Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 • Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXVIII. - Štev. 15 (1895)
Gorica - četrtek, 10. aprila 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Srnjo nesrečo si človek kuje som pariz časti umetnika Plečnika
Ob stvarjenju prvega človeka je pri Mojzesu takole zapisano: »Vzel je Gospod Bog človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.« Namen človekov na zemlji je torej, da zemljo obdeluje in si tako preskrbi potrebno za življenje, pri tem pa da zemljo varuje.
Kar čudno se zdi, da je Mojzes tudi to poudaril: Naj človek zemljo varuje! Naj je ne zlorablja, uničuje, pustoši. Naj po pameti ravna z njo. Ali je Mojzes predvideval, kaj se bo godilo na zemlji v današnji industrijski in poindustrijski dobi? Kaj bo »napredni« človek počel z zemljo, zrakom, vodo, z gozdovi in polji?
ZLORABA ZEMLJE
Gospod Bog je človeku zarisal poti, po katerih naj hodi, zakone, ki se naj jih drži. Toda kakor se človek ni držal po^ vel j, naj ne je od prepovedanega drevesa, tako se kasneje ni držal drugih zapovedi ir. svaril.
Danes se v razvitem industrializiranem svetu na poseben način ne držimo zapovedi, da moramo zemljo varovati. Do zadnje vojne se je zdelo samo ob sebi umevno, da mora biti zrak snažen, voda čista, polja obdelana, gozdovi spoštovani.
Spominjam se, kako sem se po vojni vpraševal, kaj je ekologija, ki so o njej začeli govoriti. Danes ve to vsak otrok, kajti že vsi občutimo posledice onesnaževanja zemlje, zraka in vode. Še več: ne gre samo za onesnaževanje, danes gre že za zastrupljene vode, za zastrupljen zrak, za zastrupljena morja.
Vsi to vemo, toda vsi pri tem molčimo. Znanstveniki se tu pa tam zganejo in kaj spregovorijo, tudi svarijo, a njih svarila gredo skozi eno uho notri, skozi drugo ven. Gibanja »zelenih«, ki naj bi se borila zoper uničevanje narave, so poslala politična protestna gibanja, ki sama ne vedo, kaj hočejo. Politiki pa so tisti, ki vse vedo, a k vsemu molčijo, dokler jim dogodki ne stopijo na rep.
To se je zgodilo v Italiji v preteklih
lednih. Napočil je škandal s ponarejevanjem vina iz strupenega metilnega alkohola. Bili so mrtvi zaradi ponarejenega vina, številni so morali v bolnišnice, kjer se nekateri borijo s smrtjo. Drug škandal je nastal v mestu Casale Monferrato v Piemontu. Ugotovili so, da je voda v vodovodu zastrupljena, zato neužitna. Za celo meslo, ki ima nekoliko več prebivalcev kot Gorica, morajo dovažati pitno vodo s cisternami.
ZAKAJ TE IN SLIČNE KATASTROFE?
Kriv je samo človek, človek, ki je pozabil na božjo zapoved: »Varuj zemljo!« Na ta ukaz je pa pozabil, ker ga je sam gon po dobičku, po lahkem življenju in ker je začel oboževati industrijo ter industrijski napredek. V tem oziru sta si enaka kapitalistični in socialistični svet: oba vidita človekovo srečo v industriji. Tovarne in stroji bodo človeka osrečili; novodobna kemija bo rešila vse probleme naše eksistence, našega življenja.
Do neke mere bi to lahko postalo resnica, če bi politiki in gospodarstveniki mislili tudi na človeka in ne eni zgolj na oblast, drugi pa na dobiček. To se pravi, ko bi tehnični in industrijski razvoj upošteval predvsem potrebe človeškega življenja. Ko bi tehnološki razvoj ne postal san> sebi namen in bi gospodarstvo ne iskalo v prvi vrsti le dobiček za vsako ceno, tudi za ceno človeškega zdravja. Ali kot vedno naglaša sv. oče, ko bi politika in gospodarstvo imela pred očmi vedno in predvsem človeka.
Sicer bodo res prišli časi, ki so napovedani v Razodetju sv. Janeza apostola: »Drugi (angel) je izlil svojo čašo v morje in morje se je spremenilo v kri (v strup) in poginilo je vse, kar je bilo v morju živega. Tretji (angel) je izlil svojo čašo v reke in v izvirke voda. Spremenili so se v kri (v st: up)...« Toda temu ne bo kriv srd božji, temveč naša človeška nespamet in naš egoizem.
ORION
Zadovoljen s pogovori
Nadškof Achille Silvestrini, vatikanski »zunanji minister«, je po opravljenem mirovnem obisku v Libanonu in Siriji, kjer se je mudil kot papežev osebni odposlanec in skušal doseči obnovitev mirovnih pogajanj med Sirijo in Libanonom ter spravo sprtih libanonskih strank, izjavil, da je zadovoljen z obiskom. Koristen je bil za vse tiste strani, ki se zanimajo za mirno ureditev libanonskih perečih vprašanj.
V	Siriji se je po obisku pri vodilnih libanonskih političnih in cerkvenih vrhovih zavzel predvsem za uresničitev želja libanonskih kristjanov-maronitov. Pogovori s sirskim predsednikom Asadom, podpredsednikom Kaddamom in zunanjim ministrom el Sharrom so bili odprti in prisrčni. Njegovi sogovorniki v Damasku in Bejrutu morajo sedaj premisliti in ugotoviti, kakšna naj bi bila pravična in primerna rešitev iz sedanjega zapletenega položaja v Libanonu.
sta obe avtocesti, ki sta omenjeni v Osimskih sporazumih vključeni v srednjeročni republiški načrt 1986-1990. Zdaj pospešeno dokončujejo tehnično dokumentacijo, ni pa še zagotovljeno finančno kritje. Po zadnjih izračunih naj bi izgradnja teh dveh odsekov avtoceste stala kakih 280 milijonov dolarjev. Polovico tega zneska naj bi Jugoslavija zagotovila iz domačih virov, polovico pa s tujimi krediti ali s sovlaganjem tujih partnerjev.
Deželni odbornik Di Benedetto je s svoje strani dejal, da bo Italija najkasneje v treh letih zgradila avtomobilske povezave in obmejne terminale na Goriškem in Tržaškem in s tem izpolnila tovrstne obveznosti iz Osimskih sporazumov, že julija letos pa bo odprta avtomobilska cesta Videm-Trbiž.
Na sestanku so tudi sklenili ustanoviti mešano komisijo, ki se bo ukvarjala s tehničnimi in finančnimi vprašanji gradnje ter cestnih povezav.
Razgovor o avtocesti do meje z Italijo
V Trslu sta se sestali delegaciji SR Slovenije in dežele Furlanije-Julijske krajine, da razpravljata o podaljšanju avtomobilske ceste Ljubljana-Razdrto do mejnih prehodov pri Sežani in Novi Gorici in o povezavi z italijanskim avtocestnim omrežjem.
V jugoslovanskem odposlanstvu so bili predsednica republiškega odbora SRS za promet in zveze Julka Zibe rt, Milan Vižintin, odgovoren za prometna vprašanja v okviru Osimskih sporazumov in generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, medtem ko je italijansko delegacijo vodil deželni odbornik za prevoze in promet Gio-vanni Di Benedetto.
Jugoslovanska stran je povedala, da
Škandal z metilnim vinom buri duhove
Število smrtnih žitev, ki so se zastrupile z vinom, v katerem so bile prevelike količine metilnega alkohola, je naraslo že nad 20 oseb, v bolnišnicah pa jih je kakih štirideset. Mnogi od njih, če bodo sploh preživeli, bodo ob vid. Naravno je, da bo sedanji vinski škandal hudo prizadel italijanski izvoz, ki je lani vnovčil kar 2.500 milijard lir.
V	naših krajih gre rdeče vino »barbera« sicer bolj malo v prodajo, vendar so v Trstu karabinjerji prišli na sled večji količini steklenic vina vrste grignolino, nebbiolo, barbera, barolo, ki so bila ustekleničena v pokrajini Cuneo v Piemontu.
V	njih je večja količina metanola kot ga dopušča zakon.
V	Priročnem leksikonu, ki je izšel v Ljubljani leta 1955, pod geslom Plečnik Jože piše: »Slovenski arhitekt. Po študiju pri O. Wagnerju je na Dunaju sezidal več še danes znamenitih poslopij (Zachler-haus, cerkev v 13. okraju). Nato je v Pragi vodil več let obsežna dela za obnovo Hradčanov. L. 1920 je postal profesor na ljubljanski univerzi. Ustvarja po antičnih stavbarskih načelih skladno z Wagnerjevimi reformnimi idejami o moderni arhitekturi kot izrazu svoje dobe, upoštevaje svojskost stavbnih gradiv (cementa, opeke, kamna) in vrednost umetne obrti ter ljudske umetnosti. Njegova urbanistična dela so rešila jedro stare Ljubljane in mestu začrtala razvoj za bodočnost. Restavriral in obnovil je mnoge pomembne stavbe in cele mestne predele (okolica šentjakobske cerkve. Križanke); sezidal je pomembna poslopja npr. univerzitetno knjižnico, novo cerkev v šiški, ljubljanske Zale. Doslej največji slovenski arhitekt.«
JOŽE PLEČNIK NI POGODU POVOJNI OBLASTI
Tako so zapisali v Ljubljani leta 1955. Toda takrat Jože Plečnik že ni bil več pogodu »novim barbarom« (B. Štih), ker je bil veren mož. Ni več dobival naročil, zato se je posvetil obnovi nekaterih cer< kva na pobudo posameznih župnikov (Ponikve na šentviški gori, Stranje pri Kamniku in še kje). Danes so to biseri cerkvene umetnosti poleg neštetih drugih, ki jih je Jože Plečnik ustvaril drugod, tudi v tujini, tako v sakralni kot v svetni arhitekturi.
