skupnosti, v katerih bi ljudje živeli polno do svojega zadnjega diha, če pa bi potrebovali pomoč, bi si pomagali med seboj. V to bi vključila tudi mlade in tako poskušala v njih privzgajati odgovornost in sočutje. Ker sem človek akcije, bi morda zaključila s Krišnamurtijevo mislijo: »Akcija je vedno trenutna. Akcije ni ne v preteklosti ne v priho­ dnosti. Pomemben je nauk. Kdo je učitelj, ni pomembno.« Sicer pa mi je pomembno, da se trudimo za svetlobo. Vsako stvar lahko gledamo s črnimi ali z rožnatimi očali. Ljubša so mi rožnata. Ali drugače, širiti dobro, videti v ljudeh, stvareh lepoto, saj smo samo dih in nas ni več. ❒ letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle MAREC KOLEDAR DOGODKOV sezona 2022/23 Po koroški pripovedki: O MIŠKI Z ZAŠITIM TREBUŠČKOM sobota, 4. marec 10.00 / Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN četrtek, 9. marec 20.00 / abonma koncertni MODRI in IZVEN lutkovno-glasbena predstava / KUD Kinetikon / režija: Eka Vogelnik / nastopata: Brina Vogelnik, Luka Ropret / 35’ / primerno za 3+ / Po stari koroški pripovedki se je zgodilo takole: radovedna miška hoče v svet, ampak najprej je treba zlesti čez plot. Ta pa je špičast in oster, zato si miška raztrga trebušček. Prijatelja šuštarja Urenca prosi za pomoč, pomagata pa še krava in pujsek. NAJBOLJŠI MOZART ali Kako je Mozart postal slab skladatelj program: Mozart, Beethoven / izvajalci: Izabella Simon (klavir), Alexei Ogrintchouk (oboa), Sergio Azzolini (fagot), Andrej Žust (rog), Mate Bekavac (klarinet) / Klasičen program z izključno dunajsko klasiko, brez sodobnejšega odmeva, ki je letošnja rdeča nit. Med poustvarjalci pa bi si težko zamislili ali zaželeli bolj predanih Mozartovih interpretov, ki sestavljajo kar nekakšno »sanjsko moštvo«. Mozart in Beethoven v dialogu s kvintetom predanih interpretov. torek, 14. marec sreda, 15. marec četrtek, 16. marec 20.00 / gledališki ab. in IZVEN E. Mahkovic, T.Gregorič: TRIDESETLETNICE Slovensko narodno gledališče Nova Gorica / režija: Tijana Zinajić / igrajo: Anuša Kodelja, Arna Hadžialjević, Lara Fortuna k. g., Jure Kopušar, Žiga Udir, glasbenik: Anže Vrabec / Tijana Zinajić v svojem dinamičnem slogu prepleta usode treh tridesetletnic, prijateljic iz časa srednje šole, ki jih je življenje popeljalo v zelo različne smeri – nakar se ena od njih odloči, da je čas za poroko ... ki pa mora biti perfektna. Komedija o tem, kako ohraniti sebe in hkrati biti ženska, izrisuje situacije številnih sodobnih, samostojnih, izobraženih žensk, ki si želijo vzpostaviti lastno življenje, razpete med vrednotami preteklosti in sedanjosti. Ela Peroci: HIŠICA IZ KOCK 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN lutkovno-glasbena predstava / Hiša otrok in umetnosti in Lutkovno gledališče FRUFRU / režija: Irena Rajh / igra: Barbara Kanc / glasba v živo: Tamara Pepelnik / 30’ / primerno za 3+ / Sestri se skupaj podata v čudovit pravljični svet. Ko pa sosedov pes, ki se je v nevihti strgal z verige, podre hišico, ki sta jo sestavili, se Jelka odpravi iskat nekoga, ki ji bo prišil dimnikarjev gumb na obleko. Saj gumb prinaša srečo, da bo lažje sestavila hišico. ponedeljek, 27. marec torek, 28. marec GANSCH & BREINSCHMID sobota, 18. marec 20.00 / glasbeno-scenski abonma in IZVEN koncertna komedija zmešnjav / Thomas Gansch (trobenta, vokal), Georg Breinschmid (kontrabas, vokal) / Thomas Gansch (iz znamenitega Mnozil Brassa) in njegov kolega Georg Breinschmid nas v kabarejskem, klovnovskem slogu zapeljeta v virtuozen nastop, ki pa je vedno več kot le koncert. Njuna glasba »gruva«, trga, boža, škljoca, se heca, dirja, sopiha in niha, da je kar veselje. Vsestranski in virtuozen, je duo Gansch/Breinschmid vedno edinstvena izkušnja. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si Maria Barbal Tandem Založba Hart, 2022 Elena in Armand, oba v zrelih letih, se po naključju srečata na tečaju joge. Strt, zlomljen in osamljen vdovec ob mladostni in vitalni Eleni znova začuti veselje do življenja in željo po bližini. Elena, sicer bivša vzgojiteljica, je še vedno poročena, a vdana v usodo čaka na pogum in povod, da zapusti moža in konča nesmiseln zakon, ki je ne osrečuje. V razmerje se spustita brez zahtev do drugega in pričakovanj, zgolj uživata v bližini drug drugega. Spoznata, da se jima ni treba podrejati, izpolnjevati pričakovanj drugih in se ozirati na predsodke. Življenje je lahko kljub starosti in morda prav zaradi pridobljenih izkušenj lepo in preprosto. Maria Barbal je katalonska pisateljica, avtorica kratkih zgodb, romanov, mladinskih romanov in gledaliških predstav. To je poleg Intimne dežele in Kamna v melišču njeno tretje delo, prevedeno v slovenščino. Sally Rooney Kje si, prelepi svet? Sanje, 2022 V tretjem (in verjetno najboljšem) romanu se mlada irska avtorica dotika podobnih tem kot že v prejšnjih dveh delih: prijateljstvo, pisateljevanje, ljubezen, erotika, milenijci … V središču romana sta prijateljici Eileen in Alice. Eileen je zaposlena v uredništvu literarne revije, Alice pa je pisateljica, ki se začasno preseli v obmorsko mestece. Pišeta si dolga elektronska pisma, kjer si pišeta o tekočih dogodkih: Alice spozna Felixa, ki ga je povabila s seboj na pisateljski nastop v Rim in se z njim zaplete v ljubezensko razmerje. Eileen pa se po neuspeli zvezi zaplete v razmerje z dolgoletnim prijateljem Simonom. V pismih si izmenjujeta tudi globje poglede na umetnost, ljubezenske odnose, svet, ki ju obdaja, vero, politiko, kapitalizem, družbo in vlogo mladih v njem … Elaine N. Aron Visoko senzitivna oseba: kako uspevati, ko vas svet prevzame Primus, 2022 Visoko senzitivna oseba (VSO) absorbira veliko – vse subtilnosti, ki jih drugi prezrejo. Kar se zdi običajno za druge, recimo glasna glasba ali gneča, je za VSO visoko stimulativno in zato stresno. Večina ljudi se ne zmeni za sirene, bleščeče luči, nenavadne vonjave, ropot in kaos, za VSO so te stvari moteče. Večina ljudi ob vstopu v prostor morda opazi pohištvo in ljudi. VSO lahko, če hoče ali pa ne, v trenutku zazna razpoloženje, prijateljstva, sovražnosti, kakovost zraka. Vsak človek je celota tako slabih kot dobrih lastnosti. Ljudje, ki teh lastnosti nimajo, včasih tega ne razumejo ali pa imajo VSO za plašno, sramežljivo, šibko in nedružabno. V takih okoliščinah se VSO po navadi začne truditi biti kot drugi, s tem pa postane razdražljiv in vznemirjen. Avtorica, ki je sama VSO, nam v knjigi pokaže, kako to lastnost pri sebi prepoznati in jo čimbolj izkoristiti. V knjigi najdete tudi teste, ki vam bodo v pomoč pri prepoznavanju svojih posebnih senzitivnosti, ter nasvete, kako se spoprijeti s preveliko vzdraženostjo. Robert Plomin Osnovni načrt: kako nas DNK oblikuje v to, kar smo UMco, 2022 Psihologa Roberta Plomina zanima razmerje med genetskimi Izbral in uredil: Janez Dolinšek in okoljskimi determinantami naše osebnosti. V knjigi predstavi rezultate študij, na podlagi katerih pokaže, da je vpliv genetskega zapisa na človekovo osebnost večji, kot smo domnevali. Dilema nature vs, nurture, pri kateri se še vedno zdi, da je neprimerno več argumentov na strani socialnega okolja, vzgoje in samodejavnosti kot pa na strani dedovanja, po tej knjigi ni več tako odločena. Plomin zaključi, da so genetske predispozicije najmočnejše gibalo našega ravnanja in občutenja. Ob prebiranju se seveda porajajo vprašanja, kako bo to vplivalo na uveljavljene paradigme o vzgoji ali pa denimo na področju kazenskega prava. knjige za otroke in mladino Bren Macdibble Jaz, čebela Miš, 2023 Fantastični roman se dogaja v prihodnosti, v času, ko so čebele že izumrle. Mirabela je desetletna deklica, ki živi na sadjarski kmetiji s sestro in dedkom. Najbolj od vsega si želi postati čebela, za kar pa mora biti zelo dobra pri umetnem opraševanju cvetov. Življenje na kmetiji ni lahko, a Mirabela je srečna, življenje pa se ji popolnoma spremeni, ko jo mama odpelje v mesto. Tam vlada velika družbena razslojenost, na eni strani množice revnih, lačnih ljudi v capah, na drugi strani bogataši, ki imajo vsega v izobilju. V taki bogataški družini dela tudi njena mama. A Mirabela ima eno samo željo, vrniti se na podeželje k sestri in dedku. Ji bo uspelo? Zgodba s srčno in pogumno deklico nas prevzame, hkrati pa v nas zbudi strah za prihodnost sveta brez čebel, sveta, kjer primanjkuje hrane, sveta, ki ga pesti suša … Amelie Javaux Moja nepovezana družina Grafenauer, 2022 Pes koker španjel Piškotek postane nov član družine. Imajo ga zelo radi. Vozijo ga na sprehode, crkljajo, ponujajo pasje piškotke … Pes je srečen. Kar naenkrat pa se s prihodom babičinega obiska vse spremeni. Otroci dobijo pametni telefon, video igrico in tablico. Nihče se več ne zmeni za Piškotka. Vsi so zaposleni s svojimi novimi igračami. V hiši je tiho in mirno. Otroci in tudi njihovi starši se popolnoma predajo – ‘zasvojijo’ z novimi napravami. Kdo bo peljal Piškotka na sprehod, se z njim igral? Zato se pes ves žalosten odloči, da odide od doma. Ga bodo našli in bo Piškotek spet srečno živel v njihovi družini? Poučna zgodbica nam nudi iztočnico za pogovor o družini, medsebojni pomoči, zasvojenosti … Slavko Pregl O fantu, ki je imel rad ptičke Mladinska knjiga, 2022 Dečka Tarasa smo že srečali v Preglovi knjigi O fantu, ki je lepo pozdravljal, zdaj ga srečujemo v novi slikanici O fantu, ki je imel rad ptičke. Taras v tej slikanici pomaga dedku na lipo obesiti tri ptičje hišice. Vanje natreseta zrnje. Babica jima skuha čaj, onadva pa opazujeta ptičke. Tako ptički preživijo zimo. Pride pomlad in takrat dedek pokliče na obisk Tarasa in njegovo sestrico, da prideta nekaj pogledat. Popelje ju pod drevesa in jima pove, da so bili ptički tako hvaležni za hranjenje, da zdaj nesejo kar čokoladna jajčka. Otroka sta presenečena, malo jima je sumljivo, ampak pod drevesi so res prava čokoladna jajčka in dedek od veselja žvižga kot kos. Šegava slikanica je polna radoživega veselja in čudenja, ker je zapisana z velikimi tiskanimi črkami, pa je primerna za prve korake v svet branja. Prikupno slikanico krasijo imenitne ilustracije Anke Kočevar. 26 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Vrhunsko voščilo za novo leto Težko je povedati z besedami o občutkih, ki smo jih doživeli in nam jih je vzbudila glasba tradicionalnega 51. novoletnega koncerta Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. simfonični orkester domžale - kamnik Premalo je poudarjeno, da je taka oblika Novoletnega koncerta Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik prva v slovenskem prostoru, tako med profesionalnimi kot amaterskimi glasbeniki. Že z Uverturo k operi Carmen smo občutili temperament in razpoloženje simfonikov, ki so v svoje izvajanje vložili vse svoje znanje, emocije in ambicije, da poslušalcem ponudijo vrhunske glasbene užitke. Kot je po Bizejevi uverturi povedal povezovalec prireditve Luka Vasle, ki je v zadnjem trenutku zamenjal obolelega Borisa Carja, da bosta strast in ljubezen prepletala celoten večer. To je napovedovalec demonstriral tudi z izstopajočim rdečim suknjičem, s katerim je imel kar veliko dela, saj se je kar na odru prelevil v povezovalca ali čelista orkestra. Koncert je bil še posebno slovesen, saj se je po pe- lovi barvitosti izkazala tudi dirigent tih dirigentih, po devetih letih odlič- in orkester. Sledilo je novo presenenega umetniškega vodenja orkestra, čenje. To je bil nastop vzhajajoče poslavljal aktualni dirigent Slaven zvezde opernega sveta, sopranistKulenovič. Po uverturi je s toplim in ke Neže Vasle. Temperamentna, glainovativnim govorom v imenu spon- sovno izenačena in zvočno preprizorja Občine Domžale, spregovori- čljiva odrska interpretacija, je navla novoizvoljena županja mag. Re- dušila tudi tiste poslušalce, ki niso nata Kosec. Srž govora je bil pouda- ljubitelji tega žanra. Zapela je arirek na povezovanju različno misle- jo princese iz operete Venera v svičih, a zavezanih k istemu cilju. Zave- li skladatelja Roberta Schtolza. Tanzani k istemu cilju pod dobrim, stro- go klub iz Štirih slik iz New Yorka je kovnim in odgovornim vodstvom so zaigral Andrej Omejc (po mami Heglasbeniki s solistom iz Venezuele leni Burja, nekdanji članici simfoArmandom Nunezom Vallem, ki je ničnega orkestra) v Domžalah redni v lanskem letu postal redni član or- koncertni mojster na saksofonu, sikestra, izvedli Ravellovo skladbo Ci- cer absolvent medicine, hkrati pa gan (Tziagane). Briljantno, virtuo- tudi študent postdiplomskega izpozno skladbo, za katero je kritik za- polnjevanja na saksofonu v Nemčiji. pisal, da je Ravell odšel naravnost Ne gre izgubljati besed o njegovem k viru vse dobre glasbe. Skladbo, ki briljantnem tehničnem obvladovavsebuje svobodo dogajanja, popol- nju inštrumenta, ob katerem pa zano sproščenost in širino melodič- žari vsa mladostna zavzetost in mune misli z rahlo satiro, je solist vio- zikalnost. V nadaljevanju je občinlinist Armando Nunez izvedel moj- stvo navdušila s spontanim, odrsko strsko. Ob njem sta se v vsej Ravel- prepričljivim in s koreografijo pope- strenim nastopom, že mednarodno uspešna desetletna harfistka Evelin Greblo iz Mengša, sicer učenka v Glasbeni šoli Domžale pod mentorstvom prof. Urške Križnik Zupan. Zaigrala in odplesala je efektni Baročni flamenko, s katerim je na mednarodnem tekmovanju mladih 23. marca 2022 navdušila tudi maestra Placida Dominga. Navdušeno pa je bilo tudi celotno občinstvo in spremljajoči glasbeniki ter dirigent v Športni dvorani Domžale. Pred odmorom so se simfoniki z igranjem povzpeli na azteški Vrh sveta. Izkazal se je tudi njihov vodnik, dirigent Slaven Kulenovič, ki jih je vodil čez vse prepade tehnično zahtevne skladbe Huapange (Na vrhu sveta) mehiškega skladatelja J. P. Moncaya. V živem plesnem zanosu skladbe s primesmi mehiških godcev je Simfonični orkester Domžale - Kamnik zaključil prvi del koncerta. Po odmoru smo se preselili v madžarsko krčmo ‘malo čardo’, v kate- ro nas je popeljal španski skladatelj Pedro Itturralde s svojo, za simfonični orkester in solistični saksofon. Brez napora so izvajalci prehajali iz počasnih, rubato tempov v hitre, do divjega, živahnega tempa ob zaključku skladbe. Tudi tu je kot solist blestel saksofonist Andrej Omejc. Kot se je pošalil napovedovalec, moramo ob skladbi zavonjati madžarski bograč. Da je bila kuhinja in postrežba odlična, je v dvorani odmeval dolg aplavz. Prepričljivost izvedbe, mojstrice glasilk in paše za oči in ušesa, kot je napovedal Luka, je razgrela poslušalce ob Romanci Valentine z naslovom La Marchenera Federika Morena Torbe. Doživeta, polnokrvna in vrhunska izvedba solistke je ob muzikalni spremljavi orkestra navdušila najzahtevnejše poslušalce. V nadaljevanju je orkester zaigral tri ognjevite, tehnično in muzikalno zahtevne skladbe, na robu zmogljivosti nekaterih izvajalcev. Slišali smo Obredni ples ognja iz baleta in Španski ples iz opere Kratko življenje Manuela de Falla. Po protokolu so tem skladbam sledili šopki vsem nastopajočim in s čustvi nabito slovo od dirigenta Slavena Kulenoviča. Po zahvalnem govoru predsednika orkestra Mihe Kozjeka in ob pomoči podpredsednice Ane Ernesti so dirigent, županja in podžupana, častni član orkestra in koncertni mojster Uroš Bičanin, ki je na koncertu odlično zaigral nekaj zahtevnih solističnih vložkov, nazdravili s penino novemu letu. Zadnja skladba mehiškega skladatelja Artura Marqueza je požela tak aplavz, da sta orkester in dirigent dodala še orkestralno verzijo virtuozne Dinicujeve skladbe Hora staccato. Ker ploskanja ni in ni bilo konca, so dodali še skladbo Aleksandra Sedlarja Sanča, ki jo je po Balkanu dišeči muziki kot solist bravurozno izvedel Nejc Omejc. Po Španiji, Madžarski, Ameriki in Južni Ameriki smo se preko Balkana vračali domov, kamor pa žal nismo prispeli, saj se je koncert zaključil v Avstriji s tradicionalno koračnico. Okoli 600 navdušenih poslušalcev je s samimi pohvalami zadovoljno zapuščalo Športno dvorano Domžale, ki žal kljub dobremu ozvočenju ne dosega nivoja koncertne dvorane, kar bi si izvajalci s tako odličnim programom, dirigentom in solisti nedvomno zaslužili. Poslušalec srednjih let je po koncertu izjavil: »Tako dobrega in zahtevnega programa, čeprav kar redno obiskujem koncerte v Cankarjevem domu, še nisem slišal.