ani
so
nm
ma
ro-
am
kal
je
nje
be
lo-
ža
30
ich
3m
e§'
rje
ika
ine
ki
se
im
iro
jer
im
ali
in
ali
:ih
di-
roi
iz
ia-
še
no
;e,
•e-
o
ik
o
o
iz
o
a
?j
al
>'
a.
)t
?s
h
v
3j
ii
o
r
s
?
Iskra
Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 36 — Leto xv — 4. septembra 1976

Zares široka razprava
Šestmesečna javna razprava o osnutku zakona o združenem delu se bliža h koncu. Morda doslej nobenega osnutka zakona, razen osnutka nove ustave, ni pri nas obravnaval širši krog občanov in neposrednih proizvajalcev. Sicer pa to ni nič čudnega, saj gre končno za zakonski osnutek, ki v svojem bistvu in širini zajema in zadeva slehernega izmed nas. Zato ni nič čudnega, če so omenjeni zakon razpravljale! označevali tudi za malo ustavo, oziroma za kodeks dela, torej za splet zakonske materije, ki postavlja človekovo delo na popolnoma nove temelje. Zavedati se namreč moramo, da je vsa dosedanja zakonodaja, tudi naša, temeljila v bistvu na lastnini in iz nje izvirajočih relacij in odnosov, v osnutku zakona o združenem delu pa izhajamo iz človekovega dela kot osnovne in temeljne kategorije, ki narekuje in ustvarja vsa razmerja med nami.
Glede same javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pa lahko samo ugotovimo, da je bila ta razprava doslej zares najširša javna razprava z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, z delovnimi ljudmi v krajevnih skupnostih, z delegati in delegacijami v SIS. In ta najpomembnejša faza javne razprave, povezana z dogovori za spreminjanje samoupravnih razmer, je v veliki večini potekala od 15. maja do 20. julija in bila do dopustniškega obdobja tudi uspešno opravljena. Opravljene so bile različne možne oblike javne razprave, ki so omogočile osebno izrekanje delavcev in občanov na zborih o celotni vsebini osnutka zakona o združenem delu in potrebnih ukrepih za spreminjanje in poglabljanje samoupravnih odnosov v [uči predlaganih zakonskih rešitev.
I n kako je bilo z udeležbo na javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu? Udeležba delavcev v raznih oblikah organizirane razprave, predvsem še na zborih, je bila marsikje večja kot so to organizatorji razprave sami pričakovali. Seveda tam, kjer so bile politične priprave dobre in zbori sklicani ob primernem času. Ponekod so morali na izrecno zahtevo delavcev zbore tudi ponavljati, da bi lahko res temeljito preučili celotno vsebino osnutka zakona in se dovolj jasno dogovorili, kaj morajo dopolniti in spremeniti v svoji samoupravni praksi.
Poročila kažejo, da je na tako pripravljenih zborih sodelovalo najmanj 60 % vseh zaposlenih, v precejšnjih primerih pa skoraj vsi. Na skoraj 5000 uspešno opravljenih zborih delavcev do 25. julija t. I. je v povprečju sodelovalo okrog 75%, ali okrog 500.000 vseh zaposlenih. Če pri tem upoštevamo, da bodo opravili zbore delavcev do jeseni še vsi tisti, kjer se je akcija zavlekla, potem lahko trdimo, da bo v javno razpravo
(Nadaljevanje na 2. strani)
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO EN ELEKTROMEHANIKO
Polletno poslovanje
Svet ZK Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko obravnaval izvajanje ukrepov za izboljšanje gospodaijenja
Na 4. letošnji seji je svet ZK Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko 24. avgusta podrobno obravnaval poročilo o poslovanju DO v I. polletju. Omenjeno poročilo je sestavil direktor finančno-ra-čunovodskega področja Slavko Fatur. Delovna'organizacija je dosegla 93% predvidenega polletnega eksternega proizvodnega načrta, oz. 49 % let-
bi upoštevali tudi proračun (kar bo opravlj eno koncem leta) potem bi bili stroški v okvim 50 % letnega plana, vendar bi bili še kljub temu glede na doseženo proizvodnjo in izločitev nepredelanega materiala za približno 0,6 % previsoki.
Plan izvoza za 1. 1976 je bil v L polletju dosežen z 42 %. Indeksi CD nakazujejo vse spremembe v planih in načinu obračuna CD, ki se nanašajo na spremembe obračuna med TOZD (za oddano int. realizacijo se ne zmanjšuje realizacija prejemnikov) in spremembe obračuna od fakturirane na
S skupnega protestnega zborovanja Iskre in Ljubljanske banke na Trgu revolucije.
Odločno protestiramo!
ska pa 106 %. V okvim celote pa pla- tu* 12 ,slabe lzPolnitve ?la™ CD. Iz nirani in dejanski delež domače proiz- S rta7j0^ mPa povecamh zalog je vnHnip naraščata hitrpip I ptni nlan mŽ|l tudi dohodek Z3 10-1- %, kar je
v končni fazi tudi največ vplivalo na
vodnje naraščata hitreje. Letni plan zaposlovanja je bil ob polletju izpolnjen z 98 %, kar v primerjavi z lanskoletnim povpreqem pomeni samo 47 zaposlenih več. Povprečni nominalni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 25 — 26 %.
Po TOZD je znašala naj nižja rast OD 10 %, najvišja pa 30 %. Plan bruto OD je bil dosežen približno s 50 %, nominalnih OD pa z 48 %, kar pomeni, da so se v tem času povečali tudi prispevki iz BOD.Zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga so se povečale za 58 %, zaloge nedokončane proizvodnje pa za 16%. Iz stmkture
(negativni) izkaz uspeha poslovanja. Poslovni uspeh je negativen. Zaradi spremenjenih načinov Obračuna je težko opraviti realne primerjave zlasti za polletje. Od pričakovane stmkture CD odstopamo v negativni smeri pri družbenem proizvodu za 4,2 %, na dohodku za 4,4 % in na dobičku za 8,2 % (planirano je 2,5 % dobička, doseženo pa je 5,7 % izgube). Od 20 organizacij ima 9 organizacij izgubo, 2 organizaciji sta izravnani, 9 TOZD pa ima dobiček. Razlogi za izgubo so neplačana realizacija ob polletju, povečane zaloge gotovih izdelkov in nedokončane
obratnih sredstev "in virovji razvidno" Proizvodnje ,ter ^seganje plana la-da se kvaliteta obratnih sredstev ni Stnc ProizvodnJe (90-3 %.<* polletju)
da se kvaliteta obratnih sredstev ni izb opala in da bo nujno potrebno znižati kratkoročne kredite za finansiranje proizvodnje.
Po pregledu stmkture in gibanja zalog bo treba določene vrste drastično znižati ter iztegati od kupcev še od lani neplačane terjatve. Ker na gibanje zalog močno vpliva tudi izpolnjevanje plana po asortimanu (ta je bil izpolnjen s 76 % od predvidenega za to obdobje), je treba posvetiti največjo pozornost GPP (gospodarski pripravi proizvodnje). V II. polletju morajo GPP V TOZD skrbneje planirati (z ne-prevelikimi rezervami) in pospešiti dodelavo nedokončanih izdelkov, tržne analize in ocene pa bodo morale biti natančnejše.
Investicije so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prod planiranimi in obsegajo v glavnem nadaljnjo izgradnjo proizvodnega kompleksa na Labo-rah, v Lipnici ter vlaganja v delovne stroje in delovno opremo. Stroški so za ca. 2 % višji od izpolnitve letnega plana proizvodnje. Višji ali nižji so zlasti tam, kjer je boljše ali slabše izpolnjen plan kooperacijske proizvodnje in tam, kjer v internem prometu prejemajo več ali manj prolizdelkov in storitev, ki so začasno obračunane po planskih cenah vključno s planiranim dobičkom. Dobička pa kljub neupoštevanju neplačane realizacije ni bilo skoraj nič, z upoštevanjem neplačane realizacije pa je bilo 5,7 % izgube. Če
in temu sorazmerno visoki stroški. Celotni dohodek letos sestavlja vsa eksterna in "interna realizacija, zmanjšana za neplačano realizacijo po najnovej-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ogorčenim protestom, ki so jih že doslej po vsej Sloveniji in Jugoslaviji izrazili delovni kolektivi zoper raznarodovalno manjšinsko politiko avstrijskih oblasti, se je pridružila tudi naša Iskra. Na velikem protestnem zborovanju, ki je bilo v ponedeljek na Plečnikovem trgu v Ljubljani, je skoraj 2000 mladih ljudi v organizaciji koordinacijskih svetov Zveze socialistične mladine Slovenije ZP Iskre in Ljubljanske banke, zahtevalo, da Avstrija preneha s pritiskom na slovensko in hrvaško narodno manjšino, ki bi v duhu helsinških sporazumov in gospodarske menjave med obema deželama lahko igrala nasprotno še kako dragoceno vlogo vzajemnega mostu. Na zborovanju, s katerega so poslali protestno brzojavko avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu, so udeleženci zborovanja poudarili, da predstavlja nova avstrijska protimanjšinska zakonodaja grobo kršitev državne pogodbe, ki je mednarodni akt, še posebej pa člena 7, ki zagotavlja manjšinam njene pravice do enakopravnega življenja v Avstriji ne glede na kakršnekoli prisilne popise. V trenutku, ko se ves napredni svet in še posebej skupnost neuvrščenih dežel tako dosledno bori za enakopravnost vseh ljudi ne glede na raso in barvo kože, ko se mednarodne organizacije povsod zavzemajo proti etnocidu, tudi jugoslovanski narodi ne bodo dovolili etnocida manjšin v Avstriji, kajti jasno je, da sedanji zakoni o manjšinah vodijo na-
ravnost v izničenje in uničenje teh manjšin. Prav tako pa so na zborovanju Iskre in Ljubljanske banke obsodili tudi vse bolj vidno splošno oživljanje nacionalizma in neofašizma v sosednji Avstriji.
„Z zgražanjem ugotavljamo, da je vlada kanclerja Kreiskega stopila na pot tisočletne politike velikonemške-ga šovinizma. Avstrijska vlada do današnjega dne še ni izpolnila nobene* obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine, ki jih nalaga avstrijska državna pogodba. Ne samo, da se noče zavedati svojih dolžnosti; nedavno sprejeti protimanjšinski zakoni pomenijo kapitulacijo pred mračnimi ve* likonemškimi silami, na čelu z zloglasnim Heimatdienstom, ki bi po pogodbi sploh moral biti prepovedan", so razočarani, a hkrati v svojem protestu trdni, zapisali člani Iskre in Ljubljanske banke, dveh delovnih kolektivov, ki sicer pri svojem vsakdanjem delu še kako poslovno in konstruktivno sodelujejo tudi z avstrijskim gospodarstvom. Ali se oblastniki na Dunaju, na Koroškem in drugod v Avstriji res še ne morejo spametovati in uvideti, da gre za nasilje in, da tu tudi vala naših protestov ne bo mogoče ustaviti? Bo mar tudi nam odpisal licemersko celo v slovenščini, kot je to že storil v razmnoženih odgovorih raznim slovenskim kolektivom, koroški deželni glavar VVagner, ki bi bil celo socialist rad, češ da ne razumemo njihove zakonodaje.. .?
Naša iznajditeljska dejavnost
Leto izboljšav, ki smo ga podaljšali še v leto 1976, je tudi Iskri—Elektro-mehaniki prineslo nekaj novih uspehov na tem področju.
Če pogledamo podatke preteklih dveh let, vidimo, da je bilo leta 1974 evidentiranih 52 inventivnih predlogov. Višina prihranka za našo delovno organizacijo je bila v tem letu
3.671.000	din. Novatoijem so izplačali 156.677 din nagrad in odškodnin.
< V letu 1975 se je število prijavljenih predlogov in izumov povečalo na 62, kar je pomenilo za tovarne
8.387.000	dinarjev prihranka. Izplačati pa so 231.344 din nagrad in odškodnin.
Tudi v prvi polovici letošnjega leta smo na tem področju zabeležili lepe uspehe naših racionalizatorjev, ki so prijavili že 32 predlogov. Od teh so bili štirje izumi. To bo prineslo Iskrinim TOZD 1,201.365 din prihranka, izumiteljem pa so omenjeni izumi, izbopave in koristni predlogi prinesli 106.071 din.
Največ predlogov prihaja iz TOZD ATC na Laborah, kije že vsa leta na prvem mestu. Letos bo predvidoma število izumov znatno večje kot prejšnja leta, saj pričakujemo več prijav iz razvoja števcev električne energije in TOZD ATC.
Da bi iznajditeljska dejavnost v Iskri—Elektromehaniki še bolj zaživela, bi morali naši samoupravni organi dokončno potrditi Samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti, ki ureja vsa vprašanja na tem področju. Pravilnik za izume, tehnične izboljšave in
koristne predloge iz leta 1968 bo prav tako treba čimprej popraviti in ga uskladiti s samoupravnim sporazumom. Vse kaže, da so odgovorne strokovne službe v Iskri—Elektromehaniki „po-zabile" na pomembnost inovacij in inventivne dejavnosti za razvoj naše delovne organizacije. Omenimo naj še, da je reševanje predlogov prepočasno, kar destimulativno vpliva na racionali-zatoge. Strokovne ocene iz TPP in tehničnih razvojev so včasih premalo definirane, nejasne in nepopolne.
Upamo, da se bodo te stvari do konca leta še izboljšale. Vsem inovatorjem želimo uspešno delo.
Alojz Boc
Številni transparenti so izražali odločen protest udeležencev zborovanja^
Zlati znak sindikata TOZD Elektromotoiji
Sindikalna organizacija v Elektro-motoijih v Železnikih je znana že leta po svoji veliki aktivnosti. Zlasti na področju samoupravljanja so bili vedno na čelu prizadevanj za uveljavitev nove ustave in njenih načel v praksi. Že bivši predsednik Janez Rakovec in sedanji Mirko Guzelj sta bila vedno na čelu samoupravnih pobud in iniciatoija družbenopolitičnega gibanja v TOZD.
Zato so letos republiški sindikati podelili za dolgoletno razgibano delo na vseh jrodročjih Osnovni organizaciji v Železnikih Zlati znak sindikata. To redko priznanje so z veseljem pozdravili, saj je gotovo vzpodbuda za nadaljnje delo članov in sindikalnih delavcev.
Sicer pa je sindikat v Elektro-motoijih gibalo tudi na drugih področjih. Tako so pred nedavnim predlagali in dosegli povišanje OD za okrog deset odstotkov. Mirko Guzelj, predsednik OO meni, daje to še kako na mestu glede na rast cen in na skrb za dvig življenjske ravni zaposlenih.
Po sindikalnih skupinah in na zborih delovnih ljudi so že zaključili raz-
Predsednik sindikata v Elektromotorjih Mirko Guzelj.
pravo o novem zakonu o združenem delu. Precej živahna je bila razprava, saj novi zakon posega v bistvo odnosov v združenem delu.
Letos so tudi organizirali razpis namenskega varčevanja za stanovanjsko gradnjo pod izredno ugodnimi pogoji. Javilo se je preko 30 varčevalcev za etažno lastništvo, lastne gradnje in za popravila hiš. Tako var-
(Nadaljevanje na 3. strani)'
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Srednjeročni plan tovarne merilnih instrumentov v Otočah
Za obdobje 1976 — 1980 sije kolektiv TOZD Tovarne merilnih instrumentov Otoče zadal cilje, ki jih bo mogoče doseči le ob maksimalnih naporih.
Proizvodnja naj bi se povečevala letno za 10 %. Ob 1 % povečevanju zaposlenih bi tako morala produktivnost rasti z 9 % letno. Povečevanje produktivnosti je zato tudi eden glavnih ciljev srednjeročnega plana. To bi dosegli s povečevanjem tehnološke produktivnosti, boljšo izkoriščenostjo delovnega časa in spremembo proizvodnega programa. Povečanje proizvodnje na zaposlenega bo torej odraz dela na tehnološkem in razvojnem področju.