PLEČNIKOVA RAZSTAVA V PARIZU
Arhitekt Jože Plečnik se je rodil leta 1872, umrl pa leta 1957. Danes odkrivajo njegovo veličino tujci, ki so mu pripravili veliko razstavo v Parizu v Centru Georges Pompidou.
O tej razstavi piše »Naša luč«: »Razstava dobro prikaže vse Plečnikove estetske in duhovne dimenzije, kjer tudi začutimo, kako je zasidran v našo (slovensko) identiteto, pa je vendar istočasno evropskega formata, tako da bi človek bil sko-ro ljubosumen, ko ga tudi Avstrijci in Čehi štejejo za svojega, pa tudi pri Hrvatih in Srbih je doma. Tehnično je razstava prvovrstna. Navedeno je, da jo je uresničil Center za industrijske stvaritve s sodelovanjem Slovenske republike in mesta Ljubljane. Prepričani smo, da bi Plečnikova slovenska, evropska in duhovna dimenzija bila samo še pridobila, če bi tako pri otvoritvi kot pri sodelovanju tudi slovenska Cerkev bila uradno zastopana.«
Iz poročila je torej razvidno, da je pri Plečnikovi razstavi v Parizu sodelovala tudi Republika Slovenija (Republique slo-vene) in mesto Ljubljana (la Ville de Ljubljana). To je tista uradna oblast, ki je Plečnika po vojni in revoluciji ignorirala, zapostavljala in sedaj pusti razpadati eno njegovih najlepših in genialnih stvaritev — ljubljanske Žale.
»ŽALUJEM ZA ŽALAMI«
Kdor je kdaj obiskal ljubljansko mestno pokopališče, ve, kako je Plečnik mi-j slil na rajne in na slovo od njih. Pred vhodom na pokopališče je zgradil večje število kapelic, razvrščenih v polkrogu, na sredi pa je bila cerkev sv. Križa. V kapelicah ali vežicah so polagali na pare pokojne, jih tam kropili, nato pa odnesli v cerkev, če je šlo za cerkven pogreb, ali naravnost na pokopališče, če je bil pogreb civilen.
Toda partija ni mogla prenašati, da bi se od rajnih poslavljali v Kapelicah, zato so na drugem koncu pokopališča zgradili nove »Žale«. Tam ni več kapelic, temveč le »bunkerji«, skopani v zemljo in pa večja dvorana za slovo od rajnih. Stare Plečnikove Žale so pa prepustili njih usodi, to se pravi razpadanju.
O teir. z žalostjo v srcu piše Bojan
Arhitekt Jože Plečnik
Štih v zadnji (10.) številki Celovškega Zvona. Naslov članku je: »Žalujem za Žalami«. Članek se takole začenja: »O tem, da so Plečnikove Žale biser ali dragulj naše moderne arhitekture in prostorskega oblikovanja, pač ne moremo in tudi ne smemo dvomiti. Kdor jih je videl, naj je bil Slovenec ali tujec in njegovo oko
ni bilo skaljeno, jim je prisodil značaj velike in po človeški meri oblikovane umetnine. Zdaj pa Plečnikove Žale razpadajo in počasi izginjajo kot toliko drugih spomenikov naše pameti, nadarjenosti in sposobnosti...« Nekoliko dalje pravi: »Ko sem na Dan mrtvih ali na Dan vseh svetnikov obiskal Zale, sem se vnovič prepričal, da smo barbari.«
Svoje razmišljanje nadaljuje: »V Zalah ne vidim Je prostora konfesionalnega ali krščanskega slovesa od tistih, ki so nas zapustili. Plečnikove Žale doživljam kot humani prostor in obliko, ki nam ju je podaril arhitekt umetnik in ustvarjalec, da bi vsem olajšal slovo od ljubljenega človeka... Prepričan sem, da moramo zbrati vse naše duhovne in materialne moči, da rešimo Plečnikove Zale...« Predlaga, da bi s skupnimi močmi odkupili Zale ter jih restavrirali in zaščitili. Pri tem naj bi pomagali vsi: slovenska oblast, slovenska Cerkev, vse kulturne ustanove, vsi rojaki po celem svetu.
Ali ni Štihov poziv nekaj žalostnega za celo našo narodno skupnost? Kdo je tisti, ki je pustil, da Žale propadajo?
K. Humar
Za las preprečena tragedija u zraku
To pot se je vse srečno končalo, čeprav so bili dani vsi pogoji, da znova pride do strahotne tragedije v zraku. Po nastopu severnoameriškega ladjevja v Sirt-skem zalivu zoper Libijo je nastalo skrivnostno zatišje. Pri tem si nihče ni delal utvar, da bo pri tem ostalo. Mednarodni terorizem, zlasti tisti iz arabskih vrst, je pripravljal odgovor. In ta je hitro prišel.
Ameriško letalo družbe TWA je odletelo iz Kaira, se ustavilo v Rimu in nato nadaljevalo pot proti Atenam. V njem je bilo 111 potnikov. Blizu Aten, ko se je letalo že spuščalo in bilo nad Korintskim zalivom, je prišlo v potniški kabini do eksplozije, ki je na desni strani letala na trupu med pilotovo kabino in desnim krilom napravila odprtino, katera je bila visoka poldrugi meter, dolga pa tri metre. Pri tem je zračni pritisk posrkal iz letala štiri potnike, enega moškega, dve ženski in šestmesečnega otroka. Njih trupla so kasneje našli pri mostu Argosu na Peloponezu. Kljub eksploziji pa je pilotu uspelo pristati na atenskem letališču.
Naravno je ta atentat povzročil vrsto reakcij. Zlasti so zaskrbljeni v Rimu, ki je že nekaj mesecev tarča bližnjevzhod-nega terorizma. Italijanske varnostne oblasti so prepričane, da je bil paket z eksplozivom iz plastike že vnesen v kabino, ko je letalo v Rimu pristalo. Severnoameriške oblasti so bile to pot zadržane in niso hotele nikogar obtožiti, sam libijski diktator pa je pohitel z obsodbo tega atentata. Očitno mu ni za to, da bi postal predmet novih severnoameriških povračilnih ukrepov.
Odgovornost za atentat so si to pot prisvojile »Arabske revolucionarne celice Al Kassam«. Ta Kassam je bil verski voditelj Arabcev v času britanske zasedbe Palestine in se boril proti njim. Do sedaj ta skupina ni vzbujala pozornosti, čeprav se ve, da je ena 14 islamskih grupacij, ki delujejo na ozemlju Libanona. Te skupine med seboj niso enotne, se med seboj celo sovražijo, a skupno jim je, da hočejo uvesti v vsem Libanonu koran in islamsko zakonodajo kot osnovo družbenega življenja. Tudi kristja-n' naj bi postali muslimani. Šele potem bo v nesrečni deželi zavladal mir. Tako j; šiitski voditelj homeinistične usmerjenosti Husein Mussaoui dejal na račun kristjanov: »Če hočete biti polnopravni državljani, potem sprejmite islam!«
Med temi islamskimi grupacijami so vplivne zlasti naslednje: 1. »Amal«, ki v arabskem jeziku pomeni upanje, obenem P*’ je kratica za libanonsko odporništvo.
To gibanje je obenem politična stranka in razpolaga z vojaškimi oddelki. Je med vsemi vojaškimi formacijami najbolje oboroženo in ima na voljo težko sovjetsko
o.ožje, ki mu ga je dala Sirija. To gibanje je nastalo leta 1974, ko ga je ustanovil voditelj šiitov Musa Sadr. Leta 1978 je skrivnostno izginil v Libiji. Gibanje vodi 45-letni odvetnik Nabih Berri, ki je trenutno pravosodni minister in minister za zadeve južnega Libanona.
2. Od »Amala« se je leta 1982 odtrgala skupina, ki se navdušuje za perzijskega Homeinija in jo vodi že omenjeni Husein Mussaoui. Svoje področje ima okrog mesta Baalbek v dolini Bekaa, orožje pa prejema od Irana.
3. Pogosto se omenja »Hezbollah«, božja stranka, ki je ena najbolj radikalnih muslimanskih skupin in deluje prav tako na območju Baalbeka. Zanika, da bi bila politična stranka, ampak hoče biti gibanje muslimanov, »ki se borijo za svetovno muslimansko državo in zoper Sev. Ameriko in sionizem«. Večina predkrščanskih izbruhov in protizahodnih atentatov je iz njenih vrst.
4. Suniti, pravoverni muslimani, so zastopani v Gibanju za islamsko združenje, ki je nastalo leta 1982 v Tripoliju in ga vodi šejk Šabane. Najprej je podpiral Arafata, sedaj pa je — po sili razmer — prešel na stran Sirije.
5. Potem je še sunitska zveza »Ulema«, ki jo je leta 1981 ustanovil šejk Kasem. Njegova milica, ki so jo podpirali Palestinci, se je imenovala Murabiti, pa so jo lani šiiti in Druži v Bejrutu potolkli in vojaško ni več pomembna.
Kot je razvidno iz tega pregleda, je Libanon globoko razcepljen že kar se tiče šiitov in sunitov, pa tudi v krščanskih vrstah ni dosto bolje. Pri tem se upravičeno poraja vprašanje, kako naj ob t£*ki rezcepljenosti sploh še pride do obnovitve libanonske države.
■i V strankah vladne večine prihaja vsako toliko časa do napetosti, ki ogrožajo obstoj Craxijeve vlade. Tako napetost je pretekli teden povzročilo pisanje demo-krščanskega glasila »II Popopo«, v katerem je glavni urednik Galloni nakazal možnost, da pride na vrhu vlade do zamenjave že v roku treh mesecev. Vendar se je zadeva poravnala tako, da sta se tajnik DC De Mita in PSI Craxi sporazumela, naj ostane peistrankarska vladna povezava do konca te zakonodajne dobe, do zamenjave predsedstva vlade pa naj sicer pride, a ne takoj, gotovo pa ne letos.
Velikonočni) številka ..Mladike"
i
OKNO V DANAŠNJI SVET
Kako so potekale priprave na pokrajinski kongres SSk in kakšen odziv so imele pri volivcih?
