(fAJE. 6. OKTOBRA 19T7 — ŠTEV. 40 — LETO XXXr — CEVA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tudi ta številka NT je deloma praznična, saj smo pred praznilcom občanov Slovenskih Konjic- Zato smo tokrat poudarili njihove delovne dosežke. V akciji in zapisu smo obdelali dvoje »igočih« tem: akcija prinaša vožnjo z avtobusom, saj v uredništvu ne mine teden, ko ne bi dobili pisma ali pritožbe nad ravnanjem voznega osebja. Ob tem pa si vedno postavimo tudi vprašanje, ali smo tudi potniki takšni, kot bi to želeli in pričakovali šoferji in sprevodniki. Na avtobusih se poleg izjertlno slabih dogajajo tudi izjemno dobre, žal, pa o teh slednjih le malokrat vemo. Zapis prinaša mnenje o »Mlakarjevem« kruhu- Namreč, že vrsto let se sprašujemo^ zakaj vrste pred to prodajalno kruha v Celju. Nedvomno gre za izredno kvaliteto tega osnovnega živila. Ali tudi drugod ne bi bilo mogoče zagotoviti takšne kvalitete? Sicer smo pri urejanju časnika in radijskih oddaj kadrovsko okrnjeni, kljub temu pa upamo, da ste zadovoljni z NT in RC. MILAN SENICAI^ CELJE PRVI LETOŠNJI SEJEMSKI PRIREDITVI USPELI v nedeljo zvečer so zaprli vrata desetega sejma obrti in enajste zlatarslce raastave. Končali sta se prvi letošnji celjski sejemski prireditvi od štirih predvidenih. Končali ta- ko, da bi želeli, da bi bil tudi konec tak. Torej, dober jačetek — dober konec. Obe prireditvi sta dosegli nekaj novih rekordov. Čeprav nista bili pripravljeni zato, da bi segli po rekordnih do- sežkih, so vendarle tudi ti vr- hunski pokazatelji zrcalo od- meva, ugleda, ki ju imata. Sejem obrti je dosegel novo največjo številko v udeležbi razstavljalcev, prodajalcev in drugih. Letos se je glasila 272. Obrtniška manifestacija je izenačila rekord v številu obiskovalcev. Kot lani, so tu- dd letos našteli okoli 100.000 obiskovalcev. Tudi zlatarsko razstavo si je ogledalo doslej TOjveč ljudi — več kot 35.000! Sicer pa pri njej ne kaže pre- jeti uspeha, ki ga je zabele- žila 3 novo potezo v vsebini. Nakit za vsak dan je preseaie- til. Ni šlo za morebitno manj- vredno vlogo in delo obisko- valcev ter proizvajalcev, mar- več celo za zahtesvnejšo odgo- vornost, kot je izdelava raz- stavnih unikatov- in že pravih umetniških mojstrovin. Tudi nakit ali zlasti nakit za vsak dan zahteva poseben odnos do oblikovanja in izdelave. Tudi 2iato, ker naj bo hkra- ti lep in dostopen za vsak žep. To pa sta dve zahtevni nalogi, ki največkrat gresta vsaka svojo pot in se le ma- lokdaj združita. Tu, v Celju sta se, in to predvsem po za- slugi celjskih zlatarjev, ki so v tej nalogi dosegli izreden usp^. Sejem obrti je bil tokrat v resnici obrtniški. Z velikim in največjim poudarkom na obrti, z velikopoteznim prika- zom povezovanja obrti in tr- govine, z dokazom, da je obrt sposobna tudi velikih del. To so potrdile vse njene veje; proizivodna, domača, umet- na. .. škoda le, da na tem sejmu ni bila obrt bolj ena- komerno zastopana glede na občine v celjski regiji. Pred- nost domačega terena bi mo- rali izkoristiti. 2al, so mnogi obrtniki oziroma delovne or- ganizacije iz nekaterih občin celjskega območja to prilož- nost zamudile. Zakaj? Hkrati z osrednjima prire- ditvama so tekle še druge, spremljajoče. Modne revije, strokovna posvetovanja, de- monstracije, tekmovanja... Obrtniki so se pogovorili o poteh kooperacije, zmenili pa tudi o preobrazbi poslovnega združenja Pormator v dve po- slovTii skupnosti: za turizem in za malo gospodarstvo. Zla- tarji so opossorili na mnoge svoje probleme. O njih bodo spregiovorili zlasti pred zvez- nima organi. Pomembna je bila njihova odločitev o usta- novitvi poslovno-planske sku- pnosti, kot odmev časa so bi- li tudi razgovori obrtnikov in zlatarjev o prihodnjem orga- niairaiiiju segmov in razstav na sainoojpravnd podlagi. MILAN BOŽIČ ZA SLABO DELO — SLABO PLAČILO v NEKATERIH TOZDIH BODO ZNIŽALI OD Ocena o izvajanju resolu- cije o družbenoekoaioinskem razvoju občine Celje v prvem polletju letošnjega leta kaže,: cla je kljub boljšim rezuita-' tom kot lani še mnogo po- dročij, kjer se načela resolu- cije in s tem tudd načela »rednjeročnega plana neures- fiičujejo v zadostni meri. Izvršni svet, ki je oceno iz- Ijivo trto. Optimizem se ni iprebudil vse do trenutka, ko so pričeli s trgatvijo, ki je v teh dneh v glavnem že končana. Uspelo jim je obtaii vse še v lepem vremenu, kajti letos j«^ bila trgatev malo bolj zgodnja kot zadn,ia leta. Na enem heflctarju so pri Ojrlajnerjevih na- ' brali žametne črnine, kraljevine, laškega rizlinga in drugih sort, toliko, da pričakujejo okoli 3000 litrov vina. Zadovoljni so! j Foto: DR.^GO MEDVED] 12. oktobra praznujemo konjiški občani svoj pra- znik v spomin na dan, ko je Pohorski bataljon iz- vedel draio akcijo v Bo- harini pri Zrečali. Letos mineva od tega dne že 35 let, zato bo praznovanje še toliko bolj svečano in obsijano s številnimi de- lovnimi zmagami. Nov Gasilski dom v Vitanju, proizvodna hala v Unior- ju, nov Kulturni dom v Ločah, Dom družbenopo- SLOVENSKE KONJICE: PRAZNIK DELOVNIH ZMAfi litionih organizacij. v Zbe- lovem, cesta v Mlačah — to so samo nekatere od delovnih zmag konjiških občanov, ki jih bodo pro- slavili ravno v času pra- 27novanj svojega občinske- ga praznika. Osrednje pra- znovanje pa bo na sam dan praznika 12. oktobra v Ločah, ko bodo v no- vem Kulturnem domu za- sedali vsi trije sbori ob- činske skupščine in pred- stavniki družbenopolitič- nih organizac^ konjiške občane, DS S. KRAIGHER V CELJU v torek je bil na delovnem obisku v celjski občini pred- sednik predsedstva SRS Ser- gej Kraigher. Dopoldan je najprej sodeloval v razgovo- ru z odgovornimi družbeno- političnimi delavci, predstav- mki skupščine, izvršnega sve- ta in delovnih organizacij ter se z njimi pogovarjal o političnih razmerah v občini. Nato je Sergej Kraigher obi- skal še tovarno EMO in Že- lezarno štore ter se z delav- ci zadržal v daljših razgovo- rih. Popoldan se je sestal z delavci Zdravstvenega centra Celje, pa s predstavniki Raz- vojnega centra, svoj delovni' obisk v celjski občini pa je zaključil z razgovorom z ob- čani krajevne skupnosti Ostrožno. V vseh razgovorih, ki jdh je tovariš Sergej Kraigher opravil na delovnem obisku v celjski občini, se je zani- mal predvsem za uveljavitev ustreznih dohodkovnih odno- sov, pa naj bo to med sami- mi temeljnimi organizacijami v okviru organizacij združe- nega dela ali pa med zdru- ženim delom in krajevnimi skupnost ini. Med drugim pa je v svojih izvajanjih opo- zarjal tudi na nekatere po- manjkljivosti v z\'ezi z ure- sničevanjem določil ustave in zakona o združenem delu v celjski občina. Kot smo omenili že v uvo- du, se je ob koncu svojega delovnega obiska v celjski občini sestal Sergej Kraigher tudi z občani krajevne skup- nosti Ostrožno ter se z njimi- izčrpno pogovarjal o nadalj- nji preobrazbi krajevne skup- nosti. Ob zaključku razgovo- ra so občani podelili pred- sedniku predsedstva SRS Sergeju Kraigherju še spo- minsko plaketo svoje krajev- ne skupnosti. -diS 2. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 6. oktober I977 CELJAHI OBISKALI POBRATENO HflESTO Delegacija Občinskega sveta Zveze sindikatov iz Celja je konec septembra obiskala Cuprijo in tam- kajšnji občinski sindikal- ni svet. Delegacija je so- delovala na seji predsedst- va ObSS čuprija, ki je bi- la namenjena uresničeva- nju zakona o združenem delu ter medsebojna infor- miranja na tem področju. Člani predsedstva ter pred- sednik za spremljanje ure- sničevanja zakona o zdru- ženem delu pri čuprijski občinski skupščini so go- vorili o organizacijskem pristopu ter o doseženih rezultatih na tem področ- ju ter se zanimali kako je bilo s tem v Celju. Po končani seji so pred- sednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Celje Venčeslav Zalezina, sekre- tar Vili Končan ter Albin Cocej, vodja delo\'ne sku- pine zia dohodkoTOe odno- se pri komisiji za družbe- noekonomske odnose pri ObSS Celje obiskali tovar- no konstrukcij Minel, gra- fično pMDdjetje Mladost, to- varno keksov ter kmetij- .ski kombinat Dobričevo. V vseh teh organizacijah združenega dela so goste informirali o doseženih re- 2ailtatih pri uresničevanju zakona o združenem de- lu, prav tako pa tudi o delu in položaju delavcev v teh organizacijah 2idru- ženega dela. Poleg tega so se celjski gostje srečali s predstavnihi vseh družbe- nopolitičnih organizacij, občinsko skupščino in njenim Izvršnim svetom ter družbenim pravobra- nilcem samoupravljanja, ob koncu pa še s članom koordinacijskega odbora za pripravo Karavane braibstva in enotnosti. OBRAZI iAJDA TROGAR Morda zato, ker preveč oziroma dobro poznam njeno delo, prizadevnost, doslednost na vsakem ko- raku, mirnost, s katero re- šuje vsa mogoča vpraša- nja, tudi tista, zaradi kate- rih bi nekomu drugemu popustili živci, sem zdaj v gadregi. pero ne teče tako, kot sicer. Zastaja in v gla- tn se prepletajo misli — kako. Kako predstaviti obraz ženske, ki je žena, mati, stara mati, gospodi- nja ter aktivna družbeno- politična delavka. Da, raz- peta med številnimi funk- cijami od občinskega do republiškega m zveznega merila, da ne omenjam zahtevne dolžnosti direk- torice biroja Poslovnega združenja Formator, fci je se-oeda njena prva in osno- vna delovna obveznost tn seveda domom, družino- Zdaj se je malce oddah- nila. Deseti jubilejni sejem cbrti, kot njena in Poslov- nega združenja Formator glavna obveznost v tem le- tu, je sicer minil. Toda, pred njo in seveda Forma- torjem so še mnoge po- viemhne naloge. Preobraz- ba poslovnega združenja v dve poslovni skupnosti sta nalogi zase. In ne-samo to. pelo v družbenopolitičnem zboru celjske občinske skupšči- ne, odgovornost predsed- nice sveta za spremljanje družbencekonomsfcega po. ložaja žensk pri občinski konferenci SZDL, slanica izvršilnega odbora in pred- sedstva občinske konfereru ce SZDL Celje, kot edina iz regije delegatka zvezne konference SZDL, in po- tem članica izvršilnega od- bora TOZD Obrti pri re- publiški gospodarski zbor- nici, tajnica dveh območ- nih strokovnih odborov za obrt in gostinstvo ter tu- rizem, in še in še. Dolg je ia seznam. Obvezujoč, ie zlasti zato, ker je na vseh teh mestih aktivna, na mnogih tista, ki vodi, usmerja dejavnost, sicer po člen, na katerega lahko vsakdo računa ob vsakem času. Majda Trogarjeva ne pozna besedice ne. »Za dom ostane malo časa. To so sobote in ne- delje, če so seveda proste, če ni treba iti na kakšen sestanek, sejo, zborova- nje ... Takrat je treba do- ma opraviti marsikaj. Vsako gospodinjo čaka do- ma dosti dela. Tudi mene. Nisem izjema. Toda, kaj bi tarnala. Vse bo v redu, samo, da bo zdravje,« je med drugim dejala. Kot predsednica sveta za spremljanje družbeno- ekonomskega položaja žensk se srečuje s proble- mi, ki So ji blizu. Zato, ker je ženska, ker ve, ka- ko je materi, če nima za- gotovljenega Organizirane- ga varstva za otroka. To- da, teh problemov je v celjski občini vse n}a.ij. Veliko je bilo napravlje- nega na področju otroške- ga varstva. Toda, mnoge naloge še čakajo. Zlasti gradnja novih vrtcev. Tu- di v naslednjem obdobju jth bo zraslo veliko, delo- ma po zaslugi drugega sa- moprispevka, ali s pomoč- jo sredstev otroškega var- stva. Tudi obrt skriva v sebi še mnogo problemov. Ne- katere med njimi bo prav gotovo nakazala bližnja razprava o nekaterih vpra- šanjih obrii v občini. »To- da, bilo bi premalo, če bi samo ugotavljali, analizi- rali. Treba bo prijeti za delo in v resnici pomaga- ti_ da bo zlasti storitvena obrt bolj zaživela, da bo občanom in delovnim lju- dem lahko nudila tisto, kar mora.« MILAN BOZlC , VLAK BIE 78 POGLOBUENE VEZI PRIHODNJE LETO VLAK BIE V SRBIJO Kljub temu, da je do na- slednjega vlaka »Bratstva in enotnosti« še skoraj leto dni pa so priprave nanj že v polnem teku. Tako bo jutri dopoldne v prostorih »Poštaa:- skega doma« na Pohorju 3. redna sikupna seja Medob- činskega koordinacijskega od- bora za povezovanje občin, ki sodelujejo v okviru ome- njenega vlaka v naši repub- liki (predsednik je Janko že- vart) in Medobčinskega ko- orddnacijskega odbora iz SR Srbdje. Na jutrišnji skupm seji bodo najprej ocenili lan- ski vlak. Istočasno pa tudi pregledali in ocenili doseda- nje sodelovanje med občina- mi, ki sodelujejo v okviru vlaka. Iz Slovenije je že vrsto let povezano z občinami v Srbiji 29 občin, to pa so pre- težno tiste, katerih občani so bild med vojno v izgnanstvu sprejeti v domovih srbskih bratov. S celjskega območja Celje že vrsto let uspešno sodeluje s čuprijo, Šmarje pri Jelšah z Ariljem, Mozir- je s Cajetino, Slovenske Ko- njico s Kosjeričem, 2alec s Kruševcem, Šentjur s Pože- go, Velenje z Vmjačko ba- njo in Laško z Trstenikom Razveseljivo je to, da so delovanje ni omejeno saniO na vlak, ki jjovezuje z obi- ski nekdanje izgnance in ti- ste, ki so jih sprejeli ter jim nudili zatočišče pred oku- patorjem, ampak da se to sodelovanje plodno razvija na vseh ostalih pom-jmbnih področjih, tako od gospodar stva, kulture, zdravstva, špor- ta do vsega ostalega, kar so- di zraven. Kako naj bi vlak »bratstva in enotnosti« izgle- dal prihodnje leto, ko se bo- do Slovenci popeljaai na obisk v Srbijo, o tem bo tudi teikla beseda na jutriš- njem skupnem srečanju. Isto- časno bodo spregovorili še o predLog-u »Cačanstkega glasa« o izdaji drugega diela mono- grafije o izseljencih ter iz- menjali stališča o uveljav- ljanju delegatskega sistema. Vse do sedaj opravljene ak- cije so izvenele v eno samo misel, da vlak »bratstva in enotnosti« mora voziti tudi v naslednjih letih, saj je po- leg vsega ositalega tudi sim- bolično utrjevanje vezi, ki so bdle stkane in utrjene v naših najhujših dneh, to je med vojno. Prihodnji vlak »bratstva in enotnosti« bo odpeljal iz Slo- venije iz Maribora 11. oktob- ra 1978 ob 21,42 uri (iz Ce- lja ob 22,59), iz Srbije pa se bo vmil s 15. na 16. oktober. V njem naj bi bili pretežno nekdanji izseljenci, kulturne skupine, občinske in repub- liške delegacije .TONE VRABL COMET ZREČE ŠTEVILO RAZLIČNIH IZDELKOV ŽELIJO POVEČATI Zreški Comet je med tisti- mi delovnimi organizacijami v konjiški občini,, ki je v nekaj letih dosegel izreden razvoj. Tega pripisujejo pred- vsem smotrno izbranim na- ložbam v strojno opremo tn proizvodne zmogljivosti tor nenehni težnji po kar naj- večji specializaciji in dose- ganju svetovne kakovosti 2 vedno novimi izdelki. Tudi v letošnjem letu so v Oometu zaključili nekaj inve- sticij, kljub temu pa pogum- no načrtujejo svoj razvoj tu- di ' v bodoče. Tako so že za- ključili z investicijo v skla- diščno-proizvodne prostore, ki jih je veljala 30 milijo- nov dinarjev. Z njo so pri- dobili 5000 kvadratnih met- rov delovnih p>ovršin, na ka- terih so zrasli dve skladišča za nove izdelke in surovine, na tretjini teh novih po- vršin pa je stekla proizvod- nja magnezitnih brusov tozda Comag. Kljub temu, da so v zad- nj:ih letih vlagala sredstva predvsem v svojo proizvod- njo in krepitev zmogljivosti, v Cometu niso pozabili tudi na naložbe v varstvo okolja. (3omet je bil še do letos to- vama, ki je v veliki meri onesnaževala okolje Zreč z obilico odpadnega prahu. V letošnjem letu je tovarna po- ravnala svoj dolg do zreških občanov in zgradila nove fil- terske naprave v tozdu Cc nex, ki preprečujejo uhaja- nje prahu v zrak. Ob vseh naložbah in pre- ce'šiij-i gospodarski uspešno- sti, KI se kaže tudi v gospo- dar.skih rezultatih prvega ix>l- letja letošnjega ieta, pa v Ck>metu ne nameravajo za- ostati za razvojem. Velike načrte imajo predvsem v to- zdu Ooflex, kjer so letos že zaključili s prvo fazo iz se- rije naložb v modernizacijo proizvodnje. Nabavili so no- ve stroje in za to porabili 20 mUijonov dinarjev. Ven- dar je ta naložba za Comet zelo velikega pomena, saj bo- do z novimi proizvodnimi zmogljivostmi dvignili proiz- vodnjo brusov za 500 ton. Poleg tega pa bodo vse in- vesticije v modernizacijo in pK>večanje proizvodnje tozda (3oflex, ki jih v (dometu na- črtujejo do leta 1980, orno- gočile delavcem prehod iz troizmenskega na dvoizmen- sko dolo. Ko že govorimo o načrtih (Vrneta, velja povedaitd še to. da se v tej zreški tovarni temeljito pripravljajo tudi na investicijo v tozdu Conek. Zanj namreč načrtujejo, da se bo preselil v Poljčane tn se usmeril predvsem v p>o- večanje proizvodnje pri pre- delavi dolomita. Z vsemi naložbami, ki so jih v Cometu v letošnjem letu zaključili ali začrtaU, že- Ujo v tej konjiški delovni organizaciji doseči predvsem eno: temeljito izpopolniti svoj proizvodni asortiman. Comet namreč izdeluje že blizu dvaj- set tisoč različnih proizvo- dov umetnih brusov, usmerja p>a se v specializirano pro- izvodnjo visokoturažnih armi- ranih bakeUtnih brusov, ki bi zajela okrog sto novih iz- delkov. TURIZEM SEVERNE SLOVENIJE POTA 1^ STRANPOTJA POSVET O TURIZMU V CELJU Velika razpršenost in relativna majhnost nosilcev turistične ponudbe ne obvladujeta velike in heterogene izvozne turistične ponudbe v severnem slovenskem pro- storu, kar i>odrazumeva mariborsko, celjsko, pomur- sko in koroško območje. K temu pa še nezadostna in ne dovolj motivirana ponudba — sta dve temeljni mi- sli, ki sta na posvetu v Celju, v okviru jesenskega obrt- nega sejma prevladovali v iskanju po\A, kako oživeti sta- gnirano turistično gospodarstvo tega prostora. Obsežna študija, ki jo je za p>osvet pripravil pio na- ročilu zavoda Sportno-rekreacijski center Gi>lovec, celj- ski Razvojni center, nazorno m utemeljeno prikazuje stanje tn probleme turističnega gospodarstva v severni Sloveniji, ki zaostaja za drugimi območji v repubhki tako v pogledu akumulacije s skladi, investicijskih na- ložbah v zmogljivosti, kot tudd v produktivnosti. Na FKjsvetu, ki mu je, žal, prisostvovalo le majhno število predstavnikov združenega dela in ob odsotnosti disjav- nikov družbenopolitičnih skupnosti, ki pa na posvet niso bili vabljeni, so razpravljale! opozorili, da je turi- stično gospodarstvo tega prostora na razpotju: ali se orgaaiizirati v učinkovito turistično ponudbo, ali pa se še naprej prepuščati tokovom usihajoče turistične stran- poti ob vehki prometni reki tujih in domačih turistov. Čeprav prostor oblikuje z mnogimi elementi izvozne turistične ponudbe (krajinske raznolikosti, naravna zdravilna sredstva, zgodovinska obeležja in pomniki, prometne zveze, itd.) je vendarle ponudba nepopolna, neopazna in zlasti nemotivirana za turista in svobodne- ga človeka sploh. Vse imamo v severni Sloveniji, razen morja in — turistične ponudbe, kot je bilo na posvetu rečeno. Slaba turistična ponudba, ki ne temelji na spre- mljanju gibanj in zahtev turizma, ne more pritegniti turistov na to območje, pa tudi sicer se ne vedo kam podati. KaJco nebogljena je še turistična ponudba in turisti- čna propaganda, priča tudi primer, ki ga je v pismu republiškim turističnim dejavnikom povedal nek naš le- tošnji gost iz Avstralije, češ, kaj nam ponujate morje, ko ga imamo vendar v Avstraliji dovolj. " Za ohranitev naravnih turističnih pogojev pa bo po- trebno tudi bolj skrbno ravnati z naravo. Razprava je opozorila na več pojavov, ki prikrito grozijo turiz- mu: onesnaženost okolja, neurejen in nezavarovan tran- sport naftnih derivatov, usoden za pitno tn mineralno vodo, ekspanzija počitniških hišic v doslej neokrnjeno okolje in onesnaževanje tega okolja z njihovimi kurišči, itd. Za ilustracijo je bilo povedano, da v vsej državi nimamo mobilne ekipe, ki bi posredovala v primeru razlitja tekočih goriv in drugih kemičnih tekočin. Posvet o stanju in problematiki turističnega gospo- darstva severne Slovenije je torej »odslikal pod.>bo«, deloma tudi že nakazal smeri akciji, ki bi morala sle- diti, če naj turistično gospodarstvo tega območja iz raz- potja krene po poti vzpona in izrabe naravnih in obsto- ječih pogojev za boljše gospodarjenje nasploh. BOJAN VOLK V CELJSKI SZDL PREDSEDNIK V. ZALEZINA Na isadnji seji predsedstva občinske konference SZDL v Celju so člani sprejeli sklep o ukinitvi koordinacijskega odbora za uresničevanje usta- ve, ki je doslej deloval pri konferenci. Ta odbor je v svo- jem dosedanjem delu opravil izjemno odgovorno in po- membno poslanstvo na po- dročju začetn^a usmerjeval- nega dela in nudenju. pomo- či temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri uresničevanju novih ustav- nih odnosov. ba pa bi vendarle zagoto- vili trajnejšo in celovitejšo funkcijo pri spremljanju, pro- učevanju tn oblikovanju sta- lišč glede ra.zvoja samouprav- ljanja na vseh področjih druž- benega dela in življenja, so se v okvir- SZDL dogovorili, da je potrebno za to izjemno področje ustanoviti poseben svet. Ta bi imel poleg jasne- je opredeljenega področja ak- tivnosti tudi ustreznejšo vlo- go rn položaj. Na seji predsedstva so že imenovali člane novega sveta za družbenopolitični sistem tn bili soglasni s predlogom, da bd delo predsednika sveta še nadalje opravljal Venče- slav Zalezina, kd je bil do- slej tudi predsednik koordiii« cijskega odbora aa uresnift vanje ustave. Člani predsec stva so potrdili tudi prograJ dela sveta, ki obsega vrst nalog s področja spremljanj' uresničevanja in razvijanj delegatskih razmerij, saitf upravne preobrazbe krajevni skupnosti, sam'mpravnega C ganiziranja in delovanja P< trošnikov ter druge. ■* POSVETOVANJE ZRVS I Minuli teden je bilo po6^ tovanje ZRVS Celja, ki ga i orgpjiiziral republiški odW ZRVS skupaj s svetom sedstva SR Slovenije za Ij^ sko obrambo in občinskih odborom ZRVS Celje. I* posvetovanju so obravnav^ številna vprašanja, med ^ mi uresničevanje projeK' »Naša obramba v vsako d"^ žtno«, o volilnih konferenc^ v organizacijah ZRVS, o <' rambnih krožkih v šolah, načrtu dela ZRVS Sloveiii za prihodnje leto tn druž Omeniti velja tudi to, da ' sprejeli sklep o tretji sKU ščinl ZRVS Celje, ki bo mesecu decembru. §t. 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 PRED VOLITVAMI ISKANJA USTREZNEJŠIH POTI DELO DELEGACIJ BO TREBA OBČUTNO IZBOLJŠATI v celjski občini tečejo pri- prave na volitve že od spo- mladi letos, ko so si družbe- nopolitične organizacije in občinska skupščina zastavili obsežen program nalog, ki jih je potrebno kot sestavni del aktivnosti uresničiti. Gre predvsem za naloge, ki izha- jajo iz delovanja delegacij in iz delegatskega sistema sploh in ki terjajo v bodoče neka- tere vsebinske, pa tudi orga- nizacijske spremembe, že ve- likokrat so namreč v občini ugotavljali, da delegacije ne delajo tako, kot bi morale. Da je delegatsko odločanje zelo omejeno v konferencah delegacij. V mnogih razpra- vah so poudarili vrsto poma- njkljivosti pri uveljavljanju delegatskega odnosa v skup- ščinah samoupravnih intei-es- nih skupnosti, pri obvešča- nju delegatov in pri povezo- vanju delegatov z delegatsko bazo. Na podlagi vseh teh ugoto- vitev so pred meseci izdelali obsežno oceno delovanja de- legatskega sistema v občinski skupščini (o njej so razprav- ljali tudi delegati vseh zbo- rov), podobno oceno pa so iz- delali tudi za delovanje dele- gacij v skupščinah interesnih skupnosti in o njej razprav- ljali na eni od problemskih konferenc Socialistične zveze. Na podlagi obeh omenjenih ocen in še nekaterih dopolni- tev, ki so jih podale raz- lične organizacije in inte- resne skupnosti, je koor- dinacijski odbor za uresničevanje ustave pri ob- činski konferenci SZDL izde- lal vrsto predlogov, ki naka- zujejo rešitev iz težav, v ka- tere so zašle delegacije. Med drugim so člani odbora obli- kovali predlog o novi organj.