« Koncert je bil najlepše voščilo orkestra za novo leto 2023, ki ga Simfonični orkester Domžale Kamnik začenja z novim dirigentom Zoranom Bičaninom. Tomaž Habe Foto: Klemen Humar Pogovor o arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) Konec lanskega leta smo v sklopu večerov na Goričici gostili ribniškega župnika Antona Brčana, ki je velik poznavalec arhitekta Jožeta Plečnika. Anton Brčan nam je predstavil Jožeta Plečnika nekako v treh obdobjih: 1. Dunajsko obdobje, ko se je učil pri arhitektu Ottu Wagnerju. Wagner je pri njem odkril izreden talent za risanje. Iz tega obdobja je njegovo najvažnejše delo hiša industrialca Zacherla. 2. Drugo je praško obdobje. To obdobje je zaznamovano s prenovo Praškega gradu in gradnjo cer- kve Srca Jezusovega. Čeravno se je nja. Ve se, da je bil Plečnik mož glov Pragi čutil spoštovanega in sreč- boke vere in je po njej tudi živel. Še nega, pa je vendar hrepenel po Lju- več, mnogim se je zdelo, da je živel bljani. svetniško. 3. Leta 1921 se je vrnil v domoZadnje besede v njegovi oporoki vino. V tem tretjem obdobju je Lju- se glasijo: »Živite čisto, živite delavbljano iz provincialnega habsbur- no, živite posvečeno!« škega mesta spremenil v prestolico. Leta 2007 je bil Ljubljanski škofiIn ker jo je v glavnem oblikoval on ji posredovan predlog za beatifikasam, kaže Ljubljana to podobo celo- cijo. Zaenkrat postopek še ni stekel. vitosti: Tromostovje, arkade ob lju- Vprašali smo Brčana, kaj zato lahbljanski tržnici, Križanke, Peglezen, ko storimo. Odgovoril nam je, naj v Univerzitetna knjižnica, sprehajali- ta namen vsak dan zmolimo en Oče šče Tivoli … S svojo genialno premi- naš, kajti Božje misli niso naše misli šljenostjo je vse spravil v čudovito … Do takrat pa Plečnika občudujmo celoto. v njegovih delih, ki so, kakor se včaSeveda njegova dela najdemo ši- sih zdi, ena sama molitev. Marjeta Likar rom Slovenije. Tudi v naši bližnji soseščini krstilnice: v Stranjah, Mengšu, Dobu in ko odhajamo iz naše cerkve, se ozrimo na kor. Lesena ograja je na izrecno prošnjo župnika Matije Tomca Plečnikovo delo iz leta 1951. Težko bi našli umetnika, ki bi napravil toliko sakralnih objektov in sakralnega posodja, kelihov, monštranc … Ni živel modernizma, a njegova umetnost je moderna. Vendar pa nas je Anton Brčan želel spomniti na njegovo duhovno plat življe- TRST, SOBOTA, 18. MAREC 2023 V Trstu si bomo ogledali Banksyjeva dela v Salone degli Incanti, nekdanji mestni ribarnici, v muzeju Revoltella pa razstavo umetnin, v glavnem kipov, iz obdobja od Canove do danes. Razstava grafitarja iz Bristola, ki po nevralgi≠nih mestih naše zblojene civilizacije spreja vpadljive grafite, ni avtorizirana, vendar je kustos razstave, strokovnjak v preu≠evanju Banksya, izbral reprezentativna dela. V muzeju Revoltella si bomo ogledali kiparsko klasiko iz njihove zbirke, ki nas bo prestavila v ≠ase, ko so umetniki znali izdelati zanimive umetnine iz klasi≠nih materialov. Vodil nas bo Jurij Smole. Na potep odidemo v soboto, 18. 3. 2023, ob 7.30 izpred KDFB, vrnemo se pozno popoldne. Cena strokovne ekskurzije vklju≠uje prevoz, vodenje, organizacijo in nezgodno zavarovanje (turisti≠no zavarovanje si uredite sami) in je odvisna od števila udeležencev in sicer: 20 do 29 oseb – 80,00 eur; 30 do 39 oseb – 55,00 eur; 40 in ve≠ oseb – 42,00 eur. Prijava je veljavna po vpla≠ilu akontacije v znesku 42,00 eur. Ob morebitni odpovedi agencija zadrži 15 eur prijavnine. Vstopnini v višini 22,50 eur (Banksy: 15,50 eur in Revoltella: 7 eur) bomo pobrali na avtobusu ter uredili ostala popla≠ila. Prijave sprejemamo do srede, 8. marca, oziroma do zasedbe mest na avtobusu, tokrat izklju≠no na agencijo Lacosa FK po e pošti lacosa.fk@gmail.com ali na telefon 040 218 857. Prijazno vabljeni! Organizacija: KDFB Domžale in turistična agencija Lacosa FK Informacije: www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Glasbeni spomini nas vodijo po lepih poteh Znani Domžalčan Jože Skok, dolgoletni novinar na Radiu Slovenija, odličen šahist in dober poznavalec polpretekle zgodovine zabavne glasbe nas je skupaj s Cveto Zalokar povabil na večer z ustvarjalci, v okviru katerega sta nam s številnimi gosti, junaki prve in druge knjige Po poteh zabavne glasbe v Knjižnici Domžale v besedi, pa tudi pesmi, predstavila vsebino druge knjige. Najprej sta sogovornika spomnila na izid prve knjige v času korone, ko ni bil ugoden čas za tovrstne aktivnosti, pa je bila knjiga, tudi na presenečenje avtorja, zelo odzivna, saj so ljudje radi posegali po njej in z njo obujali spomine na zabavno glasbo na našem širšem območju pred petimi in več desetletji. Prav zanimanje in pohvale sta ga vzpodbudila, da je tudi na osnovi številnih prispevkov, objavljenih v Slamniku, pripravil drugo knjigo Po poteh zabavne glasbe in v njej pravzaprav nadaljeval poslanstvo: opisati čas zabavne glasbe in njenih junakov, pri čemer pa je po odgovorih sogovornici imel kar precej problemov: sogovorniki niso želeli – kljub obljubam sodelovati, srečeval se je s pomanjkanjem dokumentarnega in fotografskega gradiva in ugotavljal, da je veliko zelo pomembnih dejstev že šlo v pozabo. Kar nekaj težav je bilo tudi s financiranjem izdaje knjige, ki jo je Jože Skok z veliko volje in energije izdal v samozaložbi (sozaložnik Megaskok, d. o. o., Domžale), zato se je toliko bolj za pomoč zahvalil Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale, Občini Domžale in nekaterim donatorjem, predvsem pa vsem, ki so bili pripravljeni z njim deliti spomine. Značilnost druge knjige, enako kot prve, je, da avtor spremlja glasbenike od začetka do današnjih dni, podrobno opisuje njihove široke glasbene poti ter jih povezuje tudi s svojo delovno potjo na radiu, kjer se je srečeval z glasbenimi ustvarjalci in spoznaval glasbeni svet. Nostalgija in ljubezen sta vodila glasbenika Milana Kokalja, ki nas je presenetil s pesmijo Adija Smolar- ja, ter izrekel besede, ki smo jih lahko našli na mnogih straneh Skokove knjige: Tega ne delam zaradi denarja, to delam zaradi srca. O življenju med glasbo in družino je govoril Cveto Okršlar, čigar glasbena pot se je začela že v otroštvu. Dolga leta je bil pravi profesionalni glasbenik, tudi vodja ansamblov, ki so igrali v tujini. Imel je stike z znamenitimi izvajalci Marjano Deržaj, Meto Malus, Bracom Korenom, Otom Pestnerjem, Sonjo Gabršček in se obdobja svoje glasbenega ustvarjanja zelo rad spominja. Glasbenik Jože Žankar je v pogovoru z avtorjem knjige razgrnil spomine na ansamble, v katerih je igral, ter poudaril, da ga je glasba zastrupila in mu oblikovala življenje. Zaustavil se je pri organizaciji in vplivu prireditev Novi rock in korektnem odno- su bolj znanih glasbenih skupin do njih, namreč skupine Brezno zla. Prof. Tomaž Habe je v pogovoru izpostavil svoje sodelovanje z različnimi ansambli. Večini je pomagal tudi glasbeno, saj je takrat že delal kot glasbeni pedagog. Obudil je spomine na domžalske glasbenike, tudi poklicne, ki so kot poklicni ansambli gostovali doma in v tujini. Strinjal se je, da je bilo težko zbrati vse spomine, mu je bilo pa žal, da se ni ohranilo še več spominov, saj bi z njimi lahko še bolj popestrili zgodovino zabavne glasbe na našem območju. V pogovoru so sodelovali tudi: Pavel Pevec, ki je opozoril, da so bile tedaj Domžale največje plesno in zabavno prizorišče, s številnimi plesi, ki so jih organizirala različna društva, in na njej gostovali številnimi najbolj znani ansambli nekdanje Jugoslavije. Spo- mnil je na Bijelo dugme, ki je imelo svoj prvi nastop v Sloveniji v Domžalah in šele naslednji dan v Ljubljani. Janez Cerar se je spomnil plesov in svojega doživljanja tistega časa, ko se je plesalo na vseh koncih in krajih tedanje občine in polepšalo mladost, beat glasba pa omogočila še polnejšo svobodo domžalski in okoliški mladi- Karmen Jazbec Medicinska pedikura Estetska pedikura ni. Spomin na to obdobje je še vedno živ, spodbudili pa sta ga tudi obe knjigi Po poteh zabavne glasbe in Zabavni ansambli na Domžalskem. Izredno dejaven je bil tedaj tudi Boris Kopitar, čigar življenje je vseskozi prepleteno z glasbo, ki mu je oblikovala vse življenje. Rad poje in še raje se z glasbo in njenimi ljubitelji druži. Zgodba ni nikoli končana, še vedno ostaja priložnost za še kaj, je ob koncu rekel prof. Habe in morda, kdo ve, dobimo še tretji del Po poteh zabavne glasbe, saj bi nas tretja knjiga prav tako lepo popeljala v mladost in za vedno shranila spomine na zabavno glasbo na Domžalskem. Kje je knjigo mogoče kupiti? Prodaja poteka prek Kulturnega doma Franca Bernika, Ljubljanska 61 v Domžalah, v prodajalni Glasbila in oprema v Poslovnem centru Breza, Breznikova ulica 15, Domžale, kjer je mogoče knjigo naročiti tudi prek spleta. Ogled knjige s podatki o nakupu je možen tudi v Novi Lastri, Glasbeni butik, Ljubljanska 71 ter Fotokopirnici Jocopy, Karantanska 22, oboje v Domžalah. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Karmen Jazbec  Vstavitev vzmetnih sponk Naslov: Breznikova ulica 15, 1230 Domžale (prodajni center Breza, pritličje) Telefon: 041 536 001 Deseti rojstni dan Citrarske skupine Notice Verjemite, ob citrah je lepo živet’ … 29. januar 2023 je bil mrzel zimski dan. Pa ne povsod. V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je bila prava pomlad. Prinesla sta jo Citrarska skupina Notice in Društvo upokojencev Domžale, ki sta dvorano okrasila z več kot 500 živobarvnimi tulipani in tako polepšala koncert, namenjen 10. rojstnemu dnevu Citrarske skupine Notice. Obiskovalci, ki so do vrha napolnili dvorano, so se tulipanov iz krep papirja razveselili že ob vhodu v dvorano, z njimi pa so domov po končanem koncertu odhajali tudi vsi nastopajoči. Povezovalka Klavdija Gregorin Štiftar, predsednica Zveze kulturnih društev Domžale, nas je po pozdravu na kratko seznanila z zgodovino Citrarske skupine Notice ter njenimi glavnimi junaki: Božo Bauer, Betko Kralj, Anico Habjan, Bredo Kavčič, Alenko Golob in prof. Petra Napreta, ki so, ob nekaterih citrarkah, ki ne igrajo več, pred desetimi leti začeli s citranjem, ki je postalo pravo glasbeno gibanje, Domžale pa s številnimi, že tradicionalnimi prireditvami, slovensko citrarsko središče. S tem se je strinjal tudi slavnostni govornik, podžupan Občine Domžale Matej Primožič, ki je ob pozdravu in čestitkah jubilantkam govoril o njihovi angažiranosti in vztrajnosti ter prispevku h kulturnemu življenju v občini. V začetku in do pred tremi leti so bile del Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje, danes pa delujejo pod okriljem Kulturnega društva Domžale. Po svoji himni, nato pa znani Na lepi modri Donavi, so se z orgličarjem Silvom Girandonom predstavile z Domovino. Sledila je pesem Pod to goro zeleno ter ena od madžarskih melodij v izvedbi mladih citrark Glasbene šole Domžale, kjer jih poučuje Neli Zidar Kos. Poučevanje citer v Domžalah se je začelo prav na pobudo Notic, in pričakujemo lahko, da bodo citre še dolgo vodilni instru- ment pri nas. Glasbenica Damjana Praprotnik v Društvu Lipa vodi Citrarsko skupino Sončnice, ki je skupaj s Kitarsko skupino Tempo zaigrala in zapela dva venčka slovenskih narodnih pesmi. V njeni odsotnosti jih je tokrat vodila Jasmina Levičar. Solist Klemen Torkar in Banda citrarska iz KD Ihan sta nas raznežili s popevkama Ti si moja ljubezen in Vračam se domov, nato pa smo zaploskali Ta mladim Noticam, ki so nam najprej zaupale Še kiklco prodala bom, skupaj z Noticami in Petrom Napretom kot violinistom pa občinstvo navdušile s Cvetjem v je- seni. Notice so zaigrale še Gozdovi v mesečini in Sestavljeno polko Karlija Gradišnika. Nato sta predsednik Kulturnega društva Domžale Pavel Pevec in podžupan Občine Domžale Matej Primožič za več kot petletno igranje na citrah podelila bronaste značke. Prejeli so jih: Boža Bauer, Anica Habjan, Breda Kavčič, Betka Kralj, Alenka Golob in prof. Peter Napret. Sledila so voščila in dobre želje gostov: predsednice Citrarskega društva Slovenije Neli Zidar Kos, Marjana Ravnikarja, predsednika Društva Lipa, Citrarske in kitarske skupina Društva Lipa, predsednika KD Domžale Pavla Pevca, ki je posebej poudaril vlogo Bože Bauer tako za ustanovitev kot delovanje Notic in drugih kulturnih skupin v Domžalah. Ob jubileju so Noticam čestitale in jim želele najboljše tudi nekdanje članice Notic, Boži Bauer pa je umetniško delo izročil tudi prof. Peter Napret, čestitala pa jim je tudi Citrarska skupina Srebrne strune iz Litije. Notice so se za pomoč zahvalile predsedniku Kulturnega društva Domžale Pavlu Pevcu. Društvu upokojencev Domžale, kjer Notice pridno vadijo, pa za pomoč pri izdelavi cvetja, stotinah tulipanov, s katerimi so na koncertu ustvarile pravo pomlad. Nastopajoči in poslušalci smo domov odhajali s tulipani, Marija Radkovič pa je dejala, da bo večina od 500 tulipanov, ki ni bila razdeljena, končala v domovih upokojencev in drugih ustanovah. S toplino, ki smo jo vsi odnesli s koncerta čudovitih melodij citer, in prepričanjem, da bodo Notice, ki jim ob obletnici iskreno čestitam, ter številne druge citrarke in citrarji v Domžalah še dolgo lepšali življenja vseh ljubiteljev tovrstne glasbe, še enkrat povejmo: Glasba je del vsakega od nas in uživajmo v lepih melodijah citer. Vera Vojska Foto: Miro Pivar 28 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si O grajskih vrtnarjih s Hudega pri Tudi mi smo se poklonili kulturnemu prazniku Radomljah Slovenci nismo znani samo po tem, da se kot eni redkih v svetu z državnim praznikom Na kulturni praznik, 8. februarja 2023, smo odprli razstavo, ki prikazuje zanimive zgodbe iz družine Rojc s Hudega pri Radomljah. menačenkova domačija dom- meti. Prek njih spoznavamo zgodbe žale, kulturni dom franca več generacij, ki jim je bilo vrtnarbernika domžale Naslov raz- stvo tradicionalna družinska dejavstave nam pove, da so Rojčevi ure- nost. Od začetnikov Franca in Franjali vrtove in parke v bližnjem Sou- čiške s petimi otroki: Franc ‘Amerivanovem parku v Volčjem Potoku, kanec’, ki ga je pot zanesla v Amepri graščinah Novo Celje in Miramar riko; Janez, ki je vrtnaril pri Souvapri Trstu, mlajše generacije pa vrto- novi graščini v parku Volčji Potok; Peter, ki je bil vrtnar na Miramaru pri Trstu in pri baronu Turkoviču v dvorcu Novo Celje; Frančiška, edina hčerka, ki je izgubila zaročenca v prvi svetovni vojni; ter slikar in rezbar Anton, ki je bil poznan predvsem po krajinskih motivih kamniške okolice in mesta. Vrtnarska tradicija pa se nadaljuje vse do avtorja razstave Petra Rojca, ki je upokojeni vrtnar, ljubiteljski fotograf in ljubiteljski rodoslovec. S svojim prispevkom je orisal podobo preteklega časa in prostora, kjer danes živimo. In iz tu izvira vrtnarstvo kot tradicija Rojčevega rodu, ki se je nadaljevala vse do mlajše generacije, ki ve v Arboretumu Volčji Potok in pod ji pripada snovalec razstave. Zapigradom Zaprice v Kamniku. Razsta- sal je: »Grajski vrtnarji zdaj niso več va je nastala v sodelovanju z Med- v modi. Čeprav novodobnih grašča­ občinskim muzejem Kamnik, kjer kov pač ne manjka. Morda sem bil je bila prvič predstavljena leta 2020. eden zadnjih … Pa vendar je sin Pe­ Po pobudi avtorja Petra Rojca iz Ra- ter tudi vrtnar!