Razvojni oddelek ima tudi že svoj plan dela za naslednje petletno obdobje. Njihove naloge so precej obširne. Resda je tovarna metinih instrumentov edina tovrstna v Jugoslaviji, toda to še malo ne pomeni, da se morda ne bi bilo treba podrejati tržnim zahtevam in pogojem. Nasprotno, saj je prost uvoz merilnih instrumentov, po drugi strani pa tovarna že sedq izvaža okrog 40% svoje proizvodnje. Pri razvoju novih izdelkov je dan poudarek na obliko in tehnične performance izdelkov. Poleg razvoja klasičnih metinih instrumentov z analognim kazanjem je predviden tudi
intenzivnejši razvoj digitalnih instrumentov, nadalje razni izdelki s področja aVtoelektrične merilne opreme ter merjenja električnih in neelektrič-nih veličin. Ves ta razvoj pa prinaša s seboj intenzivno uporabo elektronike.
Drugi izmed ciljev srednjeročnega plana je zboljšanje ekonomike poslovanja. Akcije za dosego tega cilja bodo usmerjene predvsem v standardizacijo in tipizacijo materialov, spremljanje in zmanjševanje izmeta v proizvodnji, pravilno uporabo materialov, predvsem režijskih, ter zmanjševanja zalog. Za obvladovanje vseh teh problemov pa je potrebno izpopolnjevati informacijski sistem.
Naslednja stvar, ki jo bo treba intenzivno reševati, zadeva planiranje prodaje in proizvodnje. Dobavne roke bo treba skrajšati ter hkrati doseči kontinuimo proizvodnjo.
Delovni cilji so torej postavljeni na prvo mesto. Za izbopanje življenja in dela v tovarni je postavljena naloga za preureditev in povečanje tovarniške restavracije ter ureditev nekaterih delovnih prostorov, posebno za režijske službe, ki zaradi različnih vzrokov niso najprimernejši za delo in bivanje.
V bližini tovarne je predvidena gradnja večjega števila stanovanj za člane kolektiva. Tako se bodo tudi v
POLLETNO POSLOVANJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
ših predpisih. To v celoti vpliva na višino dohodka in poslovni uspeh. Tako je za DO ob polletju ugotovljeno: od celotnega dohodka je bilo porabljenih sredstev 77,5 %, dohodka 22,5 %, zakonskih in pogodbenih obveznosti 7,9 %, osebnih dohodkov in prejemkov pa 20,3 %. Izguba znaša 5,7 % od celotnega dohodka. Direktor Fatur je k omenjenemu poročilu dodal, da bo na vsak način potrebno doseči enakomernejši potek proizvodnega procesa, svoje pripombe pa so dali v nadaljno obravnavo poslovodnemu kolegiju tudi predstavniki tistih TOZD, ki po tem poročilu ob polletju izkazujejo izgubo. Ob tem so komunisti poudarili, da bi kompleksna ocena gospodaijenja zahtevala tudi poslovna poročila proizvodnih organizacij Elektromehanike v tujini z namenom, da na osnovi dobljenih podatkov ugotovijo in odpravijo žarišča izgube. Pri tem bo treba zlasti pospešiti opredeljevanje dohodkovnih odnosov ter doseči večjo elastičnost pri prerazdelitvi viška delovne sile, kjer je potrebna.
Svet je na osnovi obširnega poročila direktorja finančnega področja Slavka Faturja, poročil direktoijev TOZD in na osnovi razprave nato sprejel naslednje sklepe z namenom, da bi delovna organizacija svoje poslovno leto zaključila z boljšimi rezultati:
1.	TOZD, ki v prvem polletju izkazuje} o negativni poslovni rezultat, naj bi najkasneje do 15. septembra 1976 pripravile sanacijske programe. Programi morajo poleg dolgoročnih vsebovati tudi kratkoročne ukrepe, ki naj bi TOZD pripeljali do pozitivnih letnih
bodoče reševala stanovanjska vpra- TOZD TOVARNA VŽIGALNIH TULJAV IN DRUGE OPREME BOVEC Sanja.
Srednjeročni plan temeljne organizacije združenega dela tovarne metinih instrumentov Otoče zahteva sicer precejšnje napore za njihovo uresničitev, daje pa lepe perspektive kolektivu še za ddjše obdobje. Srednjeročni plan tovarne je usklajen v okviru delovne organizacije in tako bo tovarna prispevala svoj delež pri realizaciji srednjeročnega plana Elektromehanike in s tem tudi celotnega Združenega podjetja Iskra.
Maijan Bizjak
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Proizvodnja da, prodaja ne
TOZD Vžigalnih tuljav in druge opreme iz Bovca je v I. polletju poslovala z izgubo. Ključni razlog za to sta premajhna prodaja na domačem i® tujem tržišču ter velike zaloge.
Temeljna organizacija Vžigalnih tulj av in druge opreme iz Bovca je v letošnjih prvih šestih mesecih po plačani realizaciji poslovala z izgubo v višini približno 4 milijone 815 tisoč
V TOZD Sprejemniki so v prvem polletju delali dobro
rezultatov. Tiste TOZD pa, ki sanacijske programe že imajo, naj obstoječe dopolnijo in ustrezno korigirajo. Sanacijske programe morajo obravnavati in oceniti osnovne organizacije ZK teh TOZD.
2.	Svet meni, daje potrebno dosledno izvajati varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti v preteklem letu, rezultate teh izvajanj pa obravnavati na sestankih osnovnih organizacij ZK.
3.	Stremeti je potrebno za izvajanje proizvodnega plana po asortima-nu.
4.	Zaposlovanja na nivoju delovne organizacije ne smemo povečevati preko planirane meje, ampak vztrajati, da trend zaposlovanja ostane vsaj na nivoju prvega polletja.
5.	Osebni dohodki naj ostanejo v dosedanjih okvirih, medtem ko se nagrade od 1 % OD v prihodnjem polletju ne bi izplačevale.
6.	Vse TOZD so odgovorne, da planirajo nabavo materiala in ostalih obratnih sredstev v okvim realnih možnosti, kar posredno pomeni zmanjševanje zalog reprodukcijskih materialov.
7.	Svet zadolžuje sekretariat, da pripravi predlog ukrepov za izboljšanje delovne morale, odnosa do dela in delovne discipline.
8.	Zaloge gotovih izdelkov je v drugem polletju nujno zmanjšati v smislu aktiviranja vloženih finančnih sredstev in živega dela.
9.	Prodajne cene je nujno uskladiti sorazmerno z naraščanjem proizvodnih stroškov.
Svet je razpravljal o proslavi 40-letnice tekstilne stavke, ki bo 18. septembra v Kranju in v zvezi s tem sprejel sklep, s katerim zadolžuje osnovne organizacije ZK s področja občine Kranj, da zagotovijo 100% udeležbo svojih članov na proslavi.
V.B. R.
Prvih šest mesecev so imeli v Sežani zelo optimistično postavljen proizvodni načrt, pa so ga kljub težavam na trgu in nepredvidenim zapletom domala dosegli. predvsem pa pozdravljajo uveljavljanje dohodkovnih odnosov v Iskri," nam je povedal direktor Stanislav Pavlin.
Polletni program v proizvodnji so dosegli v prvem polletju 87,50 odstotno. Pa ne v vseh panogah proizvodnje enako. Glavnega artikla - radijskih sprejemnikov so po planu izdelali 84 odstotkov, (plan je bil povečan od lani za 20 odstotkov), TV stabilizatorjev 94 odstotkov (program povečan napram lanskemu letu); pri ojače-valnih napravah pa so načrt izpolnili 99 odstotno, čeprav je od lani povečan za 40 procentov. Kakor vidimo, je stopnja rasti zelo napeta, če upoštevamo tržne razmere.
Prodaja radijskih sprejemnikov jim je delala največ preglavic. Po temeljiti tržni raziskavi in ugotovljenih rezultatih na trgu so izdelali moderno oblikovan sprejemnik PLANICA, izdelati so nameravali 20 tisoč komadov — in jih seveda dobro prodati. Že marca meseca pa so opazili, da prodaja zastaja in da kljub predvidevanjem ne gre v promet. Zaloge so narastle preko normale in zato so proizvodnjo zmanjšali, kakor v posmeh predvidevanjem pa se je dobro prodajal klasični aparat Portorož.
Aparati pa so kvalitetno in oblikovno med najboljšimi, kar so jih doslej izdelovali v Iskri. Zato je Delavski svet sprejel sklep, da organizira akcijo 30 procentov za 30 let Iskre.
Da bi zalogo koristno obrnili, bodo ob tridesetletnici omogočili vsemu kolektivu Iskre nakup Planice po trideset. odstotkov nižji ceni, kakor je na trgu. „Če že mora biti poceni, nq imajo Iskraši nekaj od tega", pravi direktor Pavlin.
Srednjeročni plan so že uskladili na vseh nivojih in bo prinesel v proiz-vodnj o in n:u tržišče vrsto osvežitev. Tako bodo v tem času poslali na trg najsodobnejši radijski stereo sprejemnik po sistemu HI — Fi, prenosni sprejemnik in stabilizatorje za TV barvne sprejemnike. Razvoj v tovarni si krčevito prizadeva, da bo kos tem nalogam, ki so življenjskega pomena za napredek TOZD.
Na področju mednarodne delitve dela in pri izvozu pa so zadnje čase nazadovali, ker tehnologija na tej stopnji še ni kos novitetam na svetovnem trgu. Še več težav ob izvozu pa jim dela predrag repromaterial in usluge kooperantov. Tu bo treba uveljaviti dohodkovni odnos, saj je nemogoče, da bo 20 odstotkov cene stala samo kaseta sprejemnika, kakor se jim dogaja sedaj. Direktor Pavlin pravi, da je podobno tudi z elementi. Zato toplo pozdravlja vest v predzadnji Iskri, da so končno sprejeli sporazum o dohodkovnih odnosih v Iskri.
Za bopo likvidnost pa je poskrbel zakon o zavarovanju plačil. Sredstva jim v redu dotekajo in ob izplačilih ni več dirk za deblokado žiro računa. S tem načinom plačil so tudi na nivoju-DO uredili tekoče pritekanje denarja za obratna sredstva.
F. Kotar
Mladi iz Kranja so bili nekajkrat doslej tudi gostje pri županu mesta Oldham g. MC Callanu. Na sliki: letošnje srečanje v mestni hiši. K članku na 6. strani

ZARES
ŠIROKA RAZPRAVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
vključena ogromna večina vseh in da je imel to možnost resnično vsak zaposleni.
Vse torej kaže, da je bila dosežena zaželena politična mobilizacija delavcev. Že to dokazuje zavzetost delavcev v javni razpravi in bo tako novi zakon o združenem delu, ko ga bo dokončno sprejela zvezna skupščina, v bistvu sprejet že pred tem, saj se je zanj v javni razpravi plebiscitarno odločila velika večina delovnih ljudi.
MAK
ISKRA
Številka 36 — 4. septembra 1976
Proizvodnja v juliju 1976					£	>	-VII/76 5:
	Izpolnitev v 000 din 1 - VII/75 I - VII/76		mesečne r.	odnos m. r. do mes. pl.	odnos r. I -let. pl.	odnos r. I -pl. I — VII:	odnos r. I -r- I-VII/7
TELEKOMUNIKACIJE	974.247	1.262.648	124.105	105,6	58,5	93,5	129,6
ELEMENTI	289.789	266.990	30.635	136,3	45.1 57.2	80,7	92,1
KONDENZATORJI	53.280	63.558	12.140	228*3		102,8	119,3
ŠIROKA POTROŠNJA	376.395	344.489	37.870	82,0	38,8	68,1	91,5
AVTOMATIKA	•	431.695	485.285	67.941	124,8	50,5	91,4	112,4
AVTOELEKTRIKA	228.162	248.840	20.528	78,1	39,7	81,8	109,0
EMO	214.026	190.185	22.571	95,1	44,3	81,9	88,8
SKUPAJ	2.567.595	2.861.995	315.790	106,7	49,7	86,3	111,4
ISKRA—Commerce	46.936	52.012	6.876	89,8	54,7	99,3	110,8
Inštitut za produkt, dela in metrologijo	10.145	11.642	1.010	85,6	59,7	94,7	114,7
SKUPAJ ISKRA	2.624.676	2.925.649	323.676	106,2	49,8	86,6	111,5
Jože Melihen - direktor TOZD Vži’ galne tuljave in druge opreme v Bovcu.
dinarjev. Glavni krivec za to izgubo sta zlasti premajhna prodaja, oziroma prevelike zaloge. Planskih nalog na področju prodaje niso uresničili nib na domačem niti na tujem tržišču.
Medtem pa so proizvodni rezultati v prvih šestih mesecih zadovoljivi-Nekaj odstopanj je bilo le pri izdelkih’ ki jih niso mogli prodati, sicer pa v sami proizvodnji ni bilo večjih zasto-jev. Letni načrt proizvodnje so uresni' čili skoraj 47 odstotno, kar je glede n2 dinamiko plana kar uspešno.
Lansko vrednost proizvodnje " tukaj mislimo na prvih 6 mesecev — 80 presegli za več kot 25 odstotkov. To kaže na določeno stabilizacijo v samem proizvodnem procesu, hkrati pa je jamstvo, da proizvodnja tudi v prihodnje ne bo zavirala poslovanja bovške tovarne.
Na prodajnem področju so uresni' čili letni načrt nekaj več kot 40 odstotno ter za 6 odstotkov presegh lanskoletni polletni rezultat. Najbolj je zatajila prodaja vžigalnih tuljav, kar je tudi osnovni vzrok za nič kaj zavid-no stanje v poslovanju tega kolektiva-Zaloge, ki so bile že koncem lanskega leta zelo visoke, so v obdobju januar — junij še porastle. Ta porast gre predvsem na račun gotovih izdelkov, katerih zaloge so se letos povečale za skoraj 100 odstotkov.
Direktor Iskrine temeljne organizacije v Bovcu Jože Melihen poudarja-da je problem zalog eden ključnih faktorjev neuspešnega poslovanj3 njihove tovarne, saj pomenijo takšna zaloge izredno obremenitev za ve8 kolektiv. Poleg pomanjkanja prostor3’ te zaloge tudi izredno obremenjuje}0 obratna sredstva ter povečujejo stroške poslovanja v obliki obresti od posojil. Hkrati pomenijo, vrednotene po neto prodajnih cenah, vrednost trimesečne prodaje in temu ustrezno tudi vežejo dohodek, ki ga temeljna organizacija ne more izkazovati v realizaciji. Vrednostno imajo na zalog1
(Nadaljevanje na 3. strani)
LETOS MANJ MLADIH IZ ISKRE NA DELOVNIH AKCIJAH
(Nadaljevanje s t. strani)
Pravkar se iztekajo letos dokaj številne mladinske delovne akcije, zvezne in republiške, na katerih so mladi pri8-pevali svoj bogati delež. Tako kot dolga leta, tudi letos te delovne akcije niso minile brez mladink in mladincev temeljnih organizacij ZP Iskra, vendar pa moramo takoj pribiti, daje bilo letos njihovo število nižje kot običajno-
V letošnjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah je sodelovalo skupno le 95 mladink in mladincev iz Iskre. Največ jih je vsekakor prispevala Industrija avtoelektričnih izdelkov, na posameznih delovnih akcijah pa je bila udeležba mladih iz Iskrinih kolektivov naslednja: na delu v Kožbani je sodelovalo 10 mladih, n3 zvezni akciji Morava ‘76 peterica, ^ Slovenskih Goricah in pri obnovi od potresa poškodovanih domov v Posočju po 20 mladincev, na Kozjanske03 10, v Zgornji Tribuši 8 ter na Kozah 2. Dvajset mladih pa je pred letošnjo počitniško sezono delalo tudi v našem kampu na Dugem otoku.