Najvažnejša priprava na kongres so kongresi sekcij, ki jih je 13 in so razširjene po vsem tržaškem ozemlju. Ustanovitev sekcij je bila važna razvojna faza v življenju in delovanju naše stranke: iz središča se je razširila na vse tržaško ozemlje. Ustanavljanje je bilo povezano z nemajhnimi težavami. Letos sem na kongresih z zadovoljstvom ugotavljal, da so mnoge začele delovati in so živo prisotne na teritoriju. Pokrajinski kongres pomeni poživitev in prenovitev stranke v vsej njeni razčlenjenosti.
Pomembna značilnost letošnjega kongresa je dogovor o sestavi enotne liste in programa. Dozorelo je namreč prepričanje, da je treba premagati težnje po ustvarjanju notranjih nasprotij, kar škodi stranki, ki hoče biti složna in enotna in tako jo hočejo imeti naši ljudje. Zgrešeno je posnemati italijanske stranke s poudarjenimi strujami, kjer ne gre za ideologijo, temveč mnogokdaj za prestižne težnje bolj osebnega značaja.
Kateri so bili najznačilnejši dogodki in problemi, s katerimi se je morala ukvarjati SSk na Tržaškem v minulem obdobju?
Našteti vsa dejanja, ki smo jih kot stranka opravili, bi vzelo preveč prostora. Skoraj vsak dan ;e bilo treba kaj narediti, premisliti, ukrepati. Navedel bom nekatere: priprava in izvedba deželnih volitev 1983, proslava 40-letnice padca fašizma na openskem strelišču, vstop v manjšinska odbora na tržaški občini in pokrajini, vstop dveh predstavnikov SSk v KZE, študija o tržaškem gospodarstvu in njena predstavitev na tiskovni konferenci, ki je obsegala tudi stališče gospodarske komisije do premogovnega terminala m termocentrale; marca 1984 odstop manjšinskih odborov na tržaški občini in pokrajini ter začetek pogajanj za nove večine s pristopom Liste za Trst, maja 1984 sodelovanje pri enotni manifestaciji v Gorici, junija istega leta izvedba evropskih volitev, oblikovanje novih odborov na tržaški občini in pokrajini, proslava 30-letnice Londonskega sporazuma, boj za dvojezične napise na Krasu in proti parkom, priprava in izročitev dokumenta SSk o globalni. zaščiti Slovencev senatni komisiji na zaslišanju načelnikov skupin na pokrajini; spominjanje 10 let Osimskega sporazuma s posebno izjavo, delo za občinske volitve maja 1985, vprašanje sinhrotrona in zadevnih razlastitev, stališče stranke po preučitvi izsledkov študija o termocentrali, ki ga je opravila posebna deželna strokovna komisija in nazadnje predkongresne priprave sekcij na podlagi enotnega programa in liste.
Največ premišljevanja, razpravljanja in posvetovanja je zahtevala odločitev vstopa ali nevstopa v koalicijo, kjer je bila poleg DC, PSDI, PRI in PLI tudi Lista za Trst. Prevladalo je mnenje, da se vstopi, tcer gre za koalicijo strank deželne večine in ker se tam odločajo upravni in mnogokdaj tudi politični problemi ter se neka.' lahko doseže. Prisotnost SSk je nekak klic vesti, ki iahko preprečuje morebitne za nas negativne ukrepe ali protislovenska stališča.
V	piogram koalicije smo vključili po-
Zadnjo nedeljo marca sta bili v Vidmu dve pomenljivi srečanji: občni zbor Furlanskega jezikovnega društva (Societa Filologica Friulana) in Združenja furlanskih pisateljev (Union Scrittors Furlans). Na dan so prišli nekateri problemi, ki se tičejo Furlanov in njih kulture.
Najprej so na obeh zborovanjih pohvalili pobudo številnih občinskih uprav, ki so za vasi in naselja poleg uradnega italijanskega naziva postavile table s pristnim domačim imenom. Priporočili so še, naj bi ulice v občinah poimenovali po starih nazivih in naj bi ne iskali raznih manj ali bolj znanih patriotov, ki domačinom nič ne povedo. (Ali bi ne držalo to tudi za naše slovenske občine, ko izbirajo imena za ulice in zaselke? Ohranila naj bi se domača ledinska poimenovanja. - Op ur.).
Izglasovali so tudi resolucijo, naj bi univerza v Vidmu ne skrbela samo za ohranjevanje furlanskega jezika in kulture, temveč naj bi tudi usposabljala učitelje in profesorje za pouk furlanščine.
Še vedno pa ostaja nerešen problem furlanskega črkopisa. V tem oziru so Furlani tam, kjer smo bili Slovenci za
pravke, kar zadeva termocentrali in potrebo po globalni zaščiti, ki je ne pogojuje preštevanje. Poleg teh dveh so partnerji sprejeli tudi tretji pogoj, ki ga je postavil svet SSk, da postaneta oba predstavnika SSk na pokrajini in občini efektivna odbornika. Jasno je, da je ta korak pomenil vstop v bitko in ne v pasivno čakanje, ki ne pripelje nikamor, razen morda v objem drugih strank.
Kakšno politiko naj bi po vašem mnenju in izkušnjah morala voditi SSk?
Osnova strankinega obstoja in delovanja so načela, zapisana v uvodu v statut SSk: nerodna samobitnost, demokracija, politični pluralizem, socialna pravičnost ter narodna enakopravnost, kamor spadata kot posledica ali dopolnilo načeli svobode in človekovega dostojanstva. Za te vrednote so naši ljudje trpeli in umirali. Te vrednote so nam kot ideali vlivale pogum, da smo vztrajali in upali na boljše življenje. Ti ideali so bili idejna podlaga tudi naše prednice SDZ. A iz sveta idej že dolgo usmerjamo svoj korak v stvarno življenje, ker politika je skrb in prizadevanje za čim boljši gmotni in duhovni položaj posameznikov in naroda. Če ne odločamo ali ne soodločamo sami kot samostojen subjekt, bodo drugi odločali za nas, kakor bomo mogli in hoteli.
Stvarnost zahteva, da smo prisotni in aktivni v politični areni. Zato v stranki sami posvečamo veliko pozornost tudi gospodarstvu, ki je ena temeljnih osnov, da smo čimbolj neodvisni in se moremo ohranjati in razvijati. Zato smo tudi zagovorniki odprte meje, skupnega kulturnega prostora in gospodarskega sodelovanja med sosednima državama, kar nujno vpliva na položaj tukajšnjih Slovencev in plodnega sožitja z večinskim narodom.
V	dneh od 13. do 15. marca je v Madridu potekalo redno zasedanje sveta Mednarodne zveze katol. tiska (UCIP). Udeležil se ga je tudi glavni urednik »Družine« dr. Drago Klemenčič. Naj omenimo, da je lani evropski kongres UCIP bil v Ljubljani, letošnjo jesen pa bo ta svetovni kongres v Nevv Delhiju, prestolnici Indije. Predmet kongresnih razprav bo »Cerkev, kultura in obveščanje«. Čeprav so katoličani v Indiji velika manjšina, pa je njihov tisk dobro razvit in ima poklicno združenje domačih katoliških časnikarjev precejšen ugled.
Zasedanja v Madridu se je udeležil tudi predsednik Papeške komisije za sredstva družbenega obveščanja nadškof John P. Foley. Posebej je poudaril službo resnici. »Ker je Bog resnica, se Cerkev ne boji resnice,« je dejal. »Seveda pa moramo resnico oznanjati nedvoumno in v ljudem razumljivi govorici, posebej ko gre za evangelizacijo sveta s pomočjo sredstev družbenega obveščanja. Tragično bi bilo, ko bi ljudje našemu oznanjevanju blagovesti ne verjeli, ker smo mi izgubili verodostojnost.« Pograjal je tudi tista sredstva družbenega obveščanja, ki si nadevajo krščansko ali katoliško ime, pa svojo pozornost posvečajo negativnim
časa Prešerna in Metelka. To se pravi v črkarski pravdi, kot jo imenuje Prešeren. Furlanski jezik ima namreč nekatere značilne glasove, ki zanje ni ustreznih znakov v italijanski abecedi. Kako te glasove pisati? Do sedaj si Furlani niso edini in drugače pišejo v Vidmu, drugače v Krminu in drugače pisatelji iz Karnije. Še največ pristašev ima prof. Giorgio Faggin, ki je izdal slovar furlanskega jezika. Vendar vsi ne soglašajo z njegovo abecedo. Da rešijo vprašanje, so se obrnili na prof. Xaviera Lamuela iz Katalonije, ki je strookvnjak v vprašanjih pisave. Bomo videli, če bo on rešil to zamotano zadevo, ki je pred 150 leti razdvajala tudi nas Slovence.
Med tem pridno pišejo in prevajajo v furlanski jezik. Tako je prav pred kratkim izšel v furlanskem prevodu Kralj Lear, znana Shakespearjeva tragedija. Furlanskega pisatelja in pesnika Pre' Meni Zanniera, doma iz Pontelio, pa so nekateri profesorji iz ladinske Švice predlagali za Nobelovega nagrajenca za literaturo. Verjetno nagrade ne bo prejel, predlagan pa je.
■ Po običajni molitvi Angelovega češče-nja je s\. oče preteklo nedeljo sporočil vsem, ki so ga poslušali, da bo molitveno srečanje za mir, ki ga je napovedal letos 25. januarja v baziliki sv. Pavla v Rimu, v ponedeljek 27. oktobra 1986 v Assisiju. Datum je bil sprejet po posvetovanju s Konferenco krščanskih Cerkva in s predstavniki glavnih nekrščanskih ver.
■ Na predlog kardinala Rossija, ki vodi odbor za mednarodne evharistične kongrese, je papež Janez Pavel II. določil, naj se 44. evharistični kongres vrši leta 1989 v južnokorejskem glavnem mestu v Seulu. To mesto bo leta 1988 tudi prizorišče olimpijskih iger. Zadnji mednarodni evharistični kongres pa je bil lani v Nairobiju (Kenija).