- ziranosti delegacij v krajev- nih skupnostih in tozdih ter o spremembah v sestavi obeh zborov v skupščinah samo- upravnih interesnih skupno- sti. Poudarili pa so tudii, da je potrebno v času priprav na volitve temeljito razjasni- ti relacije republiških in zvez- nih delegatov s svojo delegat- sko bazo. Skratka, izp>ostavi- li so vsa bistvena vprašanja nadaljnega dograjevanja dele- gatskega sistema, katerega usposobljenost in razvit(iSt omogoča izpolnjevanje vseh nalog družbenega plana, reso- lucije in ostalih dokumentov, ki so bili sprejeti v celjski občini. O vseh predlogih ko- ordinacijskega odbora za ure- sničevanje ustave, bodo ko- nec oktobra razpravljali tudi na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sveta ŽSS v Celju. DAMJANA STAMEJČIČ SPOMINSKI PARK — ZAVAROVANJE NASELIJ Spomeniška služba iz Celja je načrtovalcem projek- ta spominskega parka Kumrovec—Kozjansko predlaga- la, da bi v celoti zaščitili kot etnološka območja nase- lja Bistrico ob Sotli in Hrastje, Dobrino pri Žusmu, Kozje, Kristan vrh in Kunšperk, Pilštajn, Podčetrtek ter Podsredo, Spodnje Tinsko, Sveto Emo in vso virštajn- sko območje s Trebežem. Enako naj bi veljalo na hrvat- ski strani za Kumrovec, za katerega že velja varstveni režim ter za Trebče, Klanjec in Zagorska sela, Tuhelj Plavič ter Prišlin in Desenič. Zavod za spomeniško var- stvo je za omenjena naselja predlagal varstvene režime prve in druge stopnje, za celotno območje pa okvirno varovanje spomeniških kvalitet in natančnejšo oprede- litev v sklopu urbanistične ureditve. Ustrezno zavarovani bodo, prav tako po predlogu zainteresiranih institucij, še nekateri naravni in krajin- ski spomeniki. V poštev pridejo kraji Tisovec—Podsre- dar—Trebče—Bistrica ob Sotli n Kunšperk ter vse pogor- je Bohorja. V to kategorijo je všteto tudi Olimje kot kulturno krajinski park in pa rekreacijska parka Vir- štanj in Olimje. Razumljivo je, da na omenjenih območjih ne bo dovoljeno nikakršno spreminjanje okolja, še manj pa samovoljne prezidave in dozidave ter novogradnje hrea ustreznega predhodnega posvetovanja z Zavodom za spomepigilso varstvo. . ,.________ ,,.,. , . ,., PRIZNANJE ALBINU VIPOTNIKU-STRGARJU Pretekli četrtek je bila v Žalcu krajša slovesnost, kateri so prisostvovali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine ter izvršnega sveta. Zbrali so se zato, da bi Albinu Vipotniku-Strgarju, nosilcu partizanske spomenice 1941, podelili najvišje občinsko priznanje — plaketo občine. Albin Vipotnik-Strgar se je rodil v Zabukovici pri Žalcu, že kot mlad fant se je vključil v revolucionarno gibanje in je bil leta 1935 sprejet v Komunistično partijo. Kot ■ komunist se je izkazal, zato je bil tudi izbran, da se udeleži ustanovnega kongresa KP Slovenije na čebinah^ kjer se je spoznal s takratnimi pomembnimi nosilci revolucionar- nega gibanja v Sloveniji. »Njegov trud in delo ni bilo zaman, zato smo dolžni,« je med drugim dejal Jože Jan predsednik IS občine Žalec, »da se mu oddolžimo tudi občani občine Žalec; kot nekdanjemu našemu občanu s priznanjem — plaketo občine, ki jo podeljujejo samo najbolj zaslužnim.« Na sliki: Vlado Gorišek, predsednik Skupščine občine Žalec (na levi) podeljuje pla- keto Albinu Vipotniku-Strgarju. Tekst in foto: T. Tavčar ŽALEC MALO GOSPODARSTVO OSREDNJA PRIREDITEV BO RAZSTAVA Jutri se bo v žaksu pričel teden malega gosi>odarstva, ki sta ga pa-ipravlla združenje samostojnih otortnikov in Iz- vršni svet skupščine občine Žalec, ki je obenem tudi po- krovitelj. S to prireditvijo že- Ujo prikazati javnosti svoje delo in jo opozoriti na do- sežke in naloge, ki jih še ima- jo prod seboj. Obenem je pri- reditev tudi zaključek števil- nih akcij, ki so jih izpeljali v letošnjem letu — letu ma- lega gospodarstva. Razstava, ki je osrednji del prireditve bo v dvorani Hmezada Žalec, odprli pa jo bodo jutri ob 16. uri. Na njej bo razstavlja- lo 61 obrtnikov zasebnikov in štiri obrtne organizacije zdru- ženja dela. Poleg tega bo več posvetovanij in sicer 11. oktobra ob 10. uri seja. Izvrš- nega odbora Združenja obrt- nikov Slovenije, 12. oktobra ob 9. uri delovna konferenca ZSO Žalec v Kino dvorani Žalec in 13. 10. posvetovanje o razvoju malega gospodar- stva v občiini in SRS v hote- lu Prebold. Ker v žalskem združenju dosleij niso imeli aktiva Zveze komunistov, ga bodo v ponedaljetk formirali. Celotno prireditev bodo po- pestrile tudi številne kultur- ne in športne prireditve. V okviru športnih iger regional- nih združenj in ekip obrtnih OZD bo več tekmovanj in si- cer v malem nogometu, nar molznem tenisu, kegljanju, ša- hu, streljanju, vlečenju vrvi in nogometu. Posebno nogo- metna tekma, ki bo 15. ok- tobra v Žalcu, bo pritegnila vehko gledalcev. Pomerila se bosta namreč ženska repne- zentanca Slovenije in izbnam ekipa obrtnikov. Med kultua> nimi prireditvami nao ome- nimo ponedeljkov satirični ka- baret Metla in švejk, nastop Partizanskega pevskega zbo- ra iz Ljubljane, nastop folk- lorne skupine France Marolt, nastop pevskega zbora obrt- nik iiz Maribora in paa^ada po- pularnih pevcev Slovenije. T. TAVČAR KROJIMO LASTNO ZDRAVJE PIŠE BOJAN VOLK 3 MEJE SOLIDARNOSTI RESTRIKCIJE PRAVIC NAJ SPODBUJAJO OHRANJANJE ZDRAVJA Mar moramo restrikcije pravic zdravstvenega varstva resnično uvajati le zato, da bodo občinske zdravstvene skupnosti dohodkovno zmož- ne pokrivati stroške? Kaj pa ^e bi »prihranke« iskali v Jzločanju pravic, ki ne p>o- iienijo širše solidarnosti, na katere lahko pacient nepo- sredno v največji meri vpli- ^, ali pa na tiste, ki druž- ino ne pomenijo zdrav.stve- •^ega rizika, temveč prej pre- 'iioženjsko in osebno nezgod- '^o zavarovanje. Vprašajmo se, na primer, ^^mu solidarno zagotavljamo Sredstva za zdravljenje in za •nadomestila osebnega dohod- ^ za čas in v primerih, ko ^6 nekdo, ne uix>števaje ce- stno prometne predpise za- '^rivil sebi in drugim osebam ^ Prometu prometno nesrečo, -^nogokdaj celo s smrtnimi žrtvami, s hudimi posledica- mi in trajno invalidnostjo, f^datkov o tem koliko druž- ^ to velja nimamo, razen za ^^f>čevino, katere škodo na- 7^6no ugotavljamo. Pa ne /^'^liti, da gre za majhne de- Nasproti temu »družbene- mu razsipništvu« pa, na pri- mer, prevaljujemo stroške lajšanja posledic bolezni in telesnih okvar v naravnih zdra\'iliščih, v večini prime- rov, neposredno na denarni- co bolnika. Res je sicer, da nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na hospitalni na- čin v naravnih zdraviliščih in medicinska rehabilitacija ter zdraviliško zdravljenje ne bo povrnilo zgubljenega uda ali nadomestilo okvaro notranjih organov in njihove funkcije, vendar to zdravljenje, dokaza^ no, lajša bolezensko stanje in okrepi njihoTO funkcijo vsaj za določen čas. Ali pa, na primer, pravica do očesnih pripomočkov (očala, kontaktna stekla in očesne proteze) v primerih, ko ne gre za mladino, ki se šola ali usposablja za delo do 26. leta starosti in za ob- čane, ki potrebujejo take pri- pomočke pri zdravljenju po- klicnih bolezni oziroma za- radi nesreče pri delu ali iz- ven dela, rakastega ali kon- genitalnega obolenja ali na- pake očesa oziroma .orbitalne regije nas^ploh. Je mar peša- nje vida in nujnost nošenja očal luksuz, ki ga naj plača vsak sam? Ali ni utemeljeno solidarno in brez doplačila zagotavljati slehernemu pri katerem je to indicirano, standardna — ne luksuzna in po zadnji modi — očala? Takih in podobnih primer- jav je seveda mogoče nare- diti še mnogo več. Pa bodi dovolj, saj že z njimi lahko spodbudimo razmišljanja, ka- ko najbolj smortno urediti pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva in ves sistem. Izhodišče pri tem nam mora biti v iskanju mej solidarnosti delovnih ljudi in občanov. Zdaj slišimo očitke, ob skromnih razpravah, bolj bd rekli pouličnih, kot javno organiziranih, o urejanju pravic delovnih ljudi in ob- čanov do zdravstvenega var- stva, ki pomenijo konkreti- zacijo in način uresničevanja nekaterih i>omembnejših do- ločb že sklenjenega samo- upravnega sporazuma o skup- nih nalogah pri uresničeva- niu temeljev plana zdravstve- nih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980, da ob tem bolj malo ostaja sociaUstič- nega, solidarnostnega in da vse prehudo prenašamo gmot- na bremena za zdravje »v ča- su ko nam je širša družbe- na pomoč najbolj potrebna«, neposredno na posameznika. Pritrdili tem pomislekom, ali ne, res je, da načela solidar- nosti in vzajemnosti ter med- sebojnega jamstva solidarno- sti delovnih ljudi in občanov nimamo ne dovolj in ne dob- ro opredeljenega In uveljav- ljenega. Zaskrbljuje pri tem tudi tx), da urejamo pravice iz zdrav- stvenega varstva tako, da bo za uveljavljnje le-teh nujno voditi več evidence in ugo- tavljati nova gmotna stanja, kar najbrže ne bo šlo brez povečanega obsega dela v zdravstvenih tn drugih orga- nizacijah združenega dela. To pa bi seveda pomenilo, da bodo prihranki na račun več- je neposredne udeležbe de- lovnih ljudi in občanov v stroških zdravstvenega var- stva odtekali v povečano ad- ministracijo. Prihoiniič: VARČEVATI ZA DRUGE LAŠKO: S SKRSJO O PRIHODKCSTI V ponedeljek zvečer je bila v Laškem 12. seja občin- ske konference, na kateri so najprej ocenili kadrovske, vse- binske in organizacijske priprave na volilne konference organizacij ZKS ter sprejeli sklep o nekaterih spremembah pri orgianiziranosti občinske konference in njenih oi^anov. NavzUc temu, da so organizacije ZK v tej občini pred izredno pomembnimi konferencami, na katerih bodo iOToliM nova vodstva, je na seji ponedeljkove konference vendarle teža bila na drugi točki, ko so ocenih gosipodaiska gibanja v prvem polletju ter gospodarjenje na področju skupne in spilošne porabe. Ce strnemo vsebino poročal in razjprav v nekaj stavkov, dobimo naslednjo podobo. Navidezno, tako pričakujejo v laški občini tudi od gi- banj gospodarstva v drugem polletju, ne bo večjih proble- mov, kajti naposled je skozi čeri nevarnosti pripfLuila tudi »Volna« v mirnejše vode. Dejstvo, da ob koncu leta ni ra- čunati na pojav zgubašev, se komunisti s stanjem ne mo- rejo sprijazniti, kajti v odnosu do nalog srednjeročnega razvoja občina Laško vendarle ne dosega predvidenih rezul- tatov, nd pa se mogoče sprijazniti z dejstvom, da v mnc^ih ekonomskih pokazateljih občina Laško v celjsJld regiji težko dohaja druge in so po stopnjah, ki kažejo na hitrejši razvoj komaj še pred manj razvitimi občinami. Na seji so sklenili z gospodarskimi gibanji na poseb- nem seminarju seznaniti nove sekretarje, ki bodo tako po izvolitvi takoj morah podvzetd akcijo za dos^o ugodnejših gospodarskih rezultatov. JURE KRAŠOVEC lifIOZISIJE: KOLIKO STAE^IOVANJ? Cland predsedstva občinske konference SZDL Mozirje so na torkovi redni seji med drugim sprejeli prošnjo pred- sednika občinske konference SZDL, Jožeta Kumra, na- s tem so se odločili za običajna kandidacijski postopek in sklenlU predlagati kot edinega kandidata za novega pred- sednika občinske koneferenoe SZDL, Jožeta Kumra, na- mestnika načelnika oddelka za gospodarstvo pri mozinskl občini. Predsedstvo občanske organrizadje SfZDL je v nadalje- vanju sprejelo pobudo izvršnega sveta skupščine občine, da naj bd se zidruženo dedo v moczirski oblini priključilo temeljni banki v Velenju. Prav tako so potrdili samoupravni .siporaznm o temeljih plana razvoja in financiranja stanovanjske graditve v občini do 1980. leta. Novost v tem dokumentu je po-višana obvezna stopnja za stanovanjsko graditev od 6 do 8 odstotkov. Pred- videvajo, da bd do konca srednjeročnega obdobja zgradili v Gornji Savinjski dolini 350 stanovanj, od te^ 160 v druž- beni lastnini. Toda, nad tem planom se pojavlja vprašanje ne zaradi sredstev, marveč predvsem zato, ker ni, razen v enem primeru, pripravljenih zazidiailnih površin za blokovno gradnjo. Zato so predlagali izvršnemu svetu občinske skup- ščine in stanovanjski skupitioisti, da to vpirašanje čim prej zaidovoljivo rešita. MB 4. stran ~ NOVI TEDNIK St. 40 — 6. oktober 1977 ŽALEC: PRSNA KABINA Na celjskem sejmu obrti je bila deležna posebne pozor- nosti prsna kabina Sigme. Izdelek je nov dosežek Savinj.^^ke indiistrije gradbenega materiala in logričiK) nadaljevanje ra- zvoja proizvodnje v montažne sanitarne elemente in kabine. Prsna kabina za^rzema le dober kvadratni meter tlorisne površine kopalnice, kljub temu, da jo bo možno kupiti tudi v izvedbi, ko ima vgrajene vse elemente, vključno z boj- lerjem in črpalko. Vse to je prav domiselno in estetsko po- krito v komaj 30 cm globokem predalu za steno. Kot obetajo pri Sigmi, bo prvemu razstavnemu izdelku vkratkemsledilaser ij azaproda jo v kratkem siledila serija za prodajo. Sicer pa bo tudi cena, kot kaže, privlačna za vse, ki bi sicer gradili in načrtovali kcarli.ie in nosilec dr;i;;ili pomembnih funkcij » aabodnoafriški državi. Slonokoščena obalii. Med svojim obiskom v Celju se je pogovarjal s predstavniki trfrovine In industrije, ki imajo svoje zastopstvo ▼ Abidjanu, srlav- nem mestu te države. Vrh t«'i;a se je pogovarjal o možnostih sode- lovanja 7 Industrijo kerairiitnih. kislinoodpornih in opečnih izdel- kov » Fjubečni. Se pos<'bej se je zanimal o možnostih prefahrika- dje nekaterih proizvodov in o prenosu tehnologije. Na posnetku — visoki gost iz Slonokošceuc ubale med ogleUoui proizvodnih pro- ■l«r»v v l.jubccni._____ MILAN BKECL CELJE: NAPOVEDI OPTIMISTIČNE PRIHODNJE LETO OBETA HITREJŠA RAST Ocene izvajanja resohicije o družbenoekanomskem raz- v(i§u celjske občine v prvem polletju letošnjega leta. so znane. Znana so tudi vsa od- prta vpra-šanja, ki še vedno zavirajo hitrejši razvoj, os- novne težave nekaterih toz- dov in dej.stvo. da položaj še zdaelč ni tako dober, kot bi lahko .sklppali iz varljivih številčnih primerjav, ob ka- terih kar preradi pozabljamo na izjemno .slabe lanske do- sežke, s katerimi delamo pri- merjave. Ob ocenah izvajanja resolu- cije in s tem v zvezi tudi srednjeročnega načrta občine CH,)e je kar nekam neopazno ušla širši pozornosti izjemno zanimiva ocena globalnih možnosti razvoja ceI.i.skogra gospodarstva v prihodnjem let«. ()c«'na možnosti temelji na tlosfžkih prvega polletja in prttlvidevanjih ekonomi- stov o fi:o.'odarskih organizacijah morali upoštevati kot temelj za realno planiranje v prihod- njem letu. Po teh prognozah naj bi se gospodarska aktivnost v dru- gem i>olletfu i>ostopoma umi- rila in ustalila na doslej dose- ženi ravni, id pa je višja od lanske. Ob tem gospodarstve- niki pričakujejo težave pri iz- vozu, ker ne bo pomembnej- ših oživitev na zunanjih trži- ščih. Tudi v letu 1978 naj bi na domačem in tujih trgih ostali približno enaki pogoji gospo- darjenja To precej olK'ta, saj je trenutni položaj takšen, da omogoča hitrejšo gospodar, sko rast in preseganje zastav> Ijenih sredn,jeročnih ciljev. To pa bi hkrati pomenilo, da bi gospodarske organizacije lahko letos in prihodnje leto zmitnn popravile zaostanke /.a predvidenim srednjeročnim razvojem, d(( katerih je pri- šlo lani. Po prvih ocenah na,j bi pri- hodnje leto v celjski <»boini družiteni proizvoo izredno ugodnih cenah, ki so vse, razen za jabolka, niž- je ali vsaj enake kot lani. Pr- vi del akoiije, ki bo trajala do 15. oktobra (prodaja paprike pa do 20. oktobra), je iizredno dobro uspel oz. uapel tako, kot pri Etobrind niti niso pri- čakovaili. Do 30. septembra (taikrat smo zibirali podatte za prvi del prodaje ozimnice) so ta- ko prodali 500 ton krompir- ja, čeprav .so ga za celo ak- cijo planirali 350 ton! Seveda so pri Dobrini poskrbeli za zadostne zaloge, tako da ni- hče tudi v naslednjih dneh ne bo ostal brez krompirja, ki je .letos resnično poceni, saj stane kilogram 2,95 din, kar je za 1,30 ceneje kot lama. Prodali so 200 ton čebule, če- prav so za celo akcijo plani- rali 120 bon! Veliko popraše- vanje je bilo tudi po kvali- tetni papriki, ki so .jo proda- li 100 ton (na dan tudi po 15 ton!), planirali pa so jo »sa- mo« 80 ton. Prodaja fižola, zelja za ribanje in jabolk gre v okviru planiranih količin. Zanimivo tudi je, da ozimno blago kupujejo po.sametsniki, medtem ko med sindikalnimi organizacijamii ni posebnega posluha. In v čem je glavni uspeh letošnje »ozimne« ak- cije? Vodja poslovne koordi- nacije pri SOZD Dobrina Emil Hedžet. meni: »Vzroki so prav gotovo tri- je. Prvo visoka kvaliteta bla- ga za ozimnico, drugo izred- no ugodne cene in tretje sa- ma organimranost prodaje. Lahko se pohvalimo, da v pr- vem delu akcije nismo imeli niti ene same reklamacije kupcev.« Zakaj je manjše zanimanje ali ga skoraj ni s strani sdn- dikalnih organizacij? »Lani so sindikalne organi- zacije kupovale ozimno bla- go direktno pri kmetu in to dražje, kot so potem lahko kupili v trgovini. Zdaj se se- veda obračajo na nas.« Z letošnjo prodajo ozimne- ga blaga je Dobrina »zabila žebelj na glavo« in se dejan- sko približala vsakemu Potroš- niku, ki si lahko nakupi ozim- nico, ne da bi zanjo odštel pretirano veliko denarja. S takšnimi akcijami bi brez dvoma kazalo nadaljevati, saj ni vseeno, kaj potrošnik kupi in koliko ima česa doma, kaj- ti misliti je treba tudi na ju- tri. Pri vsem tem pa je še zsanimivo, da se kupcd ne po- služujejo kreditov, kar je nov dokaz o resnično ugodnih ce- nah, ki so dostopne prav v.sem. TONE VRABL jit. 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 GOLTE GOLTE ZAPRTE ZARADI VZDRŽEVALNIH DEL Da, v pričakovanju 2!ime jp tudi ugodnega sprejema jporazuma za ustanovitev jjfUpnosti za rekreacijo. Trenutno je center naGol- Igh zaprt. V teku so velika obnovitvena dela, remont na ^5eh žičnih in vlečnih na- pravah, prav tako na vodo- vodu in podobno. Mimo te- ga čistijo tudi terene za jpiučišča. Kako dolgo bodo trajala ta dela, je težko re- ji, zato tudi ni moč natanč- po opredeliti dneva ponovne otvoritve centra i>od Med- yedjakom. Dejstvo je samo center na Golteh bo japrt vse dotlej, dokler ne bodo povsem opravili vseh predvidenih del. Mimo tega je tu še razve- seljiva novica: na začetku novembra prispe z Dunaja vlečna proti vrv za gondol- sko žičnico. Torej, i>omemb- na pridobitev. Priprave na sprejem spo- razuma za ustanovitev skup- nosti za rekreacijo na Gol- teh so v polnem teku. Ta- ko so se v Celju na pobu- do občinskega sindikalnega sveta sešli ob koncu prejš- njega tedna predsedniki sin- dikalnih organizacij in de- lovnih kolektivov. Od okoli 300 povabljenih jih je pri- šlo približno 100. Čeprav so se v načelu strinjali z novim Izletnikovim predlogom, so imeU več pripomb na račun kvalitete uslug. Torej, pri- I>ombe na delo zaposlenih v tem centru. Zdaj bodo stekle razprave v samih delovnih kolektivih. Pri Izletniku računajo, da bodo odločitve znane vsaj do konca oktobra. Ne glede na to pričakova- nje menimo, da bi se v ko- lektivih morali odločiti za normalno in dobro delooent- .ra na Golteh, hkrati pa od Izletnika zahtevati, da bo pravočasno rešil vse kadrov- ske in druge probleme tn tako po svoji strani zagoto- vil, da se bodo ljudje radi vračali v. ta planinski svet tudi zaradi tega, ker so bili zadovoljni s ix>strežbo, ker so dobili ali bodo imeU na voljo poleg smučišč tudi druge naprave za rekreaci- jo itd. M. BOŽIČ Motiv z Golt CELJE: OBISK VLANDSHUTU Ob koncu prejšnjega tedna je bila delegacija celjske ob- čine, ki jo je vodil predsed- nik občinske skupščine Jože Marolt, na prijateljskem obi- sku v bavarskem mestu Landshut, blizu Munehna, mestu, ki ima okoli 55.000 prebivalcev in ki je pomemb- no upravno-administrativno središče svojega območja. Četudi je bil obisk celjske delegacije namen,}en pred- vsem udeležbi na otvoritvi tradicionalne go.spodarske razstave v tem mestu, so stekli tudi razgovori o na- daljnjem sodelovanju med Celjem in Landshutom. Prvt pogovori v tej smeri so bili že pred dvema letoma. Tudi delegacija iz Landshuta je bila že na oibsku y Cdljn. Zdaj.šnji pcmenki pa so pokazali, da so odprte vse možnosti za razširitev tak- šnega sodelovanja, predvsem še na kulturnem, turističnem in športnem področju, po- sredno . tUdI na gospodar- skem. M. a ZALEG: SLIKARJI IZ KBUSEVCA Na povabilo Kulturne skupnosti občine Žalec je prišlo v Spodnjo Savinjs- ko dolino pet slikarjev iz pobratenega Kruševca. V žalski občini bodo ostali teden dni. V tem času -bo- do oziroma so že obiskali delovne organizacije in kraje v občini in vse za- nimive motive prenesli na platno. Vsa ta dela, ki so nastala v tem času, bodo zbrali in jih jutri dali na vpogled na razstavi v pro- storih Savinovega salona v žalou. Otvoritev. raz.sta- ve bo ob 17. uri. TONE TAVČAR GOZDNfK: SREČANJE LOVCEV Pri lovski koči na Gozd- niku so se minulo nedeljo srečah lovci iz Hrastnika, Prebolda in Griž. Gre za vsakoletno tradicionalno srečanje teh lovskih dru- žin, Uvodoma je na ne- deljskem srečanju govoril predsednik kriške lovske družine KarU Gorišek, pr- voborec Ivo Ludvik Zu- pane pa je nato govoril o pomenu lovstva v sploš- nem ljudskem odporu in se spominjal dogodkov med narodnoosvobodilno borbo. Delegacija treh lov- skih družin je z>a tem od- nesla venec na prizorišče \arhd Veličkgve čete z Nemci, leta 1041 na Igri-, šu. Po lovskem pogonu je bilo še tovarišfco srečanje. To je le ena izmed šte- vilnih akoij s katerimi omenjene lovske družine obujajo tradicdje NOB. ,_____...