« domelj, ki je več desetletij zbiral poRazstava bo na ogled do 18. mardatke o svojih prednikih in jih sesta- ca v odpiralnem času Menačenkove vil v družinsko drevo, smo pripravi- domačije. Dobrodošli. Katarina Rus Krušelj li razširjeno predstavitev z dodaniFoto: Miro Pivar mi fotografijami, slikami in pred- nike, družine / 60’ / rokodelski prikazi in delavnice z vpogledom v preteklost in sedanjost slamnikarske obrti / v okviru European Artistic Crafts Days nedelja, 2. april / 17.00 KD Franca Bernika MIŠKA KAŠKO KUHALA lutkovna predstava / Gledališče Zapik / ideja in izvedba: Jelena Sitar, Igor Cvetko / 45’ / primerno za 2+ / V predstavi sledimo petim slovenskim otroškim prstnim igram s petimi različnimi lutkovnimi tehnikami, v drugem delu pa se lutkovna predstava prevesi v skupno igro, v kateri gledalci postanejo aktivni igralci. na potepu sobota, 25. marec / 10.00 Galerija Domžale MINI GALERIJA ustvarjalna delavnica / Mini Galerija se vrača! Ogledali si bomo marčevsko razstavo, se poigrali in razvijali našo kreativnost ter ročne spretnosti s pomočjo zanimivih ustvarjalnih izzivov / prijave sprejemamo na lucka@kd-domzale.si nedelja, 26. marec / 18.00 Mestni kino Domžale TITINA animirana družinska pustolovščina / režija: Kajsa Næss / 2022, Norveška, Belgija / 90’ / sinhronizirano, 6+ / Družinski pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. sobota, 1. april / 11.00 Slamnikarski muzej POSTANI SLAMNIKAR/ICA ZA EN DAN! interaktivni muzejski program / javni dogodek za otroke, mladost- sobota, 8. april / 18.00 Mestni kino Domžale MILOSTI POLNI mladinski film / Llenos de gracia / režija: Roberto Bueso / 2022, Španija / distribucija: Demiurg / 109’ / podnapisi, 9+ / Navdihujoč družinski film o nogometu, nunah in predrzno navihani enajsterici dečkov iz internata, poln humorja, topline in srčne predanosti. sobota, 15. april / 10.00 KD Franca Bernika Rita Bartal Kiss: PU lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Pupilla / režija: Rita Bartal Kiss / 40’ / primerno za 3+ / Pu je predstava o medvedku, o tistem, ki živi v stoletni hosti in ima najraje na svetu med. No, in seveda svoje prijatelje, pujska, zajca in osla. INFO Vse prireditve v okviru Bobrov na potepu so brezplačne. Za udeležbo na prireditvah morate na blagajni Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale) prevzeti brezplačne vstopnice. Kjer je to navedeno, je za delavnice obvezna prijava. T 722 50 50 M blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si poklanjamo največjemu slovenskemu pesniku, temveč da tudi po številu različnih kulturnih prireditev in društev spadamo v sam svetovni vrh. folklorno društvo groblje, domžale In če kdaj to drži, zanesljivo to lahko zapišemo za 8. februar, slovenski kulturni praznik, ko pravzaprav ni slovenskega kraja, kjer ne bi pripravili prireditve v spomin velikemu pesniku. S svojo dejavnostjo nam kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pogosto prinašajo tudi folkloristi FD Groblje, Domžale, ki so 7. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Medgeneracijskem centru Bistrica Domžale s folklorno pevsko prireditvijo, ki jo je vodila in zanjo tekst pripravila umetniška vodja in koreografinja Nevenka Unk Hribovšek. Kot nam je v prijetnem pogovoru povedal predsednik društva dr. Franci Hribovšek, so nastopile vse tri sekcije Folklornega društva Groblje, Domžale. Za prebivalce doma in za nekaj zunanjih gledalcev so zaplesali dolenjske plese Preljuba mi soseda in gorenjske plese Ovbe, ovbe gvavca moja s koreo- grafijo Nevenke Unk Hribovšek in v glasbeni priredbi Vlada Podlogarja. Tri pevke, Betka, Metka in Pavlina, so na ljudski način zapele Na gori je moj dom in Kje s’pa ptička pe- sem čula ter v drugem nastopu Sinoč’ m’ je bil ukraden rožmarin in ponarodelo Le predi, dekle, predi. Godci, tokrat okrepljeni z violino, so navdušeni tako z igranjem pred uradno prireditvijo, še bolj pa so njihove ljudske viže ‘zažgale’ med prireditvijo ter razveselile prisotne. Obiskovalci so bili navdušeni, enako tudi predstavniki doma, ki so se nastopajočim zahvalili v imenu doma, posebej iskrena pa je bila zahvala v imenu stanovalcev doma, ki jo je izrekla ena najstarejših stanovalk. Prijeten nastop je polepšal kulturno popoldne oskrbovalcev, obogatil pa tudi nastopajoče, ki so s svojim nastopom še enkrat več navdušili občinstvo, ki jim vedno rado prisluhne. Nič drugače ne bo v dneh okoli materinskega dne, ko se spet srečajo Vera Vojska Foto: Vili Kaker Kako zraste družinsko drevo? »Najprej sem seveda Jaz. Nad menoj sta Ata in Mama. Oba imata starše. Poznam, zapišem.« In tako se je začela zapisovati zgodba družine Rojc s Hudega pri Radomljah, ki jo je v družinsko drevo sestavil Peter Rojc. Februarska tema Srečanj pod slamniki je bila posvečena rodoslovju ter na kakšen način se lotiti priprave in izdelave rodoslovnega drevesa na primeru lastne Rojčeve izkušnje in njegove družine. Gost pogovora, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je upokojeni vrtnar, ljubiteljski fotograf, dolgoletni član Foto kino video kluba Mavrica Radomlje in rodoslovni navdušenec, ki se je raziskovanja svojih družinskih korenin lotil že pred leti. Predvsem ljubiteljsko, kot rad poudari, a nič manj zavzeto. Pri zapisovanju družinske preteklosti so mu bile vodilo stare družinske fotografije, s katerimi je oživel življenjske zgodbe svojih prednikov od leta 1847 dalje. Zaupal nam je, da si je za raziskovanje družinskih korenin treba vzeti veliko časa, brskati po arhivih in matičnih knjigah, vsaj malo poznati tuje jezike, krajevno zgodovino in obvladati delo z računalnikom. Petrovo pomembno priporočilo pa je tudi, da se pri izdelavi rodovnika ne sme zamuditi neprecenljivih pričevanj živih virov. Ti so mu pripovedovali zgodbe o družinskih članih, ki jih je v mladih letih dostikrat preslišal, a mu je uspelo sestaviti zapuščino za naslednje rodove. Podrobna predstavitev zgodovine njegove družine je na ogled na razstavi z naslovom O grajskih vrtnarjih: Iz arhiva družine Rojc s Hudega pri Radomljah v Menačenkovi domačiji, ki je bila tudi povod za tokratni pogovor v Srečanjih pod slamniki. V pogovoru je avtor predstavil zgodbe več generacij, ki jim je bilo vrtnarstvo tradicionalna družinska dejavnost, ter na zanimivih praktičnih primerih predstavil svoja raziskovanja in oblikovanje družinskega drevesa. Vsekakor so bili v sredo, 15. februarja 2023, v Slamnikarskem muzeju v Domžalah podani poučni napotki za vse slušatelje, ki želijo raziskati lastno zgodovino. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Fotografska razstava treh generacij v KD Radomlje ZOBNA AMBULANTA POKLIČITE 040 859 028 v primeru bolečin ste na vrsti takoj! ZA ABONMA IN IZVEN Tudi v soboto in nedeljo ter ob praznikih! • čiščenje zobnihGLEDALIŠKO oblog, poliranje, ZABAVNO PREDSTAVO peskanje in beljenje vabi na •KULTURNO dermalna polnila in estetika DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB obraza • zdravljenje zob, plombe, zobne krone, mostički, vsadki • ortodontska diagnostika in 2023 terapija KULTURNI DOM DOB Dentamax, Dušan Nemanič s.p., Blatnica 12, Trzin T: 01 330 73 54, M: 040 859 028, E: info.dentamax@gmail.com 2022 Dentamax_Oglas-Slamnik_102x99mm_feb2023.indd 1 21/02/2023 2022 2023 KULTURNI DOM DOB KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB vabi na ZABAVNO GLEDALIŠKO PREDSTAVO ZA ABONMA IN IZVEN V ponedeljek, 13. februarja 2023, je ob 18. uri vrata odprl Kulturni dom Radomlje za fotografsko razstavo treh generacij članov FKVK Mavica Jožeta Kraglja, Špele Bračko Kragelj in Jasne Bračko. fkvk mavrica Naslov razstave je Potepanje ob Cerkniškem jezeru, razstavljenih je 40 fotografij v galeriji Dom in v Kodrovi dvorani. V tišini se je zaslišal glas trobente, Ljobe Jenče in pesem Dekle je prosilo Boga, da b šla meglica, meglica z jezera ... Nato je zbrane nagovorila in pozdravila vodja foto sekcije FKVK Mavrice Binca Lomšek, ki je prireditev vodila, še posebej pozdravila gosta, podžupana Občine Domžale Mateja Primožiča in predsednico Zveze kulturnih organizacij Klavdijo Gregorin Štiftar ter vse ljubitelje Mavrice in fotografije. Dedek Jože Kragelj, hčerka Špela Kragelj Bračko in 10-letna vnukinja Jasna Bračko skupaj preživljajo počitnice in s fotoaparati na rami raziskujejo našo lepo domovino. Odpravili so se na Notranjsko, kjer so pretakni15:56 li vse skrite kotičke, še posebej so se s fotografijo posvetili Cerkniškemu jezeru. Fotografije zgovorno kažejo njihovo radovednost in vztrajnost, saj so zabeležili čudovite posnetke te neverjetne naravne znamenitosti – presihajočega Cerkniškega jezera in okolice. O teh doživetjih je gladko prebrala zelo zanimiv zapis Jasna in požela buren aplavz. Po projekciji fotografij, posnetih na počitnicah na Notranjskem, je Jasna navzočim zastavila šopek ugank s Cerkniškega jezera. Zanimivi so bili odzivi nanje. O jezeru samem pa je nekaj besed povzela Binca po Pavlu Kunaverju O Cerkniškem jezeru, zapisanih leta 1961. »Jesenski mir se je naselil v lepo pokrajino in zdi se, da vsa ta narava pričakuje nekaj velikega … Tedaj za­ piha … Konec je tihih, lepih jesenskih dni. Težki oblaki ležejo na gore okrog in okrog Cerkniške kotline in začne deževati. Iz izvirov in razpok v skal­ natih bregovih začne dreti voda. Po­ nekod je, kakor da bi tekla skozi sito. Kjer vre voda iz kotlov, se dviga kakor širok klobuk nad vrelci v dnu. Voda hi­ tro raste. Svet se je hitro spremenil. Iz suhe kotline je v dveh, treh dneh, vča­ sih pa celo v enem dnevu, nastalo ve­ liko lepo jezero.« Ob koncu kulturnega programa je zbranim spregovoril podžupan Občine Domžale in hkrati predstavnik JSKD OI Domžale Matej Primo- žič, ki je pohvalil aktivnost Mavrice, še posebej medgeneracijsko sodelovanje oziroma projekte in Jasno, ki tako dobro fotografira in nastopa. Hkrati je poudaril, da vedno rad pride v Radomlje na fotografske razstave, zaželel je še naprej dobro, uspešno in zagnano delo. Razstava bo na ogled do 5. marca 2023 po predhodnem dogovoru po elektronski pošti fkvkmavrica@ siol.net. Binca Lomšek Foto: Špela Kragelj Bračko Recenzija filma: Lunana: Jak v razredu Na daljni Islandiji prebiva čarovnica Grila z zvestim mačkom Mačkursonom in svojimi nagajivimi sinovi. Najmlajši je drugačen škrat in ne mara nagajati in raje piše pesmi. Nekega dne se nagajivi sinovi spravijo k obedu in presenečeni ugotovijo, da je lonec, v katerem je bila slastna pojedina, prazen. Takrat pa … nedelja, 12. marec ’23 ob 16. uri Gostuje gledališče DRAMŠPIL Ribnica. .................................................. Informacije in rezervacije: 041 420 610. Informacije in rezervacije: 041 420 610. .................................................. Gostuje gledališče DRAMŠPIL Ribnica. Medtem ko je butanski film Lunana: Jak v razredu osvojil številne nagrade občinstva po vsem svetu, so bili kritiki nekoliko bolj zadržani, kar sicer niti ni presenetljivo. Celovečerna uspešnica manj znanega režiserja Pawa Choyning Dorcija, ki je bila nominirana tudi za tujejezičnega oskarja leta 2022, se namreč ponaša z izjemno toplo atmosfero, ob kateri zaigra predvsem srce. Slednje za filmske kritike seveda ni bilo dovolj, saj so praviloma perverzno željni novitet in uprizoritve novih mentalnih konstruktov, ob katerih po drugi strani triumfirajo možgani. Kot da tudi filmska umetnost ne bi bila predvsem stvar duše oziroma poglobljenega (po)doživljanja, ki omogoča katarzo. Očitno se je res veliko spremeni­ lo od časov Aristotela in njegovih pojmov mimesis (posnemanje) in catharsis (katarza), ki so postavi- sno področje, ki opravičuje svojo ekli izhodišče same dramske umetno- sistenco predvsem z vsakokratnimi sti, predvsem pa igre. In če omenje- ‘vrhunskimi rezultati’, tako kot prakno pretresa posameznika (gledalca) tično vse v kapitalizmu. Tolažilno pa na čisto osebnem nivoju do danda- je vedeti, da publika kljub temu ni našnjih dni, je vzpon znanosti vpli- pozabila na srčno kulturo kot takšno val tudi na spremembo v svetu ume- in človeška najgloblja hrepenenja. tnosti, kjer stroka kar tekmuje v interZgodba o mladem učitelju, ki je pretacijah, kaj in zakaj je večja ume- poslan v najodročnejšo butansko vatnost. »Pa je to sploh potrebno?«, se sico tik pod Himalajo, da bi eno leto lahko vprašamo vsi tisti, ki sem ji zdi poučeval tamkajšnje otroke, ki so zasleherno tekmovanje in bravurozne radi življenja v neokrnjeni naravi še intelektualne igrice na področju, kjer toliko čisti, da so pristno željni novenaj bi bil primarni namen predvsem ga znanja, ki za spremembo sledi lospodbujanje resnice, lepote, pleme- giki ‘manj je več’, je seveda klišejska nitosti, iskrenosti in kar je še izumi- in idejno neštetokrat videna, vendar rajočega v smislu tehtnejših člove- kljub temu izvedbeno dovolj spretna, ških vrednot, popolnoma nesmisel- da mestoma po grlu valjamo tudi kano. Morda drži, da je umetnost neha- kšen knedelj. Večjih dramaturških la obstajati že v tistem trenutku, ko se obratov resda praktično ni, vse do je imanentno ločila od naših primar- samega konca, ki pa do te mere prenih potreb in se razglasila za neodvi- seneti, da filmu dokončno odvzame oznako patetično. Naj izdam le, da je sledenje svojim sanjam na praktični ravni nemalokrat dvorezen meč, saj ob ignoriranju izkušenj, ki smo jih nabrali na poti, lahko izgubijo svojo osnovno vrednost. Zato še kako velja pogosto slišana maksima: »Pazi, kaj si želiš, kajti lahko se uresniči«. Le špekuliramo lahko, da recept za zadovoljno življenje ni ne v glavi, niti v srcu samem po sebi, pač pa ob spretnem balansiranju obeh. Komur je uspelo slednje, naj se mi prosim oglasi. Film predvajajo v Mestnem kinu Domžale in je bil prikazan tudi v okviru 33. filmskega festivala Liffe 2022. Žiga Čamernik 30 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Zvonka T Simčič in Hiša na hribu Od 16. februarja do 9. marca 2023 je v Galeriji Domžale na ogled zanimiva razstava, ki sta jo ob odprtju predstavila umetnica Zvonka T Simčič in vodja galerije Jurij Smole. galerija domžale, kulturni vanja, z vsakoletnim delovnim sredom franca bernika domža- čanjem umetnikov. le Umetnica Zvonka T Simčič deV pogovoru smo izvedeli, da je luje na področju vizualne umetno- glavna naloga projekta postaviti sosti in performensa z vsebinskim po- dobno umetnost v prostore in okolje, udarkom na človeški eksistenci v kjer tega ni. Gre za umetniško-socisocialnem prostoru in širše. Pred alno instalacijo, katere osnovno poosmimi leti je zastavila nenavaden slanstvo je, da je ne gradi posameskupnostni projekt z imenom Hiša znik, temveč skupina umetnikov kot na hribu, kjer se združuje sodobna enovita skupnost. V prvi izvedbi so umetnost skupaj s kulturno in na- si Hišo na hribu domislili Zvonka T ravno dediščino. Centralno prizo- Simčič, Franc Cegnar in Petja Graferišče je ob cerkvi sv. Marjete v vasi nauer. Projekt je gostil že več kot sto Žlebe v osrčju Polhograjskih dolo- domačih in tujih umetnikov. Lani se mitov, kjer je bila umetnica tudi ro- je razširila še na dve lokaciji, ob cerjena. Stara hišica na hribu je posta- kev sv. Katarine na Topolu in na dola center širokega in trajnostnega mačijo Pr Lenart na Belem v Galeriumetniškega razmišljanja in delo- ji odprtih vrat. Postavitev skupinske razstave sledi poslanstvu, ki ga projekt sporoča. Je raznolika, s predstavitvijo umetniških del, ki so jih umetniki ustvarili skupaj. V ustvarjalnih dialogih se njihova dela prepletajo. V središče je postavljena lesena miza, sestavljena iz matric lesorezov, ki jih je prispevalo več kot 70 posameznikov umetnikov iz desetih različnih držav. Skupinsko umetniško delo simbolizira mizo kot središče in stičišče skupnosti, ki so kljub različnosti posameznikov ustvarjali v skupnem duhu. V podobnih ustvarjalnih dialogih so nastali tudi razstavljeni poslikani prti, ki so jih umetniki poslikavali v skupini ter na tak način izpostavili proces ustvarjanja nad samim umetniškim izdelkom. V splošnem je ustvarjalnost tega umetniškega projekta usmerjena k instalacijam ne le v umetniškem prostoru, temveč tudi umestitev v kontekste kulturne in naravne dediščine. Ob koncu pa naj velja tudi povabilo gostje Zvonke T Simčič na dan odprtih vrat Hiše na hribu, ki bo poletnega 18. avgusta z ogledom razstavljenih del, druženji, pogovori in interakcijami tudi to leto združila vse ljudi, ki jim je sodobna umetnost blizu. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Kultura je tisto, kar živi med ljudmi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je letos v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo prireditev. kulturno društvo miran jarc škocjan Na prireditvi smo številni obiskovalci zaploskali glasbeni skupini MJAV iz Savinjske doline in gledališkemu igralcu Pavlu Ravnohribu, ki je prebiral pesmi in razmišljal o kulturi ter z nami obudil spomine na snemanje filma o Prešernu, v katerem je igral glavno vlogo. Vse skupaj je v lep šopek povezala Špela Prenar. Pevska skupina MIJAV deluje od marca 2012 in dekleta v različnih zasedbah sodelujejo na številnih glasbenih prireditvah. Združuje jih ljubezen do glasbe, ustvarjanje melodij in veselje ob delu, ko s petjem polepšajo dogodke. Svoj koncert so začele s slovensko Zdravljico, prisluhnili pa smo tudi čudoviti Prinesi mi rože, kateri je sledil nastop slovenskega gledališkega igralca Pavla Ravnohriba, ki ves čas svoje poklicne poti sodeluje s slovenskimi in tujimi gledališči. Najbolj pa se ga spomnimo iz televizijskega filma in nadaljevanke o Prešernu, kjer je obudil življenje in delo našega največjega pesnika. Prisluhnili smo Dekletom in Povodnemu možu, kasneje tudi Orglarju, ob katerih nas je spomnil na odnos velikega pesnika do deklet in muze Julije ter svoj intimen odnos do Prešerna, hkrati pa nas spomnil na čas, na socialne razmere pesnika, ki sta jih v svojih spominih predstavljali tudi pesnikova sestra Lenka in njegova hči Ernestina, pozabil pa ni niti na najpomembnejše lastnosti dr. Prešerna: načelen, pošten, umetnik svobodnega duha, prešeren v veselju in žalosti. Zanimivo je bilo pripovedovanje o dogodkih s snemanja filma in nadaljevanke, ki sta v njem pustila veliko čustvenih odmevov. Želel je prikazati živega človeka, vstopil je v svet umetnik in ga skušal z iskanjem drobcev iz njegovega življenja iz različnih virov kar najbolj podrobno prikazati gledalcem. Spomnil je na delčke filma, posnetega Pri Kovač na Krtini, na koncu pa spregovoril o aktualnostih, povezanih s kulturo v Slovenji, ter opozoril na odnos kulturnikov do kulture, o čemer bi se dalo marsikaj pove- dati. Ob koncu smo v njegovi izvedbi prisluhnili še dvema pesmima Mirana Jarca: Modre dalije in Skrivnostni romar. Ob tem smo se spomnil na dogodek ob koncu lanskega festivala, ko se je Kulturno društvo Miran Jarc spomnilo 80-letnice smrti slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika, publicista in prevajalca Mirana Jarca, po katerem nosijo ime. Člani in članice društva so na prijetni prireditvi brali njegove pesmi iz zbirk Novembrske pesmi in Lirika. Večer je skupina MJAV popestrila še z dvema Avsenikovima: znamenito Tam, kjer murke cveto in Čez zelene trate, dekleta pa so nam zapela še Tvoje ime, Slovenija in prijazno srečanje po prireditvi začele z večno lepo Dan ljubezni. Ob pogledu na številne uspešne predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan v njegovih društvenih prostorih smo se spomnili na zgodovino ter sedanjost kulturnikov in njihov pomen za obogatitev naših življenj. Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Božični koncert v mengeški cerkvi Pesem je doma v srcih dobrih, veselih ljudi, ki znajo ceniti lepoto in jo radi delijo z drugimi. Pesem nam prinese mir, ki napolni srce in dušo. (Petek, 13. januarja 2023) ANA JUGOVIC POD PRVO ČRTO 16. 3. – 6. 4. 2023 ▶ Odprtje razstave bo v ≠etrtek, 16. marca 2023, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole. V ≠asu razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. kd-domzale.si / 01 722 50 50 Marec ‘23 MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstava | Vstop prost. 8. februar – 18. marec 2023 O GRAJSKIH VRTNARJIH upokojenski pevski zbor stane habe Pevke upokojenskega zbora Stane Habe smo zveste vodilu, ki so ga ob ustanovitvi zbora zapisale naše predhodnice: lepo zapeto ljudsko ali umetno pesem prinesti med ljudi in prenesti ljubezen do petja tudi med generacije, ki prihajajo za nami. Poleg naše zborovodkinje Andreje Polanec bdi nad nami tudi prof. Tomaž Habe, ki ga Domžalčanom ni treba posebej predstavljati. Velja pa poudariti, da je bil eden prvih pobudnikov božičnih in novoletnih koncertov pri nas. Ker je vpet tudi v delo za gledališče in muzikale, je odprt za vse zvrsti glasbe. Začel je uvajati sakralno glasbo tudi izven verskih prostorov, saj pravi, da ne gre ločevati pesmi po ozkih načelih svojih prepričanj. Ko gre za mojstrovino Interpretira v glavnem sodobno glasin dediščino, moramo to spoštovati. bo in sodeluje z različnimi skladatelji. Naš pevski zbor tradicionalno obi- Odlično pa obvlada tudi klasiko, saj šče sakralne prostore v času zimskih je pripravila v Mengšu tudi recital Bapraznikov. Z naborom pesmi, ki spa- chove glasbe. Kot nekdanja učenka dajo v ta čas, smo popestrile obrede naše zborovodkinje je prijazno privov Grobljah, na Mali Loki, Homcu in v lila, da nas bo spremljala na koncertu. Ko se nam je pridružil še Tomaž domovih upokojencev. Letos pa smo izkoristile priliko in pripravile samo- Habe, smo se vaj lotile še bolj zavzestojni koncert v Mengšu z dvema go- to. Za nas je bila stara sakralna glasstoma. Z nami sta zaigrala Manca ba kar hud zalogaj, a tudi izziv. AkuDornik na kromatični harmoniki ter stični prostor mengeške cerkve so napolnili tudi glasovi naših solistk. Tomaž Habe na klavirju in violini. Manca Dornik, doma v Mengšu, To so bile Marjetka Blejc, Alma Bizse je po srednji glasbeni šoli odpravi- jak, Jelka Dušak in Helena Škrlep. Zahvaljujemo se Manci Dornik la na Finsko, kjer je študirala na Sibeliusovi akademiji za glasbo v Helsin- in njeni družini, Tomažu Habetu in kih. Uspešno končuje študij, hkrati naši zborovodkinji za organizacipa koncertira samostojno in v različ- jo, za pomoč in vzpodbude. Hvala nih komornih sestavih po vsej Evropi. gospodu žup­niku, ki je poskrbel za dovoljenje nadškofije in nam dovolil uporabo cerkve za koncert. Hvala Melodiji Mengeš za brezplačno izposojo klavirja. Posebno pa nas je navdušila polna cerkev in odzivna publika. Pevke smo se razveselile druženja z občinstvom v Župnijskem domu, kamor smo povabile prav vse na našo pogostitev. Uspelo nam je pripraviti lep koncert in škoda, da smo ga lahko izvedle samo enkrat, saj so umetnico Manco Dornik klicale službene obveznosti na sever Evrope. Kratke počitnice pri domačih je prijazno delila z nami. Za nas, pevke, je bila to nova in dragocena izkušnja in močno upamo, da se nam bo podobna prilika še kdaj ponudila. Milojka Lunar Občni zbor Domžalskih rogistov Iz arhiva družine Rojc s Hudega pri Radomljah Za še boljše glasbeno leto 2023 Razstava je nastala v soorganizaciji z Medobčinskim muzejem Kamnik. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 8. marec 2023, ob 18. uri | Vstop prost. MATJAŽ MASTNAK SIMBOLIKA ŽIVALI V STAREM IZROČILU Pogovor s svetovalcem za dendrologijo v Arboretumu Volčji potok o simboliki živali v starem izročilu. Vodi Cveta Zalokar. SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. Marec – September 2023 KOFUTNIKOVA DOMAČIJA V SREDNJIH JARŠAH Občasna razstava bo na ogled od 21. marca dalje v odpiralnem času muzeja. MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. »Zven, ki ga rogisti izvabljajo iz svo­ jih rogov, je tako veličasten, da se z lahkoto vrnemo v preteklost in se spo­ mnimo zlatih časov slamnikarstva pri nas v Domžalah. Njihov zvok je poln in slavnosten, da si ne moremo zami­ šljati glasbe brez njih,« so besede, ki smo jih slišali na slovesnosti, s katero so Domžalski rogisti pred leti praznovali svoj 30. rojstni dan. Letos so se spet zbrali na občnem zboru ter bili zadovoljni z dobro udeležbo. Pregledali so svoje delo v lanskem letu, sprejeli pester in bogat program, izvolili novo vodstvo ter razmišljali o prvem naslednjem jubileju. Po pozdravu, sprejetju dnevnega reda in izvolitvi delovnega predsedstva je delo Domžalskih rogistov v letu 2022 predstavil predsednik Jernej Hribar, ki je ob vrsti nastopov, s katerimi so se predstavljali tudi v vrtcih in osnovnih šolah ter domovih starejših in krajevnih skupnostih, posebno pozornost namenil maju 2022, ko so skupaj z Godbo Domžale v Slamnikarskem parku v Domžalah pripravili odličen glasbeni dogodek z naslovom Kdo se tam oglaša? Na skoraj enournem koncertu so se predstavile flavtistke, saksofonisti, trobilni kvintet in tolkalci Godbe Domžale, vmes pa so navdušeni obiskovalci lahko prisluhnili Domžalskim rogistiom. Skupen nastop z Godbo Domžale je pomenil tudi nadaljevanje plodnega sodelovanja obeh glasbenih skupin, saj kar nekaj rogistov nastopa tudi v Godbi Domžale. Poleg številnih nastopov, katerim osnova so prizadevne vaje pod strokovnim vodstvom, je v letu 202 zelo odmevala zmaga Domžalskih rogistov v Divinu, kjer so 11. junija 2022 s posebnim povabilom organizatorja, Slovaškega kluba lovskih rogistov, nastopili na tekmovanju lovskih rogistov na Slovaškem. V njihovi skupini, to so bili lovski rogisti z Es instrumenti, je tekmovalo sedem skupin lovskih rogistov. Domžalski rogisti so zasedli prvo mesto v skupini. Nastopili so s skladbami Fanfare (R. Stief / Minneburg), Konec honu (L. Koželuh) in Na motívy skladby Pochod (V. Šikula). O programu leta 2023 je poročal dirigent in podpredsednik Daniel Savnik, ki je veliko pozornosti namenil kvaliteti igranja, izpostavil pomembnost prav vsakega od članov Domžalskih rogistov, zaustavil pa se je tudi pri vključevanju mladih v glasbene in kulturne skupine, kjer je kar precej problemov, saj ima večina mladih v današnjem času druge interese. Zato je treba najti priložnosti za pridobitev mladih glasbenikov za igranje tako v Domžalskih rogistih kot v Izmed pomembnejših prireditev, kjer so nastopili, so izpostavili še srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov na Pragerskem, nastop v okviru JSKD Slovenije v Arboretumu Volčji Potok, polepšali so obletnice društev, odmevala pa je tudi delavnica o igranju na lovski rog. Za pomoč so se zahvalili vsem donatorjem, še posebej pa PGD Domžale in Godbi Domžale, ki jim zagotavljata prostorske pogoje za delovanje. drugih skupinah. Izpostavil je pričakovani nastop na 3. evropskem prvenstvu v Nemčiji in druge nastope, ki jih tudi v letu 2023 ne bo malo. Soglasno so izvolili novo vodst­ vo: Jernej Hribar, predsednik, Daniel Savnik, podpredsednik, Tine Pavli, tajnik, Tomaž Tavčar, blagajnik, Hana Močnik, piar, izvolili pa so tudi nadzorni odbor in tovariško razsodišče. Vsem iskrene čestitke in srečno v 2023! Vera Vojska 32 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si ČEBELJI PRIDELKI ZA KREPITEV ODPORNOSTI VIKTOR IN NADA SVETLIN IZ ČEBELARSTVA SVETLIN Viktor in Nada Svetlin iz Čebelarstva Svetlin na Viru pri Domžalah z veliko predanostjo in skrbjo za čebele čebelarita že 25 let. Svoje čebelje pridelke ponudita tudi na domžalski tržnici. Zaradi hudih suš je medu manj Renata Ucman Foto: Vido Repanšek V času podnebnih sprememb postaja čebelarjenje vse težje. »Pred de­ setletji, ko je bilo pozimi dovolj sne­ ga in so bili v Sloveniji štirje letni časi značilnejši, so bile čebelje paše zane­ sljivejše, pa tudi čebelji donosi. V za­ dnjih letih so podnebne spremembe vse očitnejše, več je hitrih sprememb vremena, ki vplivajo na vegetacijo in čebeljo pašo. V času hude suše je če­ belje paše veliko manj in tudi medu. Med poletno sušo je manj kakovo­ stnega cvetnega prahu, kar negativ­ no vpliva na razvoj čebeljih družin. V prihodnje bo zato čebelarjenje iz leta v leto zahtevnejše.« V se življenje živim na Viru pri Domžalah. Nekoč, v mojem otroštvu, je bil Vir redko poseljen. Takrat so bile okoli redkih in skromnih hiš nji­ ve in travniki, na njih pa veliko raz­ ličnih živali, ki so se umikale hitri ur­ banizaciji. V tistih časih sva z bra­ tom Tomažem v sušnih obdobjih ribe iz reke Kamniške Bistrice nosi­ la kar v vedrih in jih s kolesom pelja­ la v rezervoar požarne vode na Stu­ dencu pri Krtini, od koder je izhajal moj oče. Tako sva reševala ribe. Ko je po deževjih reka Kamniška Bistri­ ca narasla, je na Viru poplavila vse do Bukovčeve ceste. Narasla voda je segala nekje do kolen, a vseeno smo se počutili kot na Bledu, že čez dan ali dva pa je spet upadla,« se spominja Viktor Svetlin iz Čebelarstva Svetlin. Z ženo Nado še danes živita na Viru pri Domžalah in čebelarita kot četrta generacija v družini. Sta člana Čebelarske družine Vir, imata pa tudi spletno stran pod imenom Čebelarstvo Svetlin. Od očeta se je učil čebelarjenja S čebelami je povezan že dolgo. »V otroštvu sem s staršema velikokrat šel na Studenec pri Kritini, kjer je imel oče čebelnjak, v bližnji naravi pa smo spoznavali njeno bogastvo. Tako je v meni rasla naklonjenost do narave in živali. Oče Viktor je bil voj­ ni invalid brez leve roke, a je kljub temu z veseljem in vestno vse do kon­ ca skrbel za svoje čebelje družine. Od njega sem se veliko naučil o čebe­ lah in čebelarjenju. S čebelarstvom se je na Studencu ukvarjal že očetov stari oče, torej moj pradedek in nato moj dedek. Vendar se sam v odrasli dobi zaradi pomanjkanja časa dol­ go nisem samostojno ukvarjal s če­ belarstvom. Po osnovni šoli sem se v tovarni Induplati zaposlil kot ele­ ktro vajenec, pozneje pa bil elektro vzdrževalec v Heliosu na Količevem. Nato sem služboval v Heliosovi po­ klicni gasilski enoti, Centru požarne varnosti v Domžalah. Ob službi sem imel še popoldansko obrt, servis bele tehnike.« Sledi družinski tradiciji A leta 1998 je kljub temu sledil družinski tradiciji. »Tistega leta je umrl moj oče Viktor, zato sva z ženo Nado prevzela skrb za očetovih 16 čebe­ ljih družin, tako na Studencu kot na Viru. Žena sprva ni bila navdušena Že dolgo na domžalski tržnici Čebelar Viktor Svetlin iz Čebelarstva Svetlin čebelje pridelke ob sobotah prodaja na domžalski tržnici. nad čebelarjenjem, nato pa sva to oba vzljubila. To je bil začetek na­ jinega Čebelarstva Svetlin. Dve leti pozneje sva kupila parcelo na Selu pri Moravčah in tja prestavila star čebelnjak s čebelami. Leto pozneje sva poleg starega čebelnjaka z de­ setimi čebeljimi družinami postavi­ la še nov čebelnjak, vanj pa naselila 20 čebeljih družin. Po letu 2000 sva najela star, opuščen čebelnjak na Kolovcu pri Radomljah, še danes pa imava tam 30 čebeljih družin. Pred nekaj leti sva parcelo kupila še na Bizeljskem in na njej postavila če­ belnjak, danes v njem skrbiva za 98 čebeljih družin. V Beli krajini, v bli­ žini Semiča, pa imava okoli 70 čebe­ ljih družin. Še danes ohranjava tudi čebelnjak pred domačo hišo na Viru, saj v njem skrbiva za rezervne čebe­ lje družine, ki nadomestijo čebeljo družino s težavami v drugih naših čebelnjakih.« Med točita spomladi Zdaj z ženo Nado skrbita za okoli 250 čebeljih družin. Na skupni čebelarski poti sta oba opravila nacionalno poklicno čebelarsko kvalifikacijo, dodatno pa izobraževanje za preglednika in svetovalca o čebelarstvu na terenu. Tako lahko mlajšim čebelarjem pomagata z znanjem in izkušnjami. Čebelarskega dela jima ne zmanjka. »S če­ belami imava največ dela v pomla­ dnih mesecih, v aprilu, maju in juni­ ju, potem pa še vse do oktobra. Med za ljudi točiva od srede aprila do sredine ali konca junija, v tem ob­ dobju pridobiva ves pridelek medu v letu. Takrat med iz satja prek to­ čilnice za med pretočiva v večje po­ sode, kjer se ta lažje skladišči in ga nato sproti pretočiva v steklene ko­ zarce. Po končani paši konec junija pa že začnem hraniti čebele za zimo. Če do jeseni pridelajo še kaj medu, je to njihova hrana za zimo. Julija se začne zatiranje zajedavca varoje na čebelah. Ta povzroči precej škode. Vsako leto je veliko dela z njegovim zatiranjem, za kar uporabljam za­ konsko dovoljene preparate, v skla­ du z navodili.« Od cvetličnega, akacijevega do gozdnega Na več lokacijah po Sloveniji pridelata različne vrste medu. »Najine čebele v čebelnjaku na Selu pri Mo­ ravčah pridelajo gozdni in kostanjev med. Čebele, ki jih imava na Kolov­ cu pri Radomljah, pridelajo gozdni, smrekov in hojev med, čebele na Bi­ zeljskem pa cvetlični, akacijev, lipov in gozdni med. V Beli krajini pride­ lajo cvetlični, lipov, kostanjev in goz­ dni med. Količina posamezne vrste medu je vsako leto različna, odvisna je od vremenskih razmer, ki vplivajo na vegetacijo. Predlani, ko je bila pri nas huda suša, je bilo medu precej manj. Z ženo Nado morava iti v sezo­ ni na vsako lokacijo z najinimi čebe­ lami vsaj dvajsetkrat. Zato je pride­ lava medu povezana z veliko odreka­ nji in stroški. Vendar pa me pri čebe­ larjenju čebele le zelo malokrat piči­ jo, čeprav le redkokdaj uporabljava zaščitno čebelarsko obleko. To dose­ ževa tako, da agresivne matice v če­ beljih panjih zamenjava z bolj miro­ ljubnimi.