Stev. 256. Iz!-aia vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 3t. 20, L nadstr. — Vst dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Stefajj Oodina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica -Sv. Frančiška Afiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaSa: Za celo leto...... Za pol leta ...»........... ta tri mesece............... za nedeljsko Izdajo za celo leto ..... za pol leta............... K . 12.— . 6-. 5.20 . 2.60 V Trstu, v srtdo 13. »ptimbr« H13. Letnik XI. Posamezne številke .Edinosti" te prodajajo po Q vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. .. Oglasi se računaip-jia milimetre v širokosti ene koloni Cene: Oglasi trgovwv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice,-Zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . *...................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.... . 2.—». Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Hmn AMoIki sb nuMrino. - Ruski Prodlronle naSlh tet no Litovskem proti Slonimo. - Napredovanje Nemcev med Dvlno in UMjo m dalje južno. Pri Bovcd in Tolminu odmor. - Pri PM pregnani Italijani iz ueč kilometrov Širokega dela fronte. Z avslrijiko-ruskego bojišča. DUNAJ. 14. IKor.) Uradno se objavlja: 14. septembra 1915. opoldne. Položaj v vzhodni GalicIH je neizpre-m en jen. Sovražnik je danes zjutraj napadel našo fronto ob Strypi, a }e bil zavr- Tudi v Voliniji so Rusi. pritegni vši no-v e sile, prešli na številnih mestih v napad. Dočim se bitka pri Aieksincu še nadaljuje, je bi! sovražnik pri Dubnu in v oddelku Stubiela povsod odbit z velikimi izgubami. Naše na Litavskem se bojujoče čete so prekoračile pri zasledovanju nasprotnika južno Slonima nižino Grivde. Namestnik šefa generalnega štaba: ^ pl. Hofer, fmi. Položaj na" ruskih bojiščih. Na jugozapadnem ruskem bojišču in-intenziteta ruske protiofenzive v vzhodni Galiciji še ni popustila. Zdi se, da so prispela tjakaj nova ruska ojačenja. Radi tega se je z ozirorn na splošni položaj v vzhodni Galiciji izkazalo kot umestno, da so se tudi pri Tarnopolu srditim ruskim napadom izpostavljene nemške čete armade generala Bothmerja umaknile na višine na vzhodnem bregu Strype in sicer na obe strani cest, ki vodijo iz Tarnopola preko Jezierne, oziroma preko Kozlowa. Na teh, že dolgo časa pripravljenih po-stajankah se bo razbila ruska povodenj. Močne ruske sile so se obrnile sedaj tudi proti Bohm - Ermollijevi armadi, k; so na: topile na desnem krilu onih ruskih sil, ki so napadle preko Tarnopola v zapadni smeri. Prišlo je do velikih bojev na obeh straneh Aleksinca. Odločitev Še ni padla. Puhalova armada nadaljuje z oienzivo kljub trdovratni ruski protiobrambi. Na južnem krilu naše fronte ob Seretu se ie Pflanzer - Baltinova armada zamo-g!a obraniti napada zelo znatnih ruskih sil in obdržati postojanke ob izlivu Sereta. Izven vsakega dvoma je. da ima po prihodu znatnih ojačenj zapričeta ruska pro-tiofenziva predvsem politično ozadje. Rusi so imeli v dosedanjih bofih izredno težke izgube. (Tagespost.) i DUNAJ, 14. (Kot.) Uradno se objavlja: 14. septembra 1915, opoldne. Po brezuspešnih italijanskih napadih v zadnjih dneh, je nastal včeraj v večjih bojih pri Bovcu in Tolminu odmor. Pri Plavah je pregnal nenadni strelski napad nase artiljerije sovražnika iz dela fronte, širokega več kilometrov. Bežeči Italijani so imeli velike izgube. Na tirolski fronti so bili napadalni poizkusi slabetših sovražnih oddelkov proti naši postojanki pri mejnem mostu v dolini Popene (južno Schluderbacha) in v ozemlju Touaie odbiti. Sicer vlada v splošnem na jugozapadni fronti mir. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cadorne. DLNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 11. septembra: V oddelku Re di Castello, v Val Camo-nica, v gornjem Tiarnu in v Val di Ledro je zaznamovati nove uspehe naših poizvedovalnih čet. Manjši sovražni oddelki, ki so se ponoči bližali našim žičnim oviram na Monte Maronia na planoti severoza-padno Arsiera in sicer v očividnem namenu, da bi iste razrušili, so bili razkriti i i i o'Vnani nazaj. Sovražne sile so hotele 7 nihati gozd Festen na Monte Piano, da m 7 oiei i p< rušile naše postojanke, a so bile pregnane. L'^jdiii spe i adi za nas so se vrsih na prelazu Sentinelli (Aito Se\ten) in v N al Visdcirde i::.le čete v sled srditega sovražne-g artilerijskega ognja in vsled zadušlii-vl!i piinov in bomb umakniti v bližnja kritja. P( roč"' • italijanskega generalnega šta-oa z dne 9. septembra pravi: Pri Bovcu je naša artiljerija sovražno V 'n, ki nas je skušala preko Predela ustaviti, prisilila, da se je umaknila. Neka druga kolona, ki je prodirala od Kasove koče severovzhodno Predelskega prelaza proti Predelu, je bila potolčena in razpršena«. Kar se tiče poročila glede prve kolone, je popolnoma izmišljeno. Glede druge kolone je bila objavljena grda neresnica. Dne 7. t. m. je imel en bataljon v dolini mangartskega potoka bojno vajo in je tekom hoje proti Predelu opazil približno poldrugi kilometer pred seboj šrapnelske oblačke v znatni višini. Pozneje pa je bilo opaženih tudi še par šrapnelskih oblakov nad vrhom Predela in južno odtod. Mogoče je pač, da so bili šrapnelski streli namenjeni bataljonu. Vendar pa niso dosegli niti okoliša korakajočega bataljona, kaj šele, da bi slednjega »potolkli in razpršili«. _ Z neraJko-rasKeia bojišča. BERLIN, 14. (Kor.) Velik! glavni stan, 14. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Na fronti med Dvino in V Hi jo (severozapadno Vilne) prodiramo med boji dalje. Uj&ih je bHo 5200 mož in uplenjen 1 top, H munfcilsklh vozov, 13 strojnih pušk in' mnogo bSgaže. Tudi vzhodno Olite naš napad napreduje. V loku Njemena, severovzhodno Grodna. je prispel* zasledovanje na pol pota proti Lldi. Dalje južno se bližamo oddelku Sčare. Kolodvor Llde je bH ponoči obmetan z bombami. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Zasledovanje proti Ščarl se je nadaljevalo. Sovražni zadnji oddeiki so bili vrženi. (Armadna skupina generaifeldmaršala Mackensena). Tudi tu sovražnik ni mogel zaustaviti zasledovanja. Ujetih je bilo par sto mož. Jugovzhodno bojišče. — Položaj pri nemških četah je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Uspeien umi nemških letal na roške pomorske siie v zalivu Rise. BERLIN, 14. (Kot.) Wotffov urad poroča: Dne 12. septembra je 6 nemških hidro-planov izvršilo napad na ruske pomorske sile v zalivu Rige in na Rigo-Dunamun-de. Ena sovražna ladja za zrakoplove je bila pred zalivom uspešno obmetana z bombami m je bil opažen požar. En ruši-lec je bil napaden z bombami in enkrat zadet. V Anenberškem zalivu je bila ena ladja za zrakoplove dvakrat zadeta. Letalu, ki je moralo pri Zerelu prestati boj z dvema ruskima letaloma, se je posrečilo, približati se nekemu rušilcu, ki je bil zadet. Neko nadaljno letalo je zadelo na 2 sovražna podvodnika pred Vindavo, ki sta šla pod vodo in ju je obmetalo z dvema bombama. Uspeh ni bil konstatiran. Delavnice in heilingi v ladjedelnici Miihiengraben v Dunamiinde, določeni za gradnjo ruskih torpedovk. so bili šestkrat zadeti. V ladjedelnici je nastal požar. Eno letal je v zalivu Rige srečalo eno rusko jadrnico, ki je bila potopljena, potem ko je bilo moštvo rešeno. Namestnik šefa admiralriega štaba: pl. Behncke. Ruski ministrski svet in duma. KOPENHAGEN, 13. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda z dne 11-t. m.: Danes je bil zbran ves ministrski svet. Poročali so ministri, ki so se pogajali s svobodomiselno večino dume. Razpravljalo se je podrobno o delovnem programu večine dume. Z veliko odločnostjo se zatrjuje, da se je večina članov ministrskega sveta izjavila proti programu. Stališče ministrov ni prišlo nepričakovano. Vedelo se je že vnaprej, da so mnogi ministri proti razpravljanju o notranjepolitičnih vprašanjih v sedanjem trenut-! ku. PETROGRAD, 13. tKor.) »Rjee« piše: Blok dume je pričel svoje delovanje s ! te;n, da je odklonil od socijalistov in kmečke skupine predloženo zakonsko pred-I logo giede odprave vseh narodnih in ver-| skih omejitev kot preobsežno. V seji dume dne 7. septembra se je razpravljalo o vprašanju vojne cenzure, pri čemer sta nacijonaiist Savenkov in socijalist Sko-belov navedla številne slučaje zatiranja časopisja po vladi. Tudi voditelj kadetov Miijukov se je pritoževal. Vložena je bila interpelacija glede preganjanja ukrajinskega časopisja. Državni kancelar Bt hmann v avdljencl pri bavarskem kralju. MONAKOVO, 14. (Kor.) »Korrespon-denz Hoffmann« poroča: Kralj je sprejel včeraj ob 3 popoldne državnega kance-larja Bethmann-Hollwega v daljši privatni avdijenci v wittalsbaški palači. Z zapatfofia feojltta. BERLIN, 14. (Kot.) Veliki glavni stan, 14. septembra 1915. Zapadno bojišče. — Med deloma zelo živahnim delovanjem artiljerije je potekel dnn sicer brez bistvenih dogodkov. Slaboten francoski napad na zapornico v Satighneulu (severozapadno Relmsa), je bU odbit. Tudi Trier, Mtfrchingen, Chateau Sa-lins in Donaueschmgen je sovražnik obrneta! z bombami. Pri Donaueschiagenu je bil en osebni vlak obstreljevan s strojnimi puškami. Par oseb je bilo ubitih ali raiijenjli. Iz brodovja, ki je priplulo nad Trier, je bilo eno letalo pri Soinmeringe-nu (Jugozapadno Fentscha) sestreljeno. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški podvodniki v francoskih vodah. BERLIN, 12. (Kor.) Potopitev francoskih ladij po nemških podvodnikih ob obrežju Francije, je vzbudila v Marseilhi j veliko vznemirjenje. »Temps« izjavlja, da torpediranja, ki so jih izvršili nemški podvodniki v oceanu in v Biskajskem zalivu, dokazujejo, da so morali podvodniki vsled uspešnega zasledovanja po angleških ladjah, zapustiti angleške vode Delovanju nemških podvodnikov, ki so tako oddaljeni od svoje baze, gotovo ni odrekati gotovega moraličnega učinka. Letalski napadu LONDON, 13. (Kor.) (Reutenjevo poročilo). Sovražno letalo se je pojavilo včeraj opoldne nad obrežjem pri Kentu ter je vrglo nekaj bomb. Neka hiša je bila težko poškodovana, štiri osebe pa ranjene. Sovražno letalo je bilo pregnano po dveh mornariških letalih. Ameriko - Nemčija. LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona: Pričakuje se, da bo predsednik Wilson kmalu kaj poročal o stališču napram Nemčiji. Med svetovalci predsednika vladata dve naziranji. Ena stranka smatra zagotovila poslanika grofa Bernstorffa kot nezadostna, se sklicuje na izbegavanja v slučaju »Arabica« in smatra kot edino pravilno takojšnje prekinjenje odnošajev z Nemčijo. Ona pravi: Če misli Nemčija z Wilsonom in Lansingom pošteno, zakaj se potem brani dati prepis, instrukcij poveljnikom podvodnikov? Druga stranka smatra susretljivost, ki jo Je obljubila Nemčija, za veliko diplomatično zmago in želi, da pride diplomationim potom do sporazuma z Nemčijo. _______ S turških bojišč. CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V oddelku Analorte je naša artiljerija z uspehom obstreljevala en sovražni peš-poik v okolici Karakol Tepe, potem sovražna taborišča pri Slanem jezeru in sovražne stotnije, ki so pri Seddii Bahru prodirale v skupinah, in jih razpršile. Naš ogenj je prisilil sovražne krlžarke in torpedovke, ki so se posamezno bližale obrežju, da so se oddaljile. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. - Nova pogajanja čet verosporazuma z Bolgarsko. RIM, 12. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Soluna, da so se pogajanja poslanikov če-tverozveze z bolgarsko vlado pričela na podlagi srbskega odgovora. Tekom par dni pričakuje diplomacija četverozveze odgovor bolgarske vlade, ki se temu radi sedanjega nastopa četverosporazumnih držav ne more več izogniti. Balkonske držane pred odložltoljo. Balkanski narodi preživljajo sedaj uso-depolne trenotke. ker le-ti imajo donesti ukrepe, ki bodo za dogledne Čase, ali morda celo za vedno odločilnega pomena za pozicijo, za veljavo in eventuelno tudi za obstanek, ali vsaj integriteto njihovih držav. Danes so priprave za te-sklepe še zakrite z zastorom diplomatične tajnosti in previdnosti, kajti vse, kar doznajemo, so vesti, ki se ne dajo kontrolirati glede njihove resničnosti. Eno pa je gotovo, ker je potrjajo vsi znaki: ti dvomi, ta nejasnost, vse te razne domneve, ugibanja in kombiniranja ne morejo več dolgo trajati. Je vprašanje le nekoliko dni, ali k večjemu par tednov, da se dvigne zastor in da bomo, mesto da poslušamo ugibanja in kombinacije, gledali konkretna dejstva, da bomo slišali glas storjenih sklepov. Da, to je gotovo, da se ura odločitve bliža v Sofiji, v Bukarešti in v Atenah. Ob tej negotovosti je zanimivo vprašanje, katera teh držav stopi prva na piano se svojimi sklepi? Sklepi drugih bodo sledili ta-korekoč avtomatično. Nastop ene potegne za seboj tudi nastop drugih. To je v naravi stvari, vsega sedanjega položaja in posebno še v specijelnih interesih, ki jih hoče vsaka država braniti. Kaki bodo ti sklepi, na katero stran se postavijo te države? V smislu že gori re-čenega so za danes še možne le domneve. In le kot take naj veljajo nastopna izvajanja. Na Romunskem in Grškem se vladi nagibljete na stran vlasti četverosporazuina, dočim bi vladarja želela, da njiju deželi tudi nadalje ostanete nevtralni. Odločitev v teh dveh državah je torej odvisna od izida tega zakulisnega boja med vlado in dinastijo. Tu pa utegne obveljati mnenje, ki je je napisal te dni »Agramer Tag-blatt« da na Romunskem vsled ruskega umikanja izgublja na vplivu.tista struja, ki sili na stran četverosporazuma, dočim se na Grškem vsled nadvladovanja angleškega, francoskega in italijanskega brodovja v Sredozemskem morju vedno bolj jači pozicija Venizelosa, torej vnliv struje, ki sili na stran četverosporazuina. Ta razlika v dispozicijah v teh dveh državah je verjetna, ker je posledica različnosti v njiju geografičnem položaju. Na Bolgarskem pa je položaj drugačen v toliko, kolikor je tam moč kralja večja, nego na Grškem in Romunskem. To večjo moč c. ja bolgarskemu kralju ustava. Ta mu daja pravico, da sklepa zveze in pogodbe, ne da bi se menil za mnenje vlade. Zato je na Bolgarskem pozicija dinastije veliko močneja. V mednarodnih vprašanjih odločuje kralj in ne vlada. Cim je kralj sklenil zvezo s kako drugo državo, vsled katere ima bolgarska vojska stopiti v akcijo, nima vlada pravice do oporekanja. Po tem razmerju med kraljem in vlado moremo tudi razumeti, zakaj je diplomacija četverosporazuma v Sofiji tako slabe sreče. Kralj je na strani centralnih vlasti. Seveda more veljati to samo teoretično in bi mogla praksa — to je politično valovanje v narodu — iznenada razveljaviti sklepe kralja. Taka presenečenja niso izključena tudi na Bolgarskem. Dokaz za to nam je usoda Baten-beržana, da-si je bil to krepka individualnost in je bil tudi — z zmago v svojedobni vojni proti Srbiji — mnogo pridobil na osebnem ugledu. No, položaj sedanjega kralja je tem ugodneji ker vlada soglaša žnjim v stvareh vnanje politike in se mu ni bati kakih težav od te strani. Po vsem tem ne more biti nikakega dvoma, da so odločilni faktorji na Bolgarskem s svojimi simpatijami na strani centralnih vlasti. Ali na drugi strani je dejstvo, da želje in nagnenja na Bolgarskem ne soglašajo z onimi na Grškem in Romunskem. In to je zopet moment, ki ga na Bolgarskem ne morejo prezirati, ker je bolgarskemu kralju v oviro, da ne more svojih želja in simpatij kar tako na lahko roko izpremi-njati v dejanja. Kajti aktivni nastop Bolgarske v tej svetovni vojni bi mogel spraviti Bolgarsko v velike komplikacije z Grško. Romunsko in Srbijo. Stvar bi bila torej taka-le: dočim je na Grškem in Romunskem bolj v notranjih razmerah razlog, ki zavlačuje končno odločitev, so pa na Bolgarskem vnanji razlogi, to je oziri na razpoloženje v. sosednjih balkanskih državah. Ali — kakor že gori rečeno — to odlašanje ne bo moglo več dolgo trajati. Dogodki silijo neizprosno k odločitvi.Diplomacije