________^..J.JL. OBMOČNA TURISTIČNA POSLOVNA SKUPNOST 35 ČLANOV IZ VSEH OBČIN, RAZEN VELENJSKE Prvi korak k ustanovitvi območne poslovne skupnosti za turizem je opravljen, če- tudi je prišel s precejšnjo zamudo, je zdaj vendarle znanilec novih pobud pri re- ševanju aktualnih turističnih vprašanj. Od predvidenih petintride- set članov poslovne skupno- sti za turizem je v času sej- ma obrti samoupravni spo- razTun o združevanju v to poslovno skupnost podpisa- lo približno polovico predvi- denih članov. Veliko se jih je opravičilo in napovedalo podpis v poznejših dnevih. Kakorkoli že, poslovna slcupnost za turizem bo za- živela v kratkem, saj že ob koncu tega meseca napove- dujejo njeno ustanovno skup- ščino. Zaenkrat so se za to obli- ko povezovanja odločile go- stinske, turistične in tudi zdraviliške delovne organiza- cije iz vseh občin celjskega območja, razen iz Velenja. Vendar, člani pripravljalnega odbora za ustanovitev te skupnosti menijo, da tudi za Velenjčane še ni odbila zadnja ura in da se bodo pridružili, v kolikor se ne bodo odločili za svojo skup- nost. Morda bo v tem pri- meru le prevladalo spozna- nje, da je turistične proble- me lažje reševati s skupni- mi močmi, da so veliko bolj uspešni enotni nastopi, po- vezave v komercialnih in propagandnih akcijah in po- dobno, kot posamični napo- ri. Nova poslovna skup- nost bo predvsem skrbela za skladnejši tn hitrejši ra- zvoj turizma na celjskem območju, skrbela za enoten nastop svojih članov na tu- rističnih tržiščih in zato tu- di za skupne in vsakdanje propagandne akcije. Njena pobuda bo segala tudi na področje zasebne oddaje tu- rističnih sob, nadalje na pod- ročje stalnega organiziran.ja kulturno zabavnih ih turi- stičnih prireditev predvsem tradicionalnega značaja. Po- slovna skupnost za turizem bo nadalje potrjevala inve- sticijske programe tn še in še. Skratka, dovolj nalog za močnejšo uveljavi'tev celjske- ga območja v turističnem go- spodarstvu. S skorajšnjo ustanovitvijo turistične poslovne skupno- sti, bo opravljena pi*va faza preobrazbe poslovnega zdru- ženja Formator. Druga tn zadnja bo storjena z usta- novitvijo poslovne skupnosti za malo gospodarstvo. MB Letos praznujemo 53-letnico svetov- nega dneva varčevanja. Sicer pa je kar ves mesec oktober posvečen tisti odliki, ki jo človek neguje v tej aU oni obliki že od davni časov — to je var- čevanju. Začetki organiziranega denar- nega varčevanja segajo v obdobje oko- h leta 1600. Pri nas ima denarno varčevanje tr- dne temelje, najboljšega organizatorja tn pobudnika pa prav gotovo v celjski podružnici Ljubljanske banke. Skrb za vzgojo varčnega človeka, ki jo neguje celjska podružnica Ljubljanske banke, sega že od naj nežnejših let preko os- novne šole in naprej do delovnega člo- veka in slehernega občana. S prvimi oblikami denarnega varčevanja se sre- čujejo že v mnogih otroških vrtcih, medtem ko so se pionirske hranilnice v osnovnih šolah razvile že v prave banke v malem. Za letošnji mesec varčevanja je celjska podružnica Ljubljanske banke pripravila vrsto zanimivih akcij. Nekatere od njih so že v glavnem končane, zlasti pa tiste, ki so bile ve- zane na sprejem cicibanov med pionir- je in tudi med mlade varčevalce. Po nepopolnih podatkih se je v osnovnih šolah med mlade varčevalce in člane pionirskih hranilnic vključilo okoU 3.200 prvošolcev. Vse te je celjska po- družnica Ljubljanske banke nagradila z začetno vlogo po deset dinarjev. Jutri bo odšlo na nagradni izlet, ki ga pripravlja celjska podružnica banke, 50 najprizadevnejših varčeval- cev in delavcev v pionirskih hranilni- cah. Pot jih bo vodila na Dolenjsko. Prav tako so bila v glavnem ie po- deljena priznanja posameznim učen- cem-varčevalcem, ki so se izkazali v tekmovanju za najboljša literarna in likovna dela na temo varčevanja. Za literarna dela prejmejo nagrade: Mart- ja Jurak (Mozirje), Zlatko Galoič (KompoJe), Igor But (Rog. Slatina), Nadja Hribernik (IV. os. šola Celje) in Alja RoS (Žalec). Za likovna dela pa dobijo nagrade: Metka Sket (Rog. Slatina), Karmen Zajko (Kostrivnlca), Janko But (Kostrivnica) Mateja Glin- šek (IV. os. šola Celje) in Boris Le- dinek (Slov. Konjice). Hkrati s podelitvijo priznanj za minulo tekmovanje bo objavljen raz- pis za novo. Spored prireditev v mesecu varče- vanja bo dopolnila tudi retrospektivna razstava nagrajenih likovnih in lite- rarnih del na tekmovanjih, ki jih je razpisala celjska podružnica Ljubljaia- ske banke. Razstava bo v tem mesecu, p>o vsej verjetnosti pa bo na šoli Veij- ka Vlahoviča v Celju. Zadnji dan oktobra, na dan varče- vanja, poteka tudi dvajset let, ko so na osnovni šoli v Podčetrtku ustanovili šolsko hranilnico. To obletnico bodo počastiU s slavnostno sejo sveta men- torjev pri celjski podružnici Ljubljan- ske banke prav na tej šoh v Podčetrt- ku, kjer bodo podeliU tudi priznanja šolam, ki so dosegle najboljše uspehe pri varčevanju. Med ix>polntml osnovnimi šolami prejmejo priznanje: Vransko, Griže, Mo2iirje, Rimske Toplice, Šempeter, Rogatec, Hudinja v Celju, Ponikva pri Grobelnem, Planina in Rogaška Sla- tina II, med podružničnimi pa Kostriv- nica, Galicija, Dob je, Donačka gora in Ljubečna. V tem mesecu bodo tudi mnoga izložbena okna govorila o dnevu var- čevanja, pH-av tako prenekatere druge prireditve in ne nazadnje razstava o šolskem hranilni štvu na Slovenskem, ki bo od 25. oktobra do 6. novenibra v Muzeju revolucije v Celju. SZDL ŠENTJUR: EVIDENTIRANJA V občtm Šentjur poteka že drugii krog evidentiranja mož- nih kandiidatov za delegacije v skupščine družbenopolatLč- mh skupnosti in samouprav- nih interesnih skupnosti. To sodi v sklop predvolilnih pri- prav, ki jih vodi šentjurska organizacija SZDL. Doslej so v občini evidentiraiM že 331 možnih kandidatov v TOZD, od tega 141 za delegate v občinsko skupščirK), 190 i>a za delegate skupščin SIS. V krajevnih skupnostih pa so doslej evidenitiraih 313 mož- nih kandidatov, od njih 153 za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in 163 2a skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti. mp 6. stran — NOV! TEDNIK §t. 40 — 6. oktober 197^ ŠMARJE PRI JELŠAH NERABLJENO iNVESTlClJE IN POSOJILA Neracvitost je posledica dolgotrajnih družbenoeko- nomskih odnosov, pogojenih z zgodovinskimi razmerami — šmarska občina je bila kar se tega tiče, v šestdesetih le- tih in v vsej svoji zgodovini, prepuščena več ali manj sa- ma sebi. Razvoj zadnjih dese- tih let pa jo je silovito po- tegnil v svoj vrtinec, posledi- ca tega pa je, da nikakor ne zmore naglega tempa, ki ji ga takorekoč vsiljujejo razvi- tejše občine. Razlog je več kot prepričljiv: nemogoče je v tem kratkem obdobju nare- diti toliko stvari, na katere v polpreteklem obdobju ni nihče mislil. Razmere so se- daj bistveno drugačne, na razpolago so krediti, pomoč v tej ali oni obliki, razume- vanja je na pretek (da neka- tera podjetja izven občine gledajo pri tem tudi na to, kako bi ob pomoči občine po- magala š§ sebi, odštejemo) in vendarle se kdajpakdaj za- takne v občini sami. V mislih imamo posojila. "20 TOZD v šmarski občini je lani od načrtovanili 396.971,000 dinarjev investicij in z 317.834 tisoč dinarji zagotovljenih sredstev porabilo, odnosno re- aliziralo le 53.315 tisoč dinar- jev. Za nekoliko jasnejšo po- dobo naj povemo, da je na- črtovana vsota investicij biia predvidena za celotno sred- njeročno obdobje. Lani so bila torej ta sred- stva izredno skromno izrab- ljena. Niti en sam program ni bil tako pripravljen, da bi ustrezal ^^ahtevam bank. V tem primeru je zatajila to- rej občina. Podatki za letos govore v prid občini. Ze se- daj so realizirana sredstva iz posojil skorajda nekajkrat večja od lanskih. Pet TOZD niti lani niti le- tos ni izkoristilo niti dinarja sredstev, namenjenh za inve- sticije, niti jih niso predvi- devale, štiri temeljne organi- zacije so črpale iz tega fon- da zelo malo ali pa nič, četu- di so načrtovale znatno večji izkoristek. Najbrž bi takšno ravnanje bilo tudi na mestu. Izdatno so se posluževali zagotovljenih sredstev za in- vesticije tako lani kot letos v Steklarni, KORS-u, Pekami in slaščičarni Rogaška Slatina, Polnilnici mineralne vode, TOZD Kmetijstvu Šmarje, de- lovni organizaciji DOM, Do- natu, precej v Trgovskem podjetju Jelša in občinskem komunalnem podjetju. Najbrž je marsikje priso- ten tudi strah pred precej- šnjimi anuitetami (mnoge de- loTOe organizacije so že na- jele posojila), ponekod pa bržkone Čakajo na razrešitev položaja — čez noč. MILENKO STRAŠEK PRAZNIK KONJIŠKE OBČINE PRIREDITVE Konjiški občani bodo tudi letos svečiuio proslavili občinski praznik. Ves teden od 8. do 15. oktobra bodo tekle v različnih krajih občine kulturne, športne in druge prireditve, osrednja proslava pa bo 12. oktobra v Ločah. ^ 8. oktobra bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah nastop kulturnega društva »Zarja« iz Železne Kaple. S. oktobra bo ob 9. uri zjutraj v Vitanju otvoritev gasilskega doma, ob 10. uri pa bodo prav tako v Vita- nju položili temeljni kamen za zgraditev nove velebla- gavnice. 10. oktobra bodo ob 16. uri svečano odprli nove pro- store, ki bodo namenjeni tabornikom odreda Heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic. Ob 18. uri pa bodo v avli osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah od- prli r^stavo marksistične literature. 11. oktobra bodo ob 10. uri zjutraj v Konusovem toz- du Umetnega usnja svečano prosla/ili pričetek moder- nizacije proizvodnje. Ob 18. uri pa bo v Slovenskih Ko- njicah prireditev »šport — glasba — šport«, ki bo skle- nila delavske športne igre. 12. oktobra bo osrednja prireditev ob občinskem prazniku in sicer v novem Kulturnem domu v Ločah. f njem bo tudi slavnostna seja vseh ti-eh zborov občinske skujJščine in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili vrsto nagrad »12. oktober« in občinskih priznanj. Po seji bo še tovariško srečanje. 13. oktobra bodo ob 10. uri zjutraj v zreškem Uni- orju svečano odprli proizvodno halo obdelovalnice roč- nega orodja. Ob 11. uri bodo položili temeljni .kamen za pričetek gradnje delavnice pri Kovinarski šoli v Zre- 6ah. Nato bo še svečanost ob zaključku regulacijskih del na reki Dravinji, povabljenci pa si bodo lahko ogle- dali še rekonstruirano cesto na Roglo. 14. oktobra bodo ob 9. uri zjutraj v Vintanju sloves- no odprli novo tovarno omarastega pohištva v tozdu LIO Lesnoindustrijskega podjetja. Ob 17. uri pa bo v telovadnici osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah tekmovanje v košarki med konjiškimi osnov- nimi šolami. 15. oktobra se bo pričel ob 8. uri zjutraj c/bčinski ta- borniški mnogoboj pri Lovskem domu v Konjiški vasi, ob 15. uri pa bodo v Zbelovem odprli Dom družbenopo- litičnih organizacij. Ob 19. uri bo v novem Kulturnem domu v Ločah zaključek poletnih kulturnih prireditev, na katerem bodo nastopile tudi tri najboljše skupine z regionalnega srečanja »Naša beseda 77«. 23. oktobra bo .še zadnja od pi-iredit'w, posvečenih letošnjemu prazniku občine .Sloven.ske Konjice. Ob 15. uri bo v Kulturnem domu v Zrečah revija pevskih zbo- rov k^>njiške občine. -ds INVALIDI NA IZLETU Nedeljski dnevnik je minuli ponedeljek že tri- najstič zapovrstjo pripra- vil izlet invalidov. Zbralo se je 262 invalidov iz vseh koncev in krajev naše re- publike. Najprej so obiskali Ce- bine, kjer jim je udeleže- nec ustanovnega kongresa KP Slovenije, Miha Ma- rinko, govoril o velikem dogodku za slovenski na- rod. Nato so se odpeljali v Prebold, kjer so imeli V tamkajšnjem "hotelu dru- žabno srečanje. Tu so jih pričakali predstavniki dru- žbenopolitičnih organiza- cij kraja in občine pa tu- di pionirji domače osnov- ne šole. Za veselo razpo- loženje pa so poskrbeli Beneški fantje. TONE TAVČAR OTROCI V PROMETU POSEBNA POZORNOST PROMETNA AKCIJA OB »TEDNU OTROKA« Vsak dan je na naših ce- stah več prometnih nesreč. Ljudje izgublja.!© življenja, nekateri ostajajo invalidi. .Malenkostna neprevidnost lahko rodi hude posledice. Hudo nam je, ko zvemo za nove in nove človeške žrtve, ki jih požirajo na.^e ceste. Najhuje pa nam je takrat, ko so med žrtvami otroci. Ti, z!a.sti mlajši, .se še ne spozna.jo dobro na pravilno in varno obnašanje v cest- nem prometu pa so tako kaj hitro žrtev pod kolesi avto- mobila. V prvih .šestih mese- cih lanskega leta je na slo- venskih cestah izgubilo živ- Ijen.ie v prometu kar 31 otrok, letos v istem obdob- ju že 22! Lani je bilo po- škodovanih 847 otrok, letos že 975. Stanje se je sicer nekoliko izboljšalo v polet- nih mesecih, ko so bili otro- ci na počitnicah, ponovno pa se je poslabšalo že s prvim mesecem v novem šol- skem letu s septembrom. Svet za preventivo in \'zgo- .jo v cestnem prometu v na- ši republiki je tako ob le- tošnjem »tednu otroka« pri- pravil posebno akcijo, v ka- teri naj bi vsi še p(Ksebej pazili na varnost otrok v na- šem prometu. Jasno pa jv, da to ne .sme biti samo akcija nekaj dni, ampak stalna, sko- zi vse leto, kajti le potem bomo dosegli boljše rezulta- te. Tako bi bilo prav, da bi se v akci.jo vključili prav vsi, ki lahko karkoli prispe- vajo k večji varnosti — ^ voznikov do staršev in vzg, jiteljev. Skupaj pomagajm otrokom, da ne bodo konjj začeto življenjsko pot tragii no končali v mlaki krvi q testi. Po svoji ali drugi kri( tli. Vozniki mora.io posveti posebno pozornost otrokoi in jim z vso potrebno uy devnostjo ter razumevanjen za njihovo nerazumevanj motoriziranega »odraslega sveta omogočiti varnejši ce«j ni vsakdan. Starši morajo z otroki v( govoriti o prometu ter jj z lastnim zgledom pom:^ ti, kako se morajo, ne le tednu otroka, ampak vsj dan obnašati na cesti. Vključiti se morajo tu učitelji in vzgoji tel .)i ter Svojimi varovanci govoriti preventivni prometni vzgo; Skratka, ne smemo dopus ti. da bi se nam katero p dročje izmuznilo, kajti to 1 nam lahko kaj kmalu n ščuje. Storimo vse, da se b naš otrok varno obnašal prinnetni gneči. Torej vozniki motornih t zli, ne dopustite, da bi ugn nllo komaj začeto življen pod vašim vozilom! Starši in vzgojitelji! Tu vi ste odgovorni za varno otrok in mladine v promet Brez dvoma pa bo v.se sk paj brezpredmetno, če se b mo po navodilih republišk ga sveta za preventivo vzgojo v cestnem prome ravnali samo v »tednu oti ka«, ne pa skozi vse lel kot je treba. TONE VKAlj RADIO CELJE ZANIMIVA INFORMACIJA O RADIJSKEM DELU Minuli č^-iiek smo v stu- dio radia Celje povabili več predstavnikov delovnih orga-' nizacij iz celjskega območja, da bi jih seznanili z nači- nom našega radijskega dela, tehničnimi možnostmi odha- janja in pogoji našega dela. Vabilu so se odzvali pred- stavniki Merxa, EMO, Dobri- ne in Cinkarne. Gostom smo pripravili kratek spored v stilu naših živih dopoldan- skih oddaj. Kratka poročila, zatem pa malo glasbe, pro- pagandna, oddaja in razgovor s Francem Petaurom in Fran- cijem Gazvodo, tak je bil pi-ogram, ki smo ga ovili s šalami, dithovitimi zapisi iz delovnih kolektivov in pro- pagandnimi sporočili, ki so bili bolj antipropa.gandni, kot reklamni. In ker je oddaja za zbrane v stiidiu res tekla v živo, je bilo zanimivo. Goste, ki imajo zaradi svo- je prezasedenosti le redko čas poslušati naše oddaje, še redkeje pa obiskati stu- dio sam, smo tako res se- znanili z načinom radijskega dela, zmožnostmi radijske tehnike s katero razpolaga- mo, našimi radijskimi teh- niki in napovedovalci, študi- jem samim in sc-veda, s po goji dela. Obisk je tako v celoti do- segel svoj namen. Se bolj pa razgovor, ki mu je sle- dil, saj s«mo v njem izmenja- li rtmogo koristnih misli o tem, kaj vse bš moral naš radio še storiti, da bd še bolje ujel utrip delovnih or- ganizacij ter delovnim lju- dem resnično postregel z vse- mi tistimi informacijami, ki jih najbolj želijo in rabijo, hkrati pa bi se jam s svo- jim oddajanjem še bolj pri- bližal in iz vsakega p>oslu- šalca naredil tudi aktivnega soustvarjalca sporeda. Pogo vor o propagandi na radiu je tudi postregel z nekaj za- nimivimi mislimi in z vese- Ijenn smo ugotovili, da eko- nomsko prop>agando tudi gostje smatrajo za sestaven del informacijskega procesa. Predvsem misli o tem delu našega sporeda so biJe iz- jemno koristne. bs OBMO&JE: NOVA POSOJILA Izvršilni odbor celjske po- družnice Ljubljanske biinke je na zadnji seji med dru- gim odobril dve investicij- ski posojili. Tako Keramični industriji Liboje v znesku 5 milijonov dinarjev za mo- dernizacijo in razširitev pro- izvodnje grafitnih izdelkov ter kolQi(i.ivu zdravilišča v Rogaški Slatini znesek 9 mi- lijonov dinarjev za kritje stroškov pri modernizaciji nekaterih hotelov. Jamstva na sredstva inve- stitorjev pa so dobili: In- grad v znesku 7 milijonov dinarjev za uresničitev sana- cijskega 'progr;vna Splošnega gradbenega podjetja Rogaška Slatina, Občinska izobraževal- na skupnost Šmarje pn Jel- šah za znesek 3,5 milijona dinarjev za gradnjo nove os- rvovne .^)Ie v Bistrici ob Sot- li ter Zdravstveni center Ce- lje, TOZD Splošna medici- na Celje, v znesku nekaj nad 8 milijoiivjv dinarjev za iz- gradnjo zdravstvene pois premi- sli h in jih postavili tja, kanor spadajo. Od tod do spopada nd daleč. In do grobih besed. Zadnjič me je zamikalo, da bi se enkrat za spre- membo vozil z avtobu- som kar tako, tja v en dar. in samo opazoval. Kako se obnašajo spre- vo^i-niki, šoferji, kako re- agirajo potniki, kako da- leč je od besede do za- pleta. Zasedel sem se ne- kje v sredini udobnega vozila in prežal na vse, kar se je dogajalo med št rimi svethmi stenami. Nihče ni F>osvečal kaj več pozornosti nikomur. Lju- dje so se zaprli v svoj svet. Proga Celje—Rogatec pre;šnji teden, šoferja ni- ti dobro nisem videl pa zato bolje sprevodnika. Iz- letnikov avtobiis je zelo tiho drsel po asfaltu. Iz Celja smo odšli ob 7. uri zjutraj. Sprevodnik, mlad, lep in skrbno oblečen človek, nenehno nasmejan, Je ti- ho opravljal svoj posel in ko je potnikov zmanj- kalo, si je našel dodatno delo Nevsiljivo se je pri- družil dekletu nekaj se- dežev naprej in jo zaple- te, v pogovor. Očitno je bi'o, da je bila dekletu mlr.deničeva prisotnost všeč, ljubeznivo je vrtela je2,'ček kot kakšna mla- da golobička. Na avtobusu se ni nič dogajalo. Nihče ni nikogar psoval, nihče ni negodoval zaradi pre- malo vrnjenega denarja, VSI so sedeh tn vsi so bi- li trezni. Avtobusna idila je bila popolna. Zdaj je čas, da se vr- nem za nekaj mesecev na- zaj in porušim tako lepo: Zgrajeno idilo. Dobro mi j je ostalo v spominu, da | sem takrat vstopil v av- tobus ljubljanske registra- cije, ki pelje popoldan iz Rogaške Slatine menda proti Piranu, v vsakem primeru pa proti morju, l^nrda kakšni dve postaji Od Rogaške Slatine sta vstopila fant in pimca. Sla,raj neslišno sta se po- vzpela v vozilo ta se prerl- ^i-H do prvih sedežev. Tik za šoferjem je bdlo ^vuje mest prostih. Vlju- ^r»o, z na moč izbranimi ^s^edami je fant poprosdl šoferja, mladega, široko- Plpčega Samsona z temni- '^i naočniki, če je sedež Pfcst. »Ni, -se je zadri človek, y^ vidiš moiega E>ovršni- Pant je ugovarjal, širo- •^^"^Plečnež se je izza vola- na ostro obrnil in iz očd mu je šinil zaničevalen plamen. Fant in dekle sta si p>oiskala sedež — lo- čeno — drugje. Komentar je kmalu pri- šel. »Ti, je dejal šofer spre- vodniku, ampak tehle Ko- zjancev res ni nič prida!« V navalu jeze se mi je že porajal članek. Pozne- je sem stvar premislil, če bi človek pisal kar o vseh umazanijah, ki se dan za dnem dogajajo med na- mi, -bi mirne duše lahko izdali časopis: Jaz bd ga naslovil Domišljave zopr- nosti našega časa ... ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK v nekoliko hladnem av- to! usu se še vedno ni nič dogajalo. Sprevodnik se je vneto »vrtel« okoU mla- denke, potniki so gledali sLozi okno ali pa spah. Pri vsaki postaji je spre- vodnik vstal, pobral de- na: prijazno poklepetal s pHšieci in sedel nazaj, »k prijetnemu opravilu«. Opis delovnega mesta bi lahko človek razbral kar iz njegove zunanjosti in ra-Tianja. Tisti trenutek me je prijelo, da bi vse obtožbe zavrgel, jih str- pal in vrgel v koš, se na smrt skregal z vsemi, ki trde, da so sprevodniki tn šoferji barabe in lopovi in kar je še takšnih be- sed če ne bd naletel tu- di na druge sorte ljudi ... Ni še tako dolgo, ko sem se i>eljal z Izletniko- vim avtobusom, smer ni- ti ni važna, gre za odno- se med ljudmi. Nabit av- tobus, razgreti ljudje, živ- čnost na višku. Nekje v hrioih, na avtobusni po- stjji, potnik ni mogel iz- stopiti tn šofer je poteg- nil človek je najprej pro- sil z lepimi besedami, po- tem z malo tršimi, nazad- nje je začel groziti. Ob- veljala je šoferjeva: člo- vek se je moral peljati do na.«iednje postaje. Delavec z zdolanimi rokami, raz- oranim obrazom, skromno ob'eko in utrujenih gibov, šofer mu je priskrbel vsaj pol ure nepotrebne poti... Naš šofer tistega dne ni vozil avtobusa z nezna- nim potnikom, ko je mo- ra', itd peš. Ce bi ga vo zil, potem ne bi storil te- ga, kar je: med dvema po- stajama je ustavil avto- bus in izstopil je potnik, ki mu je šoferjeva uvi- de-most skrajšala pot mor- da tudi za uro hoda (če i°t ravnal napak v skladu z .nternimi pravili, naj mi oprosti, gotovo pa zelo človeško). PrišU smo v Rogatec. Nekateri so se z obema fantoma poslovili, drugi so odšli na cesto brez be- ser^e Brez prisrčnosti, b^-ez ene same besede, ki mnogokrat veliko pomeni. Popoldan, ob pol enih, sc-m se »vkrcal« na avto- bus za Celje. Kljub temu, da je bila to ura, ki je na avtobusih najbolj ži- vahna, je bilo vse zelo mimo. Oba »vladajoča« v prostoru sta bila na moč reona, dejal-bi, da sta kar tekmovala v strogosti, ne- vljudna pa nista bila. Pro- cedura p>obiranja denarja je bila podobna procedu- ri ria meji. Najbrž sta se ravnala po pravilu, da je dobro, če je človek čim- manj domač ... V Šentjurju je po na- vadi tohko ljudi na posta- ji, da bi nepoučen lahko OkoU druge ure popoldan m"shl, da šentjurčani ne- kaj praznujejo. Tudi si- cer je šentjurska avto- busna postaja prva podo- ba kaosa, torišče mnogih prometnih nesreč. In iz- gredov takšne in drugačne oblike in razsežnosti. »TI PREKLETA BARABA ... [ « Ni pomembno, kdaj se je to zgodilo, pomembnej- še je, kako. Bilo je vroče kot T kotlu tn avtobus poln, nabit do poslednje luluije. Avtobus je ustava. Juriš na prva, juriš na zadnja vrata. BUo je jasno, da vsem ne bo ustreženo, a vsi bd se radi odpeljali. »Ljudje, razumite ven- dar, nemogoče je nemogo- če « je proseče rotil spre- vodnik v kaotičnem vrve- žu nasilja tik zraven p>r- vih vrat. »Ti prekleta baraba hu- dičeva, mar misliš, da bomo šli peš domov? Kdo le te je naprosil, da tako jezkaš. Za nas bo še ved- no prostor!« Možakar je grozil, pest se je sovražno dvigovala sprevodniku pod nos. Se hip in izginil je na avto- bus, ki je trenutek za tem olpeljal. Za njim so osta- le kletvice, grožnje, srd ... Kakšna blagodejnost v primerjavi s tistim dnem. Dan, ko sem se voail z Izletnikovimi avtobusi, je bdi res miren, neverjetno blag in uvideven — do mene. Hote sem iskal težave in vedel sem. kje jih najti. Na najbolj obremenjeni progi ob 14.10 proti Le- sičnem. Včasih bi temu rekli »vskladtščenje«, tokrat pa sem po stopnicah prišel na avtobus kar lepo sam. Nihče me ni nesel v no- tranjost, nihče mi ni dajal pospeškov ... čakal sem na Šentjur, čakal na štore. Spet nič. Za čudo nič. Mar so se ljudje res spre- menili, mar je vse sku- paj mogoče, mi je tlelo v glavi, ko sem opazoval vse te pz-ijazne obraze. In se spet spomnil na neljub dogodek Izpred me- secev. Vročina. Toplomer bi tu- kajle, v avtobusu, gotovo po:cazal 40 stopinj celzija, v glavah p>otnikov pa naj- brž .šoferja in sprevodni- ka prav tako, še nekohko več V Celju je vstopil človek v nekakšni uradni unifor- mi, a ga ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno že zna- no kategorijo uniformiran- cev Obleka dela človeka,] privijo in občan se je te- ga še preveč zavedal. Po- membnost mu je narav- nost sijala iz oči. Prerival se je med množico kot tank, trmasto rinil naprej in zahteval prostor, če mogoče komu ni jasrio, zakaj, mu lahko on F>ove, da je pri podjetju, ki nu- di državljanom prevozniš- ke usluge, torej pri Izlet- niku, v službi in da mu torej pripada prvi sedež. Seznam, odpri se, ljudje, razmaknite na gosto zbita telf^sa in dajte tovarišu prosto. Sezam pa se ni in ni hotel odpreti tn moža- kar v uniformi je obtičal nekje na sredini. Zdd,] je gromogla.sno za- ht-^al, da mu dajo pros- tor, on vendarle ne more stati. Vnel se je žolčen prepir, sprevodnik je iz- gubljal potrpljenje. Občan je končno dosegel, tako- rekoč preko teles, svoj se- dež, sedel pa vendarle nd. Premetati bi bilo treba vso sprednjo strukturo. Povzdignil je glas. »Shšite, tole bo šlo na republiko. Na republiko. Sprevodnik je zato tukaj, da naredi red, da ljudje doujo svoj prostor. Za to ga plačujemo. Na re- publiko, ste slišali...« Možakarjeva pomemb- nost je bUa p>oteptana, raz- žaljena, uničena, avtorite- ta na psu. A on? kot da je sam na avtobusu. Voail sem se ves dan in če bi zabležil vtise te- ga dne, ne bi nastalo po- polnoma nič. Res pa je, da sem zvečer, ob desetih, ko sem v Celju stopil iz avtobusa, bil bogatejši za nekaj spoznanj. Da je svet lahko mnogo lepši in svetlejši, če se skušamo razumeti, če ne postavljamo sebe na ne- kakšen vzvišen prostor, pod katerim ni videti ni- kogar, ali pa vsaj od da- leč Da bi bdlo dobro, če bi naposled vendarle skuša- li razumeti, da tudi spre- vodnik in šofer opravlja- ta samo svoje delo in nič več in da ne moreta nič zato, če ni več avtobusov in če le ti niso razteglji- vi. Da so zamude nemalo- krat odvisne od zunanjih okjliščtn in ne zaradi te- ga,« ker šoferji popivajo v vsaki gostilni.« A tudi osebje v avtobu- sih naj nas skuša razume- ti, da nismo vedno pri- pravljeni, da bi iz nas bri- li norce, da imamo svoje teriove. če bi bilo vse tako, po- tem ne bi prihajalo do neljubih zapletov, ki žro živce in nas spravljajo ob pa net Vselej, kadar bi rad' za vsako ceno nekaj potcritizirali, zavrtajmo najprej vase: smo tudi mi čisti? Če bo tako, ne bo v ča- sopisih žolčnih stavkov, kakršne smo navedli na začetku naše reportaže. Fantje v avtobusih, sreč- no MILENKO STRASEK CELJE SREČANJE NEKDANJIH BORCEV V nedeljo, 24. septembra, so se v gostišču »Turška mačka« v Celju znova zbra- li slovenski -vojaki nekdanje- ga 87. pešpolka, v glavnem borci na soški fronti v prvi svetOTOi vojni. Prvo takšno srečanje je bilo 1956. leta. Od tedaj naprej se srečujejo vsa- ko leto v jesenskem času in na istem mestu. Na prvi se- stanek je prišlo okrog 200 bivših veteranov, pozneje pa vsako leto manj. Lani jih je bilo 32, letos pa le 22. Po- vabljenih jih je bilo 60. Med udeleženci je bil najstarejši Alojzij Gobec (88 let), učitelj iz Celja, najmlajši pa je imel 77 let. Srečanje je vodil Jaka Kresnik iz Celja, ki je tvidi pozdravil zbrane bojevnike na Soči in Koroškem. Zatem je o pomenu soške bitke go- voril dr. Eivtn Mejak, ki je dejal, da so se vojaki, če- tudi so nosili avstrijsko uni- formo, že tedaj borili za slo- vensko zemljo. V bitki na Soči sta se zlasti izkazala v vseh dvanajstih ofenzivah celjski 87. pešpolk in 17. peš- polk, znan piod imenom »Kranjski Janezi«. Prav ti borci so preprečili prodor sovražnika preko Trnovskega gozda v osrčje Slovenije. Slovenski fantje in možje so dali v teh bitkah svoje najdražje, svoje življenje aa svobodo domovine. O tem po- je tudi Prelovčeva pesem »Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob, kjer so kri prelivali za svobodo domovine ...