« Trudita se za kakovost Pridelata tudi druge čebelje pridelke. »Različne vrste medu so glavni pridelek v najinih čebeljih panjih. Iz čebelje zadelavine pripraviva propo­ lis. Pridelujeva tudi cvetni prah, ki ga zamrzneva, da ohrani čim več učin­ kovin, ker se s sušenjem marsikate­ ra učinkovina izgubi. Matični mle­ ček pa pridelava le za svoje potre­ be. Prodajava tudi mešanico medu, cvetnega prahu in propolisa. Veliko truda namenjava kakovosti čebeljih pridelkov. Dosledno upoštevava za­ konodajo in vse varnostne ukrepe glede varne hrane v čebelarstvu. Vsi pridelki najinih čebel so na emba­ laži opremljeni tudi s točnim naslo­ vom in telefonsko številko. Kupcem naših čebeljih pridelkov zagotavlja­ va, da so neoporečni in jih lahko brez skrbi uživajo. Tudi v prihodnje bova tako skrbela za njihovo kakovost. Žal nekateri kupci poskušajo kako­ vost medu oceniti z očmi in obrača­ njem kozarca z medom, po barvi in gostoti medu, a žal to brez laborato­ rijskih preiskav ni mogoče. Dobro je vedeti, da je naravno, da je pri nizkih temperaturah med gostejši, pri višjih pa redkejši in bolj tekoč.« Čebelji pridelki za preventivo Čebelje pridelke sama cenita kot dobro preventivo. »Med in ostali čebelji pridelki niso zdravilo, so pa pomembni za preventivno krepitev imunskega sistema. Opažava, da je z rednim uživanjem čebeljih pridel­ kov mogoče zelo okrepiti odpornost. Zato manjkrat zboliva. Z ženo vsako jutro zaužijeva žličko cvetnega pra­ hu, kilogramski kozarec medu pa pojeva prej kot v dveh tednih. Cve­ tni prah uživava tako, da zjutraj v vodo primešava limonin sok in cve­ tni prah. Slednjega lahko dodamo v jogurt.« Viktor Svetlin med in druge čebelje pridelke prodaja tudi na domžalski tržnici, kjer ga mnogi poznajo kot lokalnega čebelarja. »Med na tržnici v Domžalah prodajam že od njenega začetka. Bil sem med tistimi, ki smo tržnico šele vzpostavljali. V vseh teh letih sem dobro navezal stike s kupci in prodajalci. Kupcem rade volje po­ jasnim, kje in kako je bil med pride­ lan, da točno vedo, kaj kupijo. Stalne stranke zaupajo v naš med in se rade vračajo ponj na našo stojnico. Na tr­ žnici čebelje pridelke redno proda­ jam ob sobotah, od oktobra do apri­ la. V sezoni, od aprila do oktobra, pa na tržnici kot ponudnik nisem priso­ ten, ker imam takrat preveč dela s čebelami. Kupci po naš med vsesko­ zi prihajajo tudi k nam domov na Vir pri Domžalah. Vseeno z ženo Nado poleti na tržnico rada prideva zaradi dobre družbe ter nakupa kruha in sa­ dik za vrtnarjenje. Dobro je, da ima­ mo v Domžalah tržni prostor, ki po­ vezuje ljudi in omogoča druženje, pa tudi nakup lokalnih pridelkov.« Čebele so velika ljubezen Čebelam sta zelo naklonjena. »Z ženo Nado si ne predstavljava, da ne bi imela čebel, veliko nama pomeni­ jo. Čebelarjenju se ne bi toliko posve­ čala, če nama ne bi bilo res pri srcu. Hvala bogu, da imava v pokoju če­ bele, saj ne veva, kaj bi počela brez njih. V sezoni nama tako ne primanj­ kuje potovanj od stojišča do stojišča čebel. Pozimi pa greva rada tudi na sprehode po bližnjih gozdovih, pole­ ti pa v visokogorje.« Brez čebel ne bo hrane Predana čebelarja ohranjata čebele za prihodnje rodove. »Brez če­ bel tudi človečnost nima prihodno­ sti. Brez njih bi bilo manj ali skoraj nič hrane za ljudi. Čebele z opraše­ vanjem so zelo pomembne, marsikje po svetu jih že primanjkuje. V Slove­ niji bi se morali vsi, ki fitofarmacevt­ ska sredstva uporabljajo na doma­ čih vrtovih in njivah, bolj dosledno upoštevati zakonodajo, kdaj v dnevu in kako se določena sredstva upora­ bljajo. Tako zaščitimo obstoj čebel in drugih pomembnih opraševalcev ra­ stlin, pa tudi svoje zdravje in zdravje naših otrok ter vnukov.« ❒ slamnik | 33 letnik lxiii | februar 2023 | številka 2 šport slamnik@kd- dom zale. si NESEBIČNO REŠUJE ŽIVLJENJA V GORAH IN HRIBIH MATJAŽ ŠERKEZI, GORSKI REŠEVALEC GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE KAMNIK Matjaž Šerkezi je zelo srčen in predan gorski reševalec GRS Kamnik. Večkrat na priljubljeni Veliki planini, pa tudi na drugih planinah in hribih, rešuje tudi Domžalčanke in Domžalčane, ki zaradi nesrečnih dogodkov potrebujejo pomoč. Renata Ucman Foto: osebni arhiv Matjaža Šerkezija S rčnost in predanost sta lastnosti večine gorskih reševalk in reševalcev, ugotavlja naš sogovornik, ki bi težko rekel, da to za koga od njih ne velja. Ne zna si predstavljati, da bi sicer odšli na pomoč v gore nekomu v vseh razmerah in situacijah, ob tveganju, ki je v gorskem reševanju ves čas prisotno. Že pred več kot 20 leti ste se odločili za gorsko reševanje, humanitarno, neplačano delo, ki ga zelo srčno, predano opravljate, vztrajate pa še danes? Zakaj vztrajam? Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti in to se tudi sam, glede na vedno več nesreč, bizarnih nesreč, vedno bolj sprašujem. Osebno mi je vedno na prvem mestu pomoč sočloveku v stiski. Tisto, ko mi je značka gorskega reševalca pomenila neke vrste ponos, sem zgodaj prerasel. Danes veliko energije vlagam predvsem v preventivo, ki je z mojega vidika ključna, da do nesreče sploh ne pride. V občino Kamnik vas je pred leti pripeljala ljubezen, nato ste si tam ustvarili družino, ki vas podpira tudi pri vašem delu, kajne? Doma sem s Koroškega, iz železarskega mesta, Raven na Koroškem, kjer sem ujet med gorami zrasel v naravi in z naravo. V Kamnik me je pripeljala ljubezen. Res je preteklo že precej časa od tega in ni mi žal niti trenutka. Drži, družina me podpira. Pri sebi pa sem moral narediti radikalne spremembe, saj je bilo moje življenje bolj ali manj predano gorskemu reševanju, pozabljal sem nase in na družino. Imam smolo, da sem perfekcionist, od sebe in drugih zahtevam najboljše, na trenutke se ne znam ustaviti. Če ne bi bilo družine, bi bil moj delovnik dolg 48 ur na dan. Tako imam na srečo njih, ki me na to opominjajo. Ponosen sem nanje. Mali princ je skrbel za cvetico, ker jo je vzgojil in mu je bila draga, ji posvečal čas, se z njo pogovarjal. Danes, pri mojih 43 letih, so oni na prvem mestu, žena Tinkara in otroci. Včasih tudi za ceno intervencije. Naučil sem se ustaviti in si reči: ‘Hej, Šerki, ta trenutek si namenil družini, ker je tvoja!’ Na koncu koncev, ko bo sodnik pred vrati štel odpustke, bo ob meni stala družina. Ne plakete za življenjsko delo, ministri, predsedniki, ki me bodo trepljali po rami, kako ‘fajn dedec’ sem bil. Ste vodnik turnega in gorskega kolesarjenja, gorski tekač, z gorami in gorsko rekreacijo ste povezani že dolgo. To vam je, tudi kondicijsko, zagotovo v pomoč pri gorskem reševanju? Trenutno sem ‘lenčina’. V zadnjem letu se je nabralo veliko stvari in sem dobesedno ugasnil. Ne bom rekel, da sem pregorel. Šel sem v hibernacijo, zimsko spanje, kot med- Matjaž Šerkezi s hčerko in sinom ved. Sem športnik, že vse življenje. Vendar nisem tisti bolestni športnik, ko moram za vsako ceno nekam ‘leteti’, da pomirim duha in notranji nemir. Pomiriti ga znam tudi sede na kavču, s kavo in dobro knjigo. Trenutno se potapljam v svet kriminalk Tadeja Goloba in Jo Nesba. Sicer pa ja, dobra fizična pripravljenost je ključna za učinkovito gorsko reševanje in tudi v mojem poklicu, na Planinski zvezi Slovenije. Če si brez energije, se tudi ideje ne rodijo. To sem že okusil in tega si ne želim. Zaradi česa je na Veliki planini, pa tudi na drugih planinah in hribih, ki so priljubljene točke Domžalčanov, potrebnih največ reševanj? Na Veliki planini imamo gorski reševalci skoraj 40 odstotkov intervencij, zaradi različnih dogodkov, od izgubljenih ljudi, poškodovanih, slabo opremljenih, opitih ... Med njimi je veliko tujcev. Velika planina je čudovita v vseh letnih časih. Obišče jo veliko število obiskovalcev in to je eden ključnih razlogov za tako število nesreč oziroma dogodkov. Nesreča nikoli ne počiva, moderni človek pa je v nekem trenutku evolucije izgubil stik z naravo in ga frustrirajo čisto vsakdanji dogodki v gorah in na planinah. Ob isti situaciji bi se vam pastir na Veliki planini samo zasmejal in zamahnil z roko, mestni človek pa bi lahko tudi umrl. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije ves čas na to opozarjamo in skušamo ljudi usmeriti, jih naučiti varnejšega obiskovanja gora. Nekateri bi radi prikazali, da bi mi najraje videli, da v gore ne bi nihče hodil. To ne drži. Ne moremo pa biti tiho, ko na planini srečamo ljudi brez opreme, na pol slečene v snegu, ali takšne, ki ne znajo več hoditi v ravni črti. Moderni človek danes vse pogosteje zamenjuje demokratično ži- vljenje in svobodo z odgovornostjo in čustveno inteligenco, in v celotni zgodbi vidi samo svoj jaz. Posamezni gorski reševalci smo nepriljubljeni med ljudmi, ker jim nastavljamo ogledalo in posledično dobivamo žaljiva in občasno tudi grozilna pisma prek družbenih omrežij. Nekaj primerov reševanj z Velike planine, kjer se lahko vreme zelo hitro spremeni in poslabša, včasih je izjemno gosta megla in podobno? Velika planina je znana po burnem vremenu. Ne bom izpostavljal posamezne nesreče, smo pa že večkrat posredovali, ker so ljudje zašli s poti. Najpogosteje vzamejo Googlove zemljevide in po prvi črti navalijo v dolino. Primer takšne poti je pot čez Rigel, kjer imamo dokaj pogosto primere intervencij. Pred časom smo na obeh izhodiščih namestili večjezično tablo, da gre za zahtevno brezpotje in da odsvetujemo hojo. Nista zdržali dolgo. Menda so ju pojedle krave. Sam dodajam – tiste z dvema nogama, ki v sebi nosijo zagrenjeno dušo. Iz omenjenega razloga ljudem svetujemo, da uporabljajo brezplačno aplikacijo maPZS, ki jo razvija Planinska zveza Slovenije, ob sodelovanju številnih prostovoljcev v planinskih društvih, in jo najdete na njeni spletni strani. V njej najdete celoten register planinskih poti v dolžini kar 10.000 km, turno kolesarske poti ... Katere so še pogostejše napake manj izkušenih pohodnikov in planincev, ki vodijo v nesreče in se jim je dobro izogniti? Slaba priprava. Veliko bi že naredili, če bi s seboj vedno imeli nahrbtnik in v njem topla oblačila, naglavno svetilko, brezalkoholne napitke, prvo pomoč. Predvsem pa, ko ne vedo, kje so oziroma zaidejo s poti, da se čim prej vrnejo po isti poti do Nesreča nikoli ne počiva, moderni človek pa je v nekem trenutku evolucije izgubil stik z naravo in ga frustrirajo čisto vsakdanji dogodki v gorah in na planinah. Ob isti situaciji bi se vam pastir na Veliki planini samo zasmejal in zamahnil z roko, mestni človek pa bi lahko tudi umrl. prve markacije. Najslabše je tavanje v neznano, sploh ob dejstvu, da se Velika planina na določeni višini prelomi v strm travnat gozd s posameznimi skalnimi skoki, prek katerih lahko hitro pademo. Seveda lahko veliko pomagajo tudi planinski domovi, kjer oskrbniki znajo svetovati in usmerjati ljudi. Planinski domovi so tudi zatočišče za obiskovalce v primeru hitre spremembe vremena. Nekateri na planini se tega zavedajo. Gostišče Zeleni rob je bilo pred leti odprto 24 ur na dan in na ta način preprečilo marsikateri neljubi dogodek. Morda v razmislek novemu vodstvu. Turistično-informacijski centri pa bi morali odigrati ključno vlogo pri podajanju informacij turistom v času glavne planinske sezone! Gorski reševalci iz Kamnika s TIC Kamnik zgledno sodelujemo in smo skupaj s Planinskim društvom Kamnik za zaposlene organizirali seminar varnejšega obiskovanja gora. Gre za primer dobre prakse, ki ga bi bilo treba uveljaviti v vsem slovenskem prostoru. Kaj kot alpinistični inštruktor in sodelavec Planinske zveze Slovenije svetujete Domžalčanom, da bo reševanj na Veliki planini, nasploh v sredogorju in visokogorju, v prihodnje čim manj? Poznam kar nekaj Domžalčanov, nekaj jih je tudi naših članov. Na primer Janez Ažman, Franc Miš, Matej Ogorevc, Janez Kosirnik in drugi. Zgledno sodelujemo tudi s Planinskim društvom Domžale, ki ga zadnja leta vzorno vodi Helena Kermauner. Ne moremo mimo Lojzeta Pirnata, marljivega markacista, ki s svojo ekipo skrbi za planinske poti. Tukaj je še alpinist in oče gorniškega filmskega festivala Silvo Karo, ki je pred kratkim prejel Zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. Vsekakor moram omeniti magistra geografskih znanosti Boruta Peršoljo, ki je inštruktor planinske vzgoje, planinski kritik, organizator planinskih taborov in delavnic za mlade; človek, ki je v Knjižnici Domžale organiziral številne Gorniške večere z zanimivimi gosti. Drži, planinci smo zanimiv konglomerat. Vsak zase oster in robat, ki pa brez drug drugega ne znamo živeti. Samo skupaj lahko premikamo, če hočete, tudi gore. Skratka, mesto Domžale ima bogato planinsko izročilo in vsak posameznik lahko naredi največ, da postane član Planinskega društva Domžale. Tam bo srečal posamezne strokovnjake, ki ga bodo znali usmeriti in varneje popeljati v gore. Osebno zagovarjam, da moramo ljudi naučiti ‘loviti ribe’ in ne, da jim jih dajemo! Kako torej po pameti v hriboviti in gorati svet? Gore so čudoviti svet, ki je lahko dostopen vsakomur, vendar z določenimi omejitvami. Predvsem se držimo markiranih planinskih poti. Na planinski izlet se dobro pripravimo, upoštevajmo vremensko napoved in priporočila strokovnjakov. Naj nas ne zavedejo družbena omrežja in občutek, da smo v življenju nekaj zamudili. Zajemajmo z majhno žlico in s počasnimi koraki. Tudi, če nekaj vemo in znamo, naj to ne bo nikoli dovolj. Bodimo učljivi, sprejemajmo dobronamerne kritike. Informacije pridobivajmo na preverjenih portalih. Spremljajte nas na spletni strani Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije, kjer redno objavljamo prispevke o varnejšem obiskovanju gora. Za doživetje gorske pustolovščine, ki presega naša znanja in izkušnje, pa najemimo planinskega ali gorskega vodnika. Zanimiva ideja za Domžalčane za lep pohodniški izlet? Svetoval bi jim predvsem, da ko gredo v gore ali hribe, naj predvsem uživajo. Nič ni narobe, če kdaj kakšna zgodba ni takoj objavljena na družbenih omrežjih. Pozneje bo toliko bolj zanimiva za pripovedovanje ob skodelici planinskega čaja ali kave. Če bi radi kakšno idejo za izlet, naj vsekakor pokukajo v slikovite vodnike svoje nekdanje sokrajanke Irene Cerar. ❒ 34 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si Zmaga in poraz za uvod v pomlad Tudi za Dobljane se začenja zares Nogometaši Domžal so z nepričakovanim in ob tem še visokim porazom kar z 0:4 proti takrat zadnjeuvrščeni Sežani krenili v drugi del prvenstva 2022/23. Po ‘prvoligaših’ Domžalah in Radomljah spomladanski del sezone naslednji vikend začenjajo tudi modri iz Doba, ki so postavljeni pred zahtevno nalogo – presekati niz slabih jesenskih rezultatov in pobegniti z dna lestvice. nk domžale Nič ni bilo pripravljeno na takšen uvod v spomladanski del sezone, v katerem bodo varovanci Simona Rožmana lovili evropsko poletje, bodisi prek prvenstva ali pokala. V zadnjem mesecu dni priprav namreč niso zabeležili poraza, konec januarja so namreč najprej remizirali s srbskim prvoligašem Kolubaro (0:0) ter nato premagali drugoligaša Aluminij (4:3). V februarju sta morala na pripravah v Umagu premoč priznati še gruzijski drugoligaš Khobi (8:0) ter nato še ukrajinski prvoligaš Ruh (3:2). A proti Sežani je šlo 12. februarja v 21. prvenstvenem krogu vse naro­ be. Začenši že v 6. minuti z neum­ nostjo vratarja Ajdina Mulalića, ki je podaril vodilni zadetek tekmecu in nato še nesrečnim avtogolom po slabi uri igra za podvojitev zaostanka na 0:2. Povratka ni bilo, namesto tega še dva zadetka v mreži Domžal za najvišji poraz v sezoni. »Videli smo, kar nočemo videti,« je predstavo nogometašev pokomentiral trener Simon Rožman, ki pa je bil lahko čez teden dni zadovoljen z odgovorom svojih varovancev. Domžalčani so namreč v naslednjem krogu na gostovanju pri Bravu slavili z 2:0, potem ko sta mrežo ljubljanske ekipe zadela že nk dob Nogometaši Doba bodo začetku februarja v sklopu priprav spomladanski del sezone začeli v minimalno izgubili s sosedi iz Radosoboto, 4. marca, na domačem igri- melj (1:2) ter remizirali z drugoligašču proti Jadranu iz Dekanov, s ka- šem iz Gruzije Khobijem (1:1). Še koterimi so Dobljani v tej sezoni na Pri- rak naprej so v obrambi naredili na morskem remizirali z 2:2. V 19. pr- naslednjih prijateljskih tekmah provenstvenem krogu bodo lovili šele ti Svobodi (0:0) ter Šenčurju (4:0) svojo četrto zmago, s