balkanskih držav se bodo morale že odločiti, ali na desno, ali na levo, ter vzeti na-se težko in grenko breme odgovornosti za posledice in bodočo usodo svojih držav in na-rodo\\__ Rožne politične uesti. Med Srbijo in Bolgarsko. »Koelnische Zeitung« poroča iz Soluna, da so v Srbiji ljudje za to, da bi prišlo do prijateljskega razmerja do Bolgarske ter da obsojajo trdovratnost izvestnih visokih vojaških krogov, ker da delajo v tem pogledu veliko škodo pravim interesom Srbije. Na Grško da se gleda nezaupljivo. Prijateljski odnošaji do te države da ne morejo dolgo trajati, četudi je Srbom ležeče na tem prijateljstvu. Tudi so na »podlagi različnih dejstev« uverjeni, da ne more biti govora o tem, da bi Srbija mogla izginiti z zemljevida. To bi bila ena svetla stran medalje, drugo temnejo, pa kažejo razne druge vesti. Srbija je izvedla v Stari Srbiji obsežne vojne priprave; Srbija in Bolgarska zbirate čete na meji; poluradni list bolgarski »Narodni Prava« pa prinaša ojstre članke proti Srbiji. Neki članek je bil tako vojevit, da je razburil vse bolgarsko o-pozicijonelno časopisje. Zaključuje: »In ko bodo vsa sredstva izčrpljetia, mora država zgrabiti za orožje, da uresniči ide-jale bolgarskega naroda. Država tudi stori to.« Se eno ne le značilno, ampak tudi zelo važno vest. Dočim so pred par dnevi listi poročali, da je Srbija že odposlala svoj odgovor in zahteve četverosporazuma. pa trdi sedaj neka vest iz Niša, da je srbska nota sicer pripravljena, ali ne še odposlana. Tudi to odlašanje utegne biti znak težavnosti položaja. Ce se to uresniči, da je sporazum med Bolgarsko in Turčijo že podpisan — ofi-cijelnega potrdila še ni doslej — potem se stvari jako nevarno zapletajo in Srbiji je pričakovati še hudih in težkih časov. Ali vse je za sedaj še v megli neizvestnosti, ker se Grška in Romunska še vedno previdno motata na razcestju. Eni trde, da m dve državi ostanete nevtralni, drugi pa, da čakate le primernega trenotka, — posebno odločitve usode Dardanel — da udarite. Odločitev Grške in Romunske pa bo v največji meri uplivala na položaj Srbije od sedaj dalje. Vplsotfonls o šole „Družba sv. 9 Cirila in netoda". Vpisovanje za šolsko leto 1915-16. se bo vršilo: a) na deški in dekliški šoli pri Sv. Jakobu še danes, 15. septembra od 9. do 11. ure dopoldne v pisarnah šolskega vodstva ; b) na deških vzporednicah (I.—V. raz red) na Acquedottu 20, le še danes, 15. septembra t. I. od 2. do 4. ure popoldne v lil. nadstropju; c) na dekliški šoli na Acquedottu 20, le še danes, 11. septembra od 9. do 11. ure dopoldne v I. nadstropju. K vpisovanju novih učencev oziroma učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, ul. SS. Martiri št. 4, I. 2. izpričevalo o cepljei.Ju kožic;- 3. izpričevalo o zdravju oči. izdano leta 1915.; 4. za vpis v višje razrede poleg tega tudi zadnje šolsko naznanilo iz leta 1914-1915. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Vse tri šole so osemrazrednice z obligatnim poukom v nemščini od 3. in z ne-obligatnim v laščini od 4. razreda naprej. Šolsko leto se začne dne 16. septembra 1915. Šolska vodstva. Mml2 ygstl. Slovenske starše opozarjamo, da je danes zadnii dan vpisovanja na šolali nu-še Družbe sv. Cirila in Metoda, enako pri Sv. Jakobu, kakor na- Acquedottu. Prepričani smo, ua je sicer že večina slovenskih staršev storila svojo dolžnost in vpisala svoje otroke v slovenske šole, vendar pa je morebiti še kdo, ki iz tega ali onega vzroka še ni vpisal svojih otrok v šolo, in zato ponavljamo tem: slovenski otrok spada edino le v slovensko šolo. Če velja to že splošno v rednih časih, koliko bolj mora veljati šele se;laj, ko moramo posebno mi tržaški Slovenci z vsemi svojimi močmi delati na to, da nam ne gre v izgubo niti eden naših, posebno pa ne naša mladina, ki nam edina* vzgojena v poštenem slovensko-narod/iem duhu more obvarovati v bodočnosti našo slovensko postojanko ob Adriii. In kje naj bi se vendar mogla drugje vzgajati -naša mladina za svoj bodoči poklic bra- stran u. •EDINOST" Štev. 256. V Trstu, dnfc 15. septembra ISfB niteljev in varuhov slovenske posesti na tržaikfh tleh, kakor edino le v slovenski Šotf, na podlagi svojega materinega, slovenskega Jezika! Zato pa pravimo še enkrat: Slovenski starši, ki Še niste vpisali v šolo svojih otrok, vpišite }ih v slovensko šolo! , Tržaški mladostrelci. Cesarski komisar nas prosi za objavo sledečih vrstic: Imel sem večkrat priliko, obiskati tržaške r n m ovc !jne mladostreice ter sem se v sv< največje veselje mogel prepričati, da vrše svojo vojaško službo na bojišču s pravim entuzijazmom. Razen tega me je razveselilo, da se ti mladenič^ s posebnim navdušenjem izražajo o skrblji-vosti svojih predstojnikov, ki vkljub strogosti službe skrbe kakor očetje zanje. Radost me je navdajala tudi. ko sem videl, kako so ti mladeniči, ki sem jih poznal le kot otroke, v tem kratkem času, kar se nahajajo na bojišču, postali pravcati krepki. zreli možje. . Ce se tudi tržaški prostovoljni mladostrelci še niso bojevali z orožjem v roki, pa so vendar-le že opetovano imeli priliko. da so se odlikovali, ter tvori njihovo pogumno in požrtvovalno patriiotično zadržanje, ki ga v polnem obsegu priznavajo vsi predstojniki, lepo stranico slave te mlade institucije, ki ji bo, kakor u-parno. še