■ Čeprav je rimsko porotno sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo bivšega vodilnega uslužbenca bolgarske letalske družbe Balcan Air Sergeja Antonova obtožbe sodelovanja pri atentatu na papeža, slednji ni mogel takoj odpotovati, ker mu noben sodnik ni hotel izdati dovoljenja za odhod iz Italije. Končno je prišlo do sledeče rešitve: ker zanj državni tožilec ni zahteval kazni, tudi ni predviden	proti	njemu	kak	nov kazenski
postopek,	zato	lahko	odide; nasprotno
morata turška državljana Bagci in Celebi še naprej ostati na razpolago italijanskim oblastem,	ker	je državni	tožilec zanje
predlagal	težke	kazni	in	zahteval nov
proces.
■ Poleti leta 1983 so našli v Londonu obešenega italijanskega bančnika Roberta Calvija. Že tedaj so si preiskovalci zadali vprašanje, kam je izginila njegova torba, kajti iz Italije je odšel z njo, v London pa prišel brez nje. V njej so bili pomembni dokumenti. Sedaj se je ta torba nenadoma spet pojavila. Senator Pisano (MSI) jo je na pobudo tednika
pojavom, zanemarjajo pa zdravi krščanski nauk.
Prijetno je bilo srečanje z madridskim nadškofom kardinalom Angelom Suqui'a Goicoechea. V lični kapeli palače španske škofovske konference je vodil somaševanje in navzoče tudi nagovoril. Med mašo je bilo slišati prošnje za vse potrebe v raznih jezikih, tudi v slovenskem.
Kardinal je izrazita osebnost, ki ima v Madridu in Španiji izreden ugled. Ravno večer prej je imel v »Klubu XXI. stoletje« predavanje, ki se ga je udeležila smetana madridske kulture in politike tei člani diplomatskega zbora. Govoril je o Evropi v luči evangelija. Takoj po maši je škof Montero, ki vodi posebno komisijo za sredstva družbenega obveščanja pri španski škofovski konferenci v daljšem predavanju v konferenčni dvorani prikazal sedanje odnose med Cerkvijo in državo.
Flamski časnikar, bivši predsednik UCIP-a Louis Meerts je s sodelavci pripravil osnutek besedila, ki naj bi ga katoliški časnikarji predložili UNESCU kot svoj prispevek k novi ureditvi informacijskega sistema v svetu. Člani sveta so temu osnutku namenili precej časa in na koncu sprejeli besedilo, ki ga bo moral potrditi še kongres v Nevv Delhiju. Gre za krščanski pogled na družbeno obveščanje, ki ga je cerkveno učiteljstvo izrazilo v koncilskem dekretu »Inter mirifi-ca« in pastoralnem navodilu »Občestvo in napredek«.
Beograjski pronuncij je obiskal Slovenijo
V ponedeljek velikega tedna je apostolski pronuncij v Beogradu Francesco Co-lasuonno v spremstvu ljubljanskega nadškofa A. Šuštarja obiskal lazlične verske ustanove in skupnosti. Tako je v Ljubljani obiskal Teološko fakulteto ter se pomudil v kratkem pogovoru z nekaterimi profesorji, na Žalah si je ogledal novo cerkev Vseh svetnikov, ki je še v gradnji, v Mali Loki pri Domžalah se je srečal z redovno skupnostjo sester sv. Križa, v Repnjah pod Šmarno goro pa s skupnostjo šolskih sester.
V spremstvu inšpektorja slovenskih salezijancev Toneta Koširja sta gosta nadalje obiskala salezijanska zavoda v Ze-limljem pri Igu in na Rakovniku v Ljubljani. Učencem srednje šole v Zelimljem je ponovil misel, ki jo je prejšnji dan, na cvetno nedeljo popoldne, prebral v Sori ob blagoslovitvi karmeličanskega samostana: »Ljudje te potrebujejo... potrebuje vas troedini Bog!«
»Panorama« in televizijskega časnikarja E. Biagija odkupil za 50 milijonov od dveh neznancev; Biagi jo je najprej pokazal po televiziji, nato pa jo je Pisano izročil policijskim oblastem. Obstaja sum, da je najdba torbe povezana z nedavno smrtjo finančnika Sindone.
■ Po zimskem premoru je znana potniška ladja »Achille Lauro«, ki je Jani jeseni postala žrtev arabskih ugrabiteljev, spet začela s svojim križarjenjem po vzhodnem Sredozemlju. Ob prihodu v Aleksandrijo pa je nesrečno nasedla, tako da je bilo potrebnih nekaj ur, da je lahko spet splula. Pri tem ni bil ranjen nihče ne od 550 potnikov ne od 170 mož posadke. Tudi ladja ni utrpela nobene škode.
■ V Avstriji bodo 4. maja volitve za predsednika republike. Na socialistični listi nastopa dr. Kurt Steyrer, na listi Avstrijske ljudske stranke (neke vrste krščanski demokrati) pa dr. Kurt Wald-heim, bivši glavni tajnik Združenih narodov. Proti slednjemu je »Svetovni židovski kongres« v Nevv Yorku sprožil gonjo, češ da je bil že leta 1938 član dveh nacističnih organizacij, med vojno po vpliven oficir v štabu generala Lohra, ki je nastopal v Jugoslaviji in Grčiji ter se spopadal s tamkajšnjimi partizani. Po mnenju socialistov je Waldheim zaradi teh obtožb izgubil verodostojnost in naj bi odstopil od kandidature, njegovi za govorniki pa smatrajo nastop židovske organizacije za nedopustno vmešavanje v avstrijske notranje zadeve in so zato geslo: »Avstrijec, ki mu zaupa ves svet« zamenjali z dvema drugima: »Prav zdaj hočemo Waldheima« in »Mi Avstrijci volimo, kogar hočemo«. Zanimivo je, da poizvedovanja med volivci kažejo na Wald-heimovo zmago.
■ Do hudega atentata je prišlo v Zah. Berlinu, kjer je malo po polnoči v soboto 5. aprila eksplodiral v diskoteki »La Belle Club« peklenski stroj. V lokalu, ki je last Italijana Di Nunna iz bližine Barija, se je v usodnem trenutku nahajalo nad 500 oseb. Ta klub zlasti radi obiskujejo ameriški vojaki, zato je očitno, da je imel atentat protiameriški značaj. Ubiti sta bili dve osebi, neka 28-letna turška državljanka in ameriški vojak temne polti, ranjenih pa kar 205 oseb, med njimi kakih 50 severnoameriških vojakov. Zabavišče je požar po eksploziji skoro popolnoma razdejal.
Dan mladih v koprski škofiji
Odgovorni za katehezo mladih v kopr-sko-goriški škofiji so sklenili, da bo za njih škofijo Dan mladih v soboto 12. aprila na Mirenskem Gradu. Začetek ob 9. uri. Vsaka dekanija bo sodelovala s posebno točko.
Lepo bi bilo, ko bi vsaj popoldne šli na Mirenski Grad tudi naši fantje in dekleta.
Deželni kongres SSk, ki je bil že napovedan za prejšnji datum, bo v soboto 10. maja v goriškem Avditoriju. Datum je sedaj dokončen.
SSk se za to važno zasedanje že temeljito pripravlja, saj bo s tem tudi zaključen letošnji ciklus njenih kongresov. Oba pokrajinska kongresa, goriški je bil 19. januarja, v Trstu pa je napovedan za soboto 12. aprila. Deželni kongres bo nekako zaključil ves ta krog političnih obračunov stranke in bo obenem nakazovanje novih smernic za bodoče delo v splošnem merilu.
Z deželnim kongresom gre sedaj slovenska samostojna politična stranka v zamejstvu naproti novim fazam svojega delovanja. Ves ta čas je poln važnih in neodložljivih problemov, pomembnih za celotno slovensko narodno skupnost. Predvsem je še vedno pred nami odprto vprašanje zakonske zaščite. Ni še pravega premika na parlamentarni ravni, vlada tudi še niha v tem, ali naj predloži svoj zakonski osnutek, čeprav je minister za deželna vprašanja Vizzini že pred koncem lanskega leta predložil nekak delovni osnutek. Ta je nato sprožil veliko polemik v deželnem in vsedržavnem merilu. Sam minister je v raznih intervjujih (med njimi v znanem milanskem dnevniku II Giornale) skušal vse skupaj minimizirati. Politične sile v deželi se razhajajo ob tem vprašanju. Vladne stranke si niso edine. Med tem ko imata tako DC kot PSI svoj zakonski osnutek, pa
Tik pied velikonočnimi prazniki je prišla iz tiskarne nova številka tržaškega mesečnika Mladika. Skupna številka 2 in 3 ima na platnici v fotografski kompoziciji tri simbole teh dni: pomlad, velikonočno tradicijo in versko misel v umetniški projekciji »Zadnje večerje« Toneta Kralja, ki jo hranijo v Tomaju.
Trojni simbol, ki se na platnicah ponuja očem, se nadaljuje potem v uvodnem sestavku z naslovom »Skupna razmišljanja o naši prenovi«.
S tem v zvezi piše I. Jevnikar: »Potrebovali bi sploh seznam najbolj žgočih problemov, ki jih zdaj rešuje vsakdo, kot ve in zna, pa bi bili nujni skupno razmišljanje, določitev najpomembnejših ciljev in povezano delo. O odnosih vera-kultura, vera-politika, o pastoralnih vprašanjih bi morali razpravljati na podlagi trdnih, koncilskih teoloških temeljev, vendar ne abstraktno, temveč ob upoštevanju vsakodnevne problematike, zaradi katere trpimo in se trudimo, uspevamo in nazadujemo.«
Sledi spominski sestavek, posvečen profesorju Jožetu Peterlinu ob 10-letniei smrti. članek je hkrati na valovni dolžini vstopa v 30. letnik izhajanja Mladike, ki je prav te dni ob tem svojem jubileju prejela nagrado iz »Sklada Dušana Černeta« .