Kakovost še vprašljiva
Kaj kažejo laboratorijski preizkusi d o-•fiačih obdelovalnih olj
Do 1. 1975 je bila preskrba z viso-kokvalitetnimi uvoženimi obdelovalnimi olji (za rezanje železa, jekel in barvnih kovin) pa tudi hidravličnimi skoraj neomejena. Tip GARIA (družbe Shell) je npr. domala vsestranski, Uporabljali pa so ga za različne namene v vseh TOZD Elektromehanike 23 rezanje in obdelavo kovin. Ravno s tem tipom so precej omejili porabo različnih olj na nekaj vrst. Poraba olja tiPa GARIA C je bila v 1. 1975 cca 40 l' Po prepovedi uvoza (deloma pa že Prej) so v kranjski TOZD Skupna proizvodnja, največjem porabniku olj v DO, v sodelovanju z laboratorijskim jutrom, izvajali poskuse z domačimi u|i, ki naj bi nadomestila Shell - GA-K|A. Preizkušali so razna oj a doma--m proizvajalcev, med katerimi so: tNA — Zagreb, OLMA — Ljubljana in
Tolminci po potresu
llov TELUS — tega še imajo nekaj na zalogi, treba pa ga bo kmalu nadomestiti. Zato že preizkušajo INA — HIDRA OL. Končnega rezultata še ni, saj celoten postopek trqa eno leto. Vmesni testi, kijih opravlja laboratorijski center, pa kažejo, da ga bo možno uporabljati, vendar bo potrebna hitrejša menjava v strojih kot do sedaj.
V. B. R.
Po katastrofalnem potresu živi v avtomobilskih prikolicah še vedno 12 družin, katerih člani so zaposleni v Iskrini teme jni organizaciji AET Tolmin. Huje po&odovanih je 27 zasebnih hiš Iskrinih delavcev. Iz AET je doslej dvignilo bančno posojilo za popravilo hiš 42 zaposlenih.
Vsa Tolminska je po katastro- jqo na milijardo dvesto milijonov novih dinaijev, kar je približno dveletni občinski dohodek.
V Tolminu in okolici, zlasti pa seveda v Breginjskem kotu skoraj ni
falnem potresu, ki je v začetku maja prizadel severno Italijo in večji del Posočja, te dni veliko gradbišče. Od skupne škode v naši republiki odpade na Tolminsko občino približno 80 odstotkov. Škodo v tej občini ocenju-
Potres je huje prizadel tudi večje število družin Iskrinih delavcev, zaposlenih v tovarni Avtoelektro Tolmin. Trenutno živi v prikolicah še vedno 12 Iskrinih dmžin, 23 hiš pa je huje poškodovanih in jih bo potrebno porušiti ali pa so potrebne večjih popravil.
Našim delavcem iz Posočjaje nesebično priskočil na pomoč ves Iskrin kolektiv, veliko pomoči pa so dobili prizadeti delavci tudi od lastne te-
Montaža v Idriji ima enega nq-mlajših kolektivov v Iskri, saj letos praznujejo peto obletnico obstoja tovarne in sestav kolektiva je temu primerno mlad. Zato mladinski organizaciji ne manjka članov za vse vrste dej avnosti.
Fam	^ J1xTU«lja“n"' Že v proizvodnih prostorih je zelo
zannl	TlP.o!JaINA. Rj" mladostno vzdušje. Dekleta in mlade
tTvn V ,Nm’ kl n3J bl P,° 1Zja?,P^Ad" žene "a trakovih se prizadevno giblje-tavmka INE povsem nadomestil GA- jo v delovnem ritmu. Prijazen nasmeh ReznnC’ m 1 jelenih rezultatov. in živahen pozdrav. Za ^ več ni časa.
SZ P0Tn7nn° v?- 1Zre n0 TemP° dela je hiter’ norma zahteva »idoe m za TOZD praktično neupora- svoje
bne olje pa je oddajalo tudi silno ne- Predsednico osnovne organizacije Eh VO”J’ kl Je P°VZr°Ča Pn de:	niladine Lidijo Anzelmovo smo našli
INF Z aVt Me TPredstavn,ik1! Pri delu- Takoj je bila pripravljena na n„-_So nat0 obljubili, da bodo poslah razgovor. „Kaj posebnega letos nismo
Na obisku pri idrijskih mladincii
IX V U Ul OJXVlCy 111	V1V1C1V VI L ul vil uu lasilie le-
hiše, ki je ne bi obnavljali ali pa počasi meljne organizacije. Poleg prve gmot-mšili, material z nje pa vgrajevali z ne pomoči so se v AET dogovorili, da novo poslopje.	bodo delali tri proste sobote, izku-
V prikolicah bo prezimilo 11 Iskrinh delavcev iz Bovca
Primemgši vzorec olja, po kvaliteti Ustrezen potrebam TOZD. Medtem so v Skupni proizvodnji preizkušali še tiniga olja, da bi našli ustrezno zame-njavo za tip GARIA C, saj so zaloge že Pohajale. Do danes pa vzorca od INE še ni bilo.
Povedati je treba, da morajo v SP Pti delu z olji paziti tudi na stranske ||činke dela z olji, saj nekatera povzročajo pri zaposlenih kožna obolenja ir ‘aki preizkusi trajajo vsaj mesec dni, Ce hočejo dobiti zanesljive podatke.
Trenutno si pri delu na stružnih ^tomatih poma|ajo z oljem FAM SG p IK, ki kaže dokaj ugodne rezultate. JTav tako so preizkusili tudi že olje* ULMA - tip OLMOL SGC z izredni-1,11 rezilnimi sposobnostmi, ki pa je najedal strojne dele, tako da je bil Praktično neuporaben. Tudi Shellovo 0|je MAKRON 25 za obdelavo medene poskušajo nadomestiti z doma-rtlm in so doslej preizkusili 3 vrste. Najbopi rezultat je dalo olje REZA-NOL 30 N od INE.
Rezultati so bilidobritako v laboratoriju kot pri praktičnem preizkusnem delu. Olje FAM - SG 42 ni ustrezalo, saj ima slabše rezilne lastnosti in Povzroča najedanje delov. Tudi laboratorijski izvidi olja OLME niso bili Zadovoljivi. Vseh obdelovalnih olj, ki Jm potrebujejo, je zaradi številnih tehnoloških postopkov približno 7 vrst, ?ti katerih sta količinsko najvažnejša 26 omenjena MAKRON in GARIA C.
Preizkušajo tudi domača hidrav-tona op. Dosedaj so uporabljali She-
naredili, spali pa tudi nismo. Predvsem smo imeli v načrtu živo in večjo akcijo za ureditev puste okolice tovarne. Zelenja in drevja smo mislili nasaditi, urediti igrišče in polepšati izgled. Žal je vse padlo v vodo, ker ni bilo denarja.
S športom pa smo se precej ukvarjali. Igramo nogomet, rokomet, namizni tenis in streljamo z zračnimi
na občinskem sindikalnem in mladinskem prvenstvu in se kar dobro uvrstili.
Imeli smo tudi problemsko konferenco o stanovanjskem vprašanju. Idej ne manjka. Potreb še manj. Vsi mladi imamo težave s stanovanji, saj veste — marsikdo bi se rad poročil, pa ni stanovanj. Matere samohranilke so se xtudi oglasile s težavami. Letos je uspelo dobiti trem stanovanja.
Tudi na izlet smo šli po Gorenjskem, ko smo imeli srečanje mladih Široke potrošnje. Lepo je bilo. Prav pa je tudi, da se mladi spoznamo, ne le v domači TOZD, ampak tudi v delovni organizaciji. Pa za piknik smo pomagali vse pripraviti. Na Črnem vrhu smo ga imeli.
Na področju izobraževanja pa smo se predvsem potrudili za tiste, ki niso
ZLATI ZNAK SINDIKATA ELEKTROMOTORJEM
(Nadaljevanje s 1. strani)
Čuiejo etažni lastniki štiri leta, za eno-,?tino stanovanje mesečno po 750 ln, za dvosobno po 1100 din in za Jtosobno 1500 din, ostalo pa bo pri-nost^3 tovama ^ stanovanjska skup-
Zasebni graditelji varčujejo naj-jtianj dve leti in največ za dobo štirih ,et po 1500 din mesečno, tovama pa 0 prispevala okrog 12 starih mili-isr°V" atiaptacije hiš pa so pogoji , le vsota je polovico manjša. Vse-akor je ta akcija zanimiva tudi za Jtoge, saj bo tako z zdmženimi °čmi prišlo do lastne strehe vrsta družin. •
Letos so na predlog sindikata tudi 'l Pravili načrte za adaptacijo menze, 3 bodo tako prišli do sodobnih pro-d0roy. Žal pa letos ni bilo dovolj enaija za ureditev in bo ta prišla na Stodrugo leto.
Zdaj pa so sredi priprav za nabavo Sj IJtotoe.. Že dolgoletna navada je, da toat poskrbi za poceni in kvali-t sadje in še marsikaj dmgega. kal ° $ tovami5kimi vozili in sindi-m.;110-, toži)0 poceni nabavijo naj-Jnqše za zimo vsi delavci, mn? .športni aktivnosti v Elektro-im smo že precej pisali. Sicer pa D J °.živahno aktivnost tudi na tem Va .točju. Udeležili so se več tekmo-sinH v ^vim DO, Iskre in občinskih v e katov. Zlasti smučarji so podjetni i^.Portnem društvu Železniki, saj ji. 1° organiziran kar majhen smučar-Center na Soriški planini. py
imeli končane osemletke. Letos jo je uspešno zaključilo več mladincev.
Devet mladincev pa se izobražuje ob delu na srednjih šolah. To ni le njihov interes, ampak tudi živa potreba tovarne, ki strokovnih kadrov rabi vse več.
Za nekaj proslav smo pripravili lasten program, za Dedka mraza ga bomo spet za otroke naših delavk.
Ob koncu naj povem še mojo iskreno željo: Novemu odbom, ki bo kmalu za nami prevzel delo, želim, da bi s srečnejšo in uspešnejšo roko razgibal večino mladincev. Še vedno jih vse preveč stoji ob strani. Tako bi lahko uresničili več idej na področju družbenopolitičnega dela in izvedli še več
nam jil1 ni ^P610’ Pogled m prikolice v neposredni bližini TOZD Vžigalne tuljave^druga "oprema kljub dobrim idgam m pripravljenosti v Bovcu, podoben mnogim drugim v Posočju, kjer posledic potresa do zime ne za ael°-	—K. F.- bo mogoče povsem odpraviti
piček pa namenili najbolj prizadetim članom kolektiva. Eno soboto so že delali, preostali dve pa bodo jeseni. Delavci, ki jim je potres poškodoval domove, bodo lahko dobili tudi izredni dopust, da bi še pred zimo popravili hiše.
Na tolminski občinski skupščini šo pred dnevi sprejeli tudi pravilnik o dodeljevanju posojil občanom, ki bodo morali porušiti poškodovane domove, že pred dobrim mesecem pa je bil sprejet pravilnik o dodelitvi posojil tistim, katerih hiše so potrebne popravila. V tovarni AET so nam povedali, da je doslej dvignilo bančno posojilo že 42 njihovih delavcev, v kratkem pa jih bo veijetno še nekq.
Pomoč in obnova prizadetega območja Posočja se uspešno nadajuje. Vse akcije enotno rešujejo na medobčinski ravni treh občin - tolminske, novogoriške in idrijske. Za ugotavljanje in odpravo posledic potresa je zadolžen poseben medobčinski odbor, v posameznih občinah pa so ustanovili lastne odbore. Poleg tega ima vsaka krajevna skupnost syoj gradbeni odbor; Le-ti organizirajo delo na terenu in skrbijo za obveščanje občanov.
Prizadetim so priskočile na pomoč tudi mladinske delovne brigade. Letos ■bodo pomagale najbolj siromašnim občanom, ki obnovitvenih del sami ne bi zmogli, v prihodnjih letih pa bodo brigadirji sodelovali tudi pri popravilu in graditvi hiš ter stanovanj drugim prizadetim Posočanom.
L. D.
Poročali smo že, da je bilo med majskim katastrofalnim potresom, ki je prizadel severovzhodno Italijo in del Slovenije, poškodovanih 33 zasebnih hiš delavcev iz bovške tovarne vžigalnih tuljav in dmge opreme. Od • tega je bilo kar 29 hiš bolj ali manj poškodovanih v krajevni skupnosti Žaga, odkoder je tudi največ delavcev, ter v Srpenici in v Čezsočju po dve hiši.
Podobno kot dmgo prizadeto Posočje, se je tudi bovško po potresu spremenilo v veliko gradbišče. Jesen in zima se neusmiljeno približujeta, k sreči pa je graditeljem zadnje dni naklonjeno nekoliko lepše vreme, tako da dela potekajo po načrtih.
S pomočjo drugih delavcev iz
Predsednica mladine v Montaži - Lidija Anzelm.
ISKRA
ŠIROKA POTROŠNJA
TOZD — tovama elektromotorjev in gospodinjskih aparatov »ELEKTROMOTORJI11, n. sub. o.,
Železniki, Otoki 21
razpisna komisija razpisuje
po 67. in 68. členu statuta vodilno delovno mesto
DIREKTORJA TOZD
Delavci, ki kandidirajo za vodilno delovno mesto, morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri s petletno prakso na vodilnih delovnih mestih
-	da imajo in odražajo pozitivne odnose do socialistične revolucije na samoupravnih osnovali
-	da imajo sposobnost za vodenje temeljnih organizacij združenega dela
—	da aktivno obvladajo enega od tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela pošljite najkasneje v 15 dneh od objave na naslov:
ISKRA - tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, Otoki 21, splošni sektor.
Na ovojnici naznačite »razpisna komisija11.
bovške temeljne organizacije bodo prizadeti Iskraši usposobili 22 stanovanjskih hiš, tako da bo v prikolicah prezimilo predvidoma le 11 ljudi. V tem času, ko povsod gradijo in popravljajo poškodovane domove, prihaja bolj kot kdajkoli do izraza načelo „vsi za enega, eden za vse11, saj občani sodelujejo in pomagajo drug drugemu, tako da se bo lahko čim več ljudi do zime preselilo pod varno streho, kajti toplega doma prikolica le ne more nadomestiti.	L q
Na kratko iz EMO Celje
Od skupne vsote 4,100.000 dinarjev, kolikor jo bodo v celjskem EMO predvidoma vpisali na račun posojila x za ceste, so doslej zbrali nekaj več kot 2,500.000 dinaijev. Najbolje so se odrezali v temeljnih organizacijah Elektronski računski center in Frite, najslabše pa v Kontejnerjih.
Stanovanjski odbor Industrije EMO je odobril posojila za nakup stanovanj ali graditev oz. popravilo zasebnih hiš 130 delavkam in delavcem. Na razpolago je bilo 2,750.000 dinaijev.
V želji, da bi vsi zaposleni v EMO končali osnovno šolo, se bo ta mesec v tej delovni organizaciji začel izobraževalni tečaj. Izobraževanje bo brezplačno, predavanja pa bodo v dopoldanskem času, tako da se jih bodo lahko udeleževali tudi zaposleni, ki delajo v izmenah.
Dvajset članov kluba podvodnih dejavnosti Ljudske tehnike EMO, je letos preživelo oddih v Punta Križi na Cresu. Dopust so izkoristili za urjenje v prostem potapljanju, opravljanje sta-žnih potapljanj z akvalungami in podvodni ribolov. Imeli so se čudovito.
L. D.
Z	PROIZVODNJA DA -	\
	PRODAJA NE	
X		J
V TOZD AET imajo tudi skromen laboratorij, s katerim pa niti Majda Kavs, niti, drugi niso preveč zadovoljni. ( k reportaži na 4. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
največ vžigalnih tuljav, sledijo pa jim elektrotennične naprave in tlačilke.
Kot že rečeno, so tudi izvozni rezultati precej pod načrtovanimi. V Bovcu poudarjajo, da ustreznim službam v Iskri ni uspelo zagotoviti prodaje na tujem tržišču in je prav nedoseganje izvoznih nalog (38 odstotkov) ključni razlog težavnega stanja. Omenjajo tudi, da kljub vsemu z obstoječim izvozom niso zadovoljni, zlasti ne zaradi nizkih izvoznih cen, ki še zdaleč ne pokrivajo proizvodnih cen.