večkrat dana priiika, da se proslavi. Tem mladostrelcem, ki so si med tem časom stekli pravico, da delajo vojaško službo kot enoletni prostovoljci, se Je dovolilo, da vstopijo v vojaške oddelke ki si jih izberejo sami in v katerih bodo z ozirorn na že prestano praktično pripravo pač kmalu imenovani za kadete. Na vsak način je gotov«, da se bo mladeničem, ki se prostovoljno javilo za vstop v zbor mladostrelcev ter na ta način zaostanejo s svoiimi študijami, ta patrijotična žrtev na najširši podlagi upoštevala ter se bo gledalo, da se-bo ob priliki dovršitve njihovih študij postopalo z njimi z vsemi obziri. Sedaj se sprejme v zbor mladostrelcev na novo 5o miadeničev. Za vstop treba izkazati avstrijsko državljanstvo, dovršeno 17. leto, dovoljenje očeta (varuha) in telesno sposobnost. Nadaljne informacije, tičoče se deiinitivnega sprejetja v zbor, pristojnosti, prispevka za opravo, eventualne nadaljne podpore v slučaju potrebe itd,, dajem radevolje vsak dan (izvzemši sredo in soboto) od 11. do 1. u-re opoldne ter sem slej kot prej zmerom pripravljen, sprejemati darove in druge pošiljatve ter jih pošiljati določenim osebam. Z odličnim spoštovanjem Ivan pl. Krekich-Strassoldo 1. r. Izkaznica za kruh in moko. — Poziv. Da se uredi prodaja kruha in moke, se bodo v hiestnih in predmestnih okrajih Trsta razdelile izkaznice za kruh in racfco. Za razdelitev teh izkaznic bodo pt«>ki bele nalašč v ta namen ustanovljene komisije. V to svrho bodo mestni in predmestni okraji Trsta razdeljeni- v 37 okrajev ter bo v vsakem teh okrajev funkcijonirala po ena komisija za razdelitev izkaznic za kruh in moko. Posamezne komisije bodo sestavljene iz 3 do 4 članov; njihov^e-dež bo občinstvu svoječasno naznafl^fc Za sestavo teh komisij je treba kakih 150 požrtvovalnih oseb, ki bi bile pripravljene brezplačno prevzeti to delo. Poživljajo se zato vsi oni, ki bi bili pripravljeni prevzeti članstvo komisije za razdelitev izkaznic za kruh in moko, da se zglase v dneh 15., 16. in 17. septembra t. 1. od 9. lire dop. do 1 ure popoldne v pritličju hiše Št. 2 Capo d i Piazza. Ta poziv velja pred vsem državnim vpokojencem, občinskim vpokojencem. vpokojencem paroplovnih družb, bank in drugih velikih trgovskih podjetij. Ob svojem času se bo sklical sestanek. na katerem bodo člani komisij dobili potrebna pojasnila. Magća'enska podružnica CMD je v svoji zadnji seji sklenila poslati družbi znesek K 500*— in to z oziram na to, da se družba v seda n časih nahaj3 v velki stiski, ker so se njeni dohodki zelo skrčili, ali pa celo izo-tafi. Upamo, da bodo tudi ostale podružnice upoštevale poziv družbe — ter jej priskočile v pomoč! Kruh na Vrdelci. Pišejo nam z Vrdelce: Tu, na Vrdelci, oziroma na takozvanem Školju smo mnogo na slabšem odkar se v Trstu peče in prodaja bel kruh, nego smo bili za časa vojnega kruha. Aprovi-zacijska komisija je sicer odredila, da o-ni. ki im% izkaznico za eno osebo, dobi pol kilograma, oni. ki ima izkaznico za dve ali tri osebe en ccl kržič (štruco), a oni, ki ima izkaznieo za 4. 5, ali več oseb. da dobi dv^i kržiča. odnosno dva PODLISTEK GREŠNICE. fteman. — Francoski spisal Xavier d« Monttpia — Aha! — je dejal Karel smehljaje se. — Ali si že opazil? — Kako ne, saj bi moral biti drugače slep. — Zelo obsežna je; priznavam. — Kaj vraga, pa nosiš s seboj? Ali je morda polna bankovcev? Karel je napravil skoraj prav tako resen in svečan obraz, kakor ga je oni carinski paznik, ki je preiskoval njegovo prtljago. . x Potipal je po mapi in odgovoril: — Tu notri, dragi moj, je vse nekaj boljšega, kot pa bankovci. Tu notri se nahaja plod desetmesečnega dela, slava in sreča moje prihodnjosti, morda celo nesmrtnost — Potemtakem torej kak Paktolov vir, kak pernanski rudokop, kaka stranska struga reke Sacramento, kak kos kalifornijskih zlatih žil. — Tu notri, — je nadaljeval Karel s podvojeno resnostjo, — se nahaja veseloigra v treh dejanjih in v prozi za Thćathre Francaise in načrt drame v petih dejanjih in tudi v prozi za Porte-Saint-Mar-tin. — Kaj vraga! — je vzkliknil Maurice, — česa vsega mi ne pripoveduješ! — Gola resnica! — Potemtakem si se vrgel na leposlovje? — Da, tako je, in v tvoji družbi hočem po njem postati nesmrten. — No, no! Hm, hm! — Kaj pravi?? Ali morda dvomiš? U-pam, da bom živel od svojega peresa. — In od posestva v Franche Comteji ter stričevih tisočakov, ki ti jih hrani mati. — Ali morda misliš, Maurice, da ne bi kilograma kruha na dan. A vzlic tej odredbi ne dobi nihče, pa tudi če ima izkaznico za sedem oseb, več nego poldrugi kilogram kruha na dan. Zakaj to? Smo li ljudje tu na Skolju manj vredni belega kruha, nego oni v mestu? Ne velja li za nas gori omenjena odredba ravno tako, kakor za prebivalce drugih okrajev? Dokler se je pekel in prodajal edinole črni vojni kruh, ga je bilo tu gori pri nas vedno Še več nego dovolj, kajti marsikatera družina je nadomestovala kruh s polento. Sedaj, ko se peče bel kruh, ga pa primanjkuje. In da ga mora primanjkovati, je jasno že iz dejstva, da je aprovizacijska komisija pošiljala prej 300 kg kruha na dan na Vrdelco, in sicer enemu razprodaial-cu 200, a drugemu 100 kg, dočim pošilja sedaj le 200 kg belega kruha na dan enemu samemu razprodajalcu. Naj se na vsak način in čimprej poskrbi, da bomo mogli tudi na