V literarnem delu te številke tržaškega mesečnika izstopa novela Dolores Terseglav »Nevihta«. Novela je bila nagrajena na literarnem natečaju Mladike za minulo leto.
Za razmišljanje o liku in dolžnostih sodobnega Slovenca poskrbi Jelka Cvelbar s tehtnim zapisom »Biti Slovenec v celoti«. Prof. Bojan Pavletič nastopa tokrat kot gost v intervjuju, posvečenem športu z višjega zornega kota dejavnosti, ki naj bi bila predvsem plemenita in blizu duhovnosti. Polno podatkov in zrelih pripomb je v glosi o Primožu Trubarju ob 400-letnici njegove smrti.
Tudi tokrat je med rubrikami zelo bogata »Antena«, ki prinaša bralcem kopico drobnih vesti o vidnih slovenskih dogodkih pri nas in tudi daleč od nas. Na častnem mestu je spominski zapis ob smrti radijske igralke in požrtvovalne prosvetne delavke Stane Kopitar.
V rubriki »Zamejska in zdomska literatura« ocenjuje prof. Martin Jevnikar »Sonete« Venceslava Sejavca in »Zeleni cvet« Tomeka Vetriha. Sočno aktualna je dalje rubrika »Iz slovenske publicistike«, ki prinaša ocvirke publikacij v osrednji Sloveniji, izstopajo pa pekoče teme pretežno politične narave. Pavle Merku nadaljuje s serijo znanstvenih sestavkov o imenih naših krajev. Tokrat sta na vrsti potoka S ra n e in V Valce.
Posebej bi bilo treba poročati o mladinski prilogi »Rast«, ki jo pišejo in urejajo najmlajši in ki ima tokrat že številko 29. Priloga je pestra in domiselno sestavljena ter vzbuja upanje, da se v rjej oblikuje nova generacija sodelavcev.
sredinske laične stranke (liberalci, socialni demokrati in zlasti republikanci) nasprotujejo pravi zaščiti.
Vse to ima seveda svoj važen odmev pri nas, ki smo v prvi vrsti subjekt tega bodočega zakona. Gre za osnovne pravice slovenske manjšine, o katerih bi se ne smelo barantati. O tem sicer stranke večine lepo govorijo, naredijo pa malo. S svoje strani imajo recimo komunisti iz vrst močne opozicije lahko vlogo in tudi prijetno dolžnost kritizirati neodločenost vladne večine, sami pa tudi dejansko na državni ravni ne naredijo veliko za premik vprašanja. Zaradi vsega tega je sedaj vse skupaj nekako ostalo na sredi poti.
Poleg tega pa Slovensko skupnost zadevajo se razume še druga vprašanja, od krajevnih uprav (v katerih večinah aktivno sodeluje) do notranjih organizacijskih problemov. Zato bo gotovo vse to na en ali drug način prišlo na dan na deželnem kongresu.
To je samo nekaj problemov, ki zadevajo politično delovanje slovenske stranke v zamejstvu. Reševati jih mora v soglasju s svojimi načeli, s svojimi smernicami in navodili, ki jih je v ta namen prejela na kongresih. Razume se, da se v političnem življenju ne more in ne sme mimo vseh teh vprašanj, ki so za samo Slovensko skupnost ključne važnosti. In v tem smislu gre tudi razumeti sedanje priprave na kongres.
Spectator
lasedanls katoliških lasnikiriei
Nikai murni M asalmi Hrtom
Pripravlja se deželni kongres Slovenske skupnosti
Post mladi
Že v prejšnji številki našega tednika smo lahko brali o lepo uspelem križevem potu na Repentabru, ki ga je kot običajno priredila tudi letos skavtska organizacija. Potrebno pa je podčrtati, da je bil to le del praznovanja posta mladih v Trstu, ki je — naj takoj na začetku povem — piesenetljivo dobro uspelo.
Zamisel je bila sicer papeževa: na oljčno nedeljo naj bi se od letos dalje vsako leto praznovalo svetovni dan mladine. Škof Bellomi je idejo podprl in celo razširil: miadi, kot nosilci miru, naj se okrog svojega pastirja ustrezno pripravijo na veliko noč Predlagal je tako tri ločene pobude, pri katerih naj bi se vsa tržaška mladina srečala in p: ičala svojo pripravljenost za gojenje kulture miru in sožitja med generacijami, narodi, veroizpovedmi, skratka za sprejemanje različnega.
Koordinacijo le-teh je g. škof zaupal Škofijski komisiji za mladinsko pastoralo (ŠKMP), ki pa je s svoje strani prosila za pomoč pri izvedbi razna gibanja in organizacije: neokatehumene za pripravo procesije na cvetno nedeljo, Katoliško akcijo za pripravo mestnega križevega pota za italijansko mladino na veliki petek in slovenske skavte za pripravo križevega pota za slovensko mladino na Repentabru, prav tako na veliki petek.
Naj ocenim torej uspehe treh, oziroma štirih srečanj, ki so jih tudi tokrat spremljali dvojezični lepaki, čeprav (žal!) z nekaterimi napakami in dodatki.
SPOKORNO BOGSLUŽJE PRI SV. JUSTU
V	petek 21. marca se je v stolnici pri Sv. Justu zbrala precejšnja množica mladih — okiog 500 ljudi — na spokornem bogoslužju, ki ga je vodil sam g. škof.
V	-zadovoljivem številu je bila prisotna skupaj z dvema duhovnikoma tudi slovenska mladina.
A ne gre mi tu za presojanje udeležbe, marveč za popis vzdušja, ki je vladalo pri pobožnosti. Zgoščeno v enem stavku, bi se temu lahko reklo: vzdušje prijateljstva 7 iskrenim nasmehom na ustnicah in stegnjenima rokama v znamenje sprave, v katerem se je vsem zdelo samo po sebi umevno, da imamo v rokah dvojezičen ciklostiliran obrednik s pesmarico ter da se slovenska molitev in slovenska pesem prepleta z italijansko v eno samo hvalnico skupnemu Očetu. Naj za kroniko še dodam, da je bogoslužje trajalo nad dve uri, od česar je odtehtala skoraj 70 minut osebna spoved dobre polovice navzočih.
NA OLJČNO NEDELJO
Na c' el no nedeljo se je število prisotnih pri slovesnem somaševanju v stolnici podvojilo. Mladi so ta dan praznovali svoj prvi svetovni dan. Pred mašo se ie od trga Vico do Sv. Justa odvijala procesija s simboličnimi oljčnimi in palmovimi vejami Višek pa je slovesnost dosegla s škofovo pridigo, v kateri je prinesel papeževo poslanico, ki naj bi jo na ta dan
3.000	škofov po vsem svetu posredovalo mladim. Glasi se: »Postavite se na Kristusovo stran odločno in dokončno. Obiskujte njegovo šolo in se z njim družite. Postanite njegovi prijatelji in ostanite v njegovi ljubezni. Hodite po njegovih stopinjah in mu sledite v njegovem poslanstvu. Osvoboditelja človeka, Rešitelja človeštva in Odrešenika sveta.«
Svoj govor je nato msgr. Bellomi zaključil z besedami: »Slišite? Sam Kristus vam govori in vas pošilja. Pravi vam: Pojdite po vsem Trstu in po našem Krasu, Jo morske obale, do italijanskih meja, do koder sega naše ozemlje; vsakomur
ponesite besedo miru. Jaz sem z vami vedno in povsod, do konca sveta.«
Te besede so mladi udeleženci ob zaključku slovesnosti takoj udejanili. V znamenje miru in sprave so razne štafete ponesle palmove vejice štirim županom, ki živijo v tržaški škofiji, predstavnikom nekatoliških verskih skupnosti v Trstu, v zapore, v dom za ostarele in v druge kraje trpljenja.
Omeniti je treba, da je pri pobudi sodelovala tudi slovenska mladina. Dve štafeti sta se podali k županoma repenta-borske in dolinske občine Colji in Švabu, ena pa je skupaj z italijansko delegacijo obiskala tržaškega župana Richet-tija.
DVA KRIŽEVA POTA
Tretja in zadnja etapa pri praznovanju posta mladih sta bila dva križeva pota na veliki petek zvečer. Oba sta postala že nekakšna tradicija v našem mestu, letos pa je bil njun pomen, v luči skupne priprave na Kristusovo vstajenje še bolj podčrtan. In kaže, da se je mladina začela navduševati za tišino, premišljevanje, molitev: V Trstu okrog tisoč udeležencev, med katerimi g. škof in tržaški župan, na Repentabru okrog 120 večinoma mladih.
NEKAJ ZAKLJUČKOV
Če naj ob koncu povlečemo črto čez opravljeno delo, lahko lečemp, da smo na splošno zadovoljni, bodisi zaradi zadovoljive udeležbe pri vseh treh postnih sestankih, kot tudi zaradi iskrenega zanimanja in iskanja ustreznih poti za sodelovanje pri skupnih pobožnostih kot so te bile.
Večinoma so se tudi udeleženci vračali na svoje domove zadovoljni, saj so spoznali, da živi v našem mestu še druga enako misleča mladina, od katere jih ločujejo le jezikovne pregrade. Toda prav molitev je nekaj tako osebnega in globokega v vsakem človeku, da je neraz-družljiva z materino govorico.
V	luči tega spoznanja se je odvijalo vse naše pripravljalno delo v komisiji. Naši italijanski bratje v Kristusu so našim željam sledili in jih skušali razumeti. In lahko smatramo kot velik uspeh že to, da se ni med mladimi nihče zgražal nad dvojezično spokorno pobožnostjo. Ravno nasprotno! Uspeh pa je tudi v tem, da so v tedniku »Vita nuova« poročali o slovenski prisotnosti na praznovanju prvega svetovnega dneva mladine in objavili sliko simboličnega darovanja palme županu Švabu, čeprav so — upam, da ne namerno — pozabili na naš križev pot. Skatka, znaki, da se v naši škofiji nekaj premika, postajajo vidnejši.