« Udeleženci srečanja so se spomnili tnidi takega življe- nja naših rojakov na avstrij- skem Koroškem. DR. iERVIN MEJAK MARIJAGRADEC TOKRAT ZA NOVO CESTO Hooruk! Hooruk! Tako je te dni odmevalo po Lahomski dolini v kra- jevni skupnosti Marijagra- dec pri Laškem. Krajani so se z vso vnemo zagnali v zbiranje dodatnega samopri- spevka in na udarniško delo za nova dva kilometra asfal- ta v dolino. Z izredno uspe- lo akcijo zbiranja prispev- kov med krajani so si za- gotovili možnost, da bo po- loženo 10.000 kvadratnih met- rov asfalta in to vse do trgovine v Tevčah. Te dni so v klancu na po- lovici trase sanirali zemelj- ski plaz, tako da so vanj na gosto zabili po štiri met- re dolge pilote, kar so opra- vili, kot \'idimo na sliki, na star način — z ovnom. Kakšne akcije so se kra- jani te krajevne skupnosti, ki sicer nima nobene tovar- ne, je pa močno delavska, lotili, povedo naslednji po- datki: Če bi dela v celoti izročili kakšnemu gradbenemu pod- jetju, bi ureditev asfaltne prevleke, vključno z vsemi zemeljskimi in pripravljalni- mi deli, veljala okoli 2 mili- jona in 200.0(X) novih dinar- jev. S prostovoljnim delom, ki so ga pri razširitvi tra- SQ - opJMi-U že pred leti in sedaj v zadnjem mesecu, je ta vsota skrčena za več kot polovico. V zbiralni akciji so se občani obvezali prispe- vati 550.000 novih dinarjev v denarju in vožnjah s ka- mioni m traktorji. Akcija za afsalt v doltrto Lahomnice je hkrati tudi objekt solidarnosti, saj slož- no s krajani KS Marijagra- dec zbirajo sredstva tudi v sosednji krajevni skupnosti Vrh in Breze, medtem ko je KS Laško, kot upravlja- lne in vzdrževalec te ceste prispevala svoj delež z ure- ditvijo jarkov, propustov in drugih del na trasi. Krajani krajevne skupnosti Marij agradec z upravičeno- stjo upajo, da desetletja sta- ro pravilo, podpreti akcije, iniciative občanov, ni mrtvo. Pričakujejo namreč, da bo družbena skupnost tudi ob vnovični akciji krajanov te- ga dela občine, primaknila še svoj delež. Končno kraja- ni spravljajo z dnevnega re- da nenehne pritožbe nad sta- • njem ene najbolj frekvent- nih cest v občini. To si kra- jani zaslužijo tem bolj, ker tokratna akcija ni pr\'a in so na ta način udarniško speljali že prvi del asfalta v Lahomsko dolino. J. K. 8 stran — NOVI TEDNIK St. 40 — 6. oktober 197^ KONCERTI USPEŠEN ZAČETEK UVODNI KONCERT MOSKOVSKEGA KVARTETA Prvi, uvodni koncert v le- tošnjo koncertno sezono je bdi v sredo, 28. seiptembra v stropni dvorani Pokrajinske- ga miizeja. Poslušali smo Mo- skovski godalni kvarteit, sku- pino štirih mladih umetnikov, ki so si že v kratkem času skupnega muziciranja prido- bili nekaj mednarodnih lo- vorik. Godalni kvartet je ena najlepših, a tudi najobčutli- vejših oblik komorne glasbe. Moskovčani so kos vsem vi- sokim zahtevam komornega muziciranja: tehnično brez- hibno priprajvljeni, izenačeni v tonu, v frazah, dinamiki. Izrazito napeto igranje je ta- ko intenzivno, da zazvenijo muzikalne fraze s polno moč- jo. Initonacija je tudi v naj- težjih mestih brezhibna, tako da poslušalec komaj sluti teh- nične in intonacijske težave. Prvi violinist Mihail Sekler je diuša kvarteta, s sugestijo po- tegne za sabo svoje tri tova- riše, ki pa kljub temu muzi- cirajo samostojno, vedno v okviru plastične celote več- glasnega tkiva skladb. lavajali so tri kvartete Iz zaikladnice mojstrov Villa-Lo- bosa, Soštakoviča in Borodi- na. Heitor Villa-Lobos (1887— 1959) je bil vodilni južnoame- rišiki skladatelj in ena naj- izvimejših osebnosti v glasbi našega časa. Njegove glasbe — njene divjosti, neodvisno- sti od sloga, edinstvene nege izrazja — ni mogoče razume- ti, ne da bi razumeli njeg'Ovo domovino Brazilijo. Kvartet §t. 17 (zadnji) je po obliki klasično zasnovan, po muzi- kalnem izrazu sodoben, po zvočnih sredstvih zmeren. Po- ln je dramatike, živahnih ritmov in širokih spevnih mest z bogatimi možnostmi dinamičnega niansiranja. Dmitrij Šoštakovič (1906— 1975) je napisal svoj godahu kvartet op. 183 v enem stav- ku z začetno temo v violi, ka- teri se pridruLŽijo izmenoma ostali instrumenti. Dolgi, otožni solo viole zaključuje skladbo, vmes so siloviti iz- bruhi ostrih disonanc, ne manjka uporaba sodobnih učinkov — udarjanje loka na trup instrumenta — pa zopet lirični napevi, rahlo naslonje- ni na rusko folkloro. Sošta- kovičeva glasba je silovit iz- raa življenja polne osebnosti. V riitmu njegove glasbe je abita gonilna sila, njegove teme pogosto zapečejo kot vrh biča. Aleksander Borodin (1883— 1887) je bH član ruske peter- ke in gnala ga je želja, da bi pisal domačo rusko glasbo. Vdan je bil komorni glasbi in kadar jo je sam pisal, je 22ial svoje zahtevnejše slogov- ne značilnosti, ki jih je upo- rabljal v simfoničnih delih tn v operi, zamenjati s prepro- stejšim, bolj intimnim slo- gom. V njegovem pisanju za štiri godala sta občudovanja vredna jasnost in odličen Li- rični slog, poln lepo izpelja- nih melodij. Zaradi tega je kvartet v D-duru lahko po- slušati in ga sprejeti. Moskov- ski godalni kvartet je delo izvajal sugestivno, s plastič- no podanimi melodijami. Ču- dovit je bil Noktumo s svo- jimi dinamičnimi niansami in s ponavljanjem osnovne mi- sli v vseh godalih. V stropni dvorani. Izredno primerni za komorne koncer- te, je poslušala ožja družba ljubiteljev glasbe. Da so se zbraU resnični ljubitelji glas- be dokazuje, da ni po kon- čanem programu nihče vstal, ampak so z vztrajnim plos- kanjem izprosili še dva do- datka (Stravinski, Beetho- ven). Dmitrij Šoštakovič (1906— je torej spodbuden, obetajoč tako po uvodnem koncertu kot po napovedanih gostova- njih orkestrov in solistov. Pripoirmiti pa moramo, da je bila v odmoru med obema deloma koncertnega progra- ma modna revija »Zlatarne«, ki je želela predstaviti svoje najboljše izdelke, kar bd bilo v redu in prav, nikakor pa ni bila prav spremljajoča glasba zabavnega značaja, ki je razbila intinmost lepega ve- čera. EGON KUNEJ PIŠE EGON KUNEJ GOSTOVANJE SLOVENSKEGA UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA Od 1. do 8. oktobra bo v Sloveniji gostoval slovaški učiteljski pevski zbor, ki bo tudi gost Celja. V njegov go- stovaLni program sodita kon- certa v štorah in Preboldu, kjer si bodo pevci ogledali tudi obe delovni organizaciji — železarno v Storah in Tek- stilno tovarno v Preboldu. V času svojega bivanja pri nas si bodo ogledali tudi Muzej revolucije v Celju. Gostovanje priznanega pev- skega zbora so pri nas omo- gočili Tehnomercator, žele- zarna štore in Tekstilna to- varna v Preboldu. Obdsk in nastopi slovaške- ■ga učiteljskega pevskega zbo- ra v Celju in okolici pomeni ponovno zbližan je na kultur- nem področju v programu sodelovanja z drugimi drža- vami. BLIŽA SE 100-LETNICA ROJSTVA OTONA ZUPANČIČA Kmalu bomo praznovali sto let rojstva pesnika Otona Župančiča. Ob tem pomembnem kulturnem jubileju bo tekla v Celiu vrsta prireditev^ v katerih bodo lahko otroci in od- rasli bogato doživljali in spoznavali velikega pesni- ka slovenske modeme. Ta- ko bo v varstvenih ustano- vah tekla akcija »Odkriva- mo Otona Zupančiča.. pesnika za otroke«, na urah poezije pa bodo so- delovali vsi otroci, ki sta- nujejo v bližini vzgojno varstvenih ustanov in ne samo njihovi varovanci. Pomemben poudarek ob- letnici rojstva velikega pesnika bodo prispevale delovne organizacije, ki bodo v okviru informativ- nih glasil predstavljale iz- bor pesmi Otona Zupanči- ča. Slovensko ljudsko gle- dališče v Celju pa bo že v prvi polovici novembra pripravilo osrednji literar- ni večer z izborom pesmi Otona Župančiča, ki bo pomenil tudi uvodno pro- slavo v ciklu praznovanj slavo v ciklu praznovanj. Na prvi jesenski seji sveta za kulturo pri ob- činski konferenci SZDL so se člani dogovorili še za druge prireditve v okviru praznovanj 100-letnice roj- stva Otona Župančiča. Ta- ko o literarnih večerih, ki bi potekali v krajevnih skupnostih pa o poteku ak- cije »Bralna značka Otona Župančiča« na osnovnih šolah, člani sveta pa so se zavzeli tudi za to, da bi obogatili celjsko knjižni- co z večjim številom Žu- pančičevih del. Opozorili so tudi na potrebo po iz- daji stenskih fotografij ve- likega pesnika. DS KOMORNI MOŠKI ZBOR NAMESTO E. KUNEJA — V. MARCEM Bil je večer, kot malo ta- kih. Prijeten, tovariški, spro- ščen in vendar več kot slav- nosten. Zbrali so se člani Ko- mornega moškega zbora, se- danji in veliko tistih, ki so se od zbora že poslovili. Vsi skupaj so prišli na tovari- ško srečanje, da se poslo- vijo od svojega dolgoletnega dirigenta, od soustanovitelja zbora in človeka, ki je po dobrih osemindvajsetih le- tih odložil prvo dirigentsko palico in zaprosil za »upo- kojitev«. Bil je večer, ko so se ko- moraši poslovili od svojeiga maesitra prof. Egona Kune- ja, ko so se mu zahvalili za vse tisto, kar jim je dal kot umetniški vodja, za vse na- stope in konoeate, za številne zmage na domačih tn tujih koncertnih odrih, za prijetna doživetja, ki ostajajo vedivD v srcih, za vse tisto, kar lah- ko daje in venomer daje le naša slovenska in jugoslo- vanska pesem. To je bogast- vo, ki človeka plemeniti, ki ga zbližuje z drugimi, ki pio- dira še tako visoke ovire, ki gradi mostove prijateljstva med narodi. Profesorju Egonu Kuneju se je 2a dolgoletno uspešno dirigentsko delo zahvalil predsednik zbora, CJust^ Grobelnik. Čestitki se je p(| družil tudi tajnik občing^ Zveze kulturnih organizaci Štefan žvižej. Čestitali pa g mu tudi pevci ne samo s jo himno »Ko so fantje ^ daj vstali...«, marveč tudi 1 obljubo, da bodo tudi po, vodstvom novega dirigent« prof. Vida Marcena, nadalje vali začeto delo. Spregovoril je tudd po^j Egon Kunej. »Slovo je težiko, toda, m railo je priti. Takšno je išt Ijenje. Navzlic temu ostajaj vaš. Pomagal vam bom, kjej koli bom mogel. Sicer pa m na tx) delo veže tudi vaša od ločitev, saj sem postal čast nI dirigent zbora. Mislim, i nosim edini v našd državi tal naziv. Ta je zame obvezujoi in časten hkrati!« Nekaj misli o delu in nt črtih je jjosredoval tudi noi dirigent, prof. Vid Maffoa sicer ravnajtelj celjske glaslj ne šole. »Dolgo sem premišijeva ali naj sprejmem to obve nost, ali ne. Zdaj sem ; sprejel. Odločal sem se. 1 pove dovolj. Dela se bom li til z vso odgovornostjo. R čunam tudi na pomoč pro* 1 sorja Kune j a.« M. 1 PODČETRTEK JOŽE BRILEJ NAJBOLJŠI UČITELJ Vrstd nagrad, priznanj in visokih republiških tn držav- nih odlikovanj bo 17. oktob- ra Jože Brilej, ravnatelj os novne šole v Podčetrtku, do dal še eno: žirija akcije »M bolj priljubljena učitelj« se; odločala, da to pomembni priznanje podeli podčeti škcmu pedagogu, ki je ni kolikokrat presenetil s svfl izvirnostjo in pridnostjo t z neštetimi novimi spozn nji na področju pedagogil prostega časa. Akcijo »najTxvlj priljublj( učitelj« so organizirali iffB ništvo Praktične žene, tal turno prosvetna skupnost Sl Srbijo, uredništvo jutranje! programa Radia Beograd, i vdja Galaksija, »Prosvetni pij gled« in drugi prosvetni I sopisi v Jugoslaviji. PriaH nja bo dobilo še devet « brancev iz vse domovine. Hkrati je žirija spre^ sklep, da predlaga repu''' škim in pokrajinskim kulW no prosvetnim skupnosti* naj bi vse, ki bodo dol» priznanje »najbolj priljublj< učitelj«, v svojih republik* in pokrajinah, ustrezno ' gradili. Jože Brilej bo, kot smo' povedali, priznanje prejel' posebna slovesnosti v Nar* nem pozorištu t BeogrBiJ 17. tega meseca, takrat f bo dobil še jubilejni zflatm s Titovo podobo. Odličje ravnatelju podčef ške šole je hkrati prizna«! celotni aJctivnosti na ^ vzgojnem zavodu, kii je pu* vsem priznanje celotna aKf nos-ti na tem vzgojnem ^ vodu, M je predvsem po ^ govi zaslugi v minulih ^ setih letih postal znan 0* v domovini pač pa tudi ' ven nje. Ko bo v celoti ^ vita ideja o pedagogiki P' stega &sa, bo postal ^ četrtek pomembno pedago*' središče z zjnanstvenim ^ ležjem. i PREDSTAVUAMO Odpiramo novo rubriko. 2e njen naslov pove tudi njen namen. Prav je, da nekoliko pobliže spozna- mo neposredne ustvarjal- ce kulturnega življenja. Zaceli smo z gledališčem, ■po abecednem redu, da ne bo zadrege. Ustvarjalna Imena morajo iz anonim- nosti, fotografija, nekaj besed je premalo, za priložnost za temeljito predstavljanje, pa vendar je to dobra osnova za nov korak — za korak, ki nas bo poi>eljal v gledališče samo, kajti igralca spo- znaš le tam. BORUT ALUJEVIČ Zibel mu je stekla v Ljubljani 16. maja 1942. leta. 1961. leta se je vpisal na igralsko akademijo in jo 1967 tudi diplomiral. V Celje je prišel 15. januarja 1966, kjer je stalno zaposlen v Slovenskem ljudskem gledališču. Zaenkrat ga še ni zamikalo, da bt šel kam drugam. Manjše vloge je že igral še kot študent v Ljubljani in največkrat statiral vojake. Po prihodu v Celje so se ga bolj oprijele vloge obrtnikov. Po njegovem oseb- nem mnenju se mu je »odprlo« 1968. leta, kot pravi, da jen e glede na mnenje kritike in odmevnosti občin- stva začel resnično dojemati vlogo igralskega poklica. Samo še nekaj najpomembnejših vlog: kot debut P. Shaffer? Zasebno uho, kjer je igral Boba, Carlo Gol- dom; Krčmarica — igral je grofa Albafiorita, Pri 2kires čudnem paru N. Simna je bil Murrax, Matevžek pri Jurčičevem Desetem bratu, o Plautovem Hišnem stra- hu FHolahes. Mnogim je verjetno še v spominu Falstaff v Shakespearovih Veselih Vindsorčankah. Se bi lahko na- števali, a verjetno bo še priložnost. Ob svojem rednem delu je sodeloval še na amater'odročja kulture. To je v bistvu uresničitev dolgo- letnega razmišljanja o potreb- nosti stalnega in sprotnega izobraževanja ter usmerjanja celjskih kulturnih delavcev, tako tistih, ki se s kulturno dejavnostjo iikvarjajo profe- sionalno, kot onih, ki delajo kot amaterji. Prav zaradi rasi- lik, ki jih prinaša profesio- nalno in amatersko delo ▼ kulturi, bo tudi program šole oziroma seminarja razdeljen na dva dda. Prvi del, ki bo neikoliko bolj teoretičen, bo- do poslušali profesionalni kulturni delavci (kot na pri- mer ravnatelji kulturnih usta- nov), drugi del pa kultur- ni animatorjl iz ce- ljskih organizacij združenega dela. Slednji bo le delno za- jemal teoretična vprašanja kulture in estetike, vehko bolj pa se bo osredotočil na praktične značUnostl kultur- ne dejavnosti, s katero se kulturni animatorjl srečujejo vsakodnevno v delovnih orga- nizacijah. Med njimi naj na- štejemo kot primer motivira- no e delavcev za obisk gledali- šča, pogovore ob izidu knjige, pripravo raastave v tovarni ali pa ocenjevanje umetniške vrednosti katerega od filmov. Skratka — kulturni animator- fi bodo v Soli spoznavali po- stojpke, s kaiterimi bodo lah- ko resnično približevali kul- turne dobrine vsem delavcem. Sicer pa je treba še pose- bej poudariti, da v drugi del stalnega seminarja vendarle ne bodo vključeni samo ktil- turni animatorji. Poleg njih bodo v stalno obliko izobra- ževanja vključene še tri lo- čene skupine amaterskih kul- turnih delavcev. Tako bodo imeM posebna predavanja amaterski režiserji, pa zbo- rovodje in končno tudi mla- dinci, ki se v sredinih šolah ubadajo z delom na različnih področjiih kulture. Stalni seminar za kulturne delavce bo trajal skozi vse leto s tem, da bodo preda- vanja predvidoma enkrat me- sečno. Amaterski kviltumi de- lavci p& si bodo T . ri^ojjpu predavanj večkrat ogledali tudi katero od filmskih aH gledaliških predstav, se ude- ležili koncerta ali razstave likovnih del, da bodo tako praktično spoznali različna umetniška dela in pozneje v pogovoru opredeljevali tudi njihove vsebinske vrednosti. Doslej še ni mamo, kako bo teklo zbiranje denarja za fi- nanciranje s.talnega seminar- ja, menijo pa, da bodo to po- dročje uredili z oblikovanjem posebnega samoupravnega sporazuma. S stalnim semi- narjem naj bi pričeli že v oktobru, ko bodo ustrezni organi s predlogi dopolnili in sprejeli program izobražeivan- ja kulturnih delavcev. DAMJANA STAMEJČIC STALNA ZBIRKA V LIKOVNEM SALONU V celjskem Likovnem salonu je razstavljen del stalne zbirke. Kot je mano, je C!elje (beri Likovni salon) vsa leta v svoji razstavni dejavnosti odvajal del sredstev tudi za nakupe Ukovnih del tistih slovenskih in jugoslO'vanskih ustvarjalcev, ki so razstavljali v salonu. Tako je bilo odkup*- Ijeno preko 80 del, ki sedaj počivajo v depo^ju, ker nimamo zaenkrat v C!elju stalnega galerijskega prostora, kjer bi lah- ko stalna zbirka našla svoje ustrezno inesto in bila tako javnosti na razpolago. Sedanja razstava predsta^-lja del te dragocene zbirke, saj najdemo v njej imena kot so Mthelič, Kos in drugi, pa bi veljalo, če bd si jo organizirano ogledale tudi šole, saj se bodo mladi obiskovalci srečali z deli likovnikov, ki jih sicer iinB^o redkeje priložitKiet pobliže spom2.\-aii. §t. 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 TEDNIKOV ZAPIS NI VSAK KRUH DOBER KRUH IŠČEMO FORMULO ZA ČAROBNI »MLAKARJEV« KRUH To bo menda že tretji al celo četrti zapis v No- vem tedniku o kruhu. Torej tisti hrani, ki je za vsakega človeka osnovna tn nujno potrebna. To, da imamo več vrst kruha, ni treba posebej poudarja- ti. To, da je treba vsak kos kruha (pa naj bo bel črn, koruzen ali kakršen- kol: že) ceniti tn "spošto- vati, tudi ne. Da pa je razlika med različnimi vr- stami kruha, ki prihajajo iz razhčnih pekam, tu pa bi se že lahko ustavili in začeli pogovarjati o tem, zakaj prihaja do razUk, ki se najbolj občutijo v okusu, mehkosti, trajnos- ti in podobno. Naš na- men akcije je bil dokaj preprost, čeprav ni šlo za preprosto stvar. Preko kupcev kriiha smo žele- li ugotoviti, v čem je for- mula za čarobni »Mlakar- jev« kruh, ki ga že skoraj pe:;deset let prodajajo v prodajalni tn pekarni na Dolgem polju v Vninčevi ulici. 2e vrsto zadnjih let je pekama in prodajalna Mencova, TOZD pekarne in slaščičarne, vendar še vedno vsi govorijo »gre- mo po kruh v Mlakarje- vi mami!« In Frida Mla- karjeva še resnično ved- no prodaja kruh, kljub svojim 78. letom. Vitalno se suče za pultom in vsa- kega postreže hitro, vlju- dno, kot pač to samo ona zna. Marsikdo (al: veči- na) se postavi v vrsto tn ko pride do mame Mla- karjeve nič ne reče, kaj bo kupdl, kajti to ve Mla- karjeva mama. In redki so primeri, da bi se pri tem zmotila, saj daleč na- okrog pozna ljudi in lju- dje njo. Kako tudi ne, saj se videvajo iz dneva v dan, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Starejši navajajo mlajše: »Po kruh boš šel k Mla- karjevi!« In ko te dobijo otroke se zgodba ponovi. CeJo generacije se tako hranijo z Mlakarjevim kruhom. Ljudi ne zadrži, da ne bi šli k Mlakarjevi po kruh, niti slabo vreme, niti oddaljenost (tudi po deset in več kilometrov!), niu to da gredo mimo 1-reh, štirih ah celo petih prf^dajalen kruha, da pri- dejo do Mlakarjeve, niti sobotno čakanje v vr- .sti... Torej, kaj je po- tem v tem kruhu? Posta- vili smo se pred proda- jalno in začeli s sprsiševa- njem. Dan akcije: 29. septem- ber (seveda letos). Cas: med 7,30 in 8,30. uro. Število anketirancev: 21. Zanimivost: med kupci so krepko prevladovali moški, za njimi otroci in šele na to ženske. Najoddalnejši kupec: tokrat iz Stor, 40 let je »Mlakarjev« Jcruh Sreten Dimitrijevič sta- nuje že dve leti v Nušd- čeri 14, to je v neposred- ni Dližini pekarne tn pro- dajalne čudovitega Mla- karjevega kruha: »Kruh stalno kupujem tu in niti sam dobro ne vem, zakaj. Res pa je, da imajo vsak trenutek svež kruh, ki je tudi čez dva dni dober tako kot prvi dan.« Marija Cocej iz Lokrov- ca: »Stalno kupujem v tej prodajalni. Verjetno je ta kruh boljši od drugje pečenega zato, ker je dru- gače zmesen tn pečen v pečeh, ki so kurjene na drva.« Štefan šumiga iz Ostrož- nega: »2e od leta 1960 ku- pujem vedno in samo kruh pri Mlakarjevi. Ivan Miklavžina kupuje Mlakarjev kruh že okoh 40 let: »Veliko je odvisno od poslovodje, kakšno mo- ko vzame in kako zna kruh zmesiti. Pa Mlakar- jeva tudi bolj drži v »ro- kan« ter jim pove, če je kaj narobe. Kvaliteta se je morda spremenila le v toliko, ker je zdaj slab- ša moka, kot nekoč. Dob- rota kniha je odvisna tu- di od peči, ročne obde- lave ... Ljudje hodijo sem in čakajo tudi po po.' ure in več, samo da dobijo Mlakarjev kruh.« Fani Platovšek je že šti- rinajst let obiskovalka Mmkarjeve pekarne: »Ob sobotah je sicer vrsta, vendar gremo vseeno sem, ker tu lahko kupi- mo najboljši kruh. Znajo ga Po »starem« zmešati, veliko pa je odvisno tudi od peči. 1600 kg kruha dnevno Mirko Tanjšek je obra- tovodja v pekami: »Bis- tvo našega kruha je ver- jetno v tem, da ga dela- mo na popolnoma obrt- ni način, kjer prevladuje osebno, ne pa strojno de- lo. Formula? Pripravimo maio mehkejše testo, da se kasneje prehitro ne osuši ter dodamo oljne maščobe ter ga vitamizi- ramo. Dnevno spečemo 1600 kg kruha, ob sobo- tah enkrat več in pred prazniki dvakrat več. La- hko bi ga spekh še več če bi delali recimo v treh izn^enah, tako pa samo v eni.« Problemi? »Moti me to, ker ljud- je ne kupijo radi tiste- ga kmha, ki ga spečemo ponoči. Hočejo vedno to- plega vročega.« Kaj pa Mlakarjeva ma- ma? »Priznajmo! Veliko strank hodi sem tudi in predvsem zaradi nje. Za vsako stranko ve, kaj že- li: bolj zapečenega, manj zapečenega, četrt kilogra- ma .. Pri oseminsedem- desetih letih ne dela za- radi denarja, ampak iz gole potrebe po tem, da ug( di kupcu. Ona živi z njimi.« Sobote? »Večino ga pokupijo tako da nam kruha več- krat že zmanjka okoh en.ajste ure.« »Poglejte! kakšna pena!« Marija Ferjanc se je pripeljala iz Tmovelj, od koder se vozi že deset let. Zaradi kruha! »Tega kru- ha sem navajena tn F>onj se bom vozila dokler bom zmogla.« Jože Pirh Iz Ceste v Lo- krovec: »Ta kruh kupu- jem že od 1947. leta. Dok- ler bom jaz tn družina bo- mo vsi vedno hodili po kruh samo sem. Jože Lebič se je pripe- ljal iz šmartnega v Rožni dohni in ga kupil kar de- set kilogramov: »Kruh bi lahko kupU kjer bližje pa ni tako dober kot ta. Dalj časa ostane svež.« Srečko Javornik iz štor: »"Ze dolgo vem, da imajo tu najboljši kruh v Celju in zato ga tudi večkrat pridem kupdt. Stane Mužič jo je pri- mahal iz Vodnikove uU- ce: »Mimo petih prodaja- len s kruhom sem šel za- to, ker le tu dobim vedno svež kruh, ki se tudd v naslednjih dneh ne posuši in ne izgubi okusa, kot ga je imel. Pa drobi se ne Tu ni industrijska pe- ka, zato je tudi okus dru- gačen. Dober!« Ivan Jeram iz Grička pri Celju tudfl že 40 let hodi po kruh k Mlakarje- vi tn ob vsakem vreme- nu »Tu dobim kruh, ki ga prerežem in se ne vle- če. Jože čebular iz Celja hodd po kruh že od same- ga začetka, vzrok za vso dobroto Mlakarjevega kru- ha pa vidi v tem, da ga perejo v pečeh, ki jih ku- rijo z drvmi. Druga kur- java — dmg okus.« Marija Videnšek iz Dob- rave: »Raje se peljem ma- lo dalj, kjer dobdm res okusen kruh. V trgovini sem že velikokrat dobila stai^ga, trdega.« Matilda Znidar, Na žele- niči: »Ce dmgje kupim kruh je suh in trd, tu p>a je stalno svež in takšen ostane tudi skoraj ves te- den.« Marija Odlazek iz Celja: »Dobra kvahteta, odldčna F)o^trežba Mlakarjeve ma- me, ki že za skoraj vsake- ga ve, kaj bo kupil, kaj še hočete več?« Anton Bevc iz Kovinar- ske lakoto preganja z Mla- karjevim kruhom že tri- dej-et let: »Poglejte ga, kakšna pena! Tu znajo prav zmesti testo, potem počakajo da pravilno vski- pne, dobro ga speče jo in porem je vse O. K.« Franc Kladnik in Fra- njo Maver, oba iz Cledja, sta bila v izjavah kratka: »Ker ga sami pečejo in pr.pravljajo na klasičen način.« Zofka Skute j se je pri- peljala iz Tmovelj: »Kruh je dober zato, ker so do- bri delavci, ki ga znajo pripraviti in speči.« Kakšna je torej formu- la? Ce bd z anketo nada- ljevala bd bili vsi odgovo- ri verjetno približno ista, kot so bili odgovori na- ših enaindvajsetih anke- tirancev. Poskušajmo to formulo napisati: Dobra moka, ustrezne primesi, vse dobro pre- mc^aU. počakati da vskip- ne speči na klasičen na- čin in ob koncu dodati gostoljubnost ter prisr- čnost Mlakarjeve mame. Je to res prava formu- la za »Mlakarjev« kruh? Ankettrancd pravijo, da je. TONE VRABL OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD R|^J|J ZEKILJE NE DAMO To pismo vam pišemo, ker želimo opozoriiLi na naš prob- lem. Smo kmetje. Ne več mladi. Živimo od kmetijstva, kar pomnimo. Zdaj pa kaže, da nam skupnost želi vzeti zemljo, da bd r^a njej zgradi- la tovarno. Nenadoma smo postavljeni pred mnoge probleme. Spoz- nali smo tudi, da kmet, še zmeraj ni enakopraven član naše družbe. Naj začnemo lepo po vrsti! Sredi poletja, okrog 22. ju- lija, so prišli geometri meriti naša zemljišča. Hodili so po poljih, med posevki, v hudi vročini, v nalivu. Delah so nepretrgoma, dokler niso bili gotovi. Zanimalo nas je, kaj delajo na naših posevkih. Spraševali smo. Odglovorili so nam: »Pojdite vprašat na ob- čino!