Vrdelci uživati bel kruh v množini, do katere imamo pravico. Da bo konec. Gospa Vekoslava Rutar-jeva nam je na tozadevno vest v včerajšnji »Edinosti« zagotovila ponovno, da se ni nikdar in nikoli izrazila žaljivo proti svojemu slovenskemu narodu in slovenskim šolam. Osebe, ki so se priglasile v uredništvu kot priče, da so mogle kvečjemu le napačno razumeti kako ulovljeno besedo, izrečeno napram komu drugemu, in to da se je potem zaneslo v javnost iz škodoželjnosti in da bi se maščeval nekdo, ker je imel zaradi neke žalitve že opraviti pri sodišču, kjer naj se tudi sedaj izkaže resnica." — Pripomba uredništva: Čudno je res, da bi se mogle v tako narodno zavedni družini, kakor je bila vedno Rutarjeva, govoriti take za naš narod in naše narodno šolstvo tako žaljive besede. in zato radi verjamemo, da sloni, vsa ta stvar na napačnem umevanju napram tretjim osebam izgovorjenih besed. V o-stalem pa bi želeli, da bi narodne družine, vsaj one, ki stanujejo druga poleg druge v onih prijetnih domovih, ki jih je zgradil »Naš dom <, živele med seboj v lepem miru in ne iskale druga proti drugi dlake v jajcu. Uredništvo pač ne more vzdrževati posebnega detektivskega a-parata, da bi dajalo preiskavati resničnost vesti, ki jih dobiva izmed občinstva; naj nosijo torej odgovornost tisti, ki jim je v takih stvareh manj za resnico, kot pa za dosego svojih osebnih namenov. In tako zaključujemo razpravo o tej stvari v našem listu. Italija nepripravljena za zimsko vojno. Kakor poroča „Corriere della Sera", se je italijanski ministrski svet dne 10. t. m. bavil z italijanskim vojnim položajem. Iz privatnih vesti pa izhaja, da ni vlada nič ukrenila za vojno preko zime. Da potolaži skrb ljudstva v tem pogledu, daja sedaj vlada uradno razglašati, aa je vojna uprava preskrbela v Alpah vojujoče čete s potrebnimi volnenimi stvarmi, kožuh! In zimskimi rokavicami in da je tudi p. avočasno zadostno poskrbela za primerna zavetja. Otroški vrtec v Kolonji. Vpisovanje v otroški vrtec v Kolonji bo v četrtek, 16. t. m. Isti dan se prične pouk. — Kolonjčani! pošljite svoje otroke v ta vrtec! Slovenski otroci v slovenske šole! Otroški vrtec pri Sv. Mar. Magdaleni Zgornji. Vpisovanje v otroški vrtec se bo vršilo danes, v sredo, 15. t. m., in jutri, v četrtek, 16. t. m. med 9 in 11 preripoldne v prostorih otroškega vrtca, Sv. Mar. Magd. Zg. št. 145. Sprejemajo se gojenci od 4. leta naprej. K vpisovanju je prinesti krstni list (izpisek iz matice), izpričevalo o cepljenju osepnic in zdravniško izpričevalo o zdravih očeh. Pouk se prične 17. t. m. Srčne pozdrave pošiHaio svojcem in vsemu slovenskemu Trstu ' ' naslednji tržaški okoličan;ki bramoovci. ivan Lozej, Just Čok, Vrdela, Josip Mezgec, Josip Ceglar, Rudolf Vidav, Opčine, Ivan Primožič,'Jakob Cah, Lazar Krmec, Gabrovica v Istri, Ivan Zerbo, Ivan Škerl, Tinjan, Anton Bizjak, Csp, Sočerb Božič, Sočerb, Ivan Stranj, Kroglje, Mihael Švab, Sv. Križ pri Trstu, Josip Fiiipčič, Kolonkovec, Valentin Oblak, Skedenj. — Znani tržaški kolesar Zoiko Siškovič, desetnik našega domačega d( mobranskega pešpolka, pošilja iz KOflacha, drugič odhajajoč na bojišče, vsem športnim društvom, prijateljem in znancem, posebno pa kolesarskemu društvu „Balkan", najsrčnejše pozdrave. — Barkovljanski vojaki Adolf Martelanc, Rudolf Stare, Franc Starc-Ciakov, Štefan Pertot in Franc Frluga, vsi v Cvenu na Štajerskem nam pošiljajo pozdrave. Vesti o pogrešanih vojakih. „Prvo tirolsko društvo Andreja Hoferja*, („Der erste Tiroler Andreas Hofer-Verein"), Dunaj 1, Renngasse št. 14, je pripravljeno svojcem — beguncem — onih pogrešanih vojakov, ki so služili pri četah, ki se dopolnjnjejo iz Tirolske, pomagati pri poizvedovanju po teh pogrešanih vojakih. Na društvo se je treba obrniti potom dopisnice. * Srbski Izgled v posnemanje. V dunajskih listih čitamo^ Nižjeavstrijski dežeinl šolski svet je izdal na vse Šolske oblasti in šolska vodstva v deželi naredbo, ki se glasi tako-le: Povodom svojega mudenja pri balkanskih bojnih silah na srbskih tleh je vojni minister opazil, da so v vseh vaseh ob vhodu, da celo pri malih skupinah hiš prirejeni spomeniki ali spominske plošče, ki nosijo imena njih, ki so padli v boju za domovino. Opozarjajoč na veliko vzgojno vrednost takega posebnega počaščenja padlih junakov je vojni minister označil kot zaželjivo in pospeševanja vredno, ako bi se tudi spomin naših za domovino padlih junakov počastil na tak pijeteten način in sicer z ovekoveče-njem njihovih imen na spomenikih in spominskih ploščah. Nadalje pravi naredba, da je minister za notranje stvari naložil vsem političnim oblastim, naj pospešujejo vse. kar bi se ukrenilo za postavljanje takih spomenikov. Okrajnim in krajnim šolskim svetom in vodstvom vseh učnih zavodov, posebno pa ljudskih in meščanskih šol se torej nalaga, naj se z vsemi močmi udeležujejo postavljanja takih spomenikov ali plošč ter naj podpirajo akcije v ta namen.