Kakšen naj bo naš odgovor na ta izziv? Trezen, zrel in odgovoren. Trezen, ker se moramo lotiti problema sodelovanja brez vsakršnih predsodkov; zrel, ker je treba vsaki situaciji premišljeno in brez omahovanja kljubovati; odgovoren, ker sloni na današnjih majhnih sporazumih jutrišnje zrelo sožitje. V luči Kristusovega nauka in njegove ljubezni je vse to mogoče. Naš škof Bellomi je to težko nalogo zaupal predvsem mladim!
Marijan Kravos
Molitveno srečanje za duhovne poklice
Molitveno srečanje za duhovne poklice, združeno s somaševanjem bo v nedeljo 13. aprila ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Somaševanje bo vodil g. Marij Gerdol.
S petjem in pridigo bodo sodelovali minoritski bogoslovci iz Slovenije. Pridigalo bo sedem bogoslovcev, vendar bo pridiga kratka. Če kdaj, so nam duhovni poklici danes še posebej potrebni. Zato se z velikim zaupanjem udeležimo tega srečanja in bodimo prepričani, da bo naša skupna molitev prej ali slej gotovo uslišana.
Ob pokrajinskem kongresu SSk na Tržaškem
Kot napovedano bo Slovenska skupnost na Tržaškem imela svoj redni pokrajinski kongres v soboto 12. aprila popoldne v dvorani »Finžgarjevega doma« na Opčinah. Kot priprava nanj so bili kongresi in zbori volivcev po posameznih krajevnih sekcijah od Devina do Milj, na katerih so člani in drugi volivci obravnavali tako kiajevne kot splošne politične probleme. Predstavniki pokrajinskega vodstva pa so v sekcijah prikazali trenutne politične razmere, vlogo manjšinske stranke v tukajšnji stvarnosti in temeljna načela njenega obstoja in delovanja.
Na kongresih se je pokazalo, da si volivci SSk želijo enotno delovanje in nastopanje stranke in so v tem smislu ocenili kot modro odločitev, da stranka odločneje krene na takšno pot, ki je najboljše jamstvo za njeno učinkovitost in napredovanje. Sad takšnih prizadevanj je predložitev enotne liste za vodstvene organe in to na osnovi skupnega programa.
Kljub temu se zdi, da nekaterim ne gre povsem v račun takšna usmeritev SSk in bi zato radi še naprej pogrevali stare razprtije, ki so se v stvarnosti preživele in stranki kot taki ne morejo drugega kot škoditi.
Objektiven opazovalec mora vsekakor zabeležiti, da je SSk v zadnjem desetletju in v zadnjih letih še posebej znatno okrepila svojo prisotnost v javnosti in tisku, izvedla intenzivne volilne kampanje za razne volitve in poleg strogega političnega področja začela posegati tudi v družbeno-gospodarske probleme, ki zanimajo zlasti našo manjšino. V ta namen so ji bile v veliko pomoč razne strokovne komisije. Takšen razmah delovanja je bil mogoč ob požrtvovalnosti številnih sodelavcev od članov strokovnih komisij pa do članov sveta in izvršnega odbora s tajnikom Harejem na čelu.
*
tre ceste in variant regulacijskega načrta do lanskih občinskih volitev in znanih načrtov o termocentrali na premog pri Orehu in upepeljevalniku.
V razpravo so posegli še razni prisotni občani in jo dopolnili s konkretnimi problemi nekaterih krajev v občini ter o kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih v luči bodočega splošnega razvoja.
V imenu pokrajinskega izvršnega odbora je kongres pozdravil in posegel v razpravo Ivo Jevnikar ki je orisal priprave za pokrajinski kongres stranke 12. aprila in pojasnil razloge, zaradi katerih sekcije obsojajo namero PSI na deželni ravni, da bi se manjšim strankam onemogočila izvolitev predstavnikov v deželni svet, če lista ne doseže vsaj 4 % glasov v enem okrožju, kar je za SSk nesprejemljivo.
Na kongresu je sekcija izvolila delegate na pokrajinski kongres in vodstveni odbor.
Zasedanje slovenskih pravnikov na Koroškem
Na Koroškem so 4. in 5. aprila zasedali slovenski pravniki in odvetniki iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in s Koroške. Razpravljali so o podjetjih, ki delujejo v okviru obmejnega prometa.
Zasedanje, ki ga je rodil dr. Franci Zvvitter je bilo v Bilčovsu. Ob tem zborovanju sta se dr. Matevž Grilc, predsednik N S KS tet deželni svetovalec SSk dr. Dra-do Štoka domenila, da bosta v prihodnje dajala večji poudarek pričakovanju in zahtevan pravnega značaja slovenske narodnostne skupnosti tako na Koroškem kot v Furlaniji-Julijski krajini. Oba sta se zavzela za konkretizacijo 7. člena avstrijske državne pogodbe ter 8. člena Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Oba predstavnika sta se nadalje strinjala o nujnosti plodnejših stikov med narodnostnima skupnostima v okviru področja Alpe-Adria, tudi v vidiku predsedstva, ki ga je prevzel v deželni zbornici dr. Štoka kot predsednik komisije za kulturo in šolstvo.
Letošnje romanje v Lurd Ste že bili v Lurdu? Niste še bili? Letos se vam nudi lepa priložnost. Tržaški duhovniki prirejamo romanje v Lurd vsakih pet let. Letos bo od 30. junija do
5.	julija. Romanje v Lurd je eno najlepših in duhovno najbogatejših romanj. V drugem avtobusu je še nekaj nezasedenih mest. Odločite se in telefonirajte na št. 220332 ali 414646.
Delegacija slovenskih skavtov in mladih županu Švabu na
predstavnikov župnij v dolinski občini pri oljčno nedeljo letos
Procesija s svečami k cerkvici na Pečah
Ob tretji obletnici ponovnega odprtja cerkvice na Pečah nad Botačem za bogoslužne namene bo tudi letos procesija s svečami. Ob tej priložnosti bomo ponesli tudi sliko Marije z Detetom, katera je izpostavljena v cerkvici v poletnih mesecih. Na pol poti bo kratko razmišljanje o miru.
Zbrali se bomo v soboto 12. aprila ob 19. uri pred cerkvijo v Boljuncu. Od tu bomo šb na Peče. Po maši bomo tudi zapeli Mariji v čast, nakar se bomo vrnili v procesiji z lučkami v Boljunec.
Dolina
Za velikonočne praznike je naša župnija doživela tri krste: enega v župnijski cerkvi (Martin Lisjak) in dva na Prebenegu (Tjaša Križmančič in Aljoša Ota) ob udeležbi velikega števila vernikov, ki so s tem pokazali, da sta rojstvo in krst otroka zadeva celotne župnije. Saj smo vsi odgovorni za vzgojo naših otrok. Ob tej priložnosti čestitamo staršem treh novokrščencev.
Dobili smo nova okna za župnijsko cerkev, da bo v njej topleje pozimi, ravno tako v cerkvi v Krogljah, da bo ta vedno lepša. Saj je božja in naša hiša. Žal pa ugotavljamo, da ura, ki jt last občine, na našem zvoniku že celo leto stoji. Dosedanja prizadevanja za potrebna popravila so bila brez uspeha.
★
Kongres krajevne sekcije SSk. V soboto 5. aprila je bil v mali dvorani občinskega gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu napovedani kongres dolinske sekcije Slovenske skupnosti. Poročilo o delovanju v zadnjem obdobju je podal tajnik Sergij Mahnič, ki je omenil vse javne dogodke in probleme, s katerimi se je sekcija morala soočati, od gradnje hi-
Z GORIŠKEGA
Orglarska šola v Gorici
Orglarska šola je stekla; vpisanih je deset slušateljev: nekateri začetniki, drugi, ki že dovolj igrajo na klavir ali na kak drug instrument. Sredi šolskega leta je šlo za poskus, ki je uspel, tako da bo prihodnje šolsko leto mogoče začeti že v oktobru.
Neka oseba je za šolo kupila nove zelo dobre elektronske orgle, ki so nameščene na sedežu na Placuti. Hvala ji! Učenci in župnijske skupnosti naj pa tudi svoje prispevajo, da bo mogoče honorirati profesorje in oskrbeti šolo še z drugimi pripomočki.
Sovodnje
Na zadnji seji občinskega sveta 27. marca so svetovalci večine odobrili, ne da bi zastavili kaka vprašanja tehničnega značaja, kar 11 odborovih sklepov, ki jih je občinski odbor pod pretvezo nujnosti strnil v eno samo točko dnevnega reda. Svetovalska skupina SSk se je pri vseh teh sklepih vzdržala glasovanja. Ker je župan želel vedeti za razloge takega ravnanja, je načelnik skupine SSk podal naslednjo izjavo:
Zdi se, da je vabilo na današnjo sejo z naznanjenim dnevnim redom zgolj formalnost, kajti odbor očitno ni bil voljan upoštevati mnenja občinskega sveta. To je v nasprotju s priporočili tako župana kot podžupana ob začetku sedanje mandatne dobe, naj svetovalci resno in odgovorno opravljajo delo, ki so jim ga volivci zaupali. Svetovalci SSk smo bili in smo pripravljeni delati v dobrobit občine. Toda kako naj to delamo, če nam odbor sklepe že vnaprej vsiljuje? Mnenja smo, da bi moral o večini današnjih sklepov razpravljati občinski svet.