« Na občini delajo po črki aakona. 2l^mljišča, na kate- rem so naša posestva, so bi- la v urbanističnem načrtu oz- načena kot »rezervat«. Torej, namenjena za to, da se zazi- dajo. Na občinski upravi za- trjujejo, da je bil načrt javno razgrnjen in da nanj ni bilo pa-ipomb. Res jih nusmo dali. Mi smo kmetje. Nešolani ljudje, ki ne vemo, kaj namerava kdo na- rediti, na primer z našo zem- ljo. Nihče nas ni tedaj vpra- šal, ali bi bili pripravljeni zemljo dati ali ne. Nihče nam ni povedal, da nam jo skup- nost namerava vzeti. Nihče od nas ni vedel, da je bil načrt razgrnjen, ker vemo le- to, da je treba sejati, če ho- češ žeti, da moraš pridno d)e- lati, če sd kmet. Trdino smo sklenili, da ZEML.IE NE DAMO. MI SMO KMETJE. ZEMLJA NAM JE ŽIVLJENJSKA NUJA, ker je kmetijstvo naS edini poklic. Vsi imamo stroje za obdelo- vanje zemlj«, živino, gospo- darska poslopja. Stari smo. Ne moremo irt^^i na delo v to- varno. Pokojnine nimamo. Zaslužiti si je ne moremo več, tudi če bi zdaj šli delat kamorkoli izven kmetijstva. Naše kmetije so na dobrih zemljiščih. Kmetje smo, pa mislimo po svoji pameti. Za- to se sprašujemo, zakaj mora skupnost graditi tovarno na najboljši zemlji? Zakaj rabi za svoje p>otrebe toliko zem- lje, kolikor jo imajo zdaj štirje kmetje, loi od nje živi- jo? Zakaj ni za tovarniško dvorišče dobra slabša zem- lja? Zakaj se seli tovarna do- ber kilometer vstran od se- danjih prostorov, zakaj ravno na našo dobro, plodno zem- ljo? Nismo .šolani. To pa le ve- mo, da daje zemlja še kaj drugega, kot knih. Tudi v to- varni bodo delavci imeli kruh. Veliko delavcev bo za- služilo, nam pravijo. Vendar niti eden od teh delavcev ne bo jedel za malico odkovkov in 7A kosilo kardanske gredi. Vsi potrebujemo hrano. Ta pa zrase le na plodna zemlji. [Prepričani smo, da je na- črt za tovarno potrel^en, da je delo delavcu nuja. Vemo. Vemo pa tudi, da bi veljalo, če bi toa'amA stala kje drug- je, ne ravno na plodnih zem- ljiščih ravnine ob Dravinji. Ponovno poudarjamo: zem- lje ne damo, ker brez nje ne moremo živeti! PAVEL IN KRISTINA KUSTER, MARTIN MRZDOVNIK, LUDVIK VIDMAR, vsi Sp. Zreče št. 17, 19 in 22. LAHKO BI BILO BREZ GNEČE Dijaki, vozači, že zaradi vožnje nimamo veliko časa. Kljub temu nas Izletnik ob- remenjuje še z nabavljanjem mesečnih vozovnic. Vsak me- sec moramo čakati na vozov- nico oziTOma na to, da nam nanjo prilepijo listek in s tem podaljšaj O'•'njeno veljav- nost, uro ald več. Verjetno bi se to dalo ure- diti kako dmgače. Morda bi podaljševanje vozovnic laliko opravili kar v šolah? Tako bi nam prihranili nekaj časa, saj star izrek »čas je zlato«, še vedno velja. BOGDAN ZDOVC, Gorica 35 c, Celje UREDNIŠTVO: Kaže, da gre T resnici za problem, ki bržčas tudi Izletnik« povzro- ča nekatere težave. Morda pa piščev predlog o podalj- šanju veljavnosti vozovnic le ni od muh?! DEJSTVA IN RESNICE Ce je Teiek.su usi>elo spra- viti sto žensk na Triglav, sem prepričan, da bi tudi vam, ob sodelovanju z Izlet- nikom, uspelo spraviti i>etsto žensk in otrok na Golte, Mrzlico, Šmohor, na Dobrno ali v Ptujske Toplice. Morda je to tudi eden od načinov, kako zmanjšati Iz- gube gostinstva? In ne samo to, takšne množične izlete bd lahko izkoristili tudi za či- ščenje okolja. Lahko bi zbra- li velike količine odpadnega materiala, ki ga naša indu- strija močno potrebuje. Ob tej priložnosti mi roji po glavi tudi misel o usta- navljanju obratov za prede- lavo vseh vrst odpadkov. Morda bi jih lahko tudi se- žigali v termoelektrarnah? Sicer pa je upravičena še zahteva pa ureditvi čistilnih naprav za tekočo vodo in mestno kanalizacijo. FRANC OMERSA Celje UREDNIŠTVO: I« pisma smo povzeli le nekatere, po našem mišljenju, glavne mi- sli in pobude. Na vsak na- čin so takšne, o katerih bi morali razmišljati in mnoge od njih tudi sprejetL V vsak dom NOVI TEDNIK SPORED OD 6.10. DO 12.10. .ČETRTEK, 6. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8.50 Pod Konjiško goro; 9.00 Zaključek do- poldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Po- ročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Za- bavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 7. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Teden malega gospodarstva Žalec, 8..50 Po laški občini, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz stu- dia, 16.00 Poročila, Naši jx>slušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, Zabavni globus, 17.00 Kronika^ Obvestila, 17.30 Mladi mladim, 18.00 Zaključek spvoreda, SOBOTA, 8. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 8..50 Celjski odmevi, 9.00 Zaključek dopoldanske- ga sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvastila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Za prijeten konec tedna, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 9. 10.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavljamo vam, 10.30 Obvestila, 10.45 Posebna oddaja, 11.00 Felj- ton, 11.50 Zabavni globu^, 12.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Vedri jtvoki, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 10. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Teden malega gospodarstva Žalec, 8.50 šentjursko- šmarski utrinki, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zabavni globus, 17.00 Kroni- ka, Obvestila, 17..30 Športni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 11. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — O ozim- nici, 8.50 Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Tudi tokrat: Tor- kova reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek i^x>reda. SREDA, 12. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Z roko- metaši, 8.50 Mozirslci zapisi, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zaba\'ni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Med deicgati, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. ŠOŠTANJ: DVE OBLETNICI V okviru občinskega in krajevnega praznika se bodo Biba Ročk — bron, delo Antona Hermana te dni v Šoštanju zvrstile še nekatere prireditve. Poleg partizanskega napada na Šoštanj, v noči med 7. in 8. oktobrom 1941. leta, sla- vijo letos v Šoštanju tudi 200-letnico osno\'ne šole. V počastitev tega visokega ju- bileja bodo danes, v četrtek, 6. oktobra, ob 16. uri, pred osnovno šolo »Biba Ročk« odkrili bronasti doprsni kip znanega predvojnega revolu- cionarja Bibe Ročka, ki so ga Nemci po zaporu in mu- čenju ustrelili v mariborskih zaporih 6. marca 1942. leta. iElazen tega bodo namenu izročili tri nove športne ob- jekte pri šoli. VIKTOR KOJC TEHNOMERCATOR - MODNA REVIJA MinuU petek je bila v Narodnem domu v Celju priredi- tev, za katero lahko rečemo, da je v vsebini svoje zamisli zelo dobro uspela. Gre za modno revijo in zabarao prire- ditev, ki so jo v okviru jubilejnega X. sejma obrti v Celju pripravili Tehnomercator Celje, Formator — sektor obla- čil in Zlatarne Celje. Med zabavnim programom, ki so ga predstavljali New Swing Quartet, pa solista Oto Pestner in Franjo Bobinac ter celjska gledališčnika Anica Kumrova in Bogo Veras, so organizatorji spretno prikazali lepo število izdelkov iz sveta mode in modnega oblikovanja. Presenetila je široka paleta domiselnosti kreatorjev oblačil, tako tistih, ki so nastala v kreatorskih oddelkih velikih konfekcionarjev, do izdelkov, ki jih nudijo domača obrtna podjetja in zasebni obrtniki. Prav slednji so dokazali, da lahko astrežejo še tako zahtev- nemu okusu kupcev. Poleg oblačil, ki jih že prodajajo pri Tehno-mercatorju, smo imeli priložnost oceniti tudi mo- dele, ki jih izdelovalci pripravljajo že za spomladansko sezono. V prodaji pa bodo prav tako v Veleblagovnici »T« in Salonu »T« v Celju. Revijo oblačil so uspešno dopolnjevale Zlatarne Celje s svojimi izdelki kar tradicionalno lepega nakita, da je »zažarelo oko in zatre|)etalo srce«. MAŠ KRAJ USPEŠNI PREBOLOCANI NA GRETI Nedeljskega tekmovanja v orienta- ciji na Creti se je udeležilo dvanajst pionirskih ekip iz vse občine, pet član- skih in tri mladinske ekipe. Pri članih so imeh največ uspeha Prebolčani. Ja- marji so osvojili prvo in drugo mesto, člani planinskega društva Prebold pa tretje. Med pionirji so bili najbolj us- pešni Taborčani, med mladinci člani mladinsekga odseka plantnsekga dru- štva iz Tabora. FRANC JEŽOVNIK UNIOR DRUGI V KOVAŠKIH IGRAH V organizaciji tovarne Jeklo v Ru- šah so bile desete tradicionalne kovaš- ke igre, ki se jih je udeležilo okrog 5O0 tekmovalcev iz devetih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Tekmova- nje so imeli v šestih športnih panogah ter v ročnem kovanju na prostem. V skupni ocend ekip je zmagalo Jeklo iz Ruš, 2. UNIOR Zreče, 3. Go- renje Muta itd. Na osmo mesto se je uvrstila ekipa Tovarne kovinskih izdel- kov in livarna Vitanje. HINKO JERCIC V RADEČAH SO IGRALI Praznovanje krajevnega praznika r Radečah so v nedeljo popoldne zakljii- čile igre, ki govore o ljubosumju, lju- bezni in zaupanjem med možem in ženo, ki je »podlaga zakonske sreče«. Igre so upri2iorili člani mladinskega gledališča iz Radeč, ki želijo ponomo obuditi delovanje na naših odrskih de- skah. Rendes-vous, Iskreni igralci ter Podlaga zakonske sreče so prvi koraki s katerimi so hoteli opravičiti vse mo- rebitne napake in spodrsljaje; obljubdiH pa so, da se bodo v bodoče trudili, da bodo vse to odpravili in postali iz igre v igro popolnejši. Upajmo, da jim bo to tudi uspelo. KARMEN STRNAD STORE: 100 INVALIDOV PO POTI ŠTIRINAJSTE V počastitev letošnjega jubilejnega leta je sekcija invalidov v štorah pri- pravila pohod svojih članov po poti legendarne štirinajste divizije na Koz- janskem. Na pot je odšlo sto članov. Vodila pa jih je iz štor preko Celja do Rimskih Toplic in naprej do Grač- nice. Planine in Kalobja. Na poti so se najprej seznaniK i znanim »ži-vim zidom«, ko so Nemci izkoristili otroke za svojo zaščito pred partizanskim napadom. Zanimiv je bil tudi postanek v Jurkloštru ter prip>o- ved o nekdanjem kartuzajanskem sa- mostanu. Med vožnjo so se ustavili na Pla- nini, kjer so jih sprejeli predstavniki domače krajevne organiazcije zveze borcev ter jih seznanili s krajevno zgo- dovino pred vojno in v času narodno- osvobodilnega boja. Tu je spregovoril tudi predsednik Društva delovnih inva- lidov Celje, Ludvik Pregelj in govoril o boju za svobodo ter žrtvah, ki imajo tudi tu svoj spomenik. Delegacija in- validov je tu položila venec in pri- žgala svečke. Končna postaja je bila Kalobje, kjer jih je čakalo še prijetno tovari.ško srečanje. F. B. CELJE: PLESNI TEČAJ Družabni ples je sodobna oblika re- kreacije in razvedrila. Plesni gibi, vsklajeni z glasbo, dopolnjujejo sploš- no uglajenost človeka, ples vzbudi čut za ritem, posluh za glasTx), smisel za estetiko telesnega gibanja in lepega vedenja v družbi. Vse to, in še več, vam nudijo plesni tečaji, ki jih bo tudi letos, tako kot vsako leto doslej, or- ganizirala Plesna šola Celje. V programu so modemi, standard- ni in latinsko-ameriški plesi (angleški valček, foxtrot, blues, tango, dimajski valček, polka, boogie-jive, rumba, sam- ba, cha-cha-cha, passo-doble in beat). Začetnemu tečaju, ki bo trajal vse tja do februarja, bo sledil nadaljevalni. Oba bo poučeval diplomirani plesni mojster Ludvik Simončič iz Maribora. Plesna šola bo tudi letos nameni- la veliko pozornosti vaški in kmečki mladini, saj so v lanskem letu, in še prav segli vala po o se 1) Parti Vpiš« daljj dne;; Pl f); n& j praaj tranj priža na \ nirsli poroi Sezn nih i novei SI turni Pi pioit mlao Ljub: pa i des« U so k novi s p lovsi kraj« Po zine, kroYi ske Starf mla, TI — Ti' dajai preui Ije O majli i lal* nimi so P vod' potP ve 9 li nanc oba lovU KO uri rošK prilc v i do šaii sW štv mo kol svQ gai so dol pe* leti tiVJ v ' sio" ki. pet r»t tel, kaJ bo< ta« ni" 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK —stran 11 OBČINA SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJE Iskrene čestitke in veliko najiiolIšiH želja za praznik oliCine SLOVEI^SKE KOI^JiCE - dvanajsti oktolier SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL SLOVENSKE KONJICE OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENSKE KONJICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS SLOVENSKE KONJICE SISIN KRAJEVNE SKUPNOSTI Praamovanju občinskega praznika občine Slovenske Konjice se delovna organizacija Lesno industrijskega pod- jetje KONJICE, Slovenske Konjice le- tos pridružuje z novo pomembno de- lovno zmago — začetkom rednega ob- ratovanja Tovarne omarastega poM- štva v Vitanju. Tovarna omarastega pohištva v Vi- tanju predstavlja pomembno investi- cijo v dopolnitvi in kompletiranju pro- izvodnega programa delovne organiza- cije za čim bolj kompleksno ponudbo na zimanjem in notranjem tržišču, hkrati pa predstavlja najbolj konkre- ten uspešen primer združevanja vseh temeljnih organizacij Lesno industrij- skega podjetja KONJICE na osnovi določil zakon o združenem delu o uresničevanju dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in uresničevanja solidarnosti, ki naj za- gotovi socialno varnost in boljše de- lovne pogoje v enakem obsegu za vse delavce delovne organizacije od tistih v Polskavi in Poljčanah do teh v Vi- tanju. Čeprav je delovna organizacija LIP KONJICE, Slovenske Konjice v slo- venskem in širšem poslovnem prosto- ru dovolj znana, je prav, da jo ob tem pomembnem dogodku še enkrat pred- stavimo: 1.200 članov kolektiva združenih v šestih temeljnih organizacijah, ki so locirane v Slovenskih Konjicah, Slo- venski Bistrici, Oplotnid, Poljčanah, Sp. Polskavi in Vitanju ter delavni skupnosti Skupnih strokovnih služb bo v letošnjem letu ustvarilo približ- no 33 milijard skupnega dohodka, oko- li 130 milijonov dohodka in kar 80 milijonov izvoza na konvertibilno tr- žišče. Ti podatki in dejstvo, da so proizvodni programi teh temeljnih or- ganizacij usmerjeni izključno v les kot osnovno surovino tn da ta les pri- haja na jugoslovansko in svetovno tr- žišče predelan v lesene proiznrode naj- višje kvalitete, uvrščajo LIP med vo- dilne predelovalce lesa. Tovarna omarastega poliištva v Vi- tanju, ki letos začenja z redno proiz- vodnjo, je sestavni del dolgoročnega programa razvoja delovne organizaci- je v speciaUzacajo in modornizacijo vseh temeljnih orgaruzacij. Po tem, ko so se pred leti speciali- zirale za posamezno vrsto proizvodnje temeljne organizacije v Oplotnici, Poljčanah in delno tudi že v samih Slovenskih Konjicah, so letos na vrstd posegi v žagaLnicah, dokončanje tovar- ne v Vitanju in naodernizacija temelj- ne organizacije v Polskavi. Ob teh najbolj bistvenih pKDsegih na p>odročju investicij, je LIP KONJI- CE vsa leta mnogo sredstev in napo- rov vložil v moderno tehnično oprem- ljenost vseh delavnic, v katerih se danes odvija proizvodnja na principih sodobno organiziranih in ustrezno pro- gramiranih proizvodnih postopkov, ki dajejo optimalno kvalitetno in kvan- titetno proizvodnjo. Program razvoja delovne organiza- cije predvideiva tudi v bodoče enako- merno, vendar konstantno rast in kre- pitev vseh temeljnih organizacij v enakem obsegu za obe občini Sloven- ske Konjice in Slovensko Bistrico, v katerih so temeljne organizacije LIP na obronkih Pohorja, kot trajnega iz- vora surovin, locirane. Ob občinskem prazniku občine Slo- venske Konjice želijo vsem, ki se kjer- koli in kakor koU trudijo za trajni in nenehni razvoj v občini, obilo uspehov s tem, da se vsem naporom za trajne dosežke pridružujejo vsa člani kolek- tivov temeljnih organizacij Lesno in- dustrijskega podjetja KONJICE Slo- venske Konjice. 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 40 — 6. oktober 197^ RAZVOJNE RAZSEŽNOST! ZREŠKEGA UNIORJA PO VSEM SVETU ZNAN IZ PROIZVODNIH DVORAN POGLED TUDI V TURIZEM IN KULTURO] Tiho in neopazno so z ve- likim žarom to osvajali in danes se jim to obrestu- je. Z lastnimi koraki gre- do pogumno naprej in upajo, da bodo cene pro- izvodov lahko znižali ta- ko, da bo tudi izvoz bolj rentabilen, kot je zdaj. Ob tem osvajajo veliko število novih proizvodov, ki jih želijo v najkrajšem času predstaviti na trži- šču in upajo, da jim bo to uspelo izpeljati do pri- hodnjega leta. Pri tem je še posebej pomembno za UNIOR. da je v zadnjem času uspel osvojiti nove tehnologije sinter in hlad- nega kovanja, ki jih že Obnovljeno upravno poslopje Uniorja Kaj lahko povenvj o po- slovanju Uniorja? Le naj- boljše. Srednjeročni pro- gram razvoja zajema po- trojitev proizvodnje roč- nega orodja, s tem, da del investicij že teče, en det je v pripravi, drugi del pa se bo pričel 1978. leta. Skupna investicija znaša okrog 25 milijard din. Osnova te razširitve je, da so se tržno plasirali po vsero svetu od Gren- landije do Nove Zelan- dije. Možnosti izvoza so neizčrpne, težnje delav- cev Kovaške industrije pa so, doseči še večjo kva- liteto in osvojiti tudi ju- goslovanski trg. V svetu je UNIOR že znan po ve- liki kvaliteti izdelkov, ki je posledica svojstvenih tehnoloških rešitev in znanja, ki ]e vkomponira- no v delo. Lastnih naporov niso nikoli posebej poudarjali. vkomponirajo v njihov na- daljnji razvoj. Da so po- stali najmočnejši kolek- tiv v občinskem merilu, je posledica omenjenih prizadevanj, kolektiv pa nima ambicij le v kovin- sko predelovalni industri- ji, ampak želi izkoristiti vse možnosti, ki jih to zreško okolje nudi za tu- rizem. Izdelane so že študije T9 uveljavitev turizma na Rogli in v celotni Dravinj- ski dolini. Povezali so se tudi že z drugimi podjet- ji, ki se ukvarjajo s turiz- mom na Pohorskem ob- močju, zato upajo, da se bodo dela z zakasnitvijo drugo leto le začela (vleč- nice, vikend hišice, ho- telske zmogljivosti). Pri tem računajo na ugodnej- še rezultate, kot so pri enakih podvigih na alp- skem področju, saj so možnosti rekreacije na tem terenu, po njihovem mnenju, dosti večje kot na terenih alpskega zna- čaja. Zato tudi Republiš- ka skupnost za ceste ob posojilu, ki je bil najvišji v Sloveniji na prebivalca, gradi cesto na Roglo. Kakor so v Uniorju do- kazali nasprotno tistim, ki so trdili, da zreški kovači niso sposobni vzdržati močne svetovne konku- rence in da njihova pro- izvodnja ni pomembna v odkovkih in izdelavi roč- nega orodja — tako upa- jo, da bodo tudi turistom dokazali, da se s to de- javnostjo da živeti in da je ekonomsko upravičena v tem specifičnem prime- ru. Zato upajo, da jih bo- do tudi družbenopolitični in finančni forumi v teh prizadevanjih v večji me- ri podprli, kot doslej. Naj tu povemo, da UNIOR ni med največjimi podjetji v Jugoslaviji v kovinsko pre- delovalni industriji, pač pa v proizvodnji posameznih artiklov. Narede največ odkovkov v Jugoslaviji in so največji v proizvodnji ročnega orodja. Z osvojitvijo novih tr- žišč, kamor so že posta- vili nogo, z osvojitvijo no- vih tehnologij in poveča- nim obsegom proizvodnje, bodo tudi v svetovnem merilu verjetno pomenili veliko postavko. Izvoz, ki se poleg kvalitetnega pro- dora piše na jugoslovan- skem trgu o Uniorju z ve- likimi črkami, saj so za TAM in IMV največji iz- voznik v kovinsko prede- lovalni veji v Sloveniji, želijo, da postane kate- gorija, ki jo bodo v ce- loti obvladali. V nekaj mesecih bo podjetje preseglo 1300 za- poslenih, v letu 1978 pa želijo doseči eno milijar- do din bruto proizvoda. Letno proizvedejo na za- poslenega za okoli 0,55 milijona dinarjev. Težijo pa za tem,^ da bi povečali produktivnost vsaj za 30 odstotkov. Z uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije bodo zvišali te številke in do- segli večjo rentabilnost, kar bo omogočilo hitrej- ši dvig vseh kategorij, osebnega dohodka, kraja in vsega, kar si človek želi in za kar ustvarja. Novi zakon, novi odno- si med ljudmi, poudarek vseh družbenopolitičnih faktorjev v zadnjih dveh letih, ki poudarjajo pro- izvajalca, kot nosilca dru- žbene reprodukcije, sta jim dala nov elan, vzbu- dila nove proizvodne sile in bosta bistveno pripo- mogla k temu, da bodo smeri razvoja in perspek- tive v vseh pogledih tudi dosežene. Ob koncu še iskrene čestitke kolektiva UNIOR ob občinskem prazniku. Komplet orodja Unior, ki ga pa ni potrebno posebej predstavljati, saj je še kako znano Nova proizvodna dvorana — obdelovalnica orodja. Prostori naj bi bili odprti občinskem prazniku. Ncvi prostori namenjen! za vzdrževanja št. 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 Kom sLomsHE mjicE smvi pmim odločitev SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA NAKAZUJE POTI V NOVE USPEHE v srednjeročnem programu od leta 1971—76 so v KONUSU začrtali orien- tacijo v smeri nadomestnih materialov za naravTK) usnje in predelavo plastič- nih mas ter po\'ečanju proizvodnje in plasmaja v taki-at že obstoječih manj- ših proizvodnjah, ki so kaza.le persp^- tivo (proizvodnjo Extremultus, Opet- nic, Koterm, povečanje proizvodnje ne- tkanih tekstilov). V teii prizadevanjih so bili zelo us- pešni, saj bodo do konca leta reahzi-. rali naložbo v proizvodnji umetnega usnja iz odpadkov od naravnega usnja pod imenom KONIT. Celotna vrednost naložbe bo po ocenali znašala 70 mili- jonov dinarjev. Nadalje programirajo v srednjeroč- nem prc^ramu razvoja od leta 1981 realizacijo naložb v infrastiiikturne ob- jekte, kot so: čistilne naprave, central- na skladišča, upravna zgradba in raču- nalnik. Vrednost omenjenih naložb bo okrog 20 milijard. Poleg tega planirajo še vrsto naložb v drobno avtomatiza- cijo in enostavno reprodukcijo. POSTOPNA PREUSMERITEV In zakaj so se v KONUSU že v preteklih letih postopoma tako pre- orientirali? Vzroki so v tem, da je usnjarsko predelovalna industrija pri nas tn v razvitem svetu že nekaj let v stagnaciji oziroma v upadanju pro- izvodnje, ker je proces selitve te indu- strije k surovinski bazi hitrejši, kot v nekaterih drugih panogah. Tako se tu- di v KONUSU borijo s težavami, ki so: deficitarnost surovinske baze, težki de- lovni pogoji, predimenzioniranost ka- pacitet (pa še delovna intenzivnost ter počasno obračanje sredstev). Isti pojav se kaže tudi na področju finalizamladansko kolek- cijo. Ob vsej rasti in iLspeliih pa v OZD KONUS niso pozabili na delavca. Rav- no zato delavci v: TOZD Usnjama Slovenske Konjice TOZD Usnjama Lenart TOZD Usnjama Ljutomer TOZD Umetno usnje: CELTEX, KO- NIT, OPETNICE TOZD Telinična konfekcija: Extrem«- Itus, jermenama s pikerijo in net.kani tekstih TOZD Koterm TOZD KOKO TOZD Lahka obutev Loče TOZD Lahka obutev Majšperk TOZD Krznarstvo Maribor TOZD Vzdi-ževanje TOZD Blagovna hiša Celje TOZD Blagovna hiša Ljubljana TOZD Blagovna hiša Ptuj TOZD Blagovna hiša Beograd TOZD Blagovna hiša Novi Sad in DSSS čestitajo svojim tovarišem, ki tudi te- fcjo za čim boljšimi uspehi in treem občanom Slovenskih Konjic ob sktip- nem prazniku. 