To so torej na kratko problemi, s katerimi se je srečevala Tovama vžigalnih tuljav in dmge opreme iz Bovca. Prepričani so, da bo dmgo .polletje poslovno mnogo bolj uspešno, seveda pod pogojem, če jim bo uspelo uresničiti akcijski načrt za stabilizacijo podjetja. Le-ta med drugim predvideva preusmeritev proizvodnje na tiste izdelke, ki dobro gredo na tržišču, povečanje prodaje doma in v tujini, povečanje kakovosti, zniževanje stroška poslovanja, itd.
L. D.
ISKRA _
Številka 36 — 4. septembra 1976
Obiskali smo Industrijo avtoelektričnih izdelkov, TOZD AET Tolmin
LEPA OBLETNICA
Te dni, točneje 30. avgusta, je TOZD Tovarna avtoelektričnih in elektro izdelkov ter visokokakovostne keramike iz Tolmina proslr vila 21. obletnico. Čeprav velja *a datum za uradni rojstni dan tovarne, pa je Avto-elektro v resnici še za slabo leto starejša. Konec oktobra leta 1954 jo je namreč ustanovilo podjetje Avtopre-
Tolminci pravijo, da si danes ne bi niti drznili ponoviti takšnega podviga in to s tako primitivnimi sredstvi in z malo znanja.
OD 18 DO 270 DELAVCEV
Prvi dve leti je bilo v podjetju zaposlenih 18 ljudi. Delali so izključno na razvoju vžigalnih svečk, plače pa so morali črpati iz posojil. Zato se je
......... jlJI
s, 'ts*,	"fllrf	1
V tehnični pripravi proizvodnje delata med drugimi tudi Jurij Florjančič in Branko Bukudur.
voz. Novi obrat so poimenovali Elek-troavto, proizvajal pa naj bi avtomobilske svečice in druge predmete s področja avtomobilske elektroinstala-cije. Sedež obrata je bil sprva v Šentvidu pri Ljubljani, po odcepitvi od Avtoprevoza pa je bilo ustanov-Ijeno podjetje Avtoelektro s sedežem v Tolminu.
NAJPREJ S STROJI IZ REPARACIJE
Osnovni cilj novoustanovljenega podjetja je bilo osvojitev in proiz-
podjetje že leta 1957 začelo ukvarjati s stransko kovinsko proizvodnjo, kije ustvarjala določen dohodek, tega pa so spet v glavnem porabili za razvoj vžigalnih svečk. Takrat"so že izdelovali žarilne svečke, ki jih je naročala Industrija motorjev Rakovica. Število zaposlenih se je podvojilo. Naslednje leto so proizvodni program razširili z ogrevalnimi svečkami za TAM in Torpedo. Tisto leto jim je prvič uspelo v laboratorijih izdelati vžigalne svečke, in sicer s postopkom toplega vlivanja izolatorja.
proizvodnja vžigalnih svečk. Vse je že kazalo, da se bo podjetje končno le konsolidiralo, ko so se z gospodarsko reformo zelo zaostrili tržni pogoji. Takrat se jim je prodaja skoraj povsem ustavila, k temu pa je tudi v veliki meri prispevala nekakovost izdelkov. Najhuje je bilo, ko so morah začeti odpuščati delavce.
Da bi se podjetje znova opomoglo, so izdelali sanacijski program. Ta je predvidel, naj bi težišče proizvodnje postala keramika. Vžigalne svečke so proizvajali le v manjših koUčinah, razširili pa so izbiro druge avtoelek-trike in keramike. Enkrat jim je šlo bolje, drugič slabše, končno pa so pred nekako petimi leti opustili njihov osnovni proizvod — vžigalno svečko,
Lucijan Rejec v Tolminu.
direktor TOZD AET
"	’-—x n.
7*58^ - -
T " *****	'
jšživ...	* ^	.	■w'/"
Pravkar izdelani magnetni vžigalnik mora tudi skozi roke kontrolorke Mirjam
Fon.
ki je bila, kot pravijo, eden glavnih krivcev neprestanega boja za obstanek kolektiva.
ZDRUŽITEV Z ISKRO
Želja po delitvi dela in specializaciji je tolminski kolektiv pred dvema letoma pripeljala tudi v družbo dmgih Iskrinih tovarn.
»Združitev z Iskro", poudarja direktor AET Tolmin Lucijan Rejec, „nam omogoča racionalnejšo delitev dela, hitrejšo ekspanzijo in večjo socialno varnost. Zatrdno smo prepričani, da se težki dnevi; ki smo jih morali preživljati v preteklosti, ne bodo več vrnili."
Trenutno je v AET zaposlenih okoli 270 delavk in delavcev. Zanimivo je, da je tudi v tem kolektivu struktura zaposlenih podobna kot drugod v Iskri — nekako polovica je žensk, polovica moških, hkrati pa prevladujejo mlajši. Tovarna je razde-Ijena na naslednje obrate:
OBRAT MEHANSKE OBDELAVE
V njem izdelujejo vse kovinske dele za končne izdelke — ohišja, tako imenovane tulke, elektrode, itd. Ta obrat, ima trenutno prostore v starem delu tovarne. Stroji, na katerih dela 50 ljudi, so zastareli — večina še na račun separacij.
vodnja vžigalnih svečk. V ta namen je Leto 1960 je bilo neke vrste mej-podjetje s posojih in dotacijami kupilo nik v razvoju tega kolektiva. Na nekaj strojev na račun povračila vojne Poljubinjskem polju, nedaleč od škode. Domala vsi ti stroji so bili Tolmina, so začeli graditi nove proiz-neuporabni, tako da so jih šele v last- vodne obrate. Celotni dohodek je ni. delavnici usposobili za kolikor prvič presegel 100 milijonov dinarjev, toliko normalno delovanje. S pomoč- hkrati pa jim je ostal precejšen čisti jo nekaj stružnic in vrtalnih strojev so dohodek, ki so ga v celoti namenili za
V obratu družbene prehrane dobijo delavci TOZD AET malico brezplačno.
začeli izdelovati različne naprave in orodja za izdelovanje vžigalnih svečk. Delali so poskus za poskusom, da bi končno le izdelali lastno svečko, toda uspehov ni bilo vse do leta 1963.
ISKRA
Številka 36 - 4. septembra 1976
izgradnjo industrijske dvorane. Zlasti so povečali proizvodnjo žarilnih svečk, pri vžigalnih svečkah pa še niso zabeležili uspehov.
Sledili sta dve hudi leti 1961 in 1962, jeseni leta 1962 pa so se tudi že preselili v novo dvorano. Sredi naslednjega leta je število zaposlenih preseglo 100 in se hitro večalo v naslednjih dveh letih, ko je stekla tudi redna
OBRAT KERAMIKE
Tudi ta obrat je v starem delu tovarne. Sprva je izdeloval izolatorje za
Marko Rutar upravlja 63 tonsko stiskalnico.
vžigalne svečke, zdaj pa izdeluje keramične dele za avtoelektriko in druge izdelke, ki jih proizvaja AET, velik del njihove proizvodnje pa gre tudi neposredno na tržišče. To so zlasti deli za elektrotermične naprave in elektroniko. V obratuje zaposlenih 60 ljudi.
Obrat keramike je za tolminski" kolektiv gotovo življenjskega pomena, ker teh keramičnih izdelkov ne bi mogli praktično nikjer drugje kupiti v tako veliki izbiri in v takšni ustrezni kakovosti..Tudi ta oddelek se ne more pohvaliti s sodobnejšimi stroji in bo
Pogled na TOZD AET Tolmin.
vsekakor v bližnji prihodnosti potreb- podraži proizvodnjo. Tudi Montažni no vanj vložiti več denarja, no, o tem oddelek dela, podobno kot prejšnja pa v reportaži več pozneje.	dva, na zastarelih strojih.
MONTAŽNI ODDELEK	DRUGI ODDELKI
V njem je zaposlenih 70 delavk in Avtoelektro ima tudi orodjarno, delavcev, prostore pa ima v novi dvo- vzdrževalni oddelek, konstrukcijski rani. V njem sta montaža vseh izdel- oddelek, oddelek za tehnološko pri-
Alojzija Leban, Marija Uršič in Verena Bončina delajo na strojih za vtiskovanje magnetov in polovih čevljev v ohišje vztrajnika.
kov tako imenovanega starega proizvodnega programa AET ter proizvodnja magnetnega vžigalnika. Montažni oddelek izdeluje tudi tako imenovane svetlobne tuljave, ki so del magnetnega vžigalnika. Le-te izvaža zahodnonemškemu BOSCH—u. Prav pri proizvodnji teh tuljav imajo Tolminci še vedno precejšnje težave,
pravo proizvodnje, službo za preverjanje kakovosti, kadrovsko službo, gospodarsko-plansko službo in računovodstvo. Med temi oddelki in službami je Orodjarna verjetno med pomembnejšimi. V njej izdelujejo različna orodja za proizvodnjo keramike, prav tako pa tudi za kovinsko predelovalno proizvodnjo.
Pri peči za odžig keramike delata Mirko Kozorog in Jože Konc.
ker nimajo vseh potrebnih strojev in OBSEŽNI NAČRTI morajo proizvodni proces prekinjati:
nekatere proizvodne operacije izvajajo Tolminska temeljna organizacija J® v Tolminu, nekatere pa še vedno v tik pred začetkom realizacije obsez-Šempetru pri Novi Gorici. Vse to nega investicijskega programa. Le-ta otežkoča načrtovanje, povečuje izmet obsega zgraditev nove proizvodne dvo-zaradi mehaničnih poškodb pri pre- rane, nakup sodobne strojne oprem6 vozu, v končnem seštevku pa precej	(Nadaljevanje na 5. strani)
Delo na strojih za vlivanje in oblikovanje keramičnih telesc ni lahko, vendar S Štefka Sondal, Dora Laharnar in Marta Leban kljub vsemu z zadovoljstvo” opravljajo.
Ob 30-letnici Iskre—Elektromehanike, 20-letnici tovarne Iskra—Mehanizmi in 15-letnici toveirne Iskra—Instrumenti bo v tednu od 6. do 10. septembra 1976 več prireditev. Vabimo vas, da se jih udeležite.
PROGRAM PRIREDITEV:
Ponedeljek, 6. septembra ob 13.45:
Otvoritev razstave likovnih umetnikov Iskre v avli Tovarne telekomunikacij na Laborah
Otvoritev razstave fotografij Iskrašev-v sejni sobi Tovarne telekomunikacij na Laborah
|
Torek, 7. septembra ob 19.30:
Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane v dvorani Tovarne telekomunikacij na Laborah
i
Sreda 8. septembra j	ob 17.00:
Predvajanje filmov kino kluba Iskre o delu in življenju Iskrašev, v sejni sobi Tovarne telekomunikacij na Laborah
Četrtek, 9. septembra ob 12,00
Zbor delovnega kolektiva tovarne Iskra—Instrumenti, Otoče ter kulturni spored ob 15-letnici obstoja tovarne
ob 19.30:
Predstava J. Osborna: „Ozri se v gnevu" v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v dvorani Tovarne telekomunikacij na Laborah
Petek, 10. septembra: ob 16.00 uri:
Slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskra—Elektromehanika, ob 30-letnici obstoja tovarne.
24. septembra: ob 13.00:
Zbor delovnega kolektiva tovarne Iskra—Mehanizmi v Lipnici ter kulturni spored ob 20-letnici obstoja tovarne in otvoritvi novih proizvodnih prostorov
Ob 30-letnici ISKRE in 15-letnici Tovarne merilnih instrumentov Otoče, bo v tednu od 6. do 11. septembra 1976 več prireditev.
Vabimo vas, da se jih udeležite.
Program prireditev:
Ponedeljek, 6. septembra ob 13.45:
Otvoritev razstave umetniških del amaterjev — delavcev Tovarne merilnih instrumentov Otoče
Torek, 7. septembra ob 16.00:
Rekreativno kolesarsko tekmovanje na relaciji Otoče — Lipnica — Oto-
če Sreda, 8. septembra ob 15.30:
Kegljaško tekmovanje na kegljišču Kompas Ljubelj
Četrtek, 9. septembra ob 12.00: Slavnostni zbor delavcev Tovarne merilnih instrumentov Otoče in kulturni spored ob 15-letnici obstoja tovarne ob 16.00:
Tekmovanje v streljanju z zračno puško v Kulturnem domu v Podnartu
Tekmovanje v namiznem tenisu v dvorani Partizan Ljubno
Petek, 10. septembra ob 15.00:
Nogometni turnir na igrišču Posavec
Sobota, 11. septembra ob 13.00:
Piknik za delavce tovarne in goste, v Ljubnem ob domu Partizan
ISKRA Industrija za avtomatiko I-jubljana,
Savska c. 3, n. sub. o.
Po 87. členu statuta delovne organizacije ponovno razpisuje delavski svet industrije naslednji vodilni delovni mesti:
1 POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA za ekonomsko-finančno področje 2. SEKRETARJA
Pogoji za zasedbo:
Pod L: visokošolska izobrazba ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi košnjami v stroki; aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 2.: visoka oziroma višješolska izobrazba pravne ali politološke smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami v stroki
Poleg gornjih pogojev morajo vsi kandidati izpolnjevati še naslednje:
- splošne pogoje, določene z zakonom
~ družbenopolitične in moralnoetične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike ter pravilen odnos do samou-Ptavlj anj a
~ sposobnost vodenja, organiziranja in drugih aktivnosti, določenih s samoupravnimi akti.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v petnajstih dneh od dneva razpisa z oznako „za razpisno komisijo". .
Podrobnejša pojasnila o organiziranosti delovne organizacije in vsebini dela so na razpolago v kadrovski službi.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
Obiskali smo Industrijo avtoelektričnii izdelkov. TOZD AET Tolmh
(Nadaljevanje s 4. strani)
in zgraditev praktično vseh infrastrukturnih objektov - od transformatorske in kompresorske postaje ter razdelilne mreže za stisnjeni zrak, do kotlarne za centralno ogrevanje, dograditev plinske postaje in ureditve transportnih poti med obrati.
Novo proizvodno dvorano bodo začeli graditi konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Zgrajena bo predvidoma v letu dni. V njej bo dobila prostore vsa kovinska proizvodnja. V stari dvorani bo ostal oddelek keramike, v sedanjo novo zgradbo pa se bo poleg oddelka za vzdrževanje presehla še orodjarna.
izdelkov pri visokih temperaturah, naprave za posodobitev priprave keramične mase ter nove stroje za oblikovanje.
Velik poudarek je v investicijskem načrtu namenjen tudi orodjarni. Le-ta se bo preselila v sedanjo, novejšo zgradbo, opremiti pa jo nameravajo z novimi stroji. Med njimi omenjajo elektroerozimat, koordinatni vrtalni stroj in gravimi stroj.
NOVI IZDELKI
Kot povsod je tudi na njihovem proizvodnem področju že tako, da pač nekatere izdelke postopoma uvajajo, drugi pa počasi odmirajo. Tako se bodo verjetno v nekaj letih poslovili
Franci Kavčič dela na brusilnem stroju.
NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV
Jedro svetlobne tuljave je treba tudi plastificirati, kar opravlja Lučka Podobnik.
zlasti na področju kakovosti, delovne discpline, spoštovanja rokov in tehnološke dognanosti. Novi magnetni vžigalnik, ki ga zdaj le sestavljamo, in ki ga bomo začeli v celoti proizvajati sami, je delan po Boschevi licenci, zato smo na tekočem tudi z vsemi spremembami, ki jih nemška firma uvaja na tem izdelku. Hkrati bi opozoril na veliko skrb, ki jo posvečajo v Boschu nenehnim izboljšavam in poenostavitvam svojih izdelkov. Za naše razmere je prav neverjetno kako v Boschu neprestano iščejo nove ideje, ki naj prispevajo k pocenitvi in večji kakovosti. Kaj pa pri nas? V večini primerov smo zadovoljni z obstoječim in delamo nekatere izdelke leta in leta, ne da bi jih kaj izboljševali."