Župan Primožič je v zvezi s tem dejal, da bo ožji odbor v bodoče to upošteval. Našim bralcem posredujemo sklepe, pri katerih so se predstavniki SSk vzdržali. Ti so1 a) 27. maja 1985: sprejem delovne
pogodbe za uslužbence krajevnih ustanov; b) 21. jan. 1986: občinska knjižnica - prošnja za deželni prispevek; c) 28. jan. 1986: ureditev zunanjega prostora pri občinski telovadnici; č) 28. jan. 1986: vzdrževanje ulic in turističnih občinskih cest - prošnja za deželni prispevek; d) 4. febr. 1986: delovna pogodba z Magdo Pelicon; e) 10. febr. 1986: zgraditev ceste pri železniškem podvozu, poveritev načrtovanja in vodstva del; f) 19. febr. 1986: zakup del pri železniškem podvozu; g) 19. febr. 1986: pogodba s podjetjem Vipacco za izvršitev urbanizacijskih del; h) 25. febr. 1986: Pe-tean Ivan, občinski sel - prostovoljna upokojitev; i) 25. febr. 1986: razglas javnega natečaja na podlagi naslovov in izpitov za mesto občinskega sla; j) 11. marca 1986: izvršilni načrt za zgraditev ceste pri železniškem podvozu.
Vse te sklepe'bi z izjemo zadnjega (j) občinski odbor lahko vključil v dnevni red na seji 28. febr. letos. Zakaj tega ni storil? Odpadla bi tako pretveza nujnosti.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 7
Pozornost zaslužijo zlasti sklepi pod e, f in j. Vsi trije se tičejo železniškega podvoza. Zanimivo je, da je isti večer svet odobril poveritev načrta za zgraditev ceste, zakup nujnih del, pa istočasno že tudi izvršitev omenjenega načrta.
Od predvidenih 42 milijonov lir so se stroški za ta dela dvignili na 85 milijonov, za kar je občinski svet zaprosil Goriški sklad za nadaljnjih 43 milijonov lir prispevka. Pri nekaterih sklepih je bilo obvezno tajno glasovanje, kar priča, da ti odborovi sklepi niso bili tako nepomembni. Upoštevajoč vse to lahko rečemo, da je svetovalska skupina SSk prav ravnala in s svojo glasovalno izjavo zadela v živo. Pričakujemo, da ožji odbor ne bo ponovil podobnega spodrsljaja.
O ostalih točkah dnevnega reda iste seje bomo poročali prihodnjič. - R. D.
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ulica F. Filzi 10 — TRST
VABILO DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v »Gregorčičevi dvorani« v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. dne 18. aprila 1986 ob 14.00 in v drugem sklicanju v istih prostorih
V SOBOTO, 19. APRILA 1986
ob 9.30, z naslednjim dnevnim redom:
1. poročilo upravnega sveta;
2. poročilo nadzornega odbora;
3. predložitev bilance poslovnega leta 1985 in zadevni sklepi.
Občnega zbora se smejo udeležiti, s pravico glasovanja, delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbenem sedežu, vsaj pet dni pred občnim zborom.
UPRAVNI SVET
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
vabi na
SREČANJE S PESNIKOM R. QUAGLIO IZ REZIJE
letošnjim Prešernovim nagrajencem. O pesniku in o Reziji bo spregovoril prof. Pavle Merku. Srečanje bo v četrtek 17. aprila ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
Slovenska skupnost in slovenske šole
Pokrajinsko tajništvo SSk se je sestalo na svojem sedežu v Gorici in vzelo v pretres pereči problem stavb za slovenske šole v Gorici. Ugotovilo je, da kljub vsem naporom ni uspelo do sedaj doseči nič konkretnega in da preti zato v bližnji bodočnosti slovenskim šolam izgon iz stavbe bivšega semenišča, v kateri so nastanjene.
SSk smatra, da sta edini možni rešitvi za naše šole ali odkup semenišča ali gradnja novega slovenskega šolskega centra. Zato je tajništvo SSk dalo mandat svojima odbornikoma tako na goriški občini kot na pokrajini, da v primeru nepremostljivih zaprek za odkup bivšega semenišča takoj pride do izvedbe ustreznih načrtov za zidavo novih stavb na že za to določenem zemljišču v južnem delu mesta, da se takoj vložijo na pristojne organe zadevne prošnje ter da se mobilizirajo vse politične sile v skupnem naporu za finansiranje zgradbe v okviru celokupnih načrtov, ki jih pokrajina vsako leto predloži deželni upravi.
Obenem SSk odločno zahteva, da morajo slovenski dijaki ostati v sedanji stavbi vse do dograditve novih poslopij in da se jih ne sme, pa čeprav začasno, razmestiti po drugih stavbah v mestu.
Pohod prijateljstva
Že tradicionalni Pohod prijateljstva med Gorico in Novo Gorico bo v nedeljo 13. aprila. Zbiranje bo na Travniku, od koder bo ob 10. uri krenil sprevod po go-riških ulicah v Novo Gorico in nazaj. Zaključi se s kosilom v zavodu salezijancev v ul. Don Bosco.
Ker bo ta dan nedelja, se spodobi, da ima mladina priložnost biti tudi pri maši.
V	ta namen so organizatorji iz Gorice sklenili, da bo ob 8.30 v cerkvi sv. Ignacija služba božja za vse udeležence, ki bodo želeli biti prej pri maši. Ta bo dvojezična z berili v slovenščini in italijanščini. Zato slovenska maša ob 9. uri odpade.
G. Vinko Zaletel bo predaval
V	nedeljo 13. aprila popoldne pride v Gorico g. Vinko Zaletel, ki bo v mali dvorani bogoslovnega semenišča (ul. Se-minario) imel predavanje s skioptičnimi slikami. Kazal bo predvsem diapozitive iz Indije, kamor je pred meseci poromal papež Janez Pavel II. Začetek ob 16.30.
Da se bodo lahko tudi družbenice udeležile predavanja, bo mesečni shod v cerkvi sv. Ivana ob 16. uri in ne kot običajno v stolnici.
Zvečer bo g. Zaletel ponovil predavanje v župnijski dvorani v Štandrežu.
Jamlje
Smrt vzorne žene In matere. Ob veliki množici ljudstva in ob navzočnosti petih duhovnikov je v ponedeljek 7. aprila na domačem pokopališču našla svoj zadnji dom Gizela Soban, roj. Pernarčič. Umrla je v 84. letu svoje starosti.
Leta 1928 se je primožila v Jamlje iz Medje vasi. V krščansko preživetem zakonu se ji je rodilo pet otrok, ki jih je vse veisko in narodno lepo vzgojila. Z možem Jožefom sta odprla gostilno, ki deluje še danes in je znana po svoji solidni postrežbi daleč naokrog. Po moževi smrl' pred 25 leti je z otroki uspešno nadaljevala z vodenjem gostinskega obrata.
Zadnja leta je telesno močno opešala. Tako ni mogla več hoditi k sv. maši. Na prve petke in ob nedeljah je prejemala obhajilo na domu. Tako se je krščansko pripravljala na pot v večnost. Ko je nesrečno padla, je morala iti v bolnišnico v Gorico, kjer je bila operirana, a se od padca ni več opomogla. Počasi je izhi-rala in izdihnila v nedeljo 6. aprila.
Med pogrebno mašo ji je pel domači mešani zbor in moški zbor Fantje izpod Grmade, ki ji je tudi ob grobu občuteno zapel. Naj se odpočije v domači zemlji po svojem trudu in skrbi za družino,
otrokom in sorodnikom pa ob izgubi dobre matere in none izražamo iskreno sožalje. - A. P.
* * *
ŠZ Clympia izraža iskreno sožalje družini Soban ob izgubi njihove mame.
■	Med letošnjimi velikonočnimi prazniki (od 27. do 31. marca) je na italijanskih cestah krožilo 36.552.000 vozil, kar šest milijonov več kot lani. Prometnih nesreč pa je bilo manj: 2.615 proti 3.573. Mrtvih je bilo 109 (lani 115), ranjenih pa 2.955 (lani 3.266). Ugotovljenih je bilo 84.946 prometnih prekrškov (93.570).
Pastirček št. 7
Praznovanje velike noči In prihod pomladi, to je glavna vsebina Pastirčka št. 7. O veliki noči in pomladi govorijo tudi nekateri članki.
Prva Pastirčkova stran pa vabi »male in velike« na VII. Pastirčkov dan, ki bo v Gorici v Katoliškem domu v nedeljo 11. maja ob 40-letnici Pastirčka. Obeta se bogat in pester spored, ki ga bodo pripravili otroci z Goriškega in Tržaškega.
Nadalje so v Pastirčku še stalne rubrike: E. Pahor končuje opis Jame pri Briščikih in njenih znamenitosti z vabilom na prijeten in zanimiv obisk tega čuda našega Krasa. L. Smotlak pa to pot vodi otroke po tržaških muzejih, ki jih je več in so bogatejši kot bi človek mislil. Saj ne-Tržačani poznamo največkrat le morje, grad sv. Justa pa Veliki trg ali Piazza Unita. Ljuba Smotlak pa odkrije, da so v Trstu tudi številni in zanimivi muzeji. S toplino je opisan slikar Robert Hlavatv.
OBVESTILA
Maša za edinost bo v ponedeljek 14. aprila ob 17. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici. Vabi ACM Gorica.
ŠZ Soča vabi člane in prijatelje na svoj redni občni zbor v petek 11. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 pa v drugem. Občni zbor bo v gostilni »Rubijski grad« (pri Brunotu) v Rubijah.
Zenski zbor z Laškega priredi v četrtek 17. aprila filmski večer, na katerem bo Marjan Terpin iz Števerjana prikazal nekaj svojih del. Začetek ob 20. uri v spodnjih prostorih cerkve v Romjanu.
»Praznik frtalje«. Pevski zbor Rupa-Peč vabi tud;i letos na to že tradicionalno prireditev, ki se bo vršila v treh delih: na državni praznik 25. aprila, v nedeljo 27. aprila in v četrtek 1. maja, vsakič s pričetkom ob 16. uri. Podrobni program bodo prireditelji še objavili.
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek ob 20.30 gost dr. Daniele Bonamore, avtor znane študije o slovenskem šolstvu. Govoril bo na temo: Moja srečanja s Slovenci.
Nabirka za Katol. univerzo Srca Jezusovega v Milanu bo to nedeljo 13. aprila po vsej Italiji.