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 40 — 6. oktober 1977 KOVINAR VITANJE IZBOLJŠATI ŽELIJO DELOVNE POGOJE VSEM ZAPOSLENIM Po pretečenem obdobju šestih mesecev letošnjega leta so v obrtnem podjet- ju Kovinar v Vitanju za- beležili zek) dobre gospo- darske rezultate, ki so ce- lo presegli planska priča- kovanja. Ustvarili so 1,95 milijona dinarjev ostanka dohodka in si ob tem ob- likovali v veselje vseh de- lavcev tudi dobro osnovo za ustrezno izplačevanje osebnih dohodkov. Ob vsem tem pa Kovinarja še vedno pestijo stari proble- mi. Ti izhajajo iz neustrez- ne kadrovske strukture delavcev, iz zelo slabih po- gojev dela in ne nazadnje tudi iz vezanosti te obrtne organizacije na uvoz. Gre predvsem za uvoz mano- metrov za hidravlične stis- kalnice iz Italije, ki jih v Kovinarju potrebujejo le 1200 komadov letno. To je dokaj majhna količina in zato za domače proizva- jalce neinteresantna. Re- zultat tega je vezanost na uvoz in iz njega izhajajo- če težave v zvezi z zago- tovitvijo deviznih sredstev ter pravočasno dobavo na- ročenah izdelkov. Kljub težavam pa v Ko- vinarju smelo načrtujejo svoj razvoj. Zavedajo se, da morajo sami zagota- vljati možnosti za razširi- tev proizvodnje, izboljša- nje delovnih pogojev tn za povečanje delovne storil- nosti slehernega zaposle- nega. Plod takih razmiš- ljanj je srednjeročni plan tega obrtnega podjetja, ki predvideva v času do leta 1980 naložbe v treh obra- tih Kovinarja. Najprej v samem vitanjskem obratu, kjer izdelujejo predvsem nadomestne dele za trak- torske pluge in nekatere sestavne dele za prvograd- nje. V naložbo v tem obra- ; tu jih sili predvsem zasta- rela strojna oprema, kate- re večji del je še ostanek iz časov pred prvo svetov- no vojno. Zato bodo se- dem milijonov dinarjev vložiU prav v nakup mo- demih strojev. Jasno je, da se bo s tem povečal tu- di prihodek podjetja, saj se bo samo čas izdelave izdelkov skrajšal kar za trideset odstotkov. Drugo naložbo načrtuje- Jo v Zgornji Polskavi, kjer ima Kovinar svojo li- varno. Delavci tega obrata delajo v skrajno neustrez- nih delovnih prostorih, v stari hiši, katere poreido sega tja v i>etnajsto stole- tje. Glede na to je razum- ljivo dejstvo, da želi Ko- vinar postaviti v Zgornji Polskavi novo livarno in s tem omogočiti svojim de- lavcev ustrezne delovne p>ogoje. Naložba v tem ob- ratu bo p>o ocenah znašala štiri milijone dinarjev. In slednjič bo Kovinar namenil del investicijske- ga denarja v nov obrat v Stranicah, kjer bodo do- kupili manjkajočo strojno opremo in za to porabili dva milijona dinarjev. Ta- ko bodo omogočili pove- čanje proizvodnje v tem obratu m skladno s tem tudi dodaten dohodek v ce- lotnem podjetju. V Kovinarju bodo talco vložili do leta 1980 trinajst milijonov dinarjev, od te- ga bodo sanu zagotovih štirideset odstotkov potre- bnega denarja, manjkajoči del sredstev pa bo pokrila Ljubljanska banka s kre- ditom. Naložbe v vseh treh obratih bodo seveda prinesle tudi večje gospodarske učinke. Pred- vsem bodo z modernizaci- jo proizvodnje in ureditvi- jo delovnih prostorov do- segli večjo produktivnost dela, obenem pa se bo re- alizacija proizvodnje pove- čala od sedanjih 350 na 550 milijonov dinarjev. Ob tem velja še poudariti, da bodo naložbe v strojno opremo vitanjskega in straniškega obrata terjale tudi zapvoslitev večjega šte- vila novih delavcev. V Ko- vinarju računajo, da bodo na novo zaposlili kar pet- deset odstotkov več delav- cev, kot jih je zapnjslenih sedaj, večje število pa jih bodo zaposlUi kar v naj- krajšem easu zaradi po- treb po povečanju proiz- vodnje odkovkov. Vsi načrti Kovinarja so resničen odraz želje zapo- slenih, da bi v naslednjih letih dosegali še boljše re- zultate gospodarjenja m končno odstranili proble- me, ki jdh pestijo. Hkrati pa se vsi ti načrti vklap- Ijajo tudi v splošna priza- devanja konjiških gospo- darskih organizacij po hi- trejšem in stabilnejšem gospodarjenju. OBRTNO PODJETJE VI- TANJE ČESTITA VSEM KONJIŠKIM DELAVCEM IN OBČANOM OB OBČIN- SKEM PRAZNIKU! Letos slavi delovna or- ganizacija KOSTROJ 25- letnico svojega obstoja. Prvi začetki segajo že v leta neposredno po osvo- boditvi, ko je v okviru to- varne usnja KONUS v Slo- venskih Konjicah bila usta- novljena močnejša meha- nična delavnica za popra- vila usnjarskih strojev. Ta delavnica je prerasla v us- njarski remont, ki se je leta 1952 osamosvojil v sa- mostojiK) podjetje za po- praivila in izdelavo novih strojev in naprav aa us- njarsko industrijo. Prva leta po osamosvo- jitvi so bili proizvodni prostori v okviru delavnic bivšega remonta pri Konu- su. S pridnostjo in po- žrtvovalnim delom pa si je kolektiv zgradil nove proizvodne prostore ter leta 1964 pričel z delom na novi lokaciji. KOSTROJ se je tako sčasoma tehnično in ka- drovsko usposobil za pro- izvodnjo celotnega asorti- mana usnjarske opreme. To je tudi omogočilo te- mu kolektivu, da se je s svojimi proizvodi vključil na zunanja tržišča, še zla- sti tržišča dežel v razvoju. In recjultati: izgradnja dveh usnjam v Sudanu, ene usnjame v Alžiru in oprema ene usnjame v In- aiji — kjer je v celoti montirana Kostrojeva op- rema. Prav tako pa je KO- STROJ s posameznimi proizvodi prisoten tudi na tržiščih Poljske, Češke, Madžarske, Bolgarije, Al- banije, Kitajske, Kube, Ni- gerije in drugod. Za le- tošnje leto in leto 1978 pa je sprejel pomembno in odgovorno nalogo pri op- remljanju dveh usnjarskih tovarn v Sovjetski zvezi. Poleg tovarne usnjarskih strojev je Kostroj v letih 1972 do 1974 zgradil tovar- no plastičnih izdelkov. Proizvodi te tovarne so namenjeni predvsem za gradbeništvo. To so: okna, vrata, pregradne stene, ro-i lete za individualno sta- novanjsko gradnjo ter za gradnjo športnih tn dru- gih gospodarskih objektov. Tu so še drugi različni plastični izdelld, kot so stebri za cestno signaliza- cijo ter elementi za opre- mo nasadov in vinogradov. StevUo zaposlenih je na- raslo od ustanovitve KO- STROJA, ko je bilo 60 de- lavcev, na 292 zaposlenih. Načrtovana realizacija za leito 1977 pa je 115.000,000 din. Kot mnoge druge delov- ne organizacije, se je tudi KOSTROJ leta 1974 samo- upravno organiziral v skla- (to a načeli ustave ter ustanovil dve temeljni or- ganizaciji združenega de- la: TOZD TOVARNO STROJEV in TOZD TO- VARNO PLASTIČNIH IZ- DELKOV ter delovno skupnost skupnih služb na ravni delovne organizacije. KOSTROJ pa misli tudi na jutrišnji dan in na na- loge, ki se ponujajo na do- mačem in zunanjih trži- ščih ter si prizadeva, da bi rezultate sivojega dela čim bolj oplemenitili. Ugo- tavlja, da bi bilo smotrno, če se poveže v okviru us- njarske predelovalne indu- strije z močnejšo delovno organizacijo, v okviru ka- tere bo združeval svoje de- lo. Zakon o združenem delu namreč ponuja mno- ge možnosti. V teku so razgovori o alružitvl z de- lovno organizacijo KO- NUS. V tem okviru bodo lahko poleg strojev in us- lug, ki jih prodajajo, nu- dJi še inženiring in teh- nologijo, kar pomeni celo- vito ponudbo in s tem boljše poslovne tičdnke. Menimo, da bodo v teh prizadevanjih tudi uspeli. DELOVNI LJUDJE »KO- STROJA« ČESTITAJO VSEM DELAVCEM IN OBČANOM OB SKUPNEM PRAZNIKU flTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — ^etku letošnjega do- geveda bo nadalje- ■jacijo plesnih tečajev .^jih šolah, napišemo še to, da L plesnih vaj pričel ^ y telovadnici TVD ^Ije, Mariborska 42. ysak dan od 10. t.m. ^gin klubu v Celju, 14. ure. DARJA GLANCNIK AN PIONIRJEV jji »Kozjanski odred« lilo na dan pionirjev ijhflo že vse od ju- jji so z nestrpnostjo svoje konference, i^nica odbora Pio- na šoh posredovala pionirske organizacije. Wi z delom posamez- Ise pogovorili o delu |ii(Xiirskega odreda. ^lli z bogatim kul- oristilo tudi vodstvo ce na šoli, ki je med I sprejelo prvošolce. J, podružnica Celje, ila začetno vlogo po ZOFUA GREGORC MARTNEGA PAKI pR — Zadnjo nedeljo j »Oljka« razvih svoj litje je bilo povezano ■letnice ustanovitve enako obletnico dela cije Zveze borcev, dsednika lovske dru- je prapor razvil po- predsednik velenj- pščine, Nestl Žgank. dobili lei>a odličja, 5. JiOVEM PROSTORU jer je bila nekoč pro- ii so ga obnovili in i prvega oktobra da- je doslej stiskala v 230RKO KOTNIK k ZA VODO LUC ^piosti Ljubečna se pohvalijo s pomemb- i pridobitvami. Tako 1 (ini napeljali vode- ni pa pripravljajo vse cestne razsvetlja- l-jubečni do šole. i^lni pridobitvi sofi- Icrajevna skupnost, •"a skupnost in de- ' Ljubečna. MILAN BRECL IE KONJICE NA KAPLA '^ka občine Slov. 8. oktobra ob 19. '^Itumem domu Ko- prireditve je tudi življenje Slovencev p Predstavah se l>o- ;f*vskega zbora, me- ^'^ra in folkloi-na prosvetnega dru- ^ kaplje. Tako bo- slišati melodije ^ so vedno nekaj 7^jost človeka se- i^^rrii plesi Koroške ' ^imanje in obču- Jo vodi Kuhar jj iz NOV in dolgo- f^tva, šteje 50 ak- ^'avcev, ki vztrajajo ^ enakopravnost J a^vstrijski Koroš- ci. Pevcev bo okrog J^^^ustrijskem ob- j ' kjer bosta gosti- J^^or LIO in tam- ^.p^Plna. Konjičani Je \'^^^turni dom in j^^koroškim kultur- ()^*^ajo prvič med Konrad sodin LOVRENC OGRIS \ ŠESTDESET-LETNIK\ Pred dnevi je v krogu svo- jih prijateljev obhajal 60-let- nico Lovrenc Ogriz iz Polzele. Rodil se je blizu Prežihovih Kotel j. Po poklicu je goadar in zato ni ČTidno, če je tudi vnet lovec. Služboval je po vseh večjih krajih Štajerske, zato ga pozna in ceni veliko ljudi. še danes sodeluje skoraj pri vseh društvih in organi- zacijah. Na Polzeli, kjer si je ustvaril svoj dom, pomaga povsod. Saj je že več let taj- nik lovske družine Polzela, predsednik krajevne organiza- cije zveze borcev, predsednik poravnalnega sveta pri kra- jevni skupnosti Polzela itd. Znan je kot ribič, posebno pa še kot lovec, saj se je 1956. leta srečal na Menini z medvedom — orjakom, tež- kim 312 kg. KožiOi te mrci- ne še danes krasi njegovo lovsko sobo. Njegova prša krasijo mno- ga lovska in ribiška odličja, najbolj ponosen pa je na me- daljo za hrabrost in na red aasluge za narod s srebrno zvezdo, ki ju je prejel za ak- tivno sodelovanje v ljudski revoluciji. Pravi koroški korenini že-- limo še veliko srečnih in za* dovoljnih let! ........mmf^Mmim.^ ZAHVALA Uredništvo časnika TV 15 je v sodelovanju z ob- činsko konferenco SZDL Celje in krajevno konfe- renco SZDL Štore v četr- tek, 29. septembra letos, pripravilo ustni časopis — delovni pogovor z na- slovom ZLITINA NAŠIH USPEHOV, s katerim že- limo širši slovenski jav- nosti predstaviti krajev- no skupnost Štore, okvir- no tudi celjsko občino. V Domu železarjev v Teharjih so se s pred- stavniki gostiteljev pogo- varjali: Silvo Teršek, glav- ni in odgovorni urednik TV 15, ter časnikarji Mi- lena štrajnar, Tone Urbas in Milan Vogel. S temi skromnimi be- sedami bi se želili — tu- di preko Novega tednika — našim gostiteljem is- kreno zahvaliti za izkaza- no pozornost, številno udeležbo in ne nazadnje za topli sprejem — še posebno krajevni skupno- sti štore — z željo, da jih z našimi zapisi ne bomo razočarali. MARIJA IN MARTIN ARNŠEK NJUN ZLATI „Dr 50 LET HITRO MINE, SPOMINI PA OSTAJAJO Marijo Amšek smo našli pred domačim pragom na Pre- korju, v senci že obrane braj- de. Moža Martina pa ni bilo, odpeljal se je z mopedom v Vojnik in medtem, ko smo ga čakah, je Marija pripove- dovala o svojem, o njunem življenju. »Poročila sva se, ko je bilo njemu 27, meni pa 22 let. Do- bro se še spominjam poroč- nega dne. Ni kaj reči, bilo je veselo. In kaj ne bi bilo, saj sva bila še oba mlada. Plesa- li smo in se veselili, da ni- koli tako. Imeli smo pravo kmečko ohcet. Dom sva si uredila tu, v moji rojstni hi- ši in trdo je bilo treba dela- ti, da smo shajali. Zemlja lahko veliko da, če jo a lju- beznijo obdeluješ. Dva sino- va imava, oba sta odšla v tu- jino- Slavje, ki smo ga imeli ob najini 50-letnici sta orga- nizirala onadva. Kupila sta nama nove obleke in cel kup daril ter rož sva dobila.« Marija za nekaj minut umolkne. Kdo ve, kod ji hiti- jo spomini. Potem se nena- doma s solzami sreče v očeh spomni, kako lepo so jo pre- senetili sosedje, ki so prišli na predvečer njune zlate po- roke s cvetjem in darilc«ii. In tudi na krajevni skupnosti so se ju spomnili. Potem kramljamo še o tem in onem, kajti še vedno ča- kamo Martina, da bi zlat par lahko zabeležili tudi na film- ski trak. Drobna ženica, ki jo je upognilo trdo življenje, se spomni vojnih let. »Partizani so me imeh zelo radi. Veste, tamle v hlevu so imeli bun- ker. Sami so si ga naredili in varni so bih v njem, dok- ler ni nekdo izvedel zanj in jih, kot kaže, ovadil. Po šest, tudi sedem jih je bilo skritih v njem. Ponoči so odhajali na raane akcije. Jaz pa sem jim kuhala in skrbela zanje. Sko- raj vsakega posebej se spo- minjam, le da njihovih imen ne vem več.« Medtem vendarle pride tudi Martin. Oba se še enkrat pražnje oblečeta in sedeta na klop pred domačo hišo. »Skoraj tako se počutim,« je povzel besedo Martin, »kot da bi se tretjič ženil. Veste, furman sem bil in praznične obleke skorajda nisem vajen. Pa kaj bi! Zlata poroka je praznik čisto svoje vrste in prav je, -»a smo ga slavih.« TVrATTT-TA POUIET? STORE: NARAVA VABI Prizadevno planinsko društvo v štorski železar- ni je tudi za oktober in november pripravilo več zanimivih izletov, pohodov in obiskov znanih posto- jank. Že v soboto, 8. t. m. bo- do imeli pohod v nezna- no oziroma >ypiknik na produ«. Naslednji dan, v nedeljo, 9. oktobra se bo- do udeležili srečanja pla- nincev na Goadniku. Gre za tako imenovano Savinj- sko planinsko pot. V novembru, 12., jih ča- ka najprej pohod po Sa- vinjski poti. Iz štor bodo šh do Vranskega, od tod pa na čreto. Tolsti vrh, Krešico, na sv. Jošt, Pred- kovico in Orehovac. Po- tem jih bo pot vodila zno- va preko Vranskega proti domu. Teden dni poaneje, 19. novembra, pa pripravlja- lo kondicijski pohod na Boč. MALA ANKETA. SEJEM ZA VSAKOGAR Obrtni sejem v Celju sd v.sako leto ogleda na dese- tine tisočev ljudi, lani je zabeležil celo sto tisoč obi- skovalcev. Letošnji, jubilejni deseti sejem obrti zapo- red, je prav tako podoben velikemu mravljišču. Vsak. dan sd .sejem ogleda veliko število ljudi iz mnogih krajev. Nekateri si ogledujejo razstavne paviljone bolj iz radovednosti, drugi se zanimajo za izdelke p>o stro- kovni plati, tretji pa na sejmu kratko malo zapravljajo svoj denar. In priložnosti za razsipavanje denarja ponuja sejem res dovolj. Sicer pa preberite, kaj so nam o letošnjem obrtnem sejmu v Celju povedah slučajni obiskovalci. ANTON PILI H iz Levca: »Sejem si ogledam vsako le- to, ker me pač zanima, kaj obrtniki razstavljajo. Sicer pa im<3m občutek, da je sejem lani ponujal več kot letos. Kupoval ne bom ničesar, ker pač vse, kar potrebujem, do- bim v trgov.inah. Kljub vse- mu pa moram reči, da je obrtni sejem zelo dobra za- deva in da ga je treba tudi vnaprej širiti in razvijati. Predvsem v tem smislu, da bi na njem razstavljalo še večje število obrtnikov.« VERA JAš iz Mislinija: »Na sejem sem prišla iz dveh raz- logov. Prvi je ta, da nada malce pogledam, kaj novega nam ponujajo obrtnika, dru- gi razlog pa je v željd, da bi na našo kmetijo dobih mali samohodni obračailnik. Zanj sem povpraševala tu na sej- mu, pa ga žal nisem našla. Vendar pa moram rečd, da na sejmu vsako leto kaj naj- dem zase ali za hišo. Tako sem lani prav na obrtnem sejmu videla lepa vhodna vra- ta, ki sem jih pomeje tudi kupila.« JOŽE FECKO iz Vojnika: »Na sejem pridem skorajda vsako leto, ker me pač zani- ma, kako se razvija obrt. Jaz sem mizar v pokoju in zato sti še toliko raje ogledujem sejem, i>osebej zato, ker raz- stavlja tudi veUko mizarskih izdelkov. Mislim, da se iz le- ta v leto kaže vse večji na- predek obrti in da je zato tudi sejem iz leta v leto bolj- ši.« MARGITA KARLATEC iz Laškega: »Lanski sejem mi res ni bil všeč, letos pa so razstavni prostori veliko bo- l.je urejeni. Veseh me pred- vsem to, da je bila na sej- mu pregledno prikazana turi- stična ponudba podjetij in nekaterih društev. To me za- nima, zato sem sii vse kata- loge in prospekte z vesiijem ogledala. Sicer pa ponuja se- jem obiskovalcem še veliko neokusnih, kičastih i2xlelfcov in menim, da bi morali v prihodnje ravno take izdelke zamenjata, boljša in leipšii.« VILI BL.4ZINA iz Rogaške Slatine: »Vsako leto sd pri- dem ogledat obrtni sejem v Celju, saj tu vedno najdem kak izdelek, ki me profesio- nalno ali privatno zanima. Lahko rečem, da se sejem do- bro razvija in da je ob tem opaziti tudi kvalitetno rast obrtniške ponudbe sploh. Morda ne ravno na vseh pod- ročjih, a vendar je razvoj vi- deiri. Tudi sam sem obrtnik, zato me ta dejavnost še to- liko bolj zanima. Ker pa sem urar, zaenkrat še nimam mož- nosti, da bi tudd sam kakor- koli sodeloval na tej celjski prireditvi.« Tako menijo obiskovalci o letošnjem sejmu obrti v Celju. Vsi so si edini, da je to prireditev, ki je vred- na ogleda tn ki iz leta v leto beleži kvalitetnejšo rast. To pa je seveda tudi najbolj ix>membno. D. S., M. P. ^^TLE ~0D RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 16. stran — NOVI TEDNIK St. 40 — 6. oktober 197? KAJ Z, JAI.II¥IMI GRUNTI''? PIŠE JURE KRAŠOVEC Vedno več odpisov davkov in prispevkov Kjer nič ni, še cesar ne vzame, gla- si pregovor. Dandanašnji pa se doga. ja, da občine vsako leto oproščajo pla. čila davkov in prispevkov za starostno zavarovanje tiste kmetije, ki so posta- le tako rekoč »jalove«, ki ne zmorejo niti toliko prihodka, da bi njih lastni- ki poravnali obveznosti do družbe. Po navadi to niso »kočlarije«, marveč ne- koč trdna in dobra posestva, na kate- rih je pred desetletjih našlo delo in kruh po deset in več ljudi. Navadno so to kmetije, kjer so ostali le stari, ob- nemogli ali pa bolni lastniki, podmlad- ka, ki bi bil voljan kmetije prevzeti pa ni. So tudi primeri, ko je ostal en sam človek na kmetiji, bodisi gospo- dar ali gospodinja. Na teh kmetijah je komaj še govora o kmečki proizvod, nji in če sploh je, je naturalna, toliko da imajo za doma, za lastno prehrano. V občini Laško so pred časom na seji odbora za kmetijstvo razpravljali o teh problemih in sklenili to vpraša- nje kompleksneje zasledovati. Ni nam- reč najhuje to, da kmetija ne prispeva nič za splošno in skupno potrošnjo. Hu- je je, da v vsakem takem primeru gre za mrtvo, oziroma omrtvičeno zemljo, ki bi lahko dajala proizvode za trži- šče^ vendar jo slabo ali sploh ne ob- delujejo. V bodoče naj bi vsaka proš-. nja za oprostitev davka sprožila akcijo v kateri bi poleg občinskega organa sodeloimli tudi strokovnjaki kmetijske zadruge, predstavniki skupnosti social- nega skrbstva in krajevne skupnosti. le en, v bistvu negativen ukrep. V bo- doče naj bi se dogovorili kaj storiti, da bi stanje in razmere na kmetiji izbolj. šali. Včasih so v vprašanju le sodob. nejše agrotehnične mere, pa bi kmeti, ja, ki delovno silo še ima, iz naturaL. ne proizvodnje prešla na blagovno in s tem rešila svoj problem. V prime, ru, kjer so le stari ljudje, bi se bilo treba pogovoriti z dediči, ali pa poiska- ti možnost, da bi zemljo obdeloval ka. teri od sosedov, ki ima večje strojne in delovne zmogljivosti kot jih terjajo njegove lastne površine. Končno v la. ški občini poznajo kmete, ki imajo le malo lastne zemlje, proizvajajo pa ve- like tržne viške na najeti zemlji. Končno je tu še vprašanje morale. Nekateri kmečki otroci kar vsi zapo- vrstjo pustijo svoje starše na cedilu. Odpisati davek in druge prispevke je Ne manjka jih, ki se oglasijo domov, ko je sadje, izkopan krompir in ko so koline, če starši umrjejo, se začne bitka za vsako ped, za vsak dinar. Tre- ba bo premisliti, če bi se v primeru, ko dediči le čakajo na dediščino, noče- jo pa v ničemer pomagati svojim star. šem, družba »vknjižila« na posestvo za vsoto, ki bi jo z odpisi davkov in pri. spevkov utrpela Celo več! če bo tre- ba stare, obnemogle ljudi še dodatno podpirati, naj gre to na račun dedi- ščine. Tudi v socializmu ima sociala svoje meje in ni pravično, da bi lju. ije, ki pozabljajo na starše in jim niso v pomoč^ dobivali neokrnjene de- diščine, starše pa so ob koncu njihove- ga življenja pustili v breme dru&bt. ^ NA SLOMU SO JABOLKA DOZORELA že v prvih dneh septembra so na p>osestvu Slom pri Ponikvi pričeli obirati zgodnje sorte jabolk. V teh dneh F>a bodo z obiranjem zaključili. Mnogo več dela bi ostalo obi- ralcem, če spomladanska slana ne bi imičila jabolčmh cvetov. Tako pa je od predvidenega pridelka ostalo le še 30 odst. Vendar je kvaliteta jabolk, ki jim je slana prizanesla, izredno dobra. Veliko je predvsem pK>vpraševanja po jonatanu, zlatem delišesu, koks-oranžni reneti in krivopeclju. Cene za vse sorte so enotne, in sicer za prvo klaso 5,50 din in za drugo 3,50 din. In kot so nam povedali na posestvu, tudi prodaja dobro in hitro poteka. Nekaj jih dnevno odvažajo tudi v celjsko hladilnico ter trgovskemu podjetju Merx. Obiralcem je vreme ,v zadnjih dneh naklonjeno in nekateri od delavcev naberejo dnev^ no tudi po 60 zabojev jabolk. Največ obiralcev je na posestvu Slom, fci se razteza na 84 ha, iz Trakovčana, Križevcefv in 2umro\'ca. In če bi med nasadi in do skladišča bila vsaj malo bolj urejena pot, bi delo potekalo še hitreje. M. PODJED^ ŽELEZNICA: PRALNICA VAGONOV Ob koncu septembra so na ljubljanski železniški postaji izročili namenu avtomatizira- no praLnioo za čiščenje pot- niških vagonov in elektro- motomikov. Za Beogradom je to druga pralnica na na- ših železnicah. Dek) teče hitro izpod rok oziroma naprav, saj potrebu- jejo za čiščenje zunanjega dela enega vagona le minu- to časa. Sicer pa lahko v pralnici hkrarti čistijo kom pozicije od pet do deset va- gonov. Na minuto porabijo sedem hektolitrov vode. Poleg zimanjih delov, bodo na sosednjih tirih očistih še notranjost vagonov in jih tu- di razkužili. Oprema nove pralnice je iz zvezne republike Nemčije, Zanjo so odšteli 2 milijona dinarjev, sicer pa celoten ob- jekt velja 11.5 milijonov di- narjev. V iK>vi oziroma prvi pial- niči vagonov v Sloveniji de- lata le dva delavca. Podjetje, ki je bilo ustanov- ljeno 1952. leta, je štelo 5 delavcev, danes pa TOZD SKA- LA zaposluje 50 delavcev. Prvotni program je bil nudenje mizarskih uslug občanom Slo- venskih Konjic in izdelava no- tranjega pohištva. Takšen pro- gram je bil vse do leta 1960, ko se je situacija na tržišču menja- la in tako so se preusmerili v izdelavo stavbnega pohištva za potrebe občanov. V istem letu so zaradi širjenja proizvodnje in vse večjih naročil pričeli z iska- njem nove lokacije in gradnjo novih poslovnih prostorov, kjer se še danes ta proizvodnja raz- vija in širi. V vsem tem obdobju se je pokazalo, da je bila preusmeri- tev pravilna, zato tudi srednje- ročno zastavljen program teme- lji na istem proizvodnem pro- gramu. Poleg PROIZVODNJA STAVBNEGA POHIŠTVA izdelu- jejo TEŽKO EMBALAŽO in RO- TACIJSKE SODE za predelavo usnja — za potrebe jugoslovan- skih usnjarn. V srednjeročnem programu predvidevajo vlaganja v izpopol- nitev strojne opreme in dodatno zaposliti 20 delavcev — pred- vsem polkvalificirano in kvalifi- cirano delovno silo (mizarje in modelarje). Zastavljen srednjeročni plan realizirajo zadovoljivo, saj so letos v prvem polletju plan pre- segli za 25 %. Seveda pa se srečujejo tudi s problemi, ki nastopajo predvsem pri nabavi kvalitetnih surovin (lesa za tovrstno proizvodnjo), ki jih je čedalje manj. Ob koncu še iskrene čestitke vsem delavcem in občanom Slo- venskih Konjic ob skupnem prazniku! _ 18. stra.. — NOVI TEDNIK §t. 40 — 6. oktober 1977 POLZELA CESTE ZA PRAZNIK ŠTIRJE KILOMETRI NOVIH ASFALTIRANIH CEST Krajevna .skupnost Polzela praznuje 2. oktobra svoj kra- jevni praznik v spomin na leto 1942, ko so bili v Ma- riboru ustreljeni prvi talci Polzelani. že v soboto so pri- pravili v šeneku na Polzeli manjšo slovesnost, ob kate- ri So posadili 50 eksotičnih drevesc za 50-letnico,. Tovar- ne nogavic, ki s krajem zelo tesno sodeluje. Osrednja slovesnost pa. je bila v nedeljo pri Novem kloštru v Založah. Zbrali so se na začetku novo asfaltira- ne ceste na Preloge. Obča- nom, ki so se zbraU v pre- cejšnem številu je najprej spregovoril Dani Satler, pred- sednik režijskega odbora, po- tem pa še Rudi Divjak, pred- sednik sveta krajevne skup- nosti. V svojem govoru je orisal pomen praznika, ki so ga praznovah, saj ima le z nenehnim obujanjem spomi- nov na NOB svoboda, v ka- teri živimo tn delamo, pravo vrednost. Poudaril je tudi po- men novo asfaltiranih cest, v dolžini 4 km. Gre za tri odseke v vrednosti 2,05 mi- lijona din, ki povezujejo Pol- zelo s Prelogami, Založami in Polzelsko gmajno. Doslej so tod vodile blatne in ja- maste ceste, ki jih je bilo sUa težko vzdrževati. Sred- stva za gradnjo so prispevali krajevna skupnost Polzela, delovne organizacije Polzele, Komunalna skupnost Žalec, velik del, kar 500 tisoč dinar- jev, pa krajani sami. Morda je med vsemi še najbolj nazorno povedala, kaj te ceste pomenijo, učenka osnovne šole, ki se je v ime- nu součencev zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogh, da bo njihova pot v šolo krajša, lepša, manj blatna in zato manj naporna. Trak, ki je zapiral cesto, je prerezal Mihael Satler in po- vabil navzoče, naj si cesto ogledajo. Ob koncu se je predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek zahva- lil za povabilo na slovesnost in poudaril, da je samo s tesnim sodelovanjem in soli- darnostjo mogoče doseči ta- ke delovne uspehe. Tudi, ko se bomo odločali za solidar- nostno pomoč pri gradnji cest za hribovske kmetije, te- ga ne smemo pozabiti. Slo- vesnost so popestrili pevci pevskega zbora Svobode Pol- zela, recitatorji in domači ansambel. Ob koncu je kolona avto- mobilov krenila po novi ce- sti, vse pa so na cilju izvir- no pogostili vaščani s peče- nimi bučkami, sendviči, pi- škoti in dobro domačo kapljico. Na sliki: Cesto je odprl kmet Mihael Satler. TEKST IN FOTO: T. TAVČAR STORE: POMOČ INVALIDOV Sekcija celjskega društva invalidov v Štorah priprav- lja v soboto, 15. oktobra, mi- ni revijo domačih viž in na- pevov. Pričela se bo ob 18. uri v kulturnem domu v što- rah. Morda bi si ta odločitev ne zaslužila tolikšne pozornosti, če bi njeni organizatorji ne namenih izkupička prireditve za pomoč najtežjim invali- dom v obUki darilnih pake- tov za Novo leto. Zato vabimo ansamble, da sodelujejo na tej reviji in tako podprejo veliko in Jiu- mano akcijo. CELJE DRUŽBENI DOGOVOR V RAZPRAVO Po sklepu izvršnega sveta celjske občinske skupščine pride v kratkem v javno raz- pravo osnutek družbenega dogovora o varstvu okolja. Na podlaga ugotovljenega ekološkega stanja, smo zdaj pred sprejemom enomega sa- nacijskega programa aa reši- tev vprašanja, kd je za Celje več kot boleče. Seveda se pri vsem tem pojavlja vprašanje, kaj lah- ko in kaj moramo napraviti, še predvsem, ker je na oruž- beni dogovor vezan spisek obveznosti, ki jih morajo de- lovni kolektivi in drugi op- raviti v naslednjem obdobju nekaj let za rešitev neugod- nega ekološkega stanja. Seveda so se nekateri vpra- šali, kako z denarjem za ure- ditev čistilnih in drugih na- prav? Vprašanje je odprto, oziroma prepuščeno delovnim kolektiTOm in drugim, saj je navsezadnje tudi spisek na- log, ki jih morajo v tej zve- zi opraviti, le povzetek nji- hovih ugotovitev. In tako se zna zgoditi, da bodo miorda v nekaterih kolektivih ugo- tovili, da bi bila nabava či- stilnih naprav predraga za določeno proizvodnjo. In re- 23ultat takšne ugotovitve? Na vsak način prekinitev proiz- vodnje, ki močno vpliva na .p>oslabšanje ekološkega star nja in ki ne prenese stro- škov za nabavo čistilnih ali podobnih naprav. O osnutku družbenega do- govora o varstvu okolja v občini Celje bodo med dru- gim že v prvi fazi razprav Ijali na sejah vseh zborov občinske skupščine tn zato- rej v pripravah na občinsko zasedanje tudi delegacije ozi- roma konference delegacij v delovnih kolektivih, v krajev- nih skupnostih itd. MB SREČANJE DOBER ZAČETEK OB OTVORITVI »TINE« — ZAŽELENO Prijetno srečanje. V trgo- vini, na delovnem mestu. Sa" mo nekaj trenutkov, - kajti ča- sa za kramljanje, sredi dela, ni bilo. In vendar je bilo že teh nekaj trenutkov dovolj. Beseda na svojem mestu. Prepričljiva. V novi trgovini »Tkanine« v Lilekovi ulici v Celju, v »Tini«, v trgovini, kjer pro- dajajo žensko konfekcijo in drugo blago za močnejše žen- ske postave. »Trgovina je odprta šele nekaj dni. Kakšni so prvi vtisi?