___ Samomorilni poizkus. Včeraj popoldne okoli polipetih je neki človek prihltel na redarstveno stražnico na kolcdvoru državne železnice pri Sv. Andreju in tam povedal, da stanovalci hiše št. 2 v zagati sv. Tekle sumijo, da si je 42 letna v isti hiši stanujoča Helena Kovačeva storila kaj zlega, ker namreč prihaja iz njenega stanovanja hud smrad, dočim so vrata stanovanja zaklenjena in se Helena Kovačeva ne oglasi na trkanje. Redarstveni nadzornik z rečene stražnice je o stvari najprej telefoniral na zdravniško postajo in prosil pomoč, a nato se je podal v rečeno hišo. Tu Je res našel stanovanje Kovačeve zaklenjeno in ker ni dobil na trkanje nobenega odgovora, je podrl vrata in vstopil. Tam je pa našel v sobi Kovačevo, ki je nezavestna ležala na tfeh, dočim je stala v nekem kotu posoda, v kateri je tlelo oglje. Nadzornik, kateremu je primanjkovalo sape, je brž skočil k oknu in je odprl na stežaj. V tem se je pa že pripeljal tudi zdravnik z zdravniške postaje, ki je — videč, da je še živa — vbri-zgnil Kovačevi nekoliko kofeina ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. — Vzroki, ki so nesrečno žensko pripravili do tega obupnega koraka, niso znani. Nezgode na delu. 50 letni tesar Nedelj-ko Lebrun, ki stanuje v ulici Oiorgio Vašari št. 9, se je včeraj popoldne s sekiro vsekal v desno roko ter si tako zadal precejšnjo rano. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je službujoči zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. — 16 letni mehanik Romej Brandolin, ki stanuje v ulici Maiolica št. 15, je pa po nesreči vtaknil levo roko med zobovje dveh koles, in pri tej priči mu je odtrgalo pol sredinca in kos mezinca iste roke. Tudi ta je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč, in mu potem svetoval, naj se danes zglasi v kirurgičnem oddelku ali pa naj gre v bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 14. t. m. na mestnem fizikatu: ArdizzoniiMarija, 80 let, trg Leonardo de Vinci št. 1; Bufon Ivan, poldrugo leto, Škorklja št. 77; Flori Ana, Sv. Marija Magdalena zgornja štev. 1120; Gerdol Marija, 17 mesecev, Rocol št. 947; Haberleitner Ivan, 64 let, ul. delle Poste 4; PiCinič Pietrina, 14 mesecev, ul. S. S. Martin št. 23. — V mestni bolnišnici dne 14. t. m.: Bucek Marija, 62 let; Legiša Josip, 69 let; Mauer Brunon, 15 let; Schremmer Elizabeta, 37 let. Vesti iz Mfte. Kaj bo z soriškimi srednjimi šolami? Kaj bo z našimi srednjimi šolami v Gorici: s slovensko gimnazijo, z nemško gimnazijo, z realko, s slovenskim učiteljiščem? V Gorici seveda ne bodo otvorjene šole, to ni mogoče, ali pa jih je mogoče odpreti kje drugje? Tudi težko. Kaj bo torej? Glede učiteljišča se Čuje misel, da bi bilo prav. ako bi se šolsko leto otvorilo v Trstu. Kaj pa z drugimi. V Trstu bodo šole, v LJubljani najbrže tudi, največja škoda preti torej našim goriškim dijakom, kajti kolikor poznamo razmere, jih bo moglo malo nadaljevati šole kje sfr- mogel sam pridobiti imetja, če bi krenil po plemeniti poti vede? — Ne mislim nič, pač pa se mi zdi, da svojih vsakdanjih obedov to leto ne gradiš na izpolnitev svojih pisateljskih upor? — Da ti povem po pravici, ne mislim nkakor, da si delam iluzije, če upam. da mi bodo moja dela že takoj nesla nekaj! Niti za svoje telesne potrebe nisem vzel s seboj menice za tisoč tolarjev, ki mi jo je ponujala mati za neko menjalnico v Parizu. Hotel sem priti semkaj samo z nekoliko zlatniki v Žepu, da bi mogel živeti, dokler mi ne sprejmejo, inscenirajo in u-prizore moje veseloigre. O. videl boš, Maurice, videl boš, kakor Kmalu pripo-znajo vrednost mojega dela, kakor hitro storim potrebne korake. Preden preidejo tri meseci, bo 2e ves Pariz proslavljal moje ime in vsak vefier bodo krasne tantijeme tekle v mojo blagajno. —- V nadi. na ta uspeh uspeh, o kate-rem si očividno prepričan tako trdno, — je odgovoril Maurice smeje, — dajva, zaj-j trkujva, kajti dospela sva domov. drugje. Italijani se potegujejo za to, da se otvori njihova italijanska gimnazija iz Gorice in njihovo učiteljišče kje izven dežele in da vlada materijalno priskoči na pomoč. Šolsko vprašanje na Goriškem je težko, ali storiti treba kar bo mogoče, da ne bo prevelike škode za mladino. Iz Gorice. Izvedeli smo iz Pule, da tamkajšnji damski pomožni komite preskrbuje evakuirancem dopošiljanje blaga, katero so pustili doma, obleke, mobilij itd. Zadostuje, da begunec naznani natančno svoj naslov in točno označi svoje stanovanje v Puli pa mu pošlje omenjeni ko-mitć, kar prosi. To je res vse hvale vredno, kaj takega je priporočljivo tudi glede Gorice, Mi seveda želimo, da bi se mogli vsi naši ljubi Goričani čim prej vrniti domov, ali ker to najbrže ne bo mogoče tako hitro, je umestno, da se gre na roko in pomaga ubogim beguncem. Dan za dnevom prihajajo po svoje reči v Gorico in zopet odhajajo. Koliko stroškov za pot in za vožnjo blaga! In koliko je takih, ki bi radi imeli svoje reči v begunstvu, ali nimajo denarja, da bi krili potne in vožne troške. Zato bi bilo prav, da bi se jim pomagalo po vzgledu iz Pule in brezplačno naj jim železnica pripelje vsaj to, kar tako nujno potrebujejo! Enaka krajevna imena. V poročilih z ruskega bojišča smo čitali te dni: »Naše od Zalošč prodirajoče sile«____in z vzhodnega bojišča: »Višine pri Peskih ob Sel- vijanki«____Zalošče se imenuje frakcija dornberške občine na Goriškem, Peski pa je višina na Krnu, seveda je v naši posesti. MALI OGS.ASI. D A Ali 11 ff ki se nameravajo nastaniti na Retfo DtgUNUt (Fiume) za čas vojne, dobijo po ceni lepo meblirano stanovanje (2 sobi, sobica, Vuhinja električna razsvetljava, voda, kopeij) v I. nadstr ulice GiuseppQ Ginsti Bt. 1, v sredini mesta. Ogh siti se istotam. litem Hebilrano levo. . postrežnico. Naslov ul. Commerciala Št. (t III. nad., levo. vr. St. 37. 