Počitniške kolonije. Opozarjamo starše, da te dni šolske asistenti e vpisujejo po šolah v kolonije v Comegiiansu in v Dragi. Privoščite otroku 25 dni v veseli družbi in v zdravem slovenskem okolju. Pohitite z vpisom, ker so zdaj zadnji dnevi vpisovanja. Vpišite otroka tudi, če niste povsem gotovi ali bo šel v kolonijo ali ne!
XVI. zamejski festival domače glasbe bo letos v priredbi SKPD »F. B. Sedej« in ansambla Lojzeta Hledeta v dneh 5. in 6. julija v Števerjanu. Prijave sprejema najkasneje do 31. maja SKPD »F. B. Sedej« -ansambel »L. Hlede«, Trg svobode 6, 34070 San Floriano del Collio - Števerjan, Go-rizia, Italia. Podeljenih bo pet nagrad: za najboljšo melodijo in trofeja ansambla »L. Hlede« 500.000 lir; nagrada za najboljšo izvedbo 400.000 lir; za najboljši zamejski ansambel 200.000 lir; nagrada občinstva 100.000 lir in za najboljše besedilo 50.000 lir.
Šport
6. skavtsko športno srečanje
V	soboto 12. in v nedeljo 13. aprila bo v Celovcu tradicionalno športno srečanje, na katerem bodo tekmovali slovenski skavti iz Trsta, Gorice in Koroške. Letos bo srečanje že šestič zapored. Prva štiri srečanja so se omejevala samo na člane Slovenske zamejske skavtske organizacije, lani pa so se srečanja udeležili tudi koroški skavti.
Skavti iz Trsta in Gorice bodo odpotovali v Celovec že v soboto v popoldanskih urah. Prenočili bodo v Modestovem domu v Celovcu. Naslednjega dne 13. aprila bodo po nedeljski maši potekale igre. Skavti so razdeljeni v dve kategoriji, in sicer: starejši (letniki 1969-1972) in mlajši (letniki od 1973 do 1976) se bodo pomerili v odbojki, nogometu, v igri »med dvema ognjema«, šahu, namiznem tenisu, vlečenju vrvi in gimkani.
★
I.	MOŠKA DIV.
Soča-Inlrepida Mariano 3 : 1
(15 : 3, 15 : 9, 15 : 17, 15 : 1)
Soča jc tokrat z lahkota opravila svojo nalogo, ker je gostujoča ekipa pokazala bore malo tekmovalnega duha.
Težjo pretizkušnjo pa je pričakovati v soboto v Ločniku. Tam se bo treba potruditi. Tekma se začne ob 20.30. (pt)
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 50.000; Marijina družba 50.000 lir.
Za Katoliški glas: Marija Malalan, Opčine 30.000 lir.
Za katoliški tisk na Goriškem: izostal je prispevek župnije Števerjan, ki je nabrala 150.000 lir, za kar se opravičujemo.
Namesto cvetja ob smrti Štefanije Škorjanc so darovali za cerkev v števerjanu: druž. Dolores Škorjanc 100.000, Alma in Robi Bereta 50.000 in Klementina Ušaj
50.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: uslužbenci šolskega skrbništva v spomin Jožka Bratine
30.000 lir.
V	spomin nenadne smrti preljube sestre Hermete Kristančič por. Zucchiatti daruje Hema Sirk za Katoliški glas, za Zavod sv. Družine, za Našo Pot, za Novi list in za cerkev pri Sveti Subidi po
20.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: S. K. namesto cvetja na grob Angele Ceščut in Zmagice Butkovič 50.000 lir.
Za SSk: Vinko Tomšič, Sovodnje 30.000 lir.
Za zbor »F. B. Sedej« Števerjan: Slovenska skupnost ob 35-letnici ustanovitve Kmečko delavske zveze v Števerjanu
100.000 lir.
Za cerkev v Jamljah: namesto cvetja na grob Gizele Soban: druž. Hadrijan Koršič h: Števerjana 50.000 in druž. Pahor Bruno iz Jamelj 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Dolenc v spomin na pokojne namesto cvetja na grob 200.000; Marija Malalan 190.000; Marta Malalan 150.000; Angelca Vremec-Požar 150.000; Natalija, Viktor in Julija Vremec 30.000; druž. Kalc 150.000; Alma Koterle 150.000; Danila Vidau 120.000; cerkveni zbor z Opčin 120.000; Guido in Francka Vremec 100.000; Francka Pegan Komolec 50.000; Emilija Švara Puntar 50.000; druž. Smotlak 50.000; Marija Bitežnik 50.000; Jolanda Rovatti 40.000; Bernard Sosič 40.000; Rihard Rebula 20.000; Emilija Švara Puntar 50.000; Ana Sosič 30.000; Vida Večeri-na .22.000; Vida Grgič 20.000; Justina in Anica Daneu 20.000; Luciano Bartoli 20.000; Ivanka Malalan 10.000; Slava Škabar 10.000; Olga Milkovič-Grgič 10.000; razni 400.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Milan in Bruna 100.000; Sergij Pahor 50.000; Danieli 40.000; druž. Ferluga 30.000; Anica Ferluga 25.000; Pavla Gec 20.500; druž. Mantovan 20.000; Pavla Gec 15.000; Anica Udovič 13.000; Ljudmila Ferluga 10.000; Mantovan 10.000; Fani I-erluga 10.000; Marija Ban 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: druž. Milkovič 15.000; druž. Vidau 10.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Marijan Bajc ob 20-letnici mamine smrti 50.000 lir.
Za popravilo orgel v openski cerkvi: cerkv. zbor »Sv. Jernej« z Opčin v spomin na člana in prijatelja Albina Koterle
210.000 lii.
Za cerkv. zbor »Sv. Jernej« na Opčinah:
Marija Milič 20.000; hči Jolanda v spomin na očeta Pepija Hrovatina 150.000; Nadja in Sandro Žerjal v spomin na Albina Koterle 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: mama Dora v spomin sina Stelia Giovannini 30.000; Elvira Udovič 50.000; v spomin Jožeta Ronka: Amelija in Leopolda Pangos 10.000, Pierina in Jože Lozej 10.000 lir.
Za kapelo pri Domju: M. B., Trst 100.000; druž. Jakomin, Krmenka 20.000; druž. Li-čer, Ti st namesto cvetja na grob tete Frančiške Bremec z Lokovca pri čepova-nu 200.000; Marija Vascotto, Trst 50.000; Marija Stopar, Trst v spomin na pok. sestro Lijo 20.000; N. N., Trst za prejeto milost 20.000; N. N., Trst 10.000; N. N., Trst 10 000; N. N., Trst 50.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: Boža Dobrila, Log v spomin na pok. očeta Petra Kureta 10.000; druž. Hrvatič, Ricma-nje ob krstu malega Manuela 60.000; Marija Tul, Log 20.000; Marija Petaros, Boršt
18.000 lir.
Za Sv. goro: sestra Betina in družina namesto cvetja na grob Hermete Zuc-chiati 50.000 lir.
Frančiška Bogateč, Dolina 87: za lačne po svetu 100.000 in za misijone 100.000 lir.
Za lačne po svetu: Marija Žerjal 20.000; Raffaello Pironti 100.000; N. N. 20.000; Dora Giovannini v spomin sina Stelia 20.000; druž. Žerjal iz Trebč ob smrti Ivana Končana 80.000 lir.
Za misijonarja Klemena Štolcerja: otroci osn. šole »O. Župančič« iz ul. Brolo v Gorici 189.500 lir.
Za misijon p. V. Kosa: razni, Opčine
170.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
^ Mb Trsti
Spored od 13. do 19. aprila 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: J. Lukeš: »Pismo v morju«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nedi-ški zvon. 14.40 A. Marodič: »Otožna romanca«. Radijska pripoved. 16.30 Športne novice. 18.30 Košarka Jadran-Victors Monza iz športne palače v Trstu.
Ponedeljek: 8.10 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: moški zbor Skala iz Gabrij, mešani zbor Pod lipo iz Barnasa. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Glasbene pravljice«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva.
17.00	Kulturna kronika. 17.10 Violinistka Hae-Sun Kang in pianistka Veronique Foursin. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinistka Hae-Sun Kang in pianistka Veronique Foursin. 18.00 F. Rudolf: »Izvoz dečkov in deklic«.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: moški zbor »Novi sv. Anton« iz Trsta, mešani zbor »Lipa« iz Bazovice.
14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Revija otroških in mlad. zborov »Pesem mladih 1986« - 2. del. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Primorska poje. 18.00 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Sopranistka Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak. 11.10 Melodični orkestri. 14.10 Etnična pripadnost in zavest. 15.00 Otroški kotiček: »Kaj je na koncu sveta?« 16.00 Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Marodič: »Tisoč na en mah...i. Radijska pripoved.
SLOVENSKA SKUPNOST -	GORICA
prireja v sredo 16. aprila ob 18.30 v	konferenčni dvorani
Palače Hotela v Gorici, Corso Italia 63	
JAVNI POSVET	
o možnih rešitvah vprašanja stavb za	slovenske šole v go-
riškem mestu.	
cassa kukali-: i:d aiitigiama
OI»ICIHA-TI»lli:STIi:
MltAMILMICA IH POSOJILNICA OPČIMIE -TltST
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki
bo v prvem sklicanju dne 18.4.1986 ob 11.00 uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 20. APRILA 1986
ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ulica Ricreatorio št. 1 z
naslednjim
DNEVNIM REDOM
1. Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora
2. Razprava o poslovnem obračunu 1985 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička
3. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo
4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem
5. Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike
6. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice ICCREA
7. Volitve štirih upraviteljev, efektivnega ter dveh nadomestnih članov Nadzornega odbora
8. Slučajnosti
UPRAVNI ODBOR
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti naše drage žene, mame in none
Julijane Patat por. Hlede
se iskreno zahvaljujemo, zlasti pa še domačemu župniku dr. Rustiu, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogrebna maše in našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poli.
Mož, sinovi, hčerke z vnuki
Pod gora -Videm - Gorica, 4. aprila 1986