« »Izredni. Ce bo šlo tako naprej, imamo potrdilo, da smo ravnali prav, ko smo se odločili za to speciahzirano trgovino. Obisk je velik, stranke odlične, tn kar je najvažnejše — lažje delamo, ker se tu srečujemo samo žpnalcp^ _ ,_______ . _____ »Je blaga dovolj v zalogi?« »Zaenkrat dovolj. Izbira je velika, sicer pa se zavzema- mo, da razširimo krog izdel- kov še drugih proizvajalcev.« Pomenek teče s Cvetko Pimat, poslovodkinjo »Trne«. »Ste že dolgo trgovka?« »Deset let, od tega sedem let v Tkanini .<< »Ste zadovoljni s pokhoem in delom?« »Sem, kako bi ne bila. Tu, v tej sredini sem opravila poslovodsko šolo, zdaj pa študiram na VEKŠ.« —an SLOVENSKE KONJICE ZANIMIVA RAZSTAVA MARKSISTIČNE LITERATURE V ŠOLI D. JEREBA Občinska matična knjižni- ca v Slov. Konjicah priprav Ija razstavo marksisMčne li- terature. Otvoritev razstave bo v ponedeljek 10. oktobra ob 18. uri v avU šole Dušan Jereb. Namen razstave je prikaza- ti širokemu krogu ob6mjv literaturo, ki je danes na raz- polago za marksistični izoh- raževanje. Pred nedavn m je bil pri občinski knjižnici ustanovljen oddelek za mark- sistično literaturo s 500 knji- gami. Sredst\'a za nakup knjig so prispevale družbeno- politične organizacije in usta- nove, število knjig z mark- sistično vsebino se bo ne- nehno večalo, a za razstavo bodo prispevale knjige tudi celjske knjižnice. Tako t>o- do obiskovalci razstave spo- znali, da je na razpolago do- volj Uterature za izpopolnje- vanje in študij v tej smeri. Pri otvoritvi bo v kultur- nem programu sodeloval mo-" ški pevski zbor Ivo štrvic iz Slov. Konjic. Obisk v matična knjiižnioi se nenehno veča. Tako je do septembra obiskalo knjižnico 6875 obiskovalcev, kar je za 706 obiskovalcev voč kot la- ni v tem času. Sposojenih i>a je bilo 15.567 knjig, različne vsebine. Najbrž je k temu povečanju pripomogla uvedr ba enotne članarine 40,00 din za celo leto. Knjig pa sd iz- posodi vsak čitatelj kolikor si želi. KONRAD SODIN POR0IE CELJE Poročilo se je 18 parov, med njimi: DUŠAN ZIMSEK, skladiščnik, Paneče tn OLGA RADOVANOVie, med. sestra, Dobriša vas; MIRAN MIR- NIK, vlagatelj, Legkovec in DANICA UZMAH, natakarica, Dobrina; PAVEL MADRONIC, poslovodja, Ljubljana in MA- RIJA GRZINA, elektrotehnik, Ljubljana ter BOJAN VRE- ČER, orodjar, Pristova in IRENA BOMBEK, teh. risar, Celje. RAKETARSKI KONGRES V PRAGI REFERAT DRAGA MATKA 1. oktobra se je v Pragi končal 28. kongres Medna- rodne astronavtič-ne federaci- je, katere članica je tudi Zveza astronavtičnih m raket- nih organizacij Jugoslavijo. V jugoslovanski delegaciji so Kot edini s sti^kovuim refe- ratom sodelovali tudd celjski raketarjd. Di-ago Ma*^ko je podal zanimiv referat na te- mo: računalniška analiza ne- katerih balističnih paramet- rov večstopenjskih raket. Si- cer pa so se na kongresu v Pragi, ki je trajal od 25. sep- tembra do 1. oktobra, ude- leženci poslušali zanimive t^ me, kot na primer: simpo- zij o komunikacijskih sateli- tih, Industrija v vesolju, ast- rodinamika, biostronavtika, eksperimentalna raketna teh- nika, vprašanje varnosti v vesolju, komunikacije z iz- venzemeljskimd. civilizacijami In podobno. Mimogrede velja omeniti, da je bil 19, kongres lAF leta 1967 v Jugoslaviji in da so ob tej priložnosti celjski raketarji iisstreliU še danes največjo tristopcnjsko rake! o v Evropi. To je bila rake+a VEGA III C. Prihodnje leto bo 29. kon- gres I-AF spet v Jugoslaviji. Organizator in gostitelj bo Zveza astronavtičndh in ra- ketnih organizacij Jugoslavi- je. S F>osebntm programom bo sodelovalo tudi Astronav- tiaio in raketno društvo Ce- lje. m p št. 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 LOVSKA DRUŽINA VITANJE SiNJADI, DA LE MALOKJE ZGRADILI SO 50 VISOKIH REŽ, 30 KRMIŠČ ZA PARKLJASTO DIVJAD 2ivo poskakuje bistra reka prek skal ob strmih stenah, ki se domala navpik dvigu- jejo med cesto z obeh strani, ki vodi potnika pn>ti severu na obronke Celjske kotline. Skladno z dviganjem ceste se oži tudi dolina, ki zlagonoa preide v sotesko, ki jo z ene strani zapira mogočni vrh Ja- vorja, z ditige pa koničasta Stenica. Nenadoma, takrat pravzaprav, ko bi človek naj- manj pričakoval, se iz ozko zavite soteske, temačne in utesnjene, odpre kotlina, ob- krožena z vršaci olcoliškega hribovja in sredi - nje leži trg Vitanje. Nič čudnega, če so tu svoje domovanje poiska- la že ljudje v predrimski do- bi, Rimljani pa tod postavi- li svojo postojanko Upelae. Malo je krajev na celjskem in tudi širšem območju, ki bi se mogli pohvaliti s tako idi- lično geografsko lego in ugod- nimi klimatskimi pogoji. Na severu se odpirajo juž- ni obronki Pohorja, na za-«| hodu se dvi-ga mogočni Paski Kozjak, nižje proti jugu po- gorje Javorja in Stenice, le proti vzhodu se holmasto od- pira svet vse do magistralne ceste. In vse to območje tvo- ri lovišča ondotne lovske dru- žine. V večini porastlo z bujnimi iglastimi gozdovi, je v višjih predelih celotno lovišče le redko naseljeno, saj .so posa- meane kmetije dostikrat pre- cej oddaljene dmga od dru- ge. Veliki zaključeni komple- ksi gozdov, 7,lasti v Stenici in Javorju, z enklavami pašni- kov, nudijo divjadi ugodno zavetje. Med iglasfmi gozdo- vi, ki zavzemajo kar 70 odst. vseh gozdov, je največ smre- ke, precej je tudi jelke, manu pa je bora, macesna, tise, duglazije in navadiega brina. Med listavci pa je zdaleč naj- bolj razširjena bukev. V lo- viščih ni večjih voda, le sred- nji predel v dolini je prepre- den s potoki in njihovimi pritoki. Na severnem in vzhodnem delu je vode do- volj, medtem ko je v južnem in zahodnem predelu pri- manjkuje. Gornji del Javor- ja in Stenice pa je povsem brez vode. V geološkem po- gledu prevladujejo apnenci in dok>miti, sem sodita zlastd Paski Kr>3jak in Stenica, med- tem ko leži južni del Pohor- ja na kisli, slabo propustni podlagi silikatnih kamenin in kristalastih škriljavcev. Medtem, ko v višjih prede- lih lovišča v celoti prevladu- jejo gozdovi, so v dolini zve- čina kmetijske površine, ka- mor se tu in tam vrinjajo pa- sovi gozdov. Pogojev, dobrih za gojitev visoke in nizke div- jadi, nikakor ne manjka. In ko smo omenili že divjad, po- glejmo s čim razipolaga in up- ravlja tamkajšnja lovska dru- žina. Po njihovih ocenah je. šte- vilo divjadi določeno z boni- tiranjem normalno in sklad- no z razvojem gozdnega, kmetijskega in lovnega go- spodarjenja. V lovišču pre- vladuje visoka divjad in to srnjad. Ker obsega lovišče okoli 3.000 hektarov gozdov, od celokupne površine lovišč prek 4.500 hektarov, je doma- la vsa gozdna površina pri- merna za gojitev smjadi. Njen stalež se iz leta v leto hitro povečuje. Tudi tod je bil takoj po vojni odstrel sr- njad! prepovedan, šele leta 1.950 je bilo odstreljendh pr- vih 25 kosov. 2e čez 20 let se je odstrel domala potroiil in v letu 1976 že dosegel plani- ranih 120 kosov. Celokupni spomladanski stal ©ž srnjadi ocenju-ejo na okoli 360 ko- sov, kar jih na našem območ- ju uvršča v sam vrh glede staleža srnjadi. V predelih lovišča na Ste- nici in Javorju domujejo gamsi, katerih trop je oce- njen na okoli 80 glav. Tovrst- na visoka divjad je v tem pre- delu njihovega lovišča bila že pred vojno, medtem ko so z odstrelom pričeli šele po letu 1950. Zlagoma so povečevali plan odstrela in v letu 1976 že dosegli odstrel 17 gamsov, kar je za tovrstna sredogor- ska območja dokaj veliko. Ker ima ta divjad v omenje- nem prostoru vse potrebne pogoje za nadaljnji dober raz- voj, ji bodo, kakor tudi nje- nemu življenjskemu prosto- ru, posihmal posvečali še več pozornosti kot doslej. Z zajcem imajo tudi vitanj- sfci lovci podobne težave kot povsod drugod na našem ob- močju. Za intenzivno go'itev zajca je ocenjeno okoli 1.600 hektarov lovišča, vendar pa je stalež v zadnjih letih za- radi agrotehničnih ukrepov, bolezni in roparjev, izredno padel, tako da je lanski od- strel obsegal le še 15 dolgo- uhcev. Lovišče pa ima tudi dmgb' koristno di\'jad, za katero si- cer ni dobrih p>ogojev za in- tenzivno gojenje, vendar pa je zelo zanimiva in s svojo prisotnostjo pestri življenje v lovišču. V nižinskih predelih je naseljen fazan, katerega stalež pa v zadnjih letih prav tako močno upada. Pred voj- no je bil gozdni jereb tod dobro zastopan, zaradi vpliva civilizacije in roparjev pa se mu življenjski prostor vse bolj krči, tako da se za.dnja leta le redko po avlja. Tudi veliki petelin je bil v njiho- vih loviščih naseljen že pred vojno. Njegov stalež je bil ta- krat dosti večji od današnje- ga. Danes ga srečamo le ob vrhu Stenice tn Javorja. Po- leg omenjene divjadi pa pe- stre njihova lovišča še lisice, jazbeci, pK>lhi, veverice, tu in tam pa je zaslediti tudi ku- no in ob potokih vidro. Po poljah je moč cesto videti podlasice, kokošnjake pa obi- skujejo dihurji. V pcjletnib mesecih poživlja gozdove gru- Ijen-e divjdh golobov, najšte- vilnejši pa so grivarji, pojav- lja.jo pa se tudi duplarji. Po večerih skovikajo nočne uje- de, od časa do časa pa noč- nega obiskovalca gozdov zmo- ti s svojim preletom velika lesna sova. Visoko v zraku' večkrat krožijo kan-e in kro- karji, s svojo nenadno pri- sotnostjo pa povzročajo ne- nialo hude krvi skobci in kra- gulji. Na jesen se ob selitvi na jug pojavlja kljunač, pozi- mi pa od časa do časa vzbu- jajo pozornost divje gosi in race. Divje svinje s svojim prehodom povzročajo na kmetijskih x>ovršinah precej škode, pri lovcih pa jezo, ker se praviloma prehitro izmuz- nejo iz njihovega lovišča. Od časa do časa pusti v lovišču svojo sled tudi jelen. Polj- skih jerebic in prepelic, kj so bile še pred desetimi leti močno razširjene, v nj:ihoviii loviščih ni več opaziti. Člani lovske družine, zapi- sati velja, da obstaja od le- ta 19.50 dal,'e, skrbno postav- ljajo ih obnavljajo razne na- prave sirom po svojem ob- sežnem lovišču. Za lažje ču- vanje, gojenje m lovljenje div- jadi imajo precejšnje število lovskih naprav. Zgradili so .50 visokih prež, 30 krmišč za parkijasto divad, 10 krmišč za pernato divjad in 160 sol- nic. Poleg tega imajo dve krnmi njivi in oskrbu-ejo preko 10 km lovskih steza. Za postavitev vseh objektov je bilo porabljenih veliko pro- stovoljnih ur, ki so jih opra- vili čUmi lovske družine. Po- leg te.£;a pa imajo vitanjski lovci lovsko gozdarsko kočo na Paškem Koz^aku, na Ste- nici pa je lovski bivak. Članstvo je v njihovi dru- žini iz leta v leto polagoma naraščalo. Leta 1946 je bilo na tem območju v dveh lo- čenih družinah včlanjenih 16 lovcev, po petih letih pa je njihovo število že naraslo na 30. Cez nadaljnjih |>et let se je število po^^zpelo na 40. V zadnjeij; času opažajo rahel padec, kajti z odhajanjem sta- rejših članov ni čutiti več to- likšne lovske vneme in zavo- ljo tega je tudi včlanjanje manjše. Večino sedanjega članstva tvorijo delavci tn kmetje, le manjši del so us- lužbenci. MILAN BATISTIC 20. stran — NOVI TEDNIK §1. 40 — 6. oktober 1977 ŠOLARJI PIŠEJO PIONIRSKA KONFERENCA Na pu>nirsk.i dan, 29. septembra, smo se v hladnem in sončnem jutru ".brali za šolo v lepo urejenem briga- dirskem naselju v Bistrici ob Sotli. Konferenca pionirskega odreda je bila v brigadirski jedilnici. Najprej je zadonela himna, zatem p>a so se po pozdravu predsednice od- reda, Štefke Osojnikove, vrstila poro- čila o delu odreda. V razpravi so tudi predstavniki posameznih krožkov poro- čali o svojem delu v preteklem šol- skem letu. Ugotovili smo, da smo delovni načrt v celoti uresničiU. Po malici smo si ogledali še tri tilme. Razen tega smo odigrali tudi tekmi v košarki. SILVA KRIVEC ŠTEFKA OSOJNIK FILMSKI KROŽEK Začelo se je novo šolsko leto. Pa uk že teče in na šoU že delajo neka- teri krožki. Med njimi tudi filmski. Letos je dobil filmski krožek novo kamero in stojalo, ki nam bosta ve- hke koristi. SUka bo lepša, bolj ostra. Zavedamo se, da morajo biti filmi uspešni. Prejšnja leta smo ix>sneli veliko neuporabnega materiala. V načrtu imamo dva nova filma m izpopolnitev starih. Dela je veliko, na- vzUc temu smo prepričani, da ga bo- mo zmogli. Filmski krožek na naši šoli ima zdaj devet članov. Vsi smo navdušeni filmarji. Hitro se učimo filmsko teh- niko in se že pripravljamo na svoje nove fihne. NATAŠA CREPINŠEK, ■ 8. d. razred Prve osnovne šole Celje ALPINISTIČNI KOTIČEK START PLEZALNE ŠOLE PRVI SESTANEK 13. 10. PLEMENITA VLOGA ALPINIZMA V četrtek, 13.10. 1977 začne z delom plezalna šola pni al- pinističnem odseku Celje. Šo- lanje poteka po programu in urniku, ki ga je sestavila ko- misija pri Planinski zvezi Slovenije in je več ali manj enak programom plezalnih in alpinistiono-smučamskih šol po alpskih centrih Evrope. Za razliko od plezalnih teča- j.ev prejšnjih let, začenjanio letos že v jesenskem (jjired- zimskem) obdobju in tudi brez p>osebnih pogojev za udeležence. Prijavi se lahko vsakdo ki čuti veselje do te- ga športa, ki so mu marka- cije in nadelane poti prema- lo ter se čuti sposobnega po- gledati v svet skritih taonio- sti in lepot našega alpskega sveta. Omejitev je: starost 16 let; do polnoletnosti (18 let) morajo kandidati oziroma te- čajnilki prinesti že na prvi sestanek privoljenje staršev, oziroma skrbnikov, da se plezalne šole udeležujejo. Pr- vi sestanek torej 13.10. ob 18. uri v pisarni PD Celje. Alpinizem je šport, ki ga naj bodoči pripravniki jem- ljejo že ob vpisu resneje kot vsakega drugega, saj je eden redkih, ki ni vezan samo na športna praviOa in fizično moč, temveč veUko bolij na estetsko-etično vrednoto ter občutek za skupnost in to- varištvo, kar alpinizmu kot športu daje posebno mesto. Alpinizem je v Celju po vojni zrased dobesedno iz ni- česar v vrhunsko priznani šport In dejavnost, ki je da- nes po tehnični plati v višini z odseki z najidaljšo in naj- bogatejšo alpinistično tradi- Vaja spusta cijo v Sloveniji in Jugosla- viji. Bilo je treba trdega de- la in nadpovprečno talentira- nih, da je alpinizem v Celju tako visoko, Osip oziroma selekcija v plezalni šoU bo velika in brez milosti, saj samo najiboljši, predani ple- menitemu, in tovariši v do- brem in slabem lahko se- stavljajo moštvo, s katerim bo Celje v bodoče stalo med prvimi alpinističnimi sa-edi- šči. XXX Konec je pravega poletja za planiistvo iin alpinizem, saj že obiralce grozdja zebe v prste. Babjemu poletju pred zimo ni zaupati, pred- vsem v severnih stenaih. Splošne vremenske napovedi in podatki o temperaturah po radiu v višjih legah drži- jo samo načelno; v grapah severnih sten lahko kljuib na- povedanim temperaturam nad O'' srečamo poledico, ki je prva resna nevarnost bodo- če zime. Za vzpone v Savinj- ske m Julijske Alpe jemljite današnji čas kot zimski in se pripravite na vzpone z vso opremo, ki jo ledena skala zahteva. CIC KULTURNA SKUPNOST CELJE VABILO Kulturna skupnost občine Celje vabi k sodelovanju pri oblikovanju programa kulturnih dejavnosti v občini Celje za le- to 1978 v smislu družbenoekonomskih od- nosov med delavci v družbenih dejavno- stih in uporabniki njihovih storitev. Ob menjavi dela želimo dobiti čim popolnej- šo podobo o željah porabnikov, kakor tu- di o načrtih izvajalcev kulturnih storitev, želimo spodbuditi občane, da bi zlasti v krajevnih skupnostih in delovnih organi- zacijah dejavno sodelovaU pri načrtova- nju kulturnih programov. S prizadevnim sodelovanjem, tako porabnikov kot izva- jalcev, pri sestavi kulturnih programov bomo lahko ustvarili tak program kultur- nih dejavnosti v občini Celje za leto 1978, ki bo izraz potreb i>o kultuimih storitvah. Vabimo organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, društva, umetniške skupine. Zvezo kuiltiu-nih orga- nizacij, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične orga- nizacije, njihove samoupravne organe, de- legacije in posameznike, da sporočijo predloge za program kulturnih dejavno- sti v letu 1978. Ob pristopu k pripravam programov kulturnih dejavnosti in kulturnih akcij priporočamo, da se vsi zahtevki za me- njavo dela v okviru Kulturne skupnosti občtrve Cedje in Kulturne skupnosti Slove- nije izvedejo v skladu s sprejetimi smer- nicami o izvajanju sistemske izpeljave za svobodno menjavo dela, ki jih je obliko- val republiški svet za vprašanja družbe- ne ureditve in so bili objavljeni v p>oro- Č3valcu skupščine SRS dne 25 . 7. 1977 (priloga 3). Zahtevki naj bodo oblikovani tako, da upoštevajo programski obseg de- javnosti ob razpoložljivem dohodku In razp>oložljivih zmogljivostih, kar pomeni, da oblikovalci programov upoštevajo spre- jete dokumente o družbenem razvoju, še posebej samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta Kulturne skupnosti občine C!elje in Kulturne skupnosti Slove- nije za srednjeročno obdobje 1976—1980. Upoštevaje stabilizacijsko pK>litiko bi naj bili programi sestavljeni tako, da biupo- števah racionalizacijo delovnega procesa, povečanje produktivnosti dela, znižanje materialnih.stroškov ipd.... Program Kulturne skupnosti občine Celje bo v prihodnjem letu posvetil p>o- sebno pozornost tudi predkongresni par- tijski dejavnosti. V tem smislu vabimo vse nosilce programiranja, da pripravijo predloge za kulturni program, s katerim se bo posebej obeležilo kongresno leto. Predlogi programov naj vključujejo tudi različne akcije, pobude, manifestacije tn proslave, ki bodo v prvi polovici leta 1978 posvečene lOO-letnici rojstva Otona Župančiča. še poseJbej vabimo: ; a) organizacije združenega dela s po-; dročja občine, da sporoče svoje predloge! za kulturno dejavnost v okviru delovnih; organizacij, opremljene z idejno zasnovoj in finančnim načrtom, kot tudi predloge: za program kulturnih dejavnosti v letu^ 1978 v občini Celje; b) krajevne skupnosti s področja ob- čine, da sporoče svoje predloge za kul-: turno dejavnost v okviru krajevnih skup- nosti, opremljene z idejno zasnovo in fi- nančnim načrtom, kot tudi predloge za program kulturnih dejavnosti v letu 1978' v občini Celje; ; c) družbenopolitične organizacije s po-; dročja občine, da sporoče svoje predloge; za kulturno dejavnost, opremljene z idej- no zasnovo in finančnim načrtom, kot^ tudi predloge za program kulturnih de> javnosti v letu 1978 v občini Celje; d) društva in kultumo-umetnlške sku-t pine, da sporoče svoje predloge za kultur-j no dejavnost v letu 1978, opremljene zl naslednjimi utemeljitvami: ; — idejno estetsko zasnovo in usmeri-i tev predlaganega programa s prikazom' družbenega pomena dejavnosti; i — število sodelavcev pri izvedbi pro-; gramov (posebej redno ali honorarno an-J gažirani); ' — napoved lastnega dohodka za leto, 1978 in prikaz virov in finančni načrt za,' izvedbo predlaganega programa (društva! vključena v ZKO predložijo svoje za-i htevke preko zveze) ; ] e) Zveza kulturnih organizacij Celje; sporoči svoj program, svoje osnovne de- javnosti tn posebnih akcij, utemeljen z: naslednjimi podatki: — idejno izhodišče osnovne dejavnosti; in organizacije posameznih akcij s po- drobnim opisom programirane dejavno- sti; — število redno in honoramo angaži- raruh delavcev pri realizaciji programa; — finančni načrt za izvedbo predlaga- nega programa, posebej za osnovno de- javnost in posebej za vsako od predla- ganih akcij. Vabimo TOZD s področja kulture: a) organizacije združenega dela s po- dročja kulturnih dejavnosti, da sporoče natančne predloge programov za. leto 1978 in okvirne predloge programa za sezono 1978-79, opremljene z naslednjimi uteme- ljitvami: — Idejna in estetska zasnova in usme- ritev predlaganega programa in njegovo konkretno uresničevanje (število premier, predstav, razstav itd ...); — finančni načrt za izvedbo predlaga- nega programa z vso zahtevano specifi- kacijo (napoved lastnega dohodka, cena enote kultvime storitve itd....); — investicijsko vzdrževalne potrebe z natančnimi i2a'ačuni i>onfudnikov, ki naj bi predlagana dela izvajali; b) nosilce progran>ov — stalne kultur- ne akcije, da sporoče predloge progra- mov za leto 1978 in okvirne predloge programov za sezono 1978-79, opremljene z naslednjimi utemeljitvami: — idejna in estetska zasnova predla- ganega programa tn njegovo konkretno uresničevanje; — število redno ali honoramo angaži- ranih delavcev pri izvedbi programov; — napoved lastnega dohodka za leto 1978 in prikaz virov; — finančni načrt za izvedbo predlaga- nega programa; c) organizacije združenega dela s po- dročja kulturnih dejavnosti, stalne kultur- ne akcije, umetniške skupine, društva, Zvezo kulturnih organizacij, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in posa- meznike, da sporoče predloge programov in finančne potrebe za vse vrste kultur- nih dejavnosti. V vseh predlogih za kulturne akcije nam sporočite tvidi akcije, ki naj bd jih sofinancirala Kultuirna skupnost SIovotI- je. Celovito oblikovane predloge pošljite na naslov Kulturne skupnosti občine Ce- lje, Muzejski trg 1 a/III — najkasneje do 6. novembra 1977. lavTšihii odbor KSOC HI Spet nas vodi pot v Veleblagovnico T, na oddelek STEKLO-PORCELAN, kjer vas čaka prava paša za oči. Najnovejše na oddelku so posebne pečice iz materiala, ki spominja na ilovico. Torej star način pečenja, ki obeta prijetne vonjave... Na policah je še cela vrsta prikupnih kom- pletov za različne priložnosti, opozorimo pa naj vas tudi na posebno lično obliko, vane manjše svečnike. Sicer pa obiščite oddelek STEKLO-PORCELAN v Velebla- govnici T in se sami odločite. 