Uradni naziv:
TOZD Tovarna avtoelektro in elektro izdelkov ter visokokakovostne keramike Sedež:
Občina Tolmin Zaposlenih:
270
Direktor:
Lucijan Rejec Proizvodni program:
avtoelektrični izdelki za Dieslove motorje (žarilne in plamenske svečke, predupori, kontrolniki žarenja), termostati in svečke za avtobusne grelce, termoregulatorji za peči na trda goriva, korundna keramika in magnetni vžigalniki.
Tovarna je razdeljena na več obratov, pomembnejši so: obrat za mehansko obdelavo, obrat za keramiko, montažni oddelek, orodjarna, vzdrževalni oddelek in konstrukcija.
AET izvaža tudi v ČSSR, v bližnji prihodnosti pa bodo skoraj gotovo uspeli tudi pri italijanskem Fiatu.
VELIKO POZORNOSTI KADROVSKI PROBLEMATIKI
Kot že rečeno je v AET zaposlenih trenutno okoli 270 delavk in delavcev. V okvim srednjeročnega načrta predvidevajo, da se bo to število do leta 1980 povzpelo na približno 420 zaposlenih. Prav zato so kadrovski problematiki namenili izredno veliko pozornosti. Trenutno štipendirajo na rednem šolanju 55 dijakov in študentov, 22 pa jih je na izrednem šolanju ob delu, ali kot temu nekateri pravijo, dopolnilnem izobraževanju.
V	načrtu imajo, da bodo novu proizvodno dvorano opremili s sodobnimi stružnimi polavtomati in avtomati, novimi stiskalnicami ter vrtalnimi in brusilnimi stroji. Novo opremo bodo še kako potrebovali, veliko pa jim bo pomagala pri proizvodnji novega, sodobnejšega in kakovostnejšega magnetnega vžigalnika iz kooperacije z Boschem. Ta vžigalnik zdaj v Tolminu v glavnem le sestavljajo, in to v majhnih količinah, po zaključku investicije pa bodo postopoma prešli na osvojitev celotne pro-izvodnj e.
V	okviru novega mehanskega oddelka načrtujejo tudi postavitev naprave za površinsko zaščito kovinskih delov (fosfatiranje).
V	novi dvorani bodo veliko pozornosti namenili delovnim pogojem. Prav zato bodo delovne procese, ki so bodisi hrupni ali pa onesnažujejo zrak, izolirali v posebnih prostorih. Gre zlasti za linijo stiskalnic, napravo za površinsko zaščito in stroje za impregnacijo.
V	njej bodo dobili prostore tudi montažni oddelek, linija magnetnega vžigalnika in navijalnica tuljav. Vse bodo opremili z novimi stroji, hkrati pa nameravajo zaposliti več novih delavcev zlasti v navijalnici, ki naj bi osvojila proizvodnjo vžigalnih tuljav. Le-te zdaj izdelujejo v Šempetru pri Novi Gorici. V novi dvorani bosta tudi skladišče polizdelkov in služba .za končno preveijanje kakovosti.
Investicijski načrt predvideva tudi celovito obnovo in posodobitev proizvodne opreme v obratu keramike. Proizvodna usmeritev tega obrata bo naravnana predvsem v osvajanje zahtevnejših izdelkov. Prav na tem področju je bil že dosežen okviren sporazum o delitvi dela med posameznimi Iskrinimi temeljnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s proizvodnjo keramičnih izdelkov.
Glavni cilj tolminskega oddelka za keramiko je vsekakor doseči visoko kakovost izdelkov, te želje pa s sedanjo zastarelo opremo le težko ali pa je sploh ne morejo uresničiti. Keramični oddelek bo dobil novo peč za odžig
Štefka Šavli glazira izdelke.
od svečk vrste OS-19, OS-3 in še nekaterih drugih izdelkov, ki jih že zdaj izdelujejo v izredno majhnih količinah. Ob tenf velja omeniti, daje AET edini tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji, zato mora obdržati proizvodnjo nekaterih izdelkov vse dotlej, dokler bo obstajalo povpraševanje za rezervnimi deli.
DOMA NAJVEČ TOMOS
Na domačem tržišču proda AET vrednostno največ koprski tovarni Tomos. Med večjimi kupci naj omenimo še ljubljansko Avto-montažo, Industrijo motorjev iz Rakovice, mariborski TAM, reški Torpedo, Tehno union, celjski EMO in El Niš.
V TUJINI NAJVEČ BOSCHU
Tolminski kolektiv največ izvaža v ZRN, in to žarilne svečke, predupore in termostate. Vsekakor je v menjavi s tujino najpomembnejša proizvodna kooperacija z Boschem. O tej kooperaciji nam je direktor Lucijan Rejec dejal naslednje: „Poslovno sodelovanje s to svetovno znano firmo se nam izplača iz več vzrokov: dele, ki bi jih morali uvažati za devize, dobimo kot protivrednost za ižvoz naših delov, posebej pa bi poudaril, da se lahko pri Boschu še zelo veliko naučimo,
DRUŽBENI STANDARD
Večina delavk in delavcev je doma iz Tolmina in okoliških vasi. Delajo v dveh izmenah, v oddelku za žganje keramike pa v treh. Podobno kot v drugih Iskrinih temeljnih organizacijah, se tudi Tolminci ne morejo pohvaliti z rešenim stanovanjskim vprašanjem. Upajo, da bodo ta problem z leti le premostili. Zato so letos tudi že povečali stanovanjski prispevek od 6 na 9 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Še vedno je tudi odprt problem otroškega varstva, jasli pa v Tolminu sploh nimajo.
V tovarni imajo lep obrat družbene prehrane, v katerem dobijo delavci malice brezplačno. Ker nimajo lastne kuhinje, jim tople obroke pripravljajo drugje, z razširitvijo tovarne pa bo odpadlo tudi to vprašanje.
USPEŠNO DELO DRUŽBENOPO-UTICNIH ORGANIZACIJ
Delavci tolminske Iskre z veseljem opozorijo na vzorno organizirano in izredno uspešno dejavnost svojih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, kajti, kot poudarjajo, jim drugače številnih težav v minulem obdobju ne bi uspelo prebroditi, ta dejavnost pa je porok tudi za delo v prihodnje. Lado Drobež
Kljub zadovojstvu grenak okus
Vsako drugo leto odhaja v pobrateno angleško mesto Oldham skupina kranjskih mladincev. Prav tako pa angleški mladinci preživljajo v Kranju del svojih počitnic. Letos je odšlo v Oldham 23 najbolj delavnih kranjskih mladincev iz osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine krajevnih skupnosti, TOZD in posameznih šol. Med 20 dnevnim bivanjem v Oldha-mu so spoznali števUne znamenitosti tega mesta. Obiskali so številne tovarne ter mnogo osnovnih, srednjih in visokih šol. Srečali so se s predstavniki sindikata in se’pogovarjali s člani političnih strank. S tamkajšnjo mladino so si izmenjali tudi svoje delovne izkušnje. V letošnji skupini so bili tudi štirje mladinski aktivisti iz Iskre. Povprašali smo jih po vtisih, ki jih prinašajo iz Anglije.
Matija Štefe, TOZD Merilne naprave:
„Iz Anglije se vračam z lepimi vtisi, saj so nas povsod zelo toplo sprejeli.
Ogledali smo si mnogo tovarn, ki so vse v privatni lasti, v njih pa vladajo drugačni proizvodni odnosi. Iz razgovorov z vodstvi tovarn smo spoznali, da je njihov proizvodni proces še vedno dokaj zastarel, čeprav so v zadnjem času uvedli precej nove tehnologije. Razlika je le v tekstilni industriji in elektroniki. Z delavci smo se pogovarjali o socialnih pravicah, ki so v primeru z našimi dokaj nedemokratične. Velika Britanija je sedaj v hudi ekonomski krizi, iz katere se mnogi tovarnarji hočejo izvleči z odpuščanjem delavcev. Zato vlada v Angliji precejšnja brezposelnost, pred katero velikokrat klonejo tudi sindikati. Zelo pozitivno pa je to, da imajo zelo dobro urejene ceste in železnice. Na avtocestah ni treba plačevati nobene cestnine, vlak pa ne zamuja niti za sekundo.
nekateri pa sploh nič. To pa je eden izmed vzrokov, ki ruši. mladinsko enotnost."
Primož Boncelj, TOZD Stikala:
„Zelo sem bil srečen, ko meje naša osnovna organizacija predlagala, da grem z letošnjo mladinsko skupino v pobrateno mesto Oldham, iz katerega prinašam celo vrsto lepih spominov. Spoznal sem mnogo prijateljev in moram reči, da je tam mladina zelo gostoljubna in prijazna. Nima pa seveda takih pravic, kot jih imamo mi, saj je potisnjena v ozadje dmžbenega dogajanja in sloni na tradiciji. Velikokrat sem opazil, da imajo ljudje, ki nas ne poznajo, zelo negativno mnenje o
Vrnil sem se zelo zadovoljen. Pred odhodom pa nisem bil. Predsedstvo KS (X) ZSMS DO Iskra Elektrome-hanika je sprejelo sklep, da se izplača za soudeležbo pri potnih stroških vsakemu le po 500 din, kar je celo manj kot so mladinci dobili pred dvema letoma, ko je bila vožnja več kot enkrat cenejša. Ostalo, to je 2260 din, pa smo morali plačati sami. Sploh pa se mi ne zdi pravilno to, da smo si morali izredno plačane dopuste urejati sami. Tako so nastale med nami velike razlike, saj smo iz različnih TOZD. Nekateri so dobili po 11 dni izredno plačanega dopusta, drugi 6,
ZEMLJE OPOMIN
Kje je globel, kje miren kot, da sprostiš misel težko?
Trpežna je narava — blaga, pri vseh čudih nam pomaga, strmo za nami nosi križ, v željah brezvestnih pa nas ne dohaja.
Stotero čud smo oživeli, želeli, uživali - marili, a glavno (dar naravi) pozabili.
Mar soncu, zraku, morju, rodni zemlji, tud kamnu, ki že v pradavnini nam služil je v razni sili, dolžni nismo, da bi se zah valili?
Naj gram kroti ta naš pohlep?
Oh, tehnika — ta nori vek, napredek, standard — aTpogreb? Narave grom bi ukrotili, v prid svoj uporabili, če truda toliko bi vložili,-kot smo ga v en sam atom — da smo skrivnost odkriti in razbili — v krivični sili.
Mar prav je, da pohlep zmaguje, grom svoj in strele izdeluje?
Ta grom — atom — otrok pohlepa nevaren nam in tebi je, o zemlja sveta! Grozi nam . ..
Če je razum — naj da mu kdo pravico veta!
Če ne — bo goba štela ta bodoča leta..
A. A.
- ISKRA
Številka 36 — 4. septembra 1976
Jugoslaviji. Nasprotno pa so tisti, ki so že obiskali našo domovino, zelo navdušeni nad našimi naravnimi lepotami in nas tudi spoštujejo kot narod. S tem sem spoznal, da prav pobratenje med mesti rešuje mnoge spore in neznanja, ki so plod zgodovine in politike. Čeprav smo imeli letos skrajšan program, smo kljub temu videli mnoge zanimivosti in se srečali z mnogimi ljudmi, kar je potrebno za spoznanje neke dežele. Omenim pa naj, da nisem zadovoljen s tem, kar se je dogajalo ' pred odhodom v Anglijo in sicer glede plačevanja potnih stroškov in urejanja izredno plačanega dopusta. Urejati sem moral vse sam, čeprav me je poslala mladinska organizacija. Resje, da mora danes več ali manj vsak skrbeti zase, kar je značilnost potrošniške družbe, vendar se mi to vseeno ne zdi prav. Opazil sem, da^naše družbenopolitične organizacije in samoupravni organi nimajo več takšnega zanimanja za to pobratenje."
Ljubica Prača, TOZD ATC:
„Že, ko nas Angleži niso čakali v Doveiju, ampak smo morali iti z vlakom vse do Manchesterja, smo uvideli, da bo letos drugače, kot vsa ostala leta prej. To nas je malo zaskrbelo. Kljub temu pa je bil sprejem zelo prisrčen, še posebno s strani mladine. Z njimi sem tudi kmalu navezala prijateljske stike, škoda pa je, da so bili letos' iz programa izključeni obiski večjih mest in mnoga srečanja, saj
smo si morali vse Urejati sami. Le delno nam je pomagala pri plačilu potnih stroškov. Upam, da se bo to stanje v prihodnjih letih izboljšalo in se to, kar je bilo letos, ne bo več ponovilo."
Marjan Hudovernik, TOZD Vzdrževanje:
»Srečanje s prijateljskim mestom Oldhamom mi je prineslo nekaj bogatih spoznanj, o katerih sem imel prej drugačno mišljenje. Spoznali smo njihov sistem proizvodnje in njihov sistem šolanja, ki je popolnoma drugačen od našega. Angleška mladina nas je sprejela zelo toplo. Tu in tam so se pokazale kakšne težave, ki so posledica ekonomske krize v Angliji. Vendar smo jih z medsebojnim razumevanjem uspešno odpravili. Predstavniki Iskre smo bili nezadovoljni le s predsedstvom ZSMS Elektrome-hanike, ki ni enotno nastopilo za vse udeležence, ampak je pustilo, da si sami vse uredimo tako, kot pač kdo zna. Zahvaljujem pa se sindikalni organizaciji TOZD Vzdrževanje za delno povračilo notnih stroškov."
Na koncu naj povemo, da letos tudi v drugih delovnih organizacijah ni bilo takšnega zanimanja za to pobratenje kot običajno. Morda je vzrok v tem, da so letos prvič v skupini bili predvsem mladi iz osnovnih organizacij, manj pa iz skupnih mladinskih vodstev ali koordinacijskih svetov. To je sicer zelo pozitivno in velik napredek za nadaljnje sodelovanje s pobratenim mestom, saj tako res lahko odidejo s skupino mladinci iz baze, ki
r
ravno skozi ljudi spoznavaš neko deželo. Ko se srečaš z drago državo, drugimix ljudmi, tedaj tudi spoznaš, kako lepa je naša domovina. Nisem pa ne jaz in tudi ostali moji kolegi iz Iskre zadovoljna s tem, da nam mladinska organizacija Elektromehanike praktično skoraj ni nič pomagala in
dejansko predstavlja našo mladinsko organizacijo. Prav zato je nepravilno, da so mladinska vodstva pustila letos te mlade ob strani in jih finančno manj podprla, kot prejšnja leta. S tem so namreč omogočili neenakopravnost med posameznimi mladinci, kar je v veliko škodo nadaljnjemu razvoju mladinske organizacije (zmanjšuje se aktivnost, povečujejo odkloni ipd.). Delavski sveti jrosameznih TOZD, ki so razpravljali o izredno plačanih dopustih, so zelo različno pojmovali to sodelovanje s pobratenim mestom, saj je bil sklep enega izmed delavskih svetov celo to, da je to počitniška kolonija. Mladi so se torej vrnili iz Oldhama zadovoljni, grenak okus, ki so ga bili deležni pred odhodom pa je ostal in jih bo še dolgo spremljal pri njihovem delu. Potrudimo se, da bomo grenak okus v prihodnje preprečili. To pa lahko storimo šele tedaj, ko bodo odnosi in ravnanje vodstev mladinske organizacije do članov, ki delujejo v bazi, bolj demokratični.
Miro Erzin
* * * * * * * *
JELKA VUK-NOVAKOVIČ
Ptiček in cvet
Ko zahoče vetru se igrati, privrši prek gmajne in poljane zakadi se v gnečo rož na trati, z mrši glavice jim skrbno počesane
Ptiček potepuški pa nič boljši ni, se za muhami zaganja, jih podi; pa potem se mu še čudno zdi, da se vsaka skrije mu, zbeži
Cvetu rdečemu so plahutali listi kot peruti;
ptiček ga opazi in pobara vprašujoče:
„Hočeš /Z iz zemlje se izruti,
in za muhami pognati se mogoče? "
„Ne podim za muhami se, to mi ni v navadi
vedno mnogo me žuželk različnih obiskuje,
smo prijatelji, imamo se vsi radi!" Ptiček čudi se, zamisli — premišljuje..