katero bi po- ter nakazali, da obrambne luknje, ki begnili iz predzadnjega, 15. mesta so jih pestile jeseni, uspešno krpajo. Tudi s pomočjo okrepitev, med na prvenstveni lestvici. Jadran, ki je na prvih 18 tekmah prejel kar 22 (!) drugim bo dres Doba znova nosil zadetkov manj kot Dobljani, je na 12. Tibor Gorenc Stankovič, iz Triglava je prišel Tian Pantelič, v napadu pa mestu pet točk spredaj. Pripravljalne tekme so nakazale bo skušal za zadetke skrbeti še up dvig forme, med drugim so varovan- Olimpije, ki tam svoje priložnosti ni ci Darka Birjukova, ki je ekipo predočakal, Matevž Turkuš. vzel pred pripravami na spomladanDomen Jarc ski del sezone, konec januarja in v Foto: NK Dob Po bolečem porazu proti Aluminiju je imela zmaga proti Bravu še velik psihološki pomen. v 3. minuti novinec Mirza Hasanbegović ter nato v 62. minuti še podajalec pri prvem zadetku Franko Kovačević. Obrambno zastavljena igra Domžal je pri trenerju tekmeca Dejanu Grabiču povzročila kar nekaj negodovanja, a kot je sam dodal, ‘cilj opravičuje sredstva’. Več kot 200 dni čakanja je konec, zmaga je le tukaj Nogometaši kluba Kalcer Radomlje so se v spomladanski del sezone podali z novim trenerjem Oliverjem Bogatinovom ter z eno misijo, obstati med najboljšimi desetimi slovenskimi nogometnimi klubi. Februarja zaenkrat sila uspešno. Domžalčani so z deveto zmago na 22. tekmi skočili na peto mesto, za drugim Mariborom zaostajajo pet točk. Zagotovo bodo želeli čez uvodne kroge pomladi priti s čim manj nihanj v igri, ki jih (lahko) prinese tudi konkretno spremenjena ekipa – moštvo v zadnjem mesecu zapustilo šest bolj kot ne pomembnih članov prve enajsterice, in to je neke vrste tveganje, ki so ga v klubu sprejeli. Domen Jarc Foto: NK Domžale Modri spomladi obljubljajo boj za vsako žogo. Sunsi pokalni podprvaki, prva lovorika v sezoni 2022/23 pionirjem U14 Košarkarji Helios Suns so morali v pokalnem tekmovanju Spar premoč priznati šele v samem finalu, kjer je bila boljša favorizirana Cedevita Olimpija z 81:70. nk radomlje Že na uvodu v drugi Nato pa je bilo 21. februarja na godel sezone jih je čakal kar derbi za- stovanju pri Kopru vendarle konec čelja v Gorici, ki se je končal z deli- več kot 200 dni in 19 krogov dolge- kk helios suns Domžalčani so na le. Z dvojnim dvojčkom (20 točk in 12 tvijo točk in končnih 1:1. Radomljani ga čakanja na prepotrebno zmago v poti do finala najprej v četrtfinalu šele skokov) se je izkazal Lovro Buljević. Enostavno ni šlo niti v polfinalu so imeli skozi prvi del srečanja več boju za obstanek. Tako kot ob koncu po podaljšku izločili Krko. Prvo tekod igre – novinec v moštvu Samson- lanske sezone so Radomljani zago- mo so sicer domžalski košarkarji ja- proti ekipi Terme Olimia Podčetrtek, din Ouro je celo zgrešil enajstme- dli kanarčkom in jih premagali z 2:1. nuarja v Novem mestu dobili za osem kjer se je vse odločilo v sami končnici. trovko v izdihljajih polčasa – a so Delo jim je olajšal že v 25. minuti iz- točk (82:74), a si nato na domačem Tekmec je namreč manj kot pol minuterensko premoč izkoristili šele v 65. ključeni Omar Correia, a v vrstah mli- parketu 8. februarja na povratni tek- te pred koncem tekme zapravil napad, minuti, ko je zadel Filip Čuić. Vsee- narjev tokrat slavijo Esterja Soklerja. mi zakomplicirali življenje. Sredi tre- ki bi jim prinesel izenačenje, na drugi no to ni bilo dovolj za zmago, doma- ‘Joker’ Bogatinova, ki je proti Kopru tje četrtine so že zaostajali za 16 točk, strani pa je prvi strelec Domžal Blaž če je v 93. minuti z zadetkom za 1:1 prvič v spomladanskem delu sezone a so nato v zadnjem delu vendarle za- Mahkovic ohranil mirno roko na črti začel v prvi enajsterici – proti Gorici igrali tako, kot znajo, in se približali prostih metov za zmago s 87:82. odrešil Luka Vekić. V finalu je nato Olimpija hitro povMlinarji so si točki razdelili tudi je odigral pet minut in proti Muri 28 – zgolj na dve točki zaostanka. A košarna domačem srečanju 22. kroga pro- je dosegel oba zadetka za tretjo zma- karji Krke se niso predali in pred kon- zela pobudo, a se ni zmogla odlepiti, ti Muri. Povsem pravično, saj so bili go v sezoni, ki jih je popeljala s same- cem v dobri minuti zadeli dve trojki še na začetku zadnje četrtine je vodiMuraši nekoliko podjetnejši v pr- ga dna lestvice znova pred Gorico in ter izsilili podaljšek, v katerem pa so la zgolj za štiri točke. A sledilo je neDomen Jarc bili znova boljši Domžalčani za konč- kaj zapravljenih priložnosti Sunsov vem delu, Radomljanom pa je pri- Sežano. Foto: NK Radomlje nih 89:89 in napredovanje v polfina- in prva dvomestna prednost Olimpipadel drugi za deveti remi v sezoni. Proti Muri so se mlinarji na domačem igrišču še drugič razšli brez zmagovalca. je v 35. minuti (57:67), ki jo varovanci Dejana Jakare niso več zmogli ogroziti. Olimpija je tako osvojila že svojo 22. pokalno zvezdico, Helios ob šestih odigranih finalih ostaja pri eni. So pa zato za prvo domžalsko lovo­ riko v sezoni 2022/23 poskrbeli pionirji, Sunsi U14, ki so v finalu Mini pokala Spar prepričljivo premagali Janče s 93:74. Neustavljiv je bil Bino Pregelj s 40 točkami in enajstimi skoki. Mlada sonca pod vodstvom Mihe Belšaka in Predraga Radovića so na poti do pokalnega slavja premagali Komendo, Litijo, Cedevito Olimpijo, Miklavž, Krko in v polfinalu še Slovan. Kapetan Blaž Mahkovic, najboljši športnik Domžal v letu 2022, je znova odlično vodil domžalsko ekipo. Domen Jarc letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Padli novi klubski mejniki domžalske atletike Z dvoranskimi tekmami v Ljubljani, Celju in Zagrebu se je za atlete v veliki meri končal zimski del sezone, v katerem so zelo dobro tekmovali člani Atletskega kluba Domžale, ki so podrli kar nekaj osebnih in klubskih rekordov. atletski klub domžale Na Prvenstvu Slovenije za člane in članice, ki je 18. in 19. februarja potekalo v Celju in Zagrebu, je po medalji posegel veteran Jože Pirnat. V suvanju krogle je znova presegel mejo 12 metrov, kar mu uspeva že več kot tri desetletja (!) ter z dosežkom 12,56 metra končal na tretjem mestu. Odlično sta nastopila tudi tekača na 800 metrov, Nejc Pačnik se je z osebnim rekordom 1:59,94 povzpel na 12. mesto, malo za njim je na 15. mestu z novim klubskim rekordom za mlajše mladince v cilj pritekel Mark Kočar (2:02:10). Izak Bogovič je na 60 metrov s svojim najhitrejšim tekom v dvorani s časom 7,47 sekunde na 19. mestu le za las zaostal za svojim osebnim rekordom na prostem (7,43). Pod nov klubski mejnik se je podpisal tudi pionir Patrick Novak v teku na 60 metrov. Na državnem prvenstvu v svoji starostni kategoriji sta še z enim domžalskim atletom Janezom Juterškom zbijala stotinke staremu klubskemu mejniku. Pod rekordno znamko 7,70 sekunde sta bila pred 12. februarjem skupaj podpisana prav Izak in Janez – Izak je po tem času posegel leta 2019, Janez pred mesecem dni. In prav slednji je to znamko zrušil v kvalifika- Patrick Novak (drugi z desne) in Janez Juteršek (levo) sta bila zgolj stotinke oddaljena od medalje na državnem prvenstvu. cijah državnega prvenstva pionirjev U16 s časom 7,67 sekunde, a mu je rekord iz rok že 20 minut pozneje s svojim tekom prevzel Patrick (7,63). Oba sta nato v finalu, kjer sta osvojila končno osmo in deveto mesto, tekla še hitreje, Patrick 7,59 sekunde in Janez zgolj stotinko počasneje. Za bron je bilo v izenačeni konkurenci treba teči 7,56 sekunde. Na 60 metrov je bila odlična tudi mladinka Pia Cvar, ki je na mitingu v Ljubljani s časom 8,07 skočila na četrto mesto absolutne klubske lestvice, z boljšim štartom pa bi se že spustila pod magično osmico in tako znova dokazala, da spada med najhitrejše slovenske sprinterke svoje kategorije. Zlati Pavel Trojer in bronasti Lovro Planko V decembrskem oglašanju smo predstavili nove zimske poti in srečanja tekmovalcev SK Ihan v sezoni 2022/2023. smučarski klub ihan Kot je bilo biatlonu v nemškem Oberhofu od povedano, bo zimska vožnja dolga, 8. do 19. februarja 2023, kjer se je polna izzivov in srečanj. In res, že preizkušal Lovro. Kako je opravil skoraj tri mesece se srečujemo z do- svoje naloge na prvenstvu, si lahmačo in svetovno biatlonsko konku- ko pogledate na našem Facebook renco. In to zelo uspešno, celo odlič- profilu SKIHAN, kjer najdete seveno po zaslugi Pavla Trojerja in Lo- da tudi preostale novice zimskega dogajanja. vra Planka. Še ena glavna preizkušnja zimske Zimske vožnje Pavla Trojerja so zares suverene in brez napak. Že ko- sezone pa je pred vrati. Svetovno nec leta 2022, točneje 26. in 27. de- mladinsko in juniorsko prvenstvo v cembra 2022, je Pavel na Pokljuki Kazahstanu, ki bo v začetku marca, med mladinci osvojil dvojni naslov kamor potujejo Lovro Planko, Pavel državnega prvaka v biatlonu. Svo- Trojer, Matic Repnik in Tadej Repjo odlično pripravljenost je poka- nik. To bo spet teden pričakovanj in zal tudi v švicarskem Lenzerheide- morebiti se ihanska vitrina dopolni ju, kjer je na dveh tekmah Alpskega z novo medaljo. Vsak lesk dobrodopokala osvojil tretji mesti in na do- šel. Še pred svetovnim prvenstvom mači Pokljuki, kjer je v članski kon- pa se bodo Pavel, Matic in Tadej pre- Domen Jarc Foto: Peter Kastelic/AZS V Radencih državno prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu V Hotelu Radin v Radencih je od 27. do 29. januarja 2023 potekala serija državnih prvenstev v pospešenem in hitropoteznem šahu. šah V vseh kategorijah so nastopa- se je s 4,5 točke zavrtel na 22. mesto, li tudi domžalske šahistke in šahi- Bine Markošek pa s 4 točkami na 31. sti. Najbolj odmevno je bilo drugo mesto, vendar sta oba spadala v kamesto članic v hitropoteznem šahu tegorijo do 16 let, (oba letnika 2008), med ekipami in tretje Petre Gro- kar priča o lepi uvrstitvi. Zmagal je šelj med članicami, odličen je bil Luka Lenič (8,5), sicer Domžalčan, tudi Jure Plaskan, ki je na hitropo- pred Matejem Šebenikom (8), oba teznem turnirju med člani zasedel Tajfun ŠK Ljubljana in velemojstra, šesto mesto, Kaja Faganel pa med tretji je bil Boris Markoja (6,5) ŽŠK članicami četrto. Maribor Poligram. Tekmovanje se je v petek začeV soboto so potekala ekipna prlo s prvenstvi v pospešenem šahu, venstva v pospešenem šahu, kjer kjer je Petra Grošelj med članicami so Domžalčanke med petimi moštvi zasedla odlično tretje mesto, iz sed- zasedle zadnje mesto, zmagal je ŠD mih kol je zbrala 4,5 točke. Zmaga- Pomgrad Murska Sobota. Za Domla je Tea Vidic (7), Tajfun ŠK Ljublja- žale sta igrali Kaja Faganel in Sofia na pred Barbaro Skuhala (6), ŽŠK Timagina, ki je z 11 leti pridobivala Maribor Poligram, sodelovalo je 12 dragocene izkušnje. Na ekipni preizkušnji med člani udeleženk. Precej boljša udeležba je bila so Domžale 1 (Plaskan, Bojan Osomed člani, kjer se je odzvalo 46 ša- lin, Debevec, Maj Markošek) zasehistov, zelo dobro 10. mesto je zase- dle solidno 11. mesto med 19 ekipadel Jure Plaskan, ki je v devetih ko- mi, Domžale 2 (Bogdan Osolin, Petra lih iztržil 5,5 točke. Miha Žmaucar Grošelj, Bine Markošek, Žmaucar) pa S podelitve priznanj za članice v pospešenem šahu (z leve): direktor turnirja Jernej Buzeti, Barbara Skuhala, Teja Vidic, Petra Grošelj in glavni sodnik Boris Perkovič. 15. mesto. Zmagal je Tajfun ŠK Ljubljana pred ŽŠK Maribor Poligram in ŠK Impol 1 Slovenska Bistrica. Nedelja je bila namenjena državnemu prvenstvu v hitropoteznem šahu. Med članicami je bila ekipa Domžal (Faganel, Grošelj) odlična druga, zmagal je Celjski ŠK, tretji je bil ŠK Triglav Krško. Na ekipnem tekmovanju so člani Domžal (Plaskan, Debevec, Maj Markošek, Žmaucar in Bine Markošek) med 26 zasedbami naposled vendarle dosegli 11. mesto. Zmagal je ŽŠK Maribor Poligram pred Krko Novo mesto in ŠK Postojno, Tajfun ŠK Ljubljana je bil presenetljivo šele četrti. Med članicami je 12 udeleženk odigralo 11 kol. Kaja Faganel (7,5) je osvojila odlično četrto mesto, Petra Grošelj (5,5) pa je bila sedma. Zmagala je Barbara Skuhala, ŽŠK Maribor Poligram pred Pio Rožmanec, Celjski ŠK in Majo Kohek ŠD Pomgrad Murska Sobota. Med člani je bila konkurenca zelo močna, saj se je odzvalo kar 69 šahistov, odigrali so 11 kol. Jure Plaskan (7,5) se je uvrstil na izvrstno šesto mesto. 19. do 20. mesto je delil Blaž Debevec (6,5), 26. mesto je zasedel Maj Markošek (6), sodelovala sta še Bine Markošek (5,5) 38. mesto in Miha Žmaucar (5) 47. mesto, vendar oba iz kategorije do 16 let. Zanesljivo je zmagal Luka Lenič (9,5) pred Janom Šubljem (8,5) in Maksymom Goroškovim (8). Državna prvenstva v Radencih so bila dobra preizkušnja zlasti za mlade domžalske šahiste, ki se vse bolj kalijo v članski konkurenci. Jože Skok Lovro Planko, dobitnik bronaste medalje na odprtem evropskem članskem prvenstvu v biatlonu, Lenzerheide, Švica, 25. januarja 2023 (Foto: Sloski Biatlon team) Pavel Trojer, dobitnik dveh zlatih medalj na EYOF, Forni Avoltri, Italija, sprejem v Ihanu 31. januarja 2023 (Foto: Peter Dokl) kurenci Pokala IBU v sprintu osvojil 9. mesto in se povsem približal tekmovalcem, ki so v svetovnem pokalu že osvajali točke. In potem pozornost usmerimo v zlati teden med 24. in 28. januarjem 2023. Pavel Trojer se je v olimpijski kolekciji, skupaj s klubsko sotekmovalko Viktorijo Mežnar, odpravil na EYOF (t. i. olimpijski festival evropske mladine), Forni Avoltri v Italiji in zablestel v zlati kolekciji. Pavel je namreč tako v sprintu 7,5 km 24. januarja 2023 kot tudi na posamični 12,5 km preizkušnji 26. januarja 2023 osvojil 1. mesto, zmagal in se ovenčal z dvema zlatima medaljama. Zgodovinsko za slovenski biatlon in seveda tudi za ihanski biatlon, ki je s tem dopolnil svojo kolekcijo medalj. SK IHAN ima zdaj v vitrinah vse tri medalje EYOF. Peter Dokl nam je leta 2003 izročil bron s Pokljuke, Lovro Planko nam je izročil srebro iz Sarajeva, leto 2019 in dvojni zlati lesk pa nam je izročil Pavel. Zimske biatlonske pravljice med 24. in 28. januarjem 2023 še ni konec, saj je Lovro Planko suvereno, v članski konkurenci odprtega evropskega prvenstva v biatlonu, Lenzerhiede, Švica, osvojil 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Kot pravimo, noro in nepozabno. Da, nasledniki Klemena Bauerja so na pravi poti. Naše zimsko potovanje je že obšlo svetovno člansko prvenstvo v izkusili v Estoniji in Latviji na tekmah IBU Junior Cup. Poseben lesk pa so naši mladi tekmovalci. Prvo njihovo zimsko srečanje sezone 2022/2023 je bilo na Pokljuki 26. in 27. decembra 2022, in sicer na tekmah državnega prvenstva v biatlonu. Zlati lesk je okusil Žan-Mark Čavlović, ki je med mlajšimi dečki osvojil naslov državnega prvaka. Na zmagovalnih stopničkah so se veselili še srebrnega in bronastega leska medalj, Ela Ota Tarič, 2. mesto, mlajše deklice, Žiga Ručigaj, 2. mesto, starejši dečki. V mladinskih kategorijah, pa sta se ovenčala z medaljami državnega prvenstva Viktorija Mežnar, 2. mesto, mladinke in Tim Zabret, 2. in 3. mesto, mladinci. Še več novičk o naših uspehih najdete na Facebook profilu https:// www.facebook.com/SKIHAN. In pozor, v času oddaje našega prispevka, tik pred Prešernom, je naše veselje prešerno, saj je SK Ihan, v skupnem seštevku Pokala RS v biatlonu 2022/2023 na prvem mestu. Na koncu pozornost usmerimo v tiste, ki nam omogočajo vse te izjemne dosežke, nepozabne tedne in leske medalj. To je glavni sponzor kluba, družba SAM, d. o. o., Domžale, Telekom Slovenije, d. d., Metal-Profil, d. o. o., Omicron, d. o. o., Občina Domžale, KS Ihan in Zbor za biatlon pri SZS ter ostali donatorji. Hvala. Matjaž Pavovec 36 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii šport Gregorjevo v Radomljah Pust je pregnal zimo in prihaja pomlad, v Radomljah pa nadaljujejo s šegami in običaji. Tako vas vabimo na praznovanje gregorjevega, ki bo v soboto, 11. marca, v Radomljah. Najprej se bomo ob 16. uri srečali v Kulturnem domu Radomlje, kjer bomo izdelovali gregorčke. Ob 18. uri pa sledi spust ladjic na mostu pri Kraljevem mlinu, ko bomo skupaj sv. Gregorjem ‘luč v vo­ do vrgli’. KBV Domžale – čestitamo slamnik@kd- dom zale. si Novi državni in mednarodni namiznoteniški uspehi Na mladinskih kvalifikacijah (potekale so na več lokacijah v Sloveniji) sta se dve naši moški in ena ženska mladinski ekipa uvrstili na finale državnega ekipnega prvenstva, kar je imeniten uspeh NTS Mengeš in stoodstotna realizacija zastavljenega cilja. nts mengeš Na močnem mednarodnem mladinskem tekmovanju WTT Youth Contender, ki je potekal v Linzu (Avstrija), je naš član slovenske državne reprezentance Luka Jokić (skupaj s sotekmoval- oddaljen od stopničk, na koncu je osvojil odlično 5. mesto. V Ljubljani na Kodeljevem je potekal Jakhlov memorial. Na tem tekmovanju je nastopilo kar 23 naših mladih igralcev in igralk. Pri la z ekipo NTD Kajuh Slovan iz Ljubljane ter en teden pozneje, torej 11. marca ob 17.00 še z ekipo NTK Tempo iz Velenja. 