5*1 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK —stran 21 AERO (CELJE) : BORAC (B.LUKA) 2322 ČETRTIČ ZAPOREDOMA MIŠKOVIČ PREMAGAL ARSLANAGIČA Y zaostali tekmi 5. kola j.ye zvezne .lige so rokome- jaši AERO Celje doma pre- j^agali Borec iz Banja Luke J 23:22 (13:11) in tako zabe- ležili že četrto zaporedno j^ago v letošnji sezoni. Zdaj jjjiap osem točk in so še na prvem mestu pred partizanom iz Bjelovarja. j^aj lahko rečemo za zadnjo jgjano, ki si jo je ogledalo jjtoraj 4000 gledalcev? Ni bi- la tako kvalitetna, kot neka- tera prejšnja srečanja, če- niur je botrovalo tudi dej- jt,^^, da Borec potrebuje točke, Celjani pa so želeli po-f trditi dobro formo in odlič- no uvrstitev. Igra je bila iz- redno dinamična, sicer pa sorazmerno fair. 2al ji ni- sta bila kos sodnika, ki sta se najprej »odlikovala« s takšnimi odločitvami, dS .smo pričakovali eksplofzijo dvorane, potem pa sta se ob koncu tekme popolnoma iz- gubila in nista vedela, kaj sploh sodita. V tej hudi bit- ki dveh enakovrednih na- sprotnikov so celo glavo od- nesli Celjani in to po zaslu- gi dveh igralcev: odličnega Vlada Bojoviča, ki je sam dosegel devet zadetkov in ne- premagljivega vratarja To- miča (tokrat je branil celo tekmo), fci je ix>leg ostalega obranil tudi tri sedemmetrov- ke. Sicer pa so vsi igraloi dodali kamenček v mozaik lepe in pomembne zanage. Kot zanimivost naj povemo, da sta obe ekipi kot trenerja vodila člana rokometne re- prezentance, ki je v Munch- nu osvojila na olimpijskih igrah zlato medaljo. Borca vodi Arslanagič, AERO Celje Miškovič, ki je bil tokrat spretnejši in je s igralci ter svojo taktiko ugnal goste iz Banja Luke. Slednji so se iz- kazali za zelo fair igralce, saj so ob koncu tekme po- zdravih občinstvo, ki jim je ta pozdrav enako vrnilo. Za AERO Celje so igrali: Marguč, Mrovlje, Praznik, Miha Bojovič 2, Božič 3, Vu- koje 2, Peunik 3, Levstik, Vlado Bo,jovič 9, Anderluh 2, Ivezič 2 in Tomič. Pred tekmo je bila sloves- nost, ko so na slavnostni se- ji Upravnega odbora roko- metnega kluba podpisali spo- razum o prevzemu pokro- viteljstva nad prvo ekipo. To je storila delovna organizaci- ja AERO Celje. Sporazum sta podpisala direktor Aera Mile Zupančič in predsednik kluba Stane Bizjak. To je nov dokaz plodnega sodelo- vanja med gospodarstvom in športom v Celju, oba skupaj pa bosta še bolj ponesla sla- vo našega mesta po vsej Ju- goslaviji. Več o sporazumu bomo pisali v prihodnji šte- vilki. TONE VRABL Sporazum o prevzemu pokroviteljstva delovne organizacije AERO nad prvo ekipo ŽRK Celje sta podpisala Stane Bizjak B klub in Mile Zupančič (desno) za AERO. Ena izmed mnogih uspešnih akcij Mihe Bojoviča (na tleli), nad ajini stojijo ml leve protli desni Božič, Koso (Borec), sodnik, Peunik, štrbac in Ratlženovič, ki je bil najfboljsi mož pri gostih._■ _Foto; TONE TAVČAR KONJENIŠKI ŠPORT i EKIPNA ZMAGA MED MLADINCI v soboto in nedeljo je KK Celje organiziral republiško prvenstvo v preskakovanju ovir na vzorno pripravlje- nem- tekmovalnem prostoru v škof j i vasi. V nedeljo se je v hladnem in vetrovnem vremenu zbralo nad 800 gle- dalcev, ki so uživali v nasto- pu 37 izbranih konj in jez- decev. Mladi Celjani so na tem tekmovan-u ponovno do- kazali, da .sodijo v sam re- publiški vrh. Tako so mla- dinci Bojan Herman, Saša Donianjko in Iztok Ivakič pobrali ekipno prvenstvo Slo- venije v skupini mtedincev pred Ljubljano in Maribo- rom, med posamezniki pa je bil Ivakič na Katjuši tretji, Bo'an Herman na Hariti pa peti. V skupini članov sta se drugi dan prvenstva odlično držala Drago Beber na Bo- ranu s tretjiim mestom in Vlado Oštir na Roku s 4. mestom, v generalni uvrstit- vi i>a je bil Drago Bebar dru.gi in Vlado Oštir peti v republiki, ekipa Celja pa druga za Ljubljano. Lep uspeh so Celjani do- segli tudi pri nastopu mla- dih konj v skupini vetera- nov, kjer je bil Janez Oman na Pastirju drugi, Franc Me- saric pa na Jalti tretji! Odlični uvrstitvi sta na republiškem višinskem šam- pionatu dosegla- pri preska- kovanju višinske ovire Vla- do Oštir na Roku in mladi • Bojan Herman na Srečku z 2. rn 3. mestom s premagano višino 160 cm! Ob omenjenem tekmoval- nem programu pa naj ome- nimo še nastop treh lipican- cev z izbranima jei2decema Dušanoni Mavcem in Klavda- jem Mavrom s prikazom vi- soke šole dresnjmega jaha- nja. Celjani so bili navdušeni s prikaziom ko.ščka Lipice; saj je bilo fevajanje konj z glasbeno spremlijavo enkr&i> no doživetje ob bogasit.vu oblik dresumega jahanja. Takšne skladnosti in le{x>te gibanja je moč le redko vi- deti pri nas. Dobre štiri ure je trajal celoten program, pester, bo- gat, enkraten. Gledalci so prišli na svoj ržčun. Organi- zatorju KK Celje lahiko izre- čemo le čestitke za lepo pri- reditev, katere pokrovitelj- stvo je prevzela DOBRINA iz Celja. K. JUG NOGOMET ZANIMIV MALI NOGOMET Tokrat je ekipa Šmartnega. ki je trenutno najbolje uvrščena Aii;« naSega območja, počivala. ■Videli pa smo zanimivo srečanje T Celju na Glainji. Domačini so »pomerili proti bivšemu drugo- Bjašu Mercatorju in v dokaj lepi ter kakovostni tekmi izgubili z 1:2 (0:1-). Mirno pa lahko zapi- femo, da so sd s svojo borbeno b požrtovalno Igro v hladnem rremenu zaslužili točko. Žal pa !e mlada ekipa bila v.se preveč neizka^ena, da bi lahko ir.koristi- la številne priložnosti. Toda po- f4z rki boleč. Moštvo je nastopilo niočno pomlaje.io in vratar do- mačinov R'>žinan je bil najboljši ifralec srečanju. Po t^kmi ie trener celjske se- stoje Nedeljko Vukoje povedal: 'Z rezultatom sem zadovoljen. ^'^ ne moremo pričafcovati od ' "h mladih i.sralcev. ki jim primanjkuje rutine. Toda naša Mlo^^itev. da bodo igrali samo Madi igraloi. ki redno vadiio, ^ že obrestiite. Res da ne po '^iltatih, t«krat so Celjani nastopili v ^slednji postavi — Rozman. Ram- Knez. Jnrnšič, Sivka, Gmaj- Černjav'č, .Savič. Mirkao. Mo- (štrukelj) in Belaj (Koko- V Slov. Konjicah je domači tJnior iztržil proti Slovanu v do- bri igri točko. Beeultat 0:0. Ta- ko je na republiški tablici ekipa šmartne.ga s šestimi točkami če- trta, Unior deveti in Celje deseto. Obe moštvi sta zbrali iz štirih oziroma petih t«kem tri točke. V prihodnjem kolu bo derbi v Šmartnem. Tam bodo igrali no- gometaši -šmartnega in Kladivarja. Zelo zanimivo postaja prvenstvo Celja v malem nogometu. Tu so neporaženi ša .samo igraloi Ga- berja 39, medtem ko so vse osta- le ekipe že okusile gorčico po-' raza, V četrtem kolu so bili do- seženi naslednii reTailtati; Grofija : Zelezar 8:2, Šentiur : Celeia 4:4, Gaberje 50 : Privat- niki ,S;2. Faraoni : Gaberje M 1:8, Podgorje : Taborniki 2:3 in Aškerčeva : Pigal 3:0. Vrstni red po 4. kolu: Gaberje 39 8 bock. Pigal in Aškerčeva 6. Grofi,)a, Celeia in Taborniki 5, Gaberje ,'iO 4, Faraoni 3. PodTor- ,|e 2. in Zelezarr Sboire 2, Privatniki in .Šentjur 1. Med strelci voflita Lolen in Mi- lanec po 8, sledilo Peter Hriber- nik 7, Viki Hrilbernik in Motoh 5 itd. J. KUZMA ATLETIKA: USPEH V LJUBLJANI Wa tradicionalnem pokalnem prvenstvu repiiblik In pokrajin' "''at^ih atletov in atletinj, ki je bilo dva dni v Ljubliani, so pred-/ **vn;ki iz Celja prispevali izreden dele;" k ekipnima zmagama na.še '^publike. Prvič so bili na .startu predstavniki iz vseh republik in Pokrajin, Rok KopiUr in Zvonka Blatnik sta bila proglašena za. ^iuspeSnejša tekmovalca na t^m nastopu. 'Bok Kopitar .je pobral zmage (400. lin in 401 m ovire ter v štafeti 4x 400 m), Zvonka "■atnikova pa tri f4O0 in SiPfl m ter v šlafeM 4 x 400 ml. Svoj delež" * zmagoslavju Sloveiii ie ,so *e prispevali: Zirovec, Orožim in Mar- Kopitar so zmagali v skoku ob palici, v metu kopja in na ^'if-tavpn mlad rod kvalitetnih in atletinj, ki segajo po najvišjih uvrstitvah v državi. K. JUG 8. NOČNI ZLATI RALLV: FRIORIH ZMAGOVALEC V odlični organizaciji Združenja šoferjev in av- tom ehanikov v Celju in pKxi pokroviteljstvom celj- skih zlatarn je v noči od petka na soboto nastopilo na 101 km dolgi progi ok- rog c;elja 80 posadk iz ce- lotne Slovenije. 'Vsi nasto- pajoči tekmovalci so po- leg časovne vožnje imeli tri spretnostne vožnje tn dva slaloma. Največ us- peha so poželi predstavni- ki Litije tn Raven, med celjskimi tekmovalci pa je edini zmagal Drago Frid- rih, ki je v kategoriji do 903 ccm premagal rutini- rane tekmovalce iz Raven, Slov. Bistrice jn Lukavice. Zelo močno zastopstvo so Celjani in Laščani ime- li v kategoriji do 1150 ccm: šmerc (Laško) je bil drugi, od tretjega do šes- tega mesta pa so Arčan, Gaber, Hactn tn 'Vilhar, vsi iz ekipe AMD šlander, medtem ko je favorit Bi- derman komaj sedmi. Lep uspeh so dosegle tu- di niiše tekmovalke. Glori- ja Planinšek iz Celja je druga, Zdenka Pokleko tretja. Jelka Kušer, (obe iz Velenja) četrta in Irena Podpečan ia ekipe Zlatar- na peta. Omeniti pa moramo še uvrstitev v nacionalnem razredu, kjer je Janko Po- točnik (AMD šlander) os- vojil drugo mesto, njegov klubski tovariš Zvone Laj- ler pa i>eto. V najtežji ka- tegoriji pa je najboljši predstaTOik celjske regi- je Miran Kopriva osvojil peto mesto. Med ekipami je AMD Šlander tretji. Av- to Celje četrti, Ljubečna osma. Laško deveto, Ve- lenje deseto, ZSAM Celje enajsto in Emo dvanajsto. J. KUZMA 30 LET CELJSKE KOŠARKE . Kk f.eljc bo v tem mesecu svečano proslavil 30-lctnico ko- "•'kaske.^a športa v Cel.ju. Ustanovitelj cel.jske košarke .je bi! Pedagog za tflesno vzgojo na cel.jski gimnaziji Slavko Kokot, ki j* bil ti- leta 1H46 prvi referent za športne igre pri Okrožnem •JKuiturnein odboni l"el.je, prvi trener in sodnik v tej novi W. ki .je prevzela pretlvscin celjske gimnazijce. Le-tl so biJi Osiici if igre v širši celjski regiji. ■Jubilej bodo col.jski košarkaiji proslavili z vrsto kvalitetnih •*«em, svečano skupščino in pro.slavo. V petek in soboto, 7. in 11., |»o v dvorani T^šC v Celju mednarodni koš.vrkaški tur- J|''> k.jer se bodo prvega dne spoprijeli .Partizan in ekipa iz ZDA i^^Jiliington State, nato pa Bosna in C^Ije. V ekipi Bosne bodo ^^lopiij kar štirje državni repre/entantjc (Delibašič, Varajič, ^'iovanovič in Djogič). Drugi dan pa bodo nastopili Partizan Bosno in Celje z \Vasbington State. Tudi ekipa Partizana je j^tlno močna z Dalipagičeni, Kičanovičem, Todoričem, Berav- J?'*'^ in Petro\ičem na čelu. Skratka — obeta se nam pr^ovrst- ^ spurlni Užitek. Na ta dan bo v Celju tudi širši posvet o J ohlemih in nadaljn.jem razvoju košarke pri nas. ki se ga bo- 5^ nUele-žili med gosli Ivo Daneu, Boris Kristančič, TSlčka (Jaj- ^ in drugi. K. JUG NA KRATKO Letalsko modelarska sekci- ja pri AERO klubu Celje bo tudi letos pripravila tekmo- vanje za »Šla,|erski pokal«, ki bo tokrat prvič v zvez- nem merilu. Tako bodo na- stopili skoraj vsi najboljši modelarji Jugoslavije, ki se bodo tudi borili za uvrsti- tev v državno reprezentan- co. Med tekmovalci bodo tu- di Celjani Karun, Lesjak in Leskošek. Na tekmovanje so vabljeni tudi tekmovalci iz Itali,}e in Avstrije. Nastopilo bo okoli 100 modelarjev, ta- ko da bo to doslej eno naj- kvalitetnejših tovrstnih tek- movanj v Celju. Začetek bo v soboto 8. oktobra ob 8. uri zjutraj na letališču v Lev- cu. eTlesnokultuma skupnost Žalec bo 23. oktobra orga- nizirala naj množičnejše tek- movanje v krosu v Sloveni- ji in sicer tradicionalni je- senski kros pod pokrovitelj- stvom DEL.\. Nastopilo bo več kot 1200 tekmovalcev iz vse Slovenije in v vseh ka- tegorijah, pridiTižili pa se bodo tudi pripadniki JLA. Tekmovanje bo na stadionu v Žalcu. V nedeljo, 9. oktob- ra bodo v Žalcu pripravili občinsko prvenstvo v krosu, 16. oktobra pa medobčinsko, k^ bo generalka aa prvenst- vo 23. oktobra, ko bo do- slej n^.jvečja atletska prire- ditev v Žalcu. Trener celjske nogometne selekci.ie NEDELIKO VUKO- JE je kljub slabemu startu v republiški ligi optimist. Oblikuje novo mlado in per- spektivno ekipo, ki je že pro- ti bivšemu članu II. zvezne lige Mercatorju pokazala do- padljiv nogomet. Potrebne so .samo še več,je izkušnje in malce potrpežljivosti, saj je praktično začel znova. V novi sezoni bo vodil celj- ske hokejiste na ledu znani jugoslovanski hokejist Albin Felc-Bine, ki bo po potrebi tudi zaigral. To je velika ok- repitev za celjske hokejiste, želimo samo, da ne bi osta- lo pri enoletni pogodbi in delu, ampak da bi se na- črti zastavili za daljše ob- dobje, kajti le potem lahko pričakujemo rezultate. Delo na kratke pix)ge ne rodi kakšne posebne sadove! Končano je medobčinsko prvenstvo v kegljanju za ženske. V Preboldu, kjer je bil sklepni nastop, je po dalj- .šem času nastopila tudi Ja- nja Marina. Končni vrstni red: Irh 826, Gobec 818, Lud- vig 809 (v.se Celje), Bizjak 789. Birsa 785 (obe 2aiec), Potivalšek (Celje) 785 keg- ljev itd. Prvih šest tekmo- valk bo nastopilo na repub- liškem prvenstvu. V I. kolu enotne šahovske lige Slovenije so celjski ša- histi v Mariboru pripravili prijetno presenečenje, ko so premagali favorita Branik s 6,5 : 3,5. V prihodnjem ko- lu bodo Celjani nastopili do- ma proti Jesenicam. Na brzopoteznem turnirju za september je zmagal Franc Pešec, ki je zbral 12.5 točke, sledijo pa Skok, Bervar, Per- tinač, J. Pešec, Kostomaj, Subotič in ŠtucI. Po sedmih turnirjih je v vodst\-u Franc Pešec s 37 točkami pred Ber- varjem 27, Pcrtinačem 19 itd. Končala se je občinska li- ga za kadete v šmarski ob- čini, kjer so nastopile štiri ekipe: Šmarje, Bistrica ob Sotli, Ponikva in Lisično, ki je tudi zmagalo in tako do- seglo doslej svoj največji uspeh. Po 15. kolu v medobčinski košarkarski ligi še vedno vo- di,io košarkarji Kovinarja iz .*5tor z 28 točkami. V mla- dinski ligi so končali s tek- movanjem. Nastopile so tri ekipe, zmagovalec pa je Gra- diš pred Celjem in Zlatoro- gom. Nepodpisani avtor nam je poslal dopisnico z zahtevo, da nekaj napišemo o tem, da je diplomiral Vlado Bo- jovič in da objavimo foto- grafijo celega moštva, kjetr bo tudi Miha Bojovič. Kljub temu, da na nepodpisana vprašanja ne odgovarjamo (poznate bontton?) vam to- krat naj bo: o tem, da je Vlado diplomiral, smo pisa- li v NT in RC, fotografije vse ekip>e rokometašev Celja (tu- di z Mihom) pa smo obja- vili že tolikokrat, da nam to zamerijo nekateri drugi. Mi- ho pa ste lahko ■videli tudi v zadnji številki. Več pa res ne moremo. Ste zadovoljni? ZbraJi: Niko Petelin Milena Lupše Tone Tavčar Jože KuTana in Tone Vrabd 22. stran — NOVI TEDNIK St. 40 — 6. oktober 197^ fit. 40 — 6. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 23 NIZOZEMSKA — DEŽELA BREZ ZEMLJE (1) IZ MALHE SPOMINE SKRIVNOSTNA DEŽELA S TISOČ IMENI PIŠE BRANKO STAMEJČIČ Niz()7-emska — skrivnostna dežela s tisoč imeni, stisnje- na med Severno morje, Bel- gijo in Nemčijo, je od nek- daj burila domišljiijo. Nizo- zemska, Halaindija, Pays-Bas. Dežela tulp in mlinov na ve- ter. Dežela kanalov, dvižnih mostov. Dežela slikovitih mest, oken brez zaves in ne- štetih luči. Dežela jezov in nasipov. Dežela koles in pri- jaiznih. delovnili ljudi. Do- movina Rembrandta in Ane Frank, Vsa ta in številna druga imona so ob številnih priložnostih tako ali drugače navdilmjeni ljudje dajaU eni najbolj slikovitih dežel Evro- pe. In kar najbolj presene- ča, vse te prispodobe in ime- na za Nizozemsko, deželo brez zemlje, v celoti držijo. To sem dodobra spoznal, ko sem sredi septembra teden dni p)Otoyal po tej ziinimivi in čudoviti dežeh. Površni vtisi so spodbudi- li razmišljanja, ki vam jih bom v prihodnjih tednih sku- šal predstaviti na tej tedni- kovi strani. In čeprav so vtisi površni, včasih zmede- ni, nabrani brez reda in že- lje, da bi temeljito predsta- vil deželo, so vseeno zani- mivi vtisi. Moji vtisi iz vse- obsežne malhe spominov. Malhe, ki jo tanjšajo dnevi, ko brišejo vtis za vtisom, a spomina ne izbrišejo. Takšni vtisi torej, kot si jih pač povprečni popotnik nabere v svojo malho spom'Jxov, ki jo ljubosumno skrije v kotiček spomina, jo tam zapre in le ob redkih priložnostih odve- ze muhasti vozel, samo da bd spoznal, fcao vse je poza- bil. Pisal bom torej o Nizozem- ski, kot sem jo spoznal sre- di letošnjega septembra. O ljudeh, ki sem jih srečal, o mestih, ki jim bom kmalu pozabil ime, a nikoli njihove urejenosti. O rožah in obde- lani, skrbno negovani zem- lji, ukradeni morju. O zave- sah, ki so, četudi jih ni. O hišah, prometu. Mlini na ve- ter, ki otožno kljubuje zobu časa in vetrovom. O ovetJiči in šampinjonih. O Amsterda- mu in sex shopih. Shijpholu in delovnih kmetih. O hip- pyih. O 500.000 amsterdam- skih kolesih, dvižnih mostič- kih in kanalih. O diamantih ih stanovanjih na vodi. O ki- tajskih restavracijah, čistoči in umazaniji. Madurodaniu in hotelu Het roode Hert — Pri rdečem jelenu. . Hotelu, kjer sem spozsnal bogatega, a skromnega, prisrčno pri- jaznega lastnika Pita J. Shou- tena. Mojega gostitelja in vo- diča po dežeh brez zemlje — Nizozemski. Prvi dan na Nizozemskem mi je gostitelj povedal šalo, ki pove domala vse o deželi brez zemlje. »Ko je bog de- lil zemljo,« se je šalil, »jo je dal vsem, le na Nizozem- sko je pozabil. Zato si zem- ljo delamo sami.« (Nadaljevanje prihodnjič) Tipična amsterdamska razglednica — Kanal in čezenj dvižni mostiček. SOVJETSKA ZVEZA (2) BORBA Z NARAVO 20 TISOČ MLADIH DELAVCEV GRADI PROGO Druga transsibirska že- leznica je od prve oddalje- na 180 do 500 km na se- ver in s severne strani za- obide Bajkalsko jezero. Nedvonmo je to velikan- ski podvig v vsakem po- gledu. Proga se bo vila skozi sedem planinskih ve- rig nad 2000 m višine, kjer bodo prebili predore tudi po 15 km dolge, kar je re- kordna dolžina za Sovjet- sko zvezo. Nova proga bo presekala približno 3000 vodnih tokov, od tega 9 velikih rek, preko katerih se bo vilo 142 mostov. Graditelji železnice bodo izkopali 220 milijonov ku- bikov zemlje in zgradili S136 razhčnih instalacij in naprav." * * « V izgradnji bajkalsko- amurske železnice sodelu- je pravzaprav vsa dežela. Metalurgi dajejo vsako le- to 5 tisoč ton valjanega železa za izgradnjo vodo- propustnih cevi, 70 tisoč ton valjanega materiala iz nizko legiranega jekla, od tega 50 tisoč ton s poseb- nimi toplotnimi kvaliteta- mi, kar bo omogočilo ma- terialu izdržljivost tempe- rature — 70' C. Sibirska podjetja letno proizvedejo 80 milijonov komadov opek, 300 tisoč kubikov kamenja, 400 tisoč kubikov peska in 40 tisoč ton apna — vse za potre- be BAM. Železnica se bo vila tu- di skozi seizmično zelo labilne predele na območ- ju Bajkala in na Daljnem Vzhodu, kar je seveda prav tako zalitevalo posebne ukrepe. Tako bo BAM z največjim delom počival na 'Stalno zmrznjenih tleh. Prav tu pristopajo h grad- nji s posebno pozornostjo, kar je nujnost, če ne želi- jo, da se bo proga skup- no s tovorom vdrla v zem- ljo pri možnem odmrzava- nju tal. 20 tisoč mladih delavcev in strokovnjakov^ kolikor se jih že dve leti stahio izmenjuje na gradbiščih BAM, vodi neprestano borbo proti surovi naravi in reliefu same trase, pro- ti močnemu mrazu in ne- pričakovanim otoplitvam, proti rekam, ki tečejo sko- zi kanjone navpičnih sten... Pričakujejo, da bodo nanogi graditelji ostali na teh predelih po zaključku gradnje, saj tu počasi na- stajajo jedra bodočih na- selij. Vzdolž B'\M bo vzniknilo preko 200 postaj in križišč in od teh se jih bo 64 po programu spre- menilo v prava mala me- sta. Najmanjše postaje bodo imele od 400 do 500 prebivalcev, največja na- selja pa tisoče in desetti- soče- Tako pač planirajo nastajanje življenja y teh. dal^es povsem pustih pre- dehh. Popolnoma razumljivo pa je, da so posebni po- goji gradnje zahtevali šte- vilne nove tehnične rešit- ve in uporabo najnovejših znanstvenih ter tehničnih dosežkov. Izredno vlogo je odigralo fotografiranje iz zraka, dobljene i>osnetke in podatke pa so obdelali s pomočjo računalnikov. Pravzaprav je ves ta pod- vig omogočen zahvaljujoč kompjutm. Elektronski model BAM je fimkcio- niral že sedem let pred pričetkora večjih del na trasi. Na kompjutrskem modelu železnice so v mo- skovskem institutu želez- niškega transporta preve- rili število glavnih ijoti, razmestitev postaj in kri- žišč, odločiU optimalno obremenitev bodoče želez- nice, na kateri bodo vozile lokomotive z močjo 9000 KM in vlekle komp>ozicije težke 7 tisoč ton. Zaključek gradnje BAM pričakujejo čez pet let. Izredno bo razbreme- nil danes najdaljšo želez- nico sveta — Transsibir- sko magistralo (9337 km), om.ogočil bo izkoriščanje naravnih bogastev in tu- di pokazal, da kljub raz- voju drugačnih transpor- tov železnica še vedno ni izgubila svoje civilizator- ske vloge. POŽAR: KJE LESTEV, HIDRANTI1 ' V prejšnjem tednu ponoči je zagorelo v stanovanjsko poslovni hiši v Cankarjevi Z v samem centru mesta Ce- lja. Žal v vseh teh dneh po požaru, ki je bil eden naj- večjih v zadnjem času v Ce- lju, še vedno ni končana pi^eiskava o tem, kako in zakaj je do požai-a prišlo. Bolj kot sam vzrok za p-9- žar pa je zanimivo nekaj drugega, kar se je pojavilo ob njem. Prav ta požar nam je odprl nekatere dimenzije, ki jih bo treba začeti takoj reševati in ne samo to, tre- ba jih b-o takoj tudi rešiti. V zadnjem času veliko go- vorimo in pišemo o pomenu družbene samozaščite, žal pa ob prvem večjem požaru v višji stavbi vidimo, da le nismo tako pripravljeni, kot bi morali biti. Požara ali druge nenadne elementarne nesreče se ne bo dalo niko- li reševati s pisanimi ali go- vorjenimi besedami, ampak s človeškim delom in sodob- no, ustrezno mehanizacijo. Prav slednje pa je še vedno premalo, ker je tudi prema- lo denarja za njen nakup. Tako ob tem požaru, ki na vso srečo le ni bil tako ve- lik, ugotavljamo, da v Ce- lju nimamo najosnovnejše ustrezne mehanizacije. Tako na primer gasilske lestve, ga- silskega topa in podobno. O samih hidrantih, ki jih niso našli zato, ker so bili pre- vlečeni z asfaltom pa tako ne kaže govoriti, ker je to že tragično smešno. AU so res Jlolrebne trage- dije z veliko materialno ško- do, da šele takrat stopimo v akcijo ter nekaj ukrenemo? Takšna pot je narobe pot! Zdaj bi lahko vse skupaj ta- kole parafrazirali: naj gori, kajti le potem bomo videli, kaj nam manjka in kaj je treba takoj kupiti. Ker pa gre za nakup resnih stvari, ki jih rabimo za očuvanje družbenega premoženja, si takšnih narobe poti ne sme- mo dovoljevati. Kaj nam po- menijo razne komisije, društ- va, skupnosti, če pa nima- mo ustrea.iili pripomočkov za hitro ukrepanje v prime- ru elementarne nesreče. Ve- liko je in še bo izgovorov, vendar tudi z njimi moramo enkrat za vselej končati. Ce hočemo dobro in učinkovi- to varovati vse, kar s tež- kim delom spravljamo sko- paj, potem je treba tudi ta- koj nabaviti vse ustrezno, d* bomo iahlio zajezili nastali požar. Cielje ni več mesW nizkih hiš. ampak mesW stolpnic. Kako bomo rešev** li iz njih, če pride do požt ra, eksplozije ali česa P* dobnega? Ali bomo nemoči stali na dvorišču in gled»" v zrak, kako se naše d«'* ruši v ognju? Ne žehmo «>* pihovaii problemov, ki ^ prišli na dan ob zadnje«* primeru, vendar želimo, končno za.ijotovimo tisto ^ novno, kar rabimo za vanje našega imetja in "* šega človeka. TONE VKAjj Če ni kaj videti, ne vidiš, pa če si še tako zastreš pogled. NOVI TEDNIK - Giosiio o ' - • iMzacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje LašKo Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jeišan m 2uiec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Nar>čmna m oglasi: irg V Kongresa 10 - Glavm m odgovorni aredniK: Miian Šeničar; tebnični urednik: Drago Medved - Redakcija: MiJa" Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden- ka Stopar, Milenko Strašek. Janez Vedeniit T^ne Vrabl — Iznaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »Dol-«, Ljubljana " Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 dm. polletna 90 din Za mozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 30102 601 l'm2 CGP »Delo« Ljubljana - Teieton 22-369, 23-105, oolasi ji narr-čnma 22-300"