Novice od tu in tam
A V razpravi o načrtu zakona o združenem delu navaja jugoslovansko časopisje primer združitve dela in sredstev jugoslovanskih proizvajalcev električnih svetil, to je ..Tesle" iz Pančeva, TEŽ iz Zagreba in bodoče tovarne v Štipu. Prvi dve tovarni že delujeta v okviru Skupnosti proizvajalcev virov električne napetosti s proizvodnjo električnih žarnic pod skupnim trgovskim imenom TT. Proizvodnja obsega letno približno 90 milijonov različnih žarnic. Skupnost je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom. Ukvarja se s programiranjem in raziskavo tržišč, izvozom, uvozom in prodajo izdelkov v blagovne hiše in trgovine. Skupnosti se bo v kratkem pridružila še Iskrina tovarna ,,Žarnice" v Ljubljani.
V mnogih jugoslovanskih dnevnikih se ne morejo pomiriti z nedavno podražitvijo izdelkov bele tehnike. Čeprav nekateri proizvajalci za-zdaj sploh še niso povečali cen, drugi pa so jih le za manjši odstotek od odobrenega, meni dnevno časopisje, daje bila nedavna podražitev le reševalna injekcija. Za dolgoročno rešitev bo treba zahtevati radikalno spremembo načina proizvodnje.
A V avgustu so se nekateri izdelki na tržišču spet podražili, toda zaman bi iskali katerega, da se je pocenil. Sarajevsko „Oslobodjenje" poroča v članku z naslovom „Letne igre cen", da se zadnji čas vse več govori o novih podražitvah. Ironično se sprašuje, če je to vkalkulirano v letošnje načrte.
PO statističnih podatkih je bilo lani v Sloveniji komaj 419.120 radijskih naročnikov, to je najmanj v obdobju zadnjih petih let. Televizijskih naročnikov je bilo lani 345.750. Števili sta dokaj relativni. Verjetno je radijskih sprejemnikov in televizorjev mnogo več, ker vsi niso prijavljeni. Zlasti to velja za prenosne radijske tranzistornike.
A V ..Gorenju", delovni organizaciji s 16 TOZD, gre prodaja spet kot ^ po maslu. V aprilu se je skoraj ustavila, sedaj pa spet ne morejo zadovoljiti vsemu povpraševanju. Ob polletju so izdelali 93 % načrtovane proizvodnje, izvozili 75 % načrtovane vrednosti, prodaja na domačem tržišču pa je dosegla raven določeno z gospodarskim načrtom. Ob polletju so izkazali skupno izgubo 380 milijonov dinarjev, vendar je bila le navidezna — podobno kot pri nas — ker niso upoštevali plačane realizacije za zadnjih 15 dni drugega trimesečja. Izgube torej ni.
A Dosedanje geološke raziskave v Makedoniji so bile zelo uspešne. Od-w krili so velike rudne rezen/e bakra, železa, premoga in urana. Najbolj so raziskali ležišča na področju Zletovske Reke, kjer je približno 800.000 ton uranove rude. Makedonsko Sobranje je določilo, da z geološkimi raziskavami nadaljujejo in namenilo za stroške 200 milijonov dinarjev.
A Na dan rudarjev 28. avgusta je v Makedoniji začela z redno proiz-^ vodnjo nova tovarna akumulatorjev. Izdelala bo 520.000 akumulatorjev za avtomobile po licenci nemškega podjetja „Warta". S tem so rudarji rudnikov Z letov o in Sase ter topilnice svinca v Tit oven Velesu uresničili že davno zastavljeni načrt o zaokroženju proizvodnje.
A Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta smo izvozili približno W 5.000 ton bakrenih odpadkov. Poslovna skupnost jugoslovanskih predelovalcev bakra meni, da je bil izvoz gospodarsko in družbeno neupravičen, saj ga predelovalna industrija nujno rabi. Zahtevo po prepovedi utemeljujejo tudi s tem. da je izvoz takih strateških surovin v večini držav prepovedan.
A Nedaleč od Kavadarcev s pospešeno naglico grade nov rudnik niklja, ^ za katerega je namenjenih 50 milijonov investicijskih sredstev. Sedaj prebijajo glavni predor dolg 4.740 m, urejajo cestno dovozno omrežje, električno omrežje, naselja za rudarje in drugo. Na področju vasi Vozarci bodo zgradili separacijo in topilnico za izkopani nikelj, pa tudi železo in antimon.
A Že dve leti traja ..prijateljsko prepričevanje" o koristnosti združevanja slovenske steklarske industrije v okviru SOZD. Cilji združitve so: enoten nastop na zunanjih tržiščih, načrtovanje razvoja, združevanje dela in denarja, urejanje kočljive kadrovske problematike itd. Preseneča odločitev steklarne Hrpelje, katere kolektiv nasprotuje vsakršni obliki združitve, ker ga je svoj čas izigrala ljubljanska „Vega". Tako piše ljubljanski Gospodarski vestnik.
A Elektronska industrija Jugoslavija (prej El—Niš) je predala Občinskemu sodišču 86.000 tožb proti kupcem, ki so kupili njene izdelke ■ na kredit. Ti v celoti dolgujejo nad 200 milijonov dinarjev. Predsednik občinskega sodišča je povedal, da bodo sodniki zaposleni s temi tožbami tri polna leta. Seveda, če ne bodo delali nič drugega.
^ Znanstveni sodelavci inštitutov Cirilo Savič, Boris Kidrič in še nekateri drugi, so izdelali načrt „sončna energija", v katerem predlagajo raziskave o izkoriščanju sončne energije, kot toplotnim virom za ogrevanje prostorov. V načrtu trdijo, da bo pri nas že leta 1985 več kot 200.000 stanovanj ogrevanih, oziroma hlajenih na principu izkoriščanja sončne energije. Glede na to, da naša država ni bogata z energetskimi viri, je to pravzaprav nujno. '
^ Tovarna „Rudi Čajevec" bo te dni dala na tržišče prvi svoj televizor v barvah. Konstrukcija televizorja je sodobna s polprevodniki in med drugim tudi ultrazvočnim daljinskim upravljanjem. Televizor bo imel mnogo sestavnih delov iz proizvodnje holandske firme „Philips". Beograjski ..Ekspres" poroča, da servis Iskre vzlic obljubam noče popravljati televizorjev na domu. Popravijo ga le, če ga lastnik sam dostavi v servis. Za popravilo na domu je treba čakati en do dva meseca.
^ Šestmesečni seštevek jugoslovanske blagovne menjave s tujino je bil ^ letos zelo ugoden in celo boljši kot je bilo pričakovati. V pol leta smo izvozili blaga v vrednosti 41,8 milijard dinarjev, s tem, da je bil izvoz za 24 % večji, kot v istem obdobju lani. Uvoz je bil še vedno večji in je dosegel vrednost 59,5 milijard dinarjev. Bil je za 11 % manjši kot lani v tem obdobju. Izvoz se je zlasti povečal v zahodne države, precej tudi socialistične, pri državah v razvoju pa je ostal na isti ravni.
A Železniška transportna podjetja so sedaj začela raziskovati in iskati w možnosti, kako naj bi si pridobila izgubljen transport blaga, ki ji ga je prevzel cestni promet. Železničarji navajajo naslednje: V Jugoslaviji je 27.000 tovornjakov last transportnih podjetij, 87.000 jih imajo privatni lastniki, a 117.000 jih jev tako imenovanem internem transportu. Medtem ko prevozi en tovornjak transportnega podjetja Istno v poprečju 458 ton blaga, ga enak tovornjak v internem transportu naloži le 20 ton. Ta neracionalnost in neproduktivnost v podjetjih je med drugim tudi velik krivec za prevelike stroške prevozov po cestah. Na temelju te ugotovitve bi bilo torej logično, da bi pprastel transport blaga po železnici. Toda jugoslovanski železničarji so fetos vzlic prizadevanjem prevozili za 17% manj blaga, kot lani v istem obdobju.
A Cetinjski „Obod", ki boluje na prevelikih zalogah, je sklenil pogodbo s predstavniki nekega albanskega podjetja za izvoz hladilnikov. Te dni so poslali prek meje prvo pošiljko 1.200 hladilnikov. Sledile ji bodo še druge.
Zbral in uredil Marjan Kralj

Z OBISKA V ISKRINEM POČITNIŠKEM DOMU V TRENTI
Prvi vtis po navadi vara
„Kaj, v tej hiši, ki je kot kasarna, bom preživel dopust? “, se je lani začudil eden od Iskrašev, ko je prišel na dopust v Trento. No, in prav ta gost je lanski dopust še podaljšal, in ta gost je v Iskrin počitniški dom v Tren-

Vera Ažman že sedem sezon skrbi za dobro počutje Iskrinih dopustnikov v Trenti.
ti prišel tudi letos. Pa tudi letos gaje Podaljšal.
Kakorkoli že, prvi vtis po navadi človeka prevara. Res, Iskrin počitniški dom je v nekdanji italijanski kasarni. Hiša je lepo urejena, morda je od zunaj res bolj „soldaška“, toda notranjost je vse kaj drugega kot navad-na kasarna.
Iskra je v hiši uredila 6 sob s po 4 Posteljami, sodobno kuhinjo, lepo
jedilnico ter sanitarije. V istem poslopju kot je naš počitniški dom, je dobil prostore tudi trentarski muzej, katerega se vsekakor splača ogledati, pa čeprav ne boste preživeli oddiha v Trenti in se boste morda v tej vasici le ustavili.
Izredno prijazna oskrbnica doma Vera Ažman skrbi za dobro počutje gostov iz Iskre že sedmo leto. Z veseljem se je odzvala našemu vabilu in nam med drugim povedala tole: „Č'udi me, da se več delavcev iz Iskre z družinami ne odloči za oddih v naši prelepi Trenti in v našem lepem domu. Imamo čudovito okolico, mir, čist zrak in mislim, da tudi hrana ni slaba".
Letos je v našem domu v Trenti letovalo že okoli 100 Iskrašev z družinami, medtem ko jih je bilo lani nekaj več, to pa predvsem zaradi vremena. Tudi drugod v dolini Trente opažajo manjši obisk kot lani, pričakujejo pa, da bo jesen lepa in da bo gostov več kot po navadi. To jim vsekakor želimo, žal pa bo Iskrin počitniški dom takrat ze zaprt.
Zanirnivo je, da se večina gostov iz leta v leto vrača na oddih v Trento, žal pa med mlajšimi, ali pa tistimi, ki tam še nikoli niso bili, ni kakšnega večjega zanimanja. Če že drugega ne, bi jih lahko v Trento pritegnile vsaj cene, saj stane na primer celodnevna oskrba za Iskraše in njihove ožje družinske člane le 70 dinarjev, za druge pa 100 dinarjev. Cena je dobesedno reklamna.
Vera Ažman ima prav. Čudovit razgled, mir in svež zrak bi vsekakor mo-rali privabiti večje število naših do-
H sosednjih prostorih našega počitniškega doma v Trenti je bogat in lepo urejen Trentarski muzej, ki privablja številne obiskovalce.
Nasvidenje Slovenija, dober dan Češka!
Tisto veliko noč z 21. na 22. julij letos sem spal kot zajec, samo z enim °česom. Pa ne zato, ker je bil za mano »naporen" dan, ker sem preživel dan, 1(0 sem postal star toliko, kot štirje Prvošolčki skupaj, ampak predvsem ‘-ato, ker sem trepetal, da ne bi zamu-tiil velike pustolovščine petdnevnega lzleta na Češko, ki so ga organizirali •tiarljivi „počitničarji“ naše velike ma-tere „Iskre“.
Noč se je vlekla, čeprav sem spal le ^iri ure, tako, da sem ob pol dveh ' Ponoči oz. zjutraj seveda) rekel reno-ns, vstal, zlezel v kavbojke in vzel po-jovalko in smuknil v VVartburga, ki je tako hinavsko pohlevno stal pred hišo.
Kot že tolikokrat sem dal kontakt, Pa nič! Še enkrat. Nič! Pa še enkrat.
! S strahom in jezo sem zamrmral v brado nekaj uvoženih folklornih izrazov in izgleda, da je pomagalo. Sho-l** 1 * S* je (avto namreč), jaz pa sem v trahu, da ne bi crknil (avto) stopil na tako, da je bilo slišati verjetno Ktiometer naokrog in brž odpeljal, da J16 bi doživel morebitnih , Jcomplimen-nbv“ sosedov, ki imajo bolj rahel spa-
Ko sem ob pol treh z olajšanim lrcem pripeljal v „katakombe“ pod
1 rgom revolucije, (kar me je stalo za-radi nove, tolikanj opevane ljubljanske pestne ureditve nadaljnjih deset minut 'n dva nekaznovana prekrška), me je ratar že pri vhodu vprašal, če grem ^di jaz na Češko. Ker je rekel tisti 'dudi", sem inteligentno zaključil, da lsem prvi, ki je svoje „konje“ zaupal amemu (beri: dragemu) podzemlju ^ Pet dolgih dni.
(Vtisi s križarjenja po Čehoslovaški)
Ko sem na podlagi izčrpnih navodil iz prejšnjih dni prišel na „zborno mesto", se mi je odvalila skala od srca, kajti večina pogumne čete je že stala v medlem soju svetilk. Verjetno je vsakdo gledal okrog sebe, ali bo vendarle prišel kak znanec z dmgega konca Slovenije, podjetja ali mesta. Priznati moram, da sem od vseh poznal le Anko, pa še ta se me ni več spomnila, ker so od mladinskega srečanja v Zagrebu minila že štiri leta.
Ko sem se na tihem sprijaznil z de-set-do-dvajsetminutno zamudo, (šoferja in seveda avtobusa še ni bilo), je bila ura natanko eno minuto do treh. Tedaj je v elegantnčm loku proti nam zavila zverina z velikimi rumenimi očmi, ustavila, iz nje pa skočil svež in spočit šofer. Bojan! Sebi in ostalim sem na tihem čestital, kajti poznal sem ga še od prej in vedel, da v avtobusu z njim ne bo nikomur dolgčas.
Hitro smo vkrcali prtljago, potem pa se je začelo prepričevanje, kdo ima določen kak sedež. Poznal sem to, kot da je kaj važno, saj bomo na poti nazaj (in vmes) tako sedeli pri čisto drugih sopotnikih, ko se bomo pobliže seznanili. (Moja teorija se je — mimogrede povedano — izkazala za resnično.)
V prerivanje in prerekanje se nisem vključeval, zato sem lepo sedel nazaj, k vratom, ker sem vedel, da tam ne bo sedel nihče, ker so se štirje omahljivci premislili in zadnje dni odpovedali udeležbo.
Do Kranja se ni zgodilo nič posebnega, razen, da smo zgrešili vodiča, s katerim je bilo dogovorjeno, da bo ča-
pustnikov. Pritegniti bi jih morali tudi izredno lepi in edinstveni sprehodi in izleti. Do izvira Soče je poldmgo uro hoje, na Pogačnikov dom okoli 4 ure, do doma Klementa J uga v Lepeni polhe tj o uro, do zavetišča pod Špičkom 3 ure, čez Zadnjico se lahko povzpnete do Zasavske koče na Prehodavcih, potem so še tu nekoliko bolj oddaljeni „velikani“ Mojstrovka, Jalovec, Razor, Škrlatica ... torej sama druščina kamemtih lepotic.
S samo zabavo pa je v Trenti nekoliko slabše. Seveda bodo nekateri ob tem takoj rekli, daje k sreči ni in imajo zato vsaj mir, morda pa bi jo na nek način le lahko imeli. V hotelu Orel je enkrat na teden ples, lahko se odločite za ribolov, kopanje v Soči pa vam bi odsvetovali, če ne želite na stara leta nekje na morju zdraviti revme.
Takšen je na zunaj videti naš počitniški dom v Trenti
Nedaleč od doma je lepo športno igrišče, vsekakor pa so lepi izleti v bližnjo ali pa daljno okolico glavna in nelepša zabava počitnikovanja v Trenti.