31. marca (petek), ravno tako ob 17.00 pa se bo naša prva ekipa pomerila še z ekipo ŽNTK Ma- Bravo Mojca in Petra klub borilnih veščin domža- dno pripravljena pomagati, za kar le Med številnimi športniki in špor- so ji športnice in športniki v klubu tnicami, ki so prejeli priznanja na zelo hvaležni. prireditvi Športnik leta 2022, kjer Mojca Polše je dolgoletna članiso razglasili najboljše v športu in ca Kluba borilnih veščin Domžale. rekreaciji, sta za dolgoletno delo v Je ljubiteljica športa in je s pozitivšportu zasluženo prejeli priznanja no energijo veliko naredila za razvoj dolgoletni članici Kluba borilnih ve- športa mladih in starejših v Klubu ščin Domžale borilnih veščin Domžale. Vedno je Petra Starbek je dolgoletna člani- bila pripravljena pomagati vsem ca Kluba borilnih veščin Domžale in športnikom, jim prisluhniti ter jih navdušena pripadnica boksa. V klu- motivirati. V Klubu borilnih veščin bu je od njegovega nastanka kluba, Domžale je opravljala tudi delo blako so se postavljali temelji. S svojo gajničarke. pozitivno energijo je veliko naredila Klub borilnih veščin Domžale za razvoj športa. Vodila je tudi sku- obema iskreno čestita in se jima zapinico mladih na treningih boksa hvaljuje za njun velik prispevek k ter takratno kickboxing disciplino odličnemu delu kluba. Vera Vojska aero kickboxing. Petra je tudi dolFoto: arhiv KBV Domžale goletna članica vodstva kluba, ve- V Sahara baru še dva šahovska turnirja V prijetnem okolju v Saharu baru na Viru, v neposredni bližini Kamniške Bistrice, so odigrali še dva šahovska turnirja. Med med gralci so bili povečini čla- 7, četrti Boris Skok 5,5 in peti Borut ni ŠD Domžale in upokojenci so Bajec 5. Na januarskem turnirju pa imeli Na voljo so imeli 10 minut za sta si prvo mesto med devetimi uderazmislek. Božično-novoletnega leženci podelila Karnar in J. Skok 7, turnirja se je udeležilo 10 ljubite- tretji je bil B. Skok 6,5, četrti Bajec ljev šaha, po devetih kolih sta prvo 5, peti pa Mirko Čokan 3,5; tokrat so J. S. mesto delila Marjan Karnar in Bo- odigrali osem kol.  Foto: Sahara bar jan Osolin 7,5, tretji je bil Jože Skok Pari prvega kola januarskega turnirja v Sahara baru Matevž Kelhar (skrajno desno) je osvojil stopničke z osvojenim 3. mestom v kategoriji najmlajših kadetov na Jakhlovem memorialu v Ljubljani. ko Lano Slatinšek) v konkurenci do 15 let v mešanih dvojicah uspel priti kar do četrtfinala. V napetem in izenačenem obračunu sta pozneje v četrtfinalu po vodstvu z 2:1 v nizih morala priznati premoč Slovakoma Janu Skaldi in Veroniki Polakovi, ki sta zmagala s 3:2, Slovaka pa sta na koncu tudi osvojila turnir. V Logatcu je potekal 1. odprti turnir RS za mlajše kadete ter člane do 21 let (U21). Nastopilo je sedem naših mlajših kadetov ter dva člana do 21 let. V kategoriji U21 je Aljaž Goltnik stal na stopničkah, saj je osvojil 3. mesto, v finalni del pa se je uvrstil tudi Timotej Jerina, ki je v četrtfinalu naletel na poznejšega zmagovalca turnirja in z njim izgubil z 1:4. V konkurenci mlajših kadetov so se v finalni del uvrstili Anže in Matevž Kelhar, Luka Bohak, Žiga Štifter, Žan Šarc in Anže Saksida. Žan Šarc je bil tokrat naš najboljši predstavnik in bil le korak mladincih je Aljaž Goltnik osvojil 1. mesto, Tina Križnič pri mladinkah 3. mesto, Aljaž Škufca pri kadetih 5. mesto, pri mlajših kadetih Žiga Štifter prav tako 5. mesto, pri najmlajših kadetih pa se je Matevž Kelhar z osvojenim 3. mestom zavihtel na stopničke. Čestitamo! Potekajo tudi tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. V času pisanja tega prispevka sta tako naša prva moška članska ekipa, ki tekmuje v elitni, 1. SNTL, kot tudi naša druga moška članska ekipa, ki igra v drugi ligi, trenutno na šestem mestu. Naša ženska članska ligaška ekipa, ki igra v drugi ženski namiznoteniški ligi, pa je trenutno na petem mestu. V marcu si bo v naši dvorani v Mengšu (poleg slaščičarne Flere) možno ogledati kar nekaj ligaških tekem naših predstavnikov, zato vabljeni k ogledu in navijanju – vstop je prost. 4. marca ob 17.00 se bo naša prva ekipa pomeri- ribor. Naša druga moška članska ligaška ekipa se bo v soboto, 18. marca, najprej ob 10.00 pomerila z ekipo PPK Rakek, nato pa še (predvidoma) ob 13. uri z ekipo NTK Arrigoni I iz Izole. V soboto in nedeljo (1. in 2. april) bo v organizaciji našega kluba (NTS Mengeš) v Športni dvorani v Mengšu potekalo državno prvenstvo RS za kadete in kadetinje (posamezno in dvojice) – vabljeni k ogledu in navijanju, vstop bo prost. Tudi v marcu bo potekala cela kopica tekmovanj na mednarodni ravni; nam najbližja bodo v Turčiji (Antalya), Nemčiji (Berlin) in Poljski (Wladyslawowo), športniki-invalidi pa se bodo pomerili na tekmovanjih v Španiji (Platja d’Aro) ter Italiji (Lignano Sabbiadoro). O udeležbi in uspehih naših članov bomo poročali v eni od naslednjih številk Slamnika. Besedilo in foto: Janez letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 37 objave slamnik@kd- dom zale. si Življenje mineva ... Spomini pa ostanejo za tistimi, ki odidejo. Ni jih več, a za vedno bodo živeli v naših srcih. v spomin Nasmeh tvoj nikoli ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu z nami bo večno živel. zahval a Vsa leta si pošteno živela. Potem pa tiho zaspala. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. zahval a Letos mineva žalostno leto od smrti moje mami Ob nepričakovani in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenila naša draga teta 8. 2. 1934–17. 1. 2022, rojena Zalar Marijana Andrejke Maksa Jašovec Ivane Vojska - Ive iz Dolenj 5 let od smrti mojega očeta Martina Vojska Darka 23. 7. 1929–18. 6. 2018 in 9 let od smrti mojega brata Darka Vojska 24. 10. 1964–11. 2. 2014 iz Doba Pogosto mislim na vas in se spominjam lepih, skupaj preživetih let, saj smo bili res zelo povezani. Prisrčna hvala vsem vam, ki ohranjate lep spomin nanje, saj na grobu vedno znova najdem cvetje in sveče, ki ste jih prižgali v njihov spomin. Iskreno sem hvaležna vsem, ki ste jim kadarkoli polepšali življenje in se jih še vedno spominjate ter z menoj delite nepozabne spomine iz preteklosti. Alma se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga tako številčno še zadnjič obiskali v poslovilni vežici na Rovah, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na poslednjo pot. Hvala župniku g. Janezu Jarcu za opravljen obred slovesa ter kolektivu pogrebne službe Vrbančič iz Domžal. Posebno zahvalo izrekamo vsem gasilcem PGD Rova ter gasilcem okoliških gasilskih zvez. Vsi njegovi žalujoči, ki ga imamo radi in ga neizmerno pogrešamo. Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (T. Carlyle) v spomin Januarja je minilo četrto leto, odkar nas je zapustila naša draga Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) zahval a Maruša Radmelič Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. 29. januarja je v 67. letu po bolezni umrl V 93. letu starosti je umrl Mihael Velepec z Vira Žalujoči: hči Vida, vnukinja Katarina, nečak Franci 12. februarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi ... samo za soncem v daljo gre, za soncem, ki že v morju mre. Nalahno stopa, oči zapre in tone dolgo, še in še ... (Tone Pavček) z Vira v spomin v spomin Jože Brilej Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče ter ga ohranjate v najlepšem spominu. Vsi njegovi V 84. letu življenja je za soncem odšla naša ljuba mama Albina Miš z Gorjuše iz Češenika pri Dobu Vsi njegovi Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet’ ne bo, k’ te bodo djali v to črno zemljo. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. Ciril Nemec Hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi. Najprej neizmerna hvala vsem, ki ste mu pomagali v zadnjem mesecu življenja. Ob njegovi smrti hvala vsem za izrečena sožalja, tolažbo, podarjeno cvetje, sveče in denar, vsem, ki ste ga počastili z zadnjim slovesom in pospremili h grobu. Hvala našemu župniku gospodu Aleksandru in pevcem MoPZ Radomlje. Nada Arnež Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja in podporo ob boleči izgubi ter donacije, namenjene društvu Junaki 3. nadstropja. Iskrena hvala družinama Mihelčič in Trčinovič, sestri Zvonki in bratu Stanetu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjene sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Jarcu, pevcem Kvarteta Krt za ganljive poslovilne pesmi, trobentaču, cvetličarni Ksenija za čudovite aranžmaje in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Hvala vsem, za vsako misel nanjo, zastal korak ob grobu, prižgane svečke, cvetove ... Vsi njeni V 63. letu starosti se je od nas poslovila rojena Grebenc Mlinarjeva Maksa iz Radomelj Poslovila se je naša draga Jožefa Rojec Imela je rada ta svet, ljudi in zemljo na polju. Imeli smo jo radi njeni otroci, vnuki in drugi okoli nje. Zaradi njene dobrote, zavoljo njenega nasmeha, do vseh in vsakogar posebej. Hvala vsem, ki ste ji dobroto vračali, in vsem, ki ste ji in ji boste namenili lepe misli in molitve. Žalujoči vsi njeni (1929–2023) Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in z nami še naprej živi. v spomin Ostala bo v spominu vseh, ki smo jo imeli radi. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Pšata, 19. januar 2023 v spomin Konec februarja bo minilo 30 let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mami 5. februarja 2023 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga Marija Radošević iz Domžal Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pis­no v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Mojca Ravnikar s Krtine Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni 38 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii objave slamnik@kd- dom zale. si V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami naprej živiš. zahval a zahval a V 66. letu se je po težki bolezni poslovila naša mami, stara mama, sestra in teta Sonja Uršič rojena Mlakar z Rov Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da objeti več te ni mogoče. Janeza Janežiča Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu ali ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala dr. Darji Manfreda in osebju njene ambulante, osebju domžalske urgence, dr. Babičevi, osebju urgentnega bloka infekcijske klinike UKC Ljubljana in podjetju Valina Ljubljana. Zahvala g. župniku, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in cvetličarni Slovnik. Posebna zahvala sosedom, prijateljem in znancem. Ohranite ga v lepem spominu. Žena Zofija, sinova Jože z Matejo in Marko s Kristino ter vnuki Anže, Rok, Maša in Eva Franc Šarc po domače Pšančev France s Homca 17. 8. 1935–2. 2. 2023 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, znancem in našim sodelavcem, ki ste se od našega Atija poslovili v dneh zadnjega slovesa. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, molitve ter maše in ostale darove. Zahvaljujemo se župnikoma Stanku Štefaniču in Tadeju Ložarju za pogrebno mašo in obred, PGD Homec, Andreju Ulčarju, praporščakom in ostalim gasilcem za gasilsko noto slovesa, Kvartetu Krt za pevsko spremljavo in pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi poti življenja in mu stali ob strani tudi na jesen življenja. Ohranite našega Atija v lepem spominu. Februar 2023 Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. zahval a V 70. letu starosti se je za vedno poslovila naša draga mami, babica in prababica Marija Klemenc iz Goričice pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi za darovano cvetje in sveče ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zahval a Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica Jakoba Jamška iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. občan Stane OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV UPOKOJENSKIH IN PODOBNIH DRUŠTEV V LETU 2023 Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 20. 3. 2023. Luka Mivšek Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric in prijatelj Drugega februarja 2023 sem bil v Kulturnem domu Franca Bernika udeleženec na slavnostni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govorec, podžupan Matej Primožič, nas je z vsebinsko bogatim govorom popeljal med mnogimi slikami kulture, ki jo izražamo ali prejemamo vsak dan. Pripovedovalsko-glasbeni del pa sem spremljal le kratek čas. Doživel sem neprijetno izkušnjo, ki je bila vzrok nepredvidenega odmora med prireditvijo. In takoj je sledilo nekaj slik kulture iz uvodnega govora. Hvala vsem, ki ste mi takoj nudili pomoč. Hvala občinstvu v dvorani in nastopajočim, da ste razumevajoče sprejeli nepredviden odmor, ki sem ga nehote povzročil. Hvala ekipi NMP Zdravstvenega doma Domžale za tako hiter odziv in ukrepanje. Še živi kultura med nami. Z delitvijo se kultura množi, enako kot sreča in ljubezen. Še enkrat vsem hvala, Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/aktualni« in v uradnem glasilu občine objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev v letu 2023. v spomin zahval a Žalujoči vsi njegovi Na svečnico smo se poslovili od našega ljubega moža, atija, dedija, tasta in strica upokojenega vodovodnega inštalaterja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano podporo in pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter vzpodbudne besede, ki so nam dajale moč v težkih dneh. Posebno lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Jarcu za lepo opravljeno pogrebno mašo, pevcem skupine Krt, pogrebni službi Vrbančič ter gospe Mojci za cvetje. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo tudi osebju Doma počitek Mengeš, kjer so zadnja leta z vso srčnostjo skrbeli zanjo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sinovi in ostali domači ZAHVALA Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki je skrbela za nas. Številka: 122-17/2023 Datum: 24. 2. 2023 KV letu velikih pričakovanj, v katerem bomo praznovali 100-letnico obstoja našega društva, smo v ponedeljek, 21. januarja, zjutraj izvedeli žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni član, aktivni gasilec in častni poveljnik Luka Mivšek. Luka je bil ponosen gasilec in žal nam je njegov prezgodnji odhod preprečil, da mu letos izročimo priznanje za dolgoletno delo v gasilstvu. Kajti Luka je nekaj dni pred odhodom dopolnil 70 let članstva in dela v našem gasilskem društvu. Luko smo poznali kot prizadevnega, delovnega, predvsem pa nesebičnega sokrajana, sodelavca in soseda. Že v mladih letih se je priključil plemenitemu poslanstvu gasilstva in se včlanil v domače društvo. Pridobil si je zaupanje in kmalu so mu sotovariši gasilci zaupali odgovorno nalogo; postal je poveljnik društva. In tisto, kar danes največ šteje; svoje poslanstvo je prenesel tudi na svoja sinova, ki sta sprejela odgovorne naloge. In delo Lukove družine bo s tem v zgodovini društva pustilo neizbrisen pečat. Luka je bil dober sokrajan, ljudje smo ga imeli radi. Nikoli ni znal reči NE, vsakemu je z veseljem in dušo priskočil na pomoč. Ko je v požaru pri sosedu reševal premoženje, je izpostavil tudi svoje zdravje in življenje. Gojil je vrednote, ki so v današnjih časih vse bolj zapostavljene: spoštovanje in zdrav medčloveški odnos. Odraščal je težkih časih, v številčni družini, s šestimi sestrami in bratom. Potem, ko je sprejel zaupanje od svoje mame, ki mu je prepustila vodenje kmetije, je s svojo ženo Mimi, s katero je poleg tega, da je ustvaril družino, bil trdno predan delu. Kmetija, katere pridelke je Mimi nudila in s tem bogatila ponudbo ljubljanske tržnice, in živina, ki ji je Luka namenil čas že v zgodnjih jutranjih urah, je zahtevala in prejela vso pozornost. Poleg tega pa je še vestno opravljal delo v službi, ki jo je Luka skoraj vso delovno dobo opravljal v Belinki, ki mu je bila vedno v ponos. Občina Domžale Županja mag. Renata Kosec ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV VETERANSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V LETU 2023 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« in v uradnem glasilu občine objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov veteranskih nevladnih organizacij v letu 2023. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 20. 3. 2023. Številka: 4301-2/2023 Datum: 24. 2. 2023 Občina Domžale Županja mag. Renata Kosec ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE ZA LETO 2023 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si pod zavihkom »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« in v Uradnem vestniku Občine Domžale objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture za leto 2023. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 20. 3. 2023. Številka: 603-1/2023 Datum: 24. 2. 2023 Občina Domžale Županja mag. Renata Kosec ������������������������������������������������������������������������������������������������ Ljudje so mu zaupali. V prejšnji družbeni ureditvi so ga izvolili kot odbornika naše KS na občini Domžale. V župnijskem svetu pa je dolga leta opravljal naloge ključarja. Blizu mu je bilo duhovno življenje. Vsakodnevna molitev v molitveni skupini na Pšati in pri sveti maši je krepila njegovega duha in voljo do življenja. Težko nam je bilo, ko smo ga pospremili k počitku, na njegov poslednji dom. Za vse nas, ki smo mu bili blizu, Luka ni umrl, kajti umrejo tisti, ki jih pozabimo. Ostal nam bo dragocen spomin na človeka z energijo, ki je za nas gasilce vodilo, spodbuda in zaveza, ki jo sprejemamo kot zgled tvojih pozitivnih vrednot. Naj ti bo lepo med zvezdami, pri večnem počitku ob tvoji Mimi, dragi naš Luka. Naj ti bo tako lepo, kot je bilo vsem nam s teboj. PGD Pšata - Dragomelj Cvetje pove več. letnik lxiii | februar 2023 | številka 2slamnik | 39 objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Novi odločevalci – upravičena pričakovanja Občina Domžale je v zadnjih desetletjih vidno nazadovala. Razen vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ter povečevanja zmogljivosti vrtcev in šol zaradi priselitve novih občanov bistvenih razvojnih investicij ni bilo. Področje varovanja okolja in ohranjanja narave je bilo zanemarjeno. Ko berem predvolilni program novoizvoljene županje, pogrešam nekatere nujno potrebne investicije s konkretno navedbo projektov in terminskih planov priprav in izvedbe. Manjka nam celovita prometna ureditev vključno z izgradnjo podzemnih parkirišč, gradnja pokritega dela tržnega prostora s spremljajočimi dejavnostmi, dogovor z Ministrstvom za infrastrukturo RS za takojšnjo izgradnjo krožišča Karantanske, Savske in Ljubljanske ceste ter dogovor za izgradnjo peš in kolesarskega podhoda železniške proge pri parkirni hiši, namenjenega prebivalcem SZ dela Domžal. Varstvo okolja je ključni dejavnik našega preživetja. V občini imamo stara in nova okoljska bremena, ki so nastala tudi zaradi kršenja zakonov in občinskih odlokov. Bivalno okolje je zaradi hrupa, smradu in s strupenim prahom onesnaženega zraka, ki ga povzroča nelegalno umeščena dejavnost zbiranja in sortiranja kovinskih odpadkov v Dobu. Sporna manipulacija z odpadki je glede na določbe občinskega odloka OPN v stanovanjskem naselju nedopustna, pa kljub protestu večjega števila stanovalcev občinski svet problematike ni hotel obravnavati. MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plin­skih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO Pomenljivo, nedejavnost občinskih oblasti kaže na to, da ima za občino kapital prednost pred okoljem. Odnos do naravne krajine, predvsem do mokrišč je v občini mačehovski. Predel pod ihansko skakalnico bi moral biti namenjen ohranjanju mokrišč namesto deponijam gradbenih odpadkov in parkiranju tovornih vozil. Največja okoljska katastrofa bo nameravana realizacija načrtovane poslovne cone Želodnik. Uničenih bo 130.000 m² naravno bogatega ravninskega gozda in mokrotnih travnikov. Posledično bodo poplavno ogrožena naselja od Želodnika do Podrečja, uničeni habitati redkih in ogroženih rastlin in živali, kot so dvoživke in ptice. Nameravani poseg v naravno okolje bo izmaličil do zdaj pretežno neokrnjeno krajino. Zato bi bila nujna celovita presoja vplivov na okolje, ki ni bila nikdar opravljena. Žalostno je, da v programu ni ničesar o kmetijstvu in kmetijskih dejavnostih, ki so najpomembnejši del prehranske oskrbe. Ker sedanja občinska oblast predstavlja kontinuiteto s prejšnjo, bistvenih sprememb na bolje ne moremo pričakovati. Jože Nemec ustanovitelja in izdajatelja, da pretehta to pobudo, povprašata seveda tudi širšo bralno javnost, kakšno je njihovo mnenje, da bo glasilo Slamnik začelo izhajati v nekem času primernem intervalu. Ta zapis pišem kot pismo bralcev, pa to prav gotovo ni, saj bi se morala vsebina pisma nanašati na vsebino prispevka-članka, ki je bil objavljen v Slamniku. No, vsaj tako si jaz razlagam poslanstvo pisem bralcev. Zato predlagam, da se za komunikacijo z bralci uvede nova rubrika, in sicer recimo Prejeli smo … v katero bi lahko bralci posredovali svoja videnja, opažanja, pobude, mnenja, pohvale, kritike itd. na dogajanja predvsem v naši občini. V tej rubriki bi morala biti možnost, da avtor prispevka, ki naj bi bil znakovno daljši vsaj za tisoč znakov kot pismo bralcev, ki je omenjeno na 3000 znakov, lahko priloži tudi kakšno fotografijo, ki podpira in vizualizira vsebino prispevka. Najbrž se zavedamo, kakšno moč ima slika proti besedi. V prejšnji številki Slamnika je bil objavljen moj prispevek o problematiki ohranjanja tehnične dediščine v Domžalah, konkretno o prvi domžalski elektrarni na Mlinščici. K prispevku sem priložil tudi dve fotografiji, eno za časa gradnje in eno današnje stanje, ki seveda nista bili objavljeni, ker prispevki v pismih bralcev ne predvidevajo tudi objav fotografij. Lahko si predstavljate, kakšno večjo sporočilnost bi ta prispevek imel, če bi bile objavljene tudi fotografije. Če drugega ne, bi bil vsaj bolj opazen in s tem bi bila povečana možnost, da bo tudi prebran. Na tem mestu bi moral biti v odstavku še zaključna misel, pa ne more biti, ker bom prekoračil mejo 3000 znakov, kolikor jih je dovoljenih za pisma bralcev. Ups, sem jih že za 89. Kaj pa zdaj? PP Rom an Kos Mesečnik Slamnik Že nekaj časa imam namen dati pobudo v razmislek ustanovitelju in izdajatelju o večkratnem mesečnem izidu občinskega glasila Slamnik. Je interval izhajanja enkrat na mesec zadovoljiv za današnje čase? Če me spomin ne vara, je ta občinski časopis pred leti že nekaj časa izhajal kot 14-dnevnik, nekaj številk tudi na tri tedne, mogoče še pod drugim imenom, a ne glede na to, zdaj ga dobivamo v naše nabiralnike že kar precej let največkrat zadnji petek v mesecu. Moje osebno mnenje je, da je to absolutno predolg interval med eno in drugo številko, sploh, če govorimo o posredovanju novic. Je novica stara en mesec še novica? Najbrž je že bolj kot en kroničen zapis, tako da je včasih že tudi malo zabaven, recimo, ko beremo o novoletnih žurkah konec januarja, pa pustimo to, to je še najmanj moteče. Tudi napovedi za raznorazne dogodke, ki bodo realizirani konec meseca, smo na njih vabljeni že en mesec prej! Si bomo to vabilo zapomnili? Skratka, mislim, da bi se vsaj malo približali trendom in načinu življenja v času, ki ga živimo, ko je novica tako rekoč potrošno blago in jo moramo (in jo tudi dobimo prek novodobnih medijev, med katerimi zagotovo ne boste našli spletnega Slamnika) takoj (na žalost kakšno tudi, ki se sploh še ni zgodila). Mislim, da bi morali naše občinske zanimivosti v tiskani obliki dobivati enkrat tedensko ali vsaj na štirinajst dni. Zato prosim Odziv na pismo bralca Romana Kosa v glasilu Slamnik Spoštovani, v januarski številki Slamnika smo v Pismih bralcev zasledili pisanje avtorja Romana Kosa glede gradnje zdravstvenega doma. Gospodu odgovarjamo sledeče: Glede širitve Zdravstvenega do­ ma Domžale in gradnje podzemne garaže je zelo pomemben podatek, da so investitorice tega projek­ta vse občine, soustanoviteljice zavoda Zdravstveni dom Domžale, se pravi Občina Domžale, Občina Mengeš, Občina Lukovica, Občina Moravče in Občina Trzin. Predstavniki vseh petih občin so tudi vključeni v gradbeni odbor, ki se red­no sestaja. V letu 2020 smo izvedli vabljeni urbanistično-arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za širitev Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garaže s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Avtor izbranega elaborata je bilo podjetje SIM, d. o. o. V nadaljevanju je bil v letu 2020 na portalu javnih naročil objavljen razpis za izdelavo projektne dokumentacije, in sicer idejnega projek­ ta IDP, projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), projekta za izvedbo (PZI), projekta notranje opreme in projekta izvedenih del (PID). Na predmetnem razpisu je bilo za izdelavo dokumentacije izbrano podjetje PLAN B, d. o. o., s katerim je bila v januarju 2021 podpisana pogodba. Konec leta 2021 smo pridobili gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno. Zaradi izredno zahtevnega varovanja gradbene jame je potreb- na sprememba gradbenega dovoljenja. V postopku je predhodni postopek presoje vplivov na okolje. V izdelavi je PZI projekt. Vzporedno s projektiranjem objekta ZD Domžale smo zaradi premajhne moči obstoječe transformatorske postaje pripravili projekt za novo trafo postajo ZD Domžale in v ta namen pridobili potrebno zemljišče. Tudi za ta projekt že imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Novi objekt bo imel na strehi nameščeno sončno elektrarno, ogreval se bo s pomočjo toplotne črpalke voda-voda (v ta namen je že bila izvedena vrtina na severni strani objekta, da smo ugotovili, ali količina vo­ de zadošča temu namenu) in izdelan projekt. Na projektu so bili do zdaj evidentirani stroški v višini približno 225.000 evrov (stroški vabljenega natečaja, geodetske storitve, hidrogeološke in geotehnične raziskave, izvedba analize variant izkopa ter zaščita in varovanje gradbene jame, izdelava IDP in DGD, izdelava investicijske dokumentacije, izdelava dokumentacije za vlogo za predhodni postopek presoje vplivov na okolje, izdelava elaborata lokacijske preveritve, izdelava projektne dokumentacije za novo transformatorsko postajo). Županja mag. Renata Kosec, l. r. 40 | slamnik številka 2 | februar 2023 | letnik lxiii naša varnost | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si Varnost na smučišču Smučanje je eden od med najpopularnejših slovenskih športov, a se v nesrečah na smučiščih in zunaj njih vsako leto ponesreči kar nekaj smučarjev. Prav zato mora biti skrb za varnost na smučišču na prvem mestu. Seveda pa ni dovolj, da za varnost poskrbi le smučišče, temveč mora vsak smučar sam paziti nase in druge. bele strmine se podajmo le, če smo v dobri psihični in fizični kondiciji ter popolnoma zdravi. Smučajte s popolno in brezhibno opremo. Miha Ulčar Foto: Pixabay P oleg užitka prinaša smučanje tudi določeno tveganje. Veliko povečanje števila obiskovalcev na smučiščih, novi načini in tehnike smučanja ter drsenja na snegu, pa tudi novi pripomočki, dodatna oprema, slaba ozaveščenost, predrznost in neprevidnost številnih uporabnikov belih strmin so privedli do povečanja števila poškodb. Vsak naj poskrbi najprej za svojo varnost, hkrati pa tudi za varnost vseh drugih Na Policiji poudarjajo, da bo smučanje lahko veselo in varno le, če bomo uporabniki smučišč dovolj ozaveščeni, obzirni do drugih, previdni in odgovorni. Poznati moramo mednarodno veljavna vedenjska pravila in jih dosledno upoštevati. Spoštujmo tudi opozorila, odredbe in navodila nadzornikov, policistov in drugih oseb, ki skrbijo za varnost na smučišču. Smučanje pod vplivom alkohola in mamil je skrajno neodgovorno in nevarno Na smučanje le v dobri psihični in fizični kondiciji ter popolnoma zdravi Za varno smuko je pomembno, da prilagodimo hitrost in način smučanja svojim izkušnjam in znanju, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram. Na Na Policiji opozarjajo, da je smučanje pod vplivom alkohola ali mamil skrajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje in življenje drugih na smučišču. Kazen za ta prekršek je enotna in znaša 400 evrov, smučarju pa se odvzame vozovnica in onemogoči nadaljnje smučanje. Paziti moramo tudi na svojo smučarsko opremo in druge vredne predmete, ki jih odlagajmo tako, da bodo pod našim nadzorom. Nekaj nasvetov Smučarji bi morali zaradi lastne varnosti in varnosti drugih smučarjev na progi upoštevati nekaj osnovnih pravil. Predvsem pa: prilagoditi hitrost Posebno pozorni bodimo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajmo pa le na označenih in urejenih progah. Za hojo se uporablja le rob smučišča. Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle. NAGRADNA KRIŽANKA 1 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št.1-2023: Agata Flis iz Domžal (2 vstopnici za ogled predstave / koncerta v kulturnem domu v sezoni 2022/2023) Mojca Hočevar iz Ljubljane (Zgodovina Fare Domžale, 1. knjiga) Marija Gutnik Lipovšek iz Domžal (2 vstopnici za Mestni kino Domžale v sezoni 2022/2023) nagradna križanka 2 Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska ceta 61 1230 Domžale in način smučanja svojemu znanju, terenskim in vremenskim razmeram ter številu smučarjev na progi. Izbirati smer smučanja tako, da drugi smučarj niso ogroženi. Dajte prednost smučarju pred seboj. Prehitevajte od zgoraj ali od spodaj, z leve ali desne, a vedno v zadostni razdalji, ki smučarju, ki ga prehitevate, omogoča dovolj prostora za smučanje. Posebej velja izpostaviti prepoved ustavljanja in hoje na smučišču, saj s tem bistveno oviramo druge udeležence. Pri tem so med bolj problematičnimi deskarji na snegu, ki se zaradi posebnega načina smučanja ali pa zaradi neizkušenosti pogosteje ustavljajo na smučišču. Pri prečkanju smučarske proge, vstopu na smučarsko progo, po ustavitvi in pri ponovnem vključevanju v smuko se prepričajte, ali to lahko storite brez nevarnosti zase ali za druge smučarje. Ob padcu, če ne potrebujete pomoči reševalca na smučišču, čim prej zapustite mesto padca in se umaknite na rob smučišča. Dajte nadzorniku svoje osebne podatke, če ste priča ali udeleženec v nesreči ali če ste sami prekršili določbe Zakona o varnosti na smučiščih. Na Policiji smučarjem svetujejo: • Ne smučajte, ko je smučišče ali del smučišča zaprto! • Ne smučajte zunaj prog, po neurejenem smučarskem prostoru in vplivnem območju proge! • Ne izvajajte skokov na smučarski progi, razen na delih smučišča, kjer je to dovoljeno! • Ne smučajte po vlečni poti vlečnice ali tako, da je ogrožena varnost potnikov na vlečnici! • Ne zadržujte se na zoženih ali nepreglednih delih proge! • Ne postavljajte, prestavljajte ali odstranjujte znakov in naprav na smučišču! • Ne onesnažujte smučišča in njegove okolice! • Ne vodite psov in drugih živali po smučarski progi! • Ne smučajte pod vplivom alkohola, drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi! Šteje se, da je pod vplivom alkohola smučar, ki ima več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi. Mejna vrednost alkohola je identična tisti iz Zakona o varnosti v cestnem prometu. ❒ Rešitev križanke – vodoravno: kisarna, Onek, pes, oselnik, torbarka, strd, kalota, Tokac in Emanuela, Asa, Ajtmatov, Berk, Ono, NM, kna, Mn, Salmič, jedro, Noam, LE, ZI, Ervi, Arn, Azarjan, vnetina, som, Maca, IO, Ipavec, Esaki, Csokor, Sardinija, atlant, atman, Čas Geslo križanke: TOKAC IN EMANUELA nagradna križanka 2 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Zgodovina Fare Domžale, 2. knjiga 2. dve vstopnici za ogled predstave / koncerta 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete do ponedeljka, 20. 3. 2023, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.