503 soba se odda (K 24) .pošteni gospodični. Ul. Commercfele 9, III. nad. 517 Darovi. Ker je tiskarski škrat v ponedeljkovi številki zamešal „darove" med drugo gradivo, priobčujemo še enkrat naslednje : Šentjakobski podružnici CMD so darovali v počeš-čenje spomina pok. Avgusta TrojanŠka.: pokojnikova zaročenka gdč. Jelka Rapotec namesto osmrtnice v „Edinosti" K 5, namesto zahvale podružnici K 5. V isti namen so darovali gd^. Adela Amf K 2, Josip Wedam, K 2 in gospa Roza Pečar K 2. Odbor se ajprisrčneje zahvaljuje. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Občinski uradniki v korist skladu za brezposelne K 21051 na račun prispevka za avgust in K 1439 02 kot prispevek za mesec september t. I. — Konzorcij prodajalcev jestvin, kolonijalnega in sličnega blaga v korist skladu za brezposelne K 264 kot 2 °/0 odbitek inkasa v mesecu avgustu za živila, dobavljena za brezposelne. — Vitez Callisto Cosulich (sedaj na Dunaju) v počastitev spomina generala Albor^a K 30 v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. tfnninnm bezegove jagode. Oglasiti se v ulici IlUpUjem Commerciale P, III. nad. levo. 511 Klini se dnevno nova in rabljena volna po kon-IlUfM kurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pisati Debiasio, nI. Chiozza štev. 34. 31ft UnnTdftf se odda gostilna združena s kavarno llUJtfm in prodajo tobaka v sredini trga v Ajdovščini s 1. novembrom. — Vpraša naj se pri gospej Rozi Polšak, Šmarje pri Ajdovščini. 42^ 7ff tflkničnii nastoP iščem zmožneg^Pin snaZ-LM LUIVUJaIIJI nega pekovskega pomočnika. — Andrej Macarol, pek. mojster Sežana. 425 Kupim dobro ohranjeno stiskalnico za seno. — Naslov pove Tna. odd Edinosti. 395 T Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ve?t, da je naša ljubljena mati, soproga, tašča itd, go*pa Arsfonija Nariši v dobi 66 let po dolgi in mučni bolezni danes v Gospodu preminula. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil ▼ četrtek dne 16. t. m. ob 21/, popoldne iz hiše žalosti Sv, M. Magdalena spodnja (Monte Castiglione) 8t. 516. TRST, 14. septembra 1915. Žalujoča obitelj. Novo Pogrebno podjetje, Trst-Corso 47. Kolera u Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 14.septembral9!5 Dne 13. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 5 Novi slučaji:..........— Okrevalo (oseb): ........— Umrlo (oseb):.........1 Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb) ... 5 Baciionoscf v opazovanju (v bolnišnici Sv. M. M.)...........6 V vili Sartorio je na opazovanju: ... 3 Cene raznih 2Iu!l v Trstu. (Dne 14. septembra 1915.) Moka bela.............K 0-78 kg Sladkor ..............K 1*— kg Meso (govei«) »prednji deli ... K 4 32, 5 62 kg »adnji w K . . . 448, 6— kg Meso telečje.........K 5 20 do 8 — kg Meso koitronovo . . . . . . . K 3 20 do 3 60 kg Vampi . ..............K 2 - kg " " . . 4.40 do 5.40 kg .... K 12 - kg ... K 5-40 kg , .... K 5-40 kg K 750 do 8-— kg K 3-— do 4 — kg . . K 2 20, 2 40 kg ..... 1-28 kg ...... K 1*60 . K 2 — kg | Umetni ^obje j 2 z in brez čeljusti, zlate krone in obrobkl I l VILJEM TUSCHER | X konces. zobotehnik % : TRST, ul. Caserma št. 13,11. n.! X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. X pravo dansko maslo najfinejše maslo pr^da se po dnavnih cer ih v trgovini specijalitete. Susžc čajno maslo, Jajca, perutnina in divjačina. Trst, ul. Campanile St. IS Prelet sem piščance* kopune, tetreve, (fazane) in najfinejši dezorlni sir. SI* d ina (soljena) Gniat, kuhana . • • Maslo airoTo . . . • Sir (ementalsld) . . KokoSi . . • ... Piščanci ..... Polenovka stiha . . . namočena Testenina ..... Riž »*....'..-----_ w .....................K 118 kg Bob ....••••••>•••••* K 160 kg Zelje (sladko)...........K 32, 40 kg Zelje (kislo)..................K 1*— kg Kisla repa............K 5G. 64 kg Ječmen.........................K —80 Pižol (stročji) rinaijev Krompir „ Grah Paradižniki . Radič . Salata . Zeleno » Česen * Čebula n Jajca m Bnče m Pesa • Mal»ncan« . Kumare . Mleko Sardoni...... • Orade • 4 . . . 32 40 k£ . . . 20, 28 kg . . . —•— kg . . . 28, 32 kg 4 do 6 merica . 8 do 10 glava . . 8.10 glava . 8, 10 glava . . K 56, kg . 18, 20 komad • 3, 4 komad 2 do 4 komad . 3, 4 komad 4 do 8 komad . . 56, 60 liter , . .K 240 kg .... K 6* 40 likerjev m špirita naj-bo jš h tovarn. Prodaja m Mno in na debelo. - Cene zmerne. Trst, ulico Solitnrio St. 11 ZOBOZDRAVNIK ■V Dr.J.Cermak se le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. M iiaDje zBbev MMtM PMfragg. UHETNI ZG&JE. te •< Fin poslajen limonov sirup (brez alkohola) toliko na debelo kolikor v steklenicah se prodala«and S. Glouanni St 16, nasproti restavracije „Aurom". Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru. IGNAZIO POTOCNIG TRST ulica Rlborgo Stev. 28, vogal ul. Beccherle Velika zaloga oblek za molke In dečke. Specifalfteta: sukaje, alpagas, modro In črna. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske oblake. Spodnje srajce In srajce vieh vrst. Velika zaloga blaga aa mete* «tl oblake po nt eri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolldneje po najprlmeritajllh cenab. Izbora Mafla za moška oblake. Sprejemalo m naročila pc mar!