Kako pa so poskrbeli za zabavo v samem domu? Na kratko povedano— slabo. Gostje se lahko prepričajo, da naši lepi slovenski pregovori le redko-kdq zatajijo, da „je kovačeva kobila vedno bosa", pa še kako drži. Televizijskega sprejemnika v domu sploh nimajo, radijski sprejemnik pa je, kot je pripomnil eden od gostov, star najmanj 100 let. Res je, da večina gostov, ki se odločijo za oddih v
Trenti, med dopustom ne želi niti slišati niti videti radia, televizije ali pa časopisa, toda misliti bi morali tudi na tiste, ki bi kdaj pa kdaj le radi zvedeli za kakšno novico, si ogledali film ali pa kakšen športni prenos. Koliko časa bo „naša kobila ostala bosa" ne vemo, res pa je, da Iskrina počitniška skupnost z denarjem, ki ga ima, ne more delati čudežev, zlasti pa ne zato, ker je nekaterim po naših delovnih organizacijah malo mar, kako bodo njihovi delavci in delavke preživeli trdo prigarani dopust.
L. Drobež
Kebrova družina je bila z oddihom v Trenti nadvse zadovoljna, kar zgovorno kaže tudi pričujoči posnetek
kal pred vhodom v Iskro. Osem tisoč ljudi sicer ve, da ima kranjska „Iskra“ tri vhode, če tistega na Laborah in drugega čez Savo sploh ne štejem. Ker sem bil edini Kranjčan, sem predlagal po kratkem bojnem posvetu pred hotelom Creina, da obrnemo in ga skušamo v krožni vožnji okrog vseh teh vhodov najti. No, to ni bilo potrebno, ker je poln pričakovanja čakal na avtobusni postaji nasproti tovarne. Kaj je bil vzrok, da smo se zgrešili, nismo izpraševali, sam pri sebi pa sem zaključil, da se je bil zmotil v računici, ker je verjetno računal na zamudo in je prišel (po njegovem) točno, mi pa še bolj, kar mu ne gre zameriti. Ni mogel vedeti, da bo vozil ravno Bojan, ki je priznano (in upravičeno) eden najboljših šoferjev pokojne „Creine“, poročene ..Alpetour".
Avtobus je veselo predel proti Ljubelju in čez pol ure tam že ustavil. Nekoliko na nočno službo jezen miličnik nam je v potne liste pritisnil obvezen štirioglati „žegen“, uradnik na avstrijski strani velike luknje pa je bil še manj malenkosten in dal z roko znak, naj nadaljujemo vožnjo. Pot skozi sosedo (Avstrijo) v prvih jutranjih urah ni bila posebno zanimiva, zame pa še sploh ne. Spati nisem mogel, brati nisem imel kaj, pogovarjati pa se tudi nisem mogel iz enostavnega razloga, ker je pol ljudi spalo, ostalih pa tako nisem poznal.
S šoferjem sem se v imenu ostalih samoupravno sporazumel, da nekje ustavi. Zaradi lakote in potreb takšnih in drugačnih smo pri neki krčmi ob avtocesti ustavili in prvič nekaj prigriznili in popili za šilinge.
Barometer razpoloženja v avtobusu se je dvignil, ko so sopotniki (pravi zavedni Slovenci) po sedmi uri odprli skrite rezerve, tako daje pot skozi Avstrijo, ki je na zemljevidu tako maj- . hna, iz avtobusa pa vražje dolga, hitro minila in smo bili na Dunaju mimogrede. Tam je večina kupila češke krone (ki jih na meji potem seveda nihče ni imel), kajti Čehi podobno,kot Sovjeti dovolijo čez mejo prinesti vse, le njihovega denarja ne.
Bojan nas je popeljal skozi Dunaj in na 160 m visok razgledni stolp, za katerega je vstbpnina skoraj toliko visoka kot on sam. Dvigalo te v nekq sekundah popelje v nebesne višave in, na okroglo razgledno ploščad, ki v 45 minutah obkroži stolp, tako da sem pivo naročil pri enem natakarju, plačal pa drugemu (točilne mize so namreč v stolpu, ki ne kroži!)
Mislil sem, da mi je vračunal še kaj zraven, saj me vendar ni on stregel. Vljudno mi je pojasnil (v nemščini, ki jo sicer dobro razumem in sem jo tudi tedaj), le cene nisem. Ne spominjam se več, koliko sem plačal, vem le, da tako dragega piva nisem pil niti v Angliji-
S sprejemom normativnih aktov še nismo storili vsega za družbeno samozaščito
Nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in interesi nadaljnje krepitve obrambe, varnosti in zaščite naše družbene skupnosti terjajo čim hitrejšo izgradnjo in razvoj celovitega sistema družbene samozaščite, na idejnih in političnih osnovah, ki sta jih utrdila X. kongres ZKJ in 13. seja predsedstva ZKJ.
Strokovne službe in državni organi, ob. neposrednem sodelovanju delegatskih skupščin in samoupravnih organov, so obvezane za preverjanje obstoječih pravno — normativnih aktov, s katerimi se urejajo njihove obveznosti in naloge v dmžbeni samozaščiti in jih vsklajujejo z določili ustave ter resolucijama X. kongresa ZKJ in zvezne skupščine.
Pomembno je, kako so s svojimi normativnimi akti organizacije združenega dela uredile vprašanje splošnega ljudskega odpora, varnosti in samozaščite.
Vse organizacije zdmženega dela so s samoupravnimi sporazumi o združevanju in s svojimi statuti načelno regulirale vprašanje splošnega ljudskega odpora, varnosti in samozaščite. Medtem pa je manjše število organizacij, ki so s posebnim splošnim aktom podrobneje uskladile vprašanja, ki jih nalaga zakon o osnovah družbene samozaščite. Naj spomnimo na nekatere posebne splošne akte, ki bi jih morala sprejeti vsaka delovna organizacija s področja družbene samozaščite. To so: o fizično-tehničnem zavarovanju, o sprejemu in gibanju tujcev in potovanju svojih delavcev v
Ker sem bil zadolžen za pobiranje vstopnine (za kar je nekdo založil), sem na poti vse do češke meje v avtobusu zbiral denar. Ljudje so plačali z dinarji, šilingi, markami in kronami. Ko sem opravil vse potrebne izračune in preračunavanja, sem ugotovil, da mi manjka samo ca 20 šilingov, kar je vsekakor dokaz, da so ljudje skoz in skoz pošteni, sicer se ne bi izvlekel z manj kot polovično izgubo. Dobro se poznam in vem, da bi še tako dobro stoječo trgovino spravil na „kant“, ker bi ljudem zaračunaval premalo^ vrnil pa preveč. Zato sem na tihem sklenil, da me noben vodič, naj še tako sladko govori, ne bo več pripravil za blagajnika.
Ko sem posojilodajalcem vrnil namesto 600 šilingov pisano množico bankovcev in drobiža vseh vrst, smo bili že na avstrijsko-češki meji. Avstrijski uradniki niso komplicirali in že smo počasi krenili skozi ..nikogaršnje ozemlje" stražnim stolpom, bodeči žici in trem zapornicam naproti. Češki vojak pri prvi zapornici je dal z roko znak, naj ustavimo.
(Dalje prihodnjič!)
inozemstvo, o poslovni tajnosti, o zaščiti podatkov, o postopkih v primeru nesreč in o samoupravni delavski kontroli ter delu strokovne službe notranje kontrole.
Ustrezni samoupravni akti morajo natančno opredeliti tudi medsebojno sodelovanje med organi samozaščite delovne organizacije in občine na ravni, ki ustreza tem potrebam.
Obvezno je tudi, da povsod tam, kjer jih še niso, oblikujejo koordinacijske organe za dmžbeno samozaščito, sestavljene iz predstavnikov skupščin in samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, organov delavske kontrole, sodstva, tožilstva, inšpekcij, SDK in notranje kontrole, organov za notranje zadevč, carine, komand enot JLA in štabov teritorialne obrambe.
Tudi v vseh krajevnih skupnostih niso povsod še sprejeli normativnih aktov za uresničevanje družbene samozaščite. Predavanja, tečaji in posvetovanja o nalogah splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, ki jih prirejajo v krajevnih skupnostih, so samo del nalog na tem področju. Mnenje o tem, da pa je to že najpomembnejši del nalog v okvim krajevne skupnosti, je formalistični odnos do sklepov X. kongresa ZKJ.
Če rečemo, da je dmžbena samozaščita oblika razrednega in političnega boja, jo moramo tako tudi v praksi razumeti — povsod, in jo naj-bolj učinkovito tudi izvajati. Toda ponekod je ne obravnavajo kot stalno nalogo za onemogočanje in preprečevanje raznovrstnih deformacij in odpora proti samoupravnemu sistemu. Ponekod ne poudarjajo, da se družbena samozaščita krepi ih izgrajuje s stalnim izpopolnjevanjem samoupravnih socialističnih norm vedenja, s krepitvijo dmžbene odgovornosti, disciplino in zavestjo o razvijanju aktivnega odnosa do zaščite dmžbene lastnine in drugih osnovnih vrednot družbe. Za varnost in družbeno samozaščito torej nismo storili dovolj in vsega', če smo sprejeli ustrezni normativni akt in ga nismo dejansko uveljavili v praksi.
Ivan Šučur
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
JOŽEFA AJDOVCA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem koordinatnega stikalnika iz TOZD TEA za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč ter zadnje slovo od pokojnika
hčerka Anica Rozman
GORA GORA -
TRI DNI IN POI_
Vse je kazalo, da bo skupina devetih kar prevelika za dva vodnika, pa so se stvari po preizkušnji na Breithornu precej spremenile. Odpovedal je en vodnik — kar je kazalo na najslabše, skupina treh se je preusmerila proti Matterhornu, kar je' bilo že boljše. In ko sta še Marija iri Dana sprevideli, da je Monte Rosa zanju predaleč, nas je ostalo še pet trije moški, da o dveh ženskah sploh ne govorimo.
Natovorili smo si nahrbtnike in jo iz Testa Grige pobrali čez Theodulski ledenik za ostalimi, ki so bili namenjeni proti gori gora — Matterhornu. Tik pred kočo Gan-degg smo se spravljali k bojnemu posvetu za naslednje dni, ko nas je dež nagnal na čaj. Pomoževali smo in po plohici sestopili preko skokov pod bajto na spodnji Theodulski ledanik. Če je bil zgornji razmočen, da se je sneg na njem prediral do kolen, je spodnji kazal prave zobe. Zaradi velikega nazadovanja ledenikov v zadnjih letih smo si izborili prehod na skrajni levi strani in ne po sredini, kot je bilo na zemljevidu vrisano. Kadar ni šlo po ledu, smo valili skale
MATTERHORN
da imamo še kar nekaj do vrha, mi pa njega, da bo morda še videl Zermatt, če ne pade v kakšno ledeniško razpoko. Poslovili smo se in počasi dosegli široko ploščad pod Srebrnim sedlom. Nenadoma nas je obsijalo sonce. Postalo je toplo. Na levi se je ves v modrikastem ledu, srebrnil Nordend, ki je 29 m nižji od desno ponosno dvigajoče se Dufuorspitze (4634 m), kamor smo bili namenjeni.
Vrhnji del iz te strani sicer ni spominjal na špicd (kot ta iz verige Breithornal, zato pa je skalno — ledena gmota pritiskala na naša srca. Zavili smo na desno in v deviška pobočja vrisali sveže stopinje. Preden se je gora strmo vzpela, smo poobedovali, navezali dereze, izbrali najnujnejšo opremo in zagrizli v breg. Prestopiti smo morali krajno poč in nato po snežnem grebenu navzgor. Počivali smo vsakih deset korakov. Počasi smo se bližali skalam, ki smo jih na hitro zmogli in že smo se znašli na 4499m visokem sedlu. Tu se navadno odloča, ali bodo trpini zmogli na vrh, ali pa bodo počakali. Stane in Janez sta bila pametnejša (pametnejši odneha). Iva, Meta in moja malenkost smo nadaljevali pot po strmi vesini, ki se
Na poti proti vrhu mm je pomgajalo vrerpe.
po levem bregu, spodaj pa smo zaradi bližnjice preprečili ledenik in sestopili na moreno ledenika Garner.
Skalni otok Triftji, ki ga tvori greben iz Breithorna, je ostal počasi za nami, mi pa smo nadaljevali pot mimo ogromnih ledeniških gob po reki ledu, ki pripelje izpod vzhodnega vrha. Mimogrede povedano: družbo nam je delal najširši in najvišji Breit-horn od vseh Breithornov (Breithoren je široki rog) in šele pri Schvvarzerju smo zagledali dvojčka Poluxa in Castorja, ki sta se pravkar izvijala iz megle. Vesel sem bil, da nismo izbrali poti preko sedla Schvvarztor, ker je prehod na tej strani nemogoč. Druščina se je zabavala s preskakovanjem neštetih potočkov, ki tečejo po ledeniku in z opazovanjem tolmunčkov in jezerc, ki jih je kar precej. Prispeli smo do večjega toka na ledeniku, čezenj drži naraven most; ker ni nobenih prometnih znakov, da otovorjene živali ne smejo preko, smo bili hitro vsi na drugi strani. Garnerski - ledenik je dolg okoli 10 km, za nami je bilo že 12 ur hoje in noge so postajale vse težje. Po malinovcu, ki sva ga pripravila z Meto in zmešala kar s smučarsko palico, so se nam moči povrnile, zagledali pa smo tudi že kočo. Počasi se nam je hišica le približala. Če je bilo sprva še sporno, ali je tisto sploh koča, smo kasneje že razločili polkna, kasneje ljudi pred kočo in nazadnje, po prehodu čez grušč in granitne plošče še napis Monte Rossahutte — 2795 m.
V kočo pa ne moreš kar po kranjsko. Treba se je najprej preobleči, preobuti v coklje in pustiti odvečno kramo v bivaku zraven koče, s seboj pa lahko vzameš le hrano. Prijazna oskrbnica nas je postregla s čajem in nato še z enolončnico. Na našo prošnjo, da bi radi na pot že ob 1*V nam je povedala, da budijo ob 1,30 in da je koča odprta šele ob 2h„ Seveda nismo mogli predvideti, da bo zjutraj slabo vreme in da bomo svoja svinčena telesa spravili v tek šele ob 4,30. Dan nas je ujel na moreni Mejnega ledenika, ki pridrči izpod _Lyskama Po skalnih grebenih Lj/itere Platte je še kar šlo, ko pa smo prišli na Obere Platte so nas zahrbtne razpoke prisilile, da smo se navezali. Pot je nato zavila v desno, na strmejše pobočje. Počasi, globokega dihanja smo se vzpenjali v višine. Po treh urah je sledila malica, potem pa samo še naprej! Sledili smo drobni gazi v pomoč zapadlemu snegu, in nato pod ledenimi bloki zavili v leva
Megle so se podile okoli nas in ko so se iz njih prizibale tri postave, je bilo kar prijetneje. Prijazni ..zdravo" treh kamniških alpinistov, dobrih znancev, je v tem tujem okolju kar dobro del. Škarja se smeji, pripoveduje o smeri, ki so jo preplezali prejšnji dan v Nordendu . . . Potolažil nas je s tem,
levo in desno globoko ugreza proti Satel-hohe oziroma Grenzgletscherju. Veliko razočaranje nas je čakalo na vrhu pobočja, iz njega namreč vodi ostra rez skalnega grebena, ki se le počasi dviga proti vrhu. Nerodno prestopanje z derezami po skalah, zatikanje vrvi, sestopanja v škrbine in nazadnje, na stolpu, še zadnje razočaranje. Od vrha smo bili oddaljeni le še kakih 8 m. Desno od vrha križ, prav na naši poti pa je bil za skalni rogelj pripet možakar z okrva-Ijenim obrazom. Kri na obrazu se mu ježe zdavnaj strdila in od dveh Švicarjev,- ki smo jih srečali na vrhu, smo zvedeli, da čaka na pomoč že od prejšnjega dne. Iz obzirnosti do ponesrečenca smo bili in nismo bili na vrhu. Napravili smo dokumentarne posnetke, popili edini preostali sok in sploh nismo občutili, da smo na najvišji gori Švice in na drugem najvišjem vrhu Evrope.
Okoli nas je bila gosta megla, pričelo je snežiti, sonce pa neusmiljeno pripekati, tako da nam je kljub vsemu v skalah toplo. Pojav, s katerim se še nisem srečal, je bil res nenavaden. Priganjal sem navzdol. Meta ter Iva sta tako veselo „štrikali“ z vrvjo okoli voglov, da sem moral pošteno reševati vrv, da smo sploh lahko sestopili. Pretirana varnost je tudi dobra varnost.-Na koncu prvega grebena sta nas čakala Stane in Janez, ki smo ju sprejeli navrv. Nekolikojima je bilo žal, da nista šla z nami, pa kaj ko je višina opravila svoje. Janez je pripovedoval: „Sta-ne je v trenutku zaspal tako trdo, da ga niti za mrtvaški list nisem mogel slikati."
Sneg se je medtem pošteno ojužil, na derezah so se delale cokle, ki so pokopale že marsikaterega alpinista, zato sem strogo varoval vsako stopinjo v skupini. Nenadoma se je nad nami pojavil helikopter, ki je v nizkem letu skušal priti do ponesrečenca. Dvakrat mu to ni uspelo, potem pa je v velikem loku odletel iz grebena nad razpoke. Videti je bilo, da nekaj išče. Ko smo prispeli že skoraj do nahrbtnikov, je ta lum-pek „kolofokterski" pristal tik ob njih. Stane in Iva nista odnehala. Zakadila sta se naravnost proti njemu in pilot je komaj ustavil. Stvar me je spominjala na Don Ki-hota, ki se je boril z orjaškimi mlini na veter, pa saj je tudi „vrtiljot" neke vrste mlin na veter. Potem se je velika ptica umaknila in naredila tak vihar, da nas je ta dan prvič pošteno zebla Pokazalo se je modro nebo, sneg pa je še vedno neusmiljeno padal. Potem pa: kot bi odrezal z nožem — jasno, modro nebo. Rdeči helikopter je zaokrožil nad vrhom, po vrvi se je spustil reševalec in čez minuto, dve, je bil ponesrečenec že na varnem. Mnogo lažje nam je postalo in lahkotnejše smo sestopili. Čeprav je bil sneg gnil in smo se poglabljali vanj, smo bili pri koči v dobrih treh urah, navzgor pa smo jih drobili celih devet. Seveda smo vmes tudi malo počivali.
IZLET NA TRIGLAV IN RJAVINO
Planinsko društvo Iskra organizira tradicionalni dvodnevni množični izlet na Triglav 11. in 12. septembra t. 1. (sobota in nedelja). Izlet bodo vodili izkušeni planinci, tako, da se ga lahko udeležijo tudi manj izkušeni ljubitelji gora.
Program izleta: v soboto 11. septrembra ob b.00 un odhod iz Ljubljane (iz glavne železniške postaje Lj.) z vlakom do Jesenic, nato z avtobusom do Aljaževega doma in peš čez Prag do doma na Kredarici.
V nedeljo vzpon na Triglav in povratek po lepi dolini Krme v Mojstrano.
Izkušeni planinci se bodo lahko povzpeli tudi na Rjavino.
Cena izleta je za člane 50,00 din za nečlane 100,00.
Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765, do vključno 3.9. 1976.
Na mizo je po juhici priromalo celo vino in za tako turo se spodobi, poleg stiska rok, še zdravica. Vračala se" je dobra volja in lenoba je lezla v telo, zato čimprejv posteljo!
Zjutraj smo, spali do šestih, nato. do osmih, pa še do pol devetih. Zunaj je neusmiljeno lila Kljub temu sem ob desetih ukazal umik. Prekriti s pelerinami smo odkolovratili na ledenik, ga v zgornjem delu preprečili in prišli zopet na trdna tla. Prijetna stezica nas je sprejela in popeljala proti Rifelhornu. Od časa do časa so se megle dvignile, prenehal je dež in še pred sedlom Morizloch smo ugledali najprej kozoroga, nato svizca ter nato še čredo 14 kozorogov. Prijetno je bilo, ko smo mimo dveh jezerc, skozi pisane trate planinskega cvetja spešili navzdol. Med tratami Rotenbodna so se bohotile murke in veselo so se na zadnje
tace postavljali svizci. Edina sreča je bila, da smo sestopali po a/oje ter tako prišli skozi mecesnov gozd v ..ledeniški vrt". Med kot kokošja jajca okroglim kamenjem se brez trav šopiri nešteto cvetlic, levo pa buči divja reka, ki priteče izpod ledenika.
Pot nas je peljala do Furija, kjer smo najprej na srečo pljunili čez most, nato pav prvi restavraciji naročili piva in juhe. Ker so pri sosednji mizi jedli pečen krompir s hrenovko, smo obogatili naš jedilnik še s to dobroto. Izza omizja nas je z žičnico pregnal dež. Odpeljali smo se do Trockener Stega in spotoma izvedeli, da žičnice na italijanski strani zaradi vetra ne delajo. Torej bomo še eno noč prespali visoko nad Zermattom, ne da bi si ga ogledali!
Pri Gandeggu smo že stari znanci in ko se je zvečer shladilo, se je okoli nas pokazalo kraljestvo Monte Rose, ki ji mogočno
vlada Dufuor, na drugi strani pa so se okoli ogromnega čekana Cervina vrtinčile megle-Ugibali smo, ali je našim uspelo priti na vrh. Noč je bila hladna.
Čeprav Iva nikakor ni hotela čez tisti ledenik, po katerem smo sestopali in bi najraje izkopala kak predor, smo po prijetnem srenu dosegli sedlo Theodul. Pot nas je peljala pod vlečnicami, kjer ležijo prav zanimive stvari: od smučarskih krogov, smuči, šmink, ročnik ur, lir, sponk za lase, še druge zanimive reči. Počasi se nam je približevala Cervinia, ki smo jo v zadnji etapi dosegli z žičnico. V koloni po eden smo za šalo prikorakali v naš divji kamp, kjer so nas tovariši veselo pozdravili. Gaber je skuhal juhe, Hela makaronovo meso, Iva natočila vina in Šparovec zajemalko žga-
n^iCe ' ‘ ‘	Marjan Ručigaj
Kepa-vez prijateljstva
Kepa, mejna gora med Avstrijo in Jugoslavijo, je tretja najvišja gora Karavank, za Stolom in Vrtačo. 2143 m visoko pod nebo se z bujno floro in favno dviga iz zgornje savske doline ter prepadno spušča na sever v dolino proti Zilji. Avstrijci jo imenujejo Mittagskogel, Slovenci na Koroškem pa jo poznajo še kot Kepa ali pa tudi Kum.
Dostopna je iz Dovjega skozi Mlinco in skozi Belco ter čez Kurjake. S severa pa iz Podroščice, na Berta-hiitte in mimo Koče SPD (Slovensko planinsko društvo) na Bleščeči planini (Rossalm), kjer je tudi nekaj lepih plezalnih smeri. S slovenske strani je bolj malo obiskana, veliko bolj pa s koroške.	Beljačani jo imajo za
„domačo goro“. Mogočno kraljuje nad celotno Koroško, od koder jo je videti skoraj iz slehernega kotička. Med najlepše dele koroške pokrajine sodi prav motiv prisekane piramide Kepe z Baškim jezerom. In prav tega je vzelo tudi SPD Celovec v svoj znak. Z viha Kepe je ob lepem vremenu enkraten pogled na vse strani, še posebno na Julijce. Prav od tam je naš očak z dolinami Vrat, Kota in Krme najbolj izrazit ter veličasten.
Ko sem se prvič odpravljal na Kepo, je bilo pozno poletje leta 1968.
PD Kranj je organiziralo to turo. Izhodišče — Kopanje. „Od tu do Bleščeče planine bo prostovoljno vsak udeleženec s seboj ponesel desko ali tram, za novo kočo SPD Celovec11, je bilo nakazano ob prijavi. Seveda, ker Kranjčan rad pogleda tudi sosednjo deželo, je bilo prijav precej. Organizator si je menda belil glavo, kako prepeljati z enim avtobusom vse prijavljene. Stvar ni bila tako zapletena, saj so nekateri tudi že takrat imeli „fičke“. Toda iskalo se je, da bodo lahko do vrnitve dihali kar kranjski zrak na parkirišču, saj je bilo celo vseh prvih šestnajst sedežev zasedenih.
V Kopanju so nas pričakali planinci SPD s predsednikom Urbasom in še nekaj drugih planincev. Z neko bojaznijo so nas sprejeli. Razmišljal sem, čemu ta izraz preplaha. Kmalu se je pokazalo, le nekaj metrov nad vasjo, pred kupom piljenega in obla-nega lesa. Brez pojasnila sem takoj spoznal vzrok. Pred nami je ležal les za novo kočo nad Arihovo pečjo pod Kepo, ki naj bi ga (če bi nas bilo dovolj), ponesli mimogrede s seboj. „Toda ..,.? Danes torej ne bo s Kepo nič! Ali pa pustiti rojake na cedilu? Ne, to ne!“ Poprijeli smo za delo. Nosili smo les gor, se vračali prazni dol in tako je zložno šlo do poznega
Planinci Elektromehanike in s Koroške m vrhu Obirja.
. ■	——	' ‘ ■ — — >
Petzek - pot prijateljstva
Planinska sekcija Iskra — Elektromehanika Kranj organizira v soboto in nedeljo, 11. in 12. septembra 1976 vzpon na enega najvišjih vrhovna Poti prijateljstva - Petzek (3283 m). Izhodišče vzpona je blizu Heiligen-bluta. Prvi dan nameravamo priti do planinske koče, do koder je štiri ure hoda, za vzpon na vrh.pa bosta drugi dan potrebni še dve uri hoje.
Avtobus bo odpeljal izpred kranjskega kina ,,Center11 v soboto ob 7. uri, cena prevoza je 50 din. Prijavite se lahko Pajk Olgi iz tajništva ERO, tel. 28—22, ali poveijenikom sekcije do srede, 8. septembra 1.1.
Z
OBVESTILO
Šahovska sekcija Elektromehanike prireje prvenstvo TOZD Elektromehanike v mesecu septembm 1976.
1.	Na tem turnirju imajo pravico sodelovati 6-članske ekipe (2 rezervi) posameznih TOZD-ov. TOZD zastopa lahko samo ena ekipa. ;
2.	Prvouvrščena ekipa dobi prehodni pokal in naziv ekijmega prvaka Elektromehanike 1976. Prehodni pokal bo v njeni lasti do prihodnjega tumiija, ki bo naslednje leto. Če ekipa osvoji pokal trikrat, ga prejme v trajno last. Vse ekipe prejmejo priznanja.
3.	Vsaka ekipa mora imeti potrdilo, da so njeni člani iz njihove TOZD, potrdilo mora vsebovati tudi delavske številke. Potrdilo je treba predložiti vodstvu sekcije pred pričetkom tekmovanja.
4.	Turnir bo izveden po Bergerjevem sistemu, propozicije veljajo iz šahovskega priročnika 1966 s tem, da ima vsak igralec na razpolago 15 minut časa za razmišljanje v partiji.
5.	V primem delitve mesta odloča:
a)	boljši rezultat proti zmagovalcem
b)	boljši rezultat po Sonnebornu
c)	večje število zmag
6.	Turnir bo odigran v enem dnevu; termin pa bo odvisen od števila prijavljenih ekip.
7.	Zaradi organizacije in izvedbe tekmovanja je treba prijave poslati najkasneje do 15. 9. 1976 na naslov: Brce Martin, Elektromehanika -Kranj ali na telefonsko številko 22221-2154.
Želimo, da se šahovskega ekipnega turniija udeleži čim več ekip, tudi iz TOZD priključenih Elektromehaniki.
popoldneva. Težje kose smo nosili p° trije ali štiije. Oddahnili smo se, t radostjo in ponosom, ko smo prenesli zadnje kose in je bil na planini kar precej velik kup. V Kopanje smo s6 vračali z ožuljenimi rameni, tja gol pod Kepo pa se je tiho zgubljal slovenski spev: jjsPmav čriez Izaro, n‘mav čriez gmajnico ...“
Dolg Kepi je od takrat torej ostal, prelit z znojem in z nekoliko bolj obo; gateno, prijetno utmjenostjo kot pr* navadnem vzponu. Dogovorili smo seda tega izvedemo ob prvi priliki, naj" pozneje pa ob slovesnosti, ko bodo kočo uradno odprli. Žal takrat ni bil0 prilike. Tako so leta tekla, sklep & želja sta ostala trdna, naraščala paje notranja napetost ter vedno znova klicala po sprostitvi ob vzponu na Kepo. Prišel je maj 1974, ko so prf pravili kulturno srečanje s koroškimi Slovenci v Selah. Trije naši avtobusi so se tedaj ustavili pri Trklju. Na spre-jemu je bil župan Herman Velik, pred" sednik SPD Ljubo Urbajs in drugi- Y izvedenem programu je bil tudi skup01 vzpon na Obir. V kulturnem, ozirom^ družabnem delu srečanja smo se dogovorili za naslednje skupno sprečanje. ki naj bi potekalo ob vzponu na Kepo-Avgusta 1974 smo dogovor končno uresničili. Spet smo se zbrah v Kopanju, bolj številčni in predpisano planinsko opremljeni. Dan je bil jaseP in že zjutraj vroč, kar je pomenilo, da je „tisti“ trenutek pričakovanja dospel. Po šestih letih sem spet korakal po stezici, na kateri sem poz-. nal vsak kamenček, zbrušen tudi z mojimi čevlji. Zazdelo še mi je, da imam spet ožuljena ramena in ponovno sem stopal kot pod nekako nevidno težo. Odleglo mi je pri koci SPD, ko sem jo ugledal, ponosno 5° bleščečo v soncu. Nisem si mogel kaj. da se je ne bi dotaknil, ji pobožal lesenega skeleta ter stopil čez njen prag' Na poti čez Komnico sem se večkrat ozrl 1 nazaji nanjo. Na vrhu smo 50 dogovorili, da bo naše skupno srečanje prihodnje leto in spet na Kep1; Tako se je tudi zgodilo. 15. junij3 1975 smo ponovno skupaj stali p3 vihu, z razliko, da smo mi prišh & Dovjega, rojaki pa iz Kopanja. In spet smo imeli lep razgled tja do Snežnika. Velikega Kleka ... Proti Rožu so 50 razlegali vriski, ki jih je tudi tokrat povezovala pesem: „Tam, kjer teče bistra Žila ..
Nadaljnja naša skupna pota s° potekala v okvim poti prijateljstva treh dežel. Konec avgusta leta 19'? smo bili v Kamniških planinah- " Ojstrice in Planjave smo zrli tja pr00 Obilju, Olševi. Letos pa smo s Kri13 opazovali od potresa poškodovan1 Kobarid in „bistro hčer planin.11 Pole-tega nas je pot vodila na Bleščečo pl3', nino, ob svečanem odkritju SP°' minske plošče padlim partizanon1 zahodnega dela Koroške in žrtvafl1 NOB v S. Jakobu, Rožu in Zilji. Svečanost je bila povezana z jubilejen1 75-letnice organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem. Na tem praz' novanju pod Kepo se je zbralo velik0 borcev in aktivistov NOB, planincev10 mladine. Gor so prihajali z zastavam1" z godbo ter izvedli kulturni program-nekateri so šli na Kepo, drugi n° bunkerja pod Arihovo pečjo in tak0 manifestirali prizadevanja in zavednost rojakov v boju proti ponemč0' vanju. Poklonili so se tudi padlim borcem.	-
Vsa ta srečanja pomenijo hkra? podporo slovenski manjšini v Avstrij1; ki bije trdovraten boj za obstanek, b°! proti preštevanju, boj za slove n* materin jezik — dvojezičnost. r-n"
OBVESTILO
Šahovska sekcija Iskre — Elektromehanike prireja hitropotezni turnir za mesec september. Turnir bo 9. 9. 1976 ob 17. uri v mali dvorani delavskega samoupravljanja (nad menzo).
Hkrati bo otvoritev jesenskega dela tekmovanja.
Šahisti vabljeni!