Zdrav Var 2005; 45: 11-22
11
RAZ[IRJENOST TOBAKA, ALKOHOLA IN DRUGIH DROG MED GORENJSKIMI MLADOSTNIKI NA PODLAGI RAZISKAVE ESPAD
ESPAD SURVEY ON THE USE OF TOBACCO, ALCOHOL AND OTHER DRUGS AMONG ADOLESCENTS IN THE GORENJSKA
REGION
Marjetka Hovnik-Ker{manc1, Alenka Hafner1, Eva Stergar2
Prispelo: 1. 6. 2005 - Sprejeto: 8. 9. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 613.81/.84-053.6(497.4)
Izvle~ek
Izhodi{~a: Z raziskavo so ‘eleli oceniti stanje na podro~ju u‘ivanja drog med gorenjskimi mladostniki ter trend v
zadnjih {tirih letih.
Metode: Ciljna skupina so bili dijaki 1. letnikov srednjih {ol na Gorenjskem, rojeni leta 1987, ki so anonimno
odgovarjali na vpra{alnik ESPAD. Vzorec je bil reprezentativen za vse tipe {ol in za oba spola. Rezultate so
primerjali z rezultati istoimenske raziskave iz leta 1999 na Gorenjskem.
Rezultati: Alkohol in tobak sta bili najpogostej{i drogi. 69% dijakov je ‘e kadilo tobak, v zadnjem mesecu 33%
redno. 93% dijakov je ‘e pilo alkohol, 73% jih je ‘e bilo opitih, 29% v zadnjih 30 dneh. Po marihuani je poseglo ‘e
38%, v zadnjih 30 dneh 20,5%. O rabi ostalih ilegalnih substanc je poro~alo 8% vpra{anih. Hlape je vdihavalo 20%
dijakov, pomirjevala, ki jih ni predpisal zdravnik, pa je vzelo ‘e 5% vpra{anih.
Zaklju~ek: V {tirih letih se je med gorenjskimi mladostniki pove~ala raba vseh drog, razen pomirjeval, po drogah so
posegali pogosteje, v ve~jih koli~inah, z njimi pa so se prvi~ sre~ali mlaj{i. Raba ve~ine drog je bila med gorenjskimi
mladostniki bolj raz{irjena kot v povpre~ju v Sloveniji. Tudi med dr‘avami ESPAD se je Gorenjska uvrstila med bolj
obremenjena obmo~ja. Za re{evanje problematike je pomembna tudi dobra informiranost o raz{irjenosti drog med
mladostniki ~im {ir{ega kroga prebivalcev, zlasti tistih, ki lahko najve~ prispevajo k njenemu zmanj{evanju.
Klju~ne besede: mladostniki, Gorenjska, droge, alkohol, tobak, marihuana, hlapi, pomirjevala, ekstazi, opitost
Original scientific article UDC 613.81/.84-053.6(497.4)
Abstract
Background: The purpose of the study was to assess the prevalence of drug use in 15-16- year-old students in the region of Gorenjska, and to identify drug use trends over the past four years.
Methods: The target population was students born in 1987 who answered the anonymous ESPAD questionnaire. The sample was representative of students of both sexes and of all types of secondary schools. The findings were compared with the results obtained by the ESPAD survey, conducted in the Gorenjska region in 1999. Results: Alcohol and tobacco were found to be the most frequently used drugs. Sixty-nine per cent of 15-16-year-old students reported the use of tobacco, and 33% of them had smoked regularly in the past 30 days. Ninety-two percent of respondents had consumed alcohol beverages in their lifetime; 73% were drunk, 29% of them in the past 30 days. The prevalence of lifetime marijuana use was 38%; 20.5% of respondents had used marijuana in the past 30 days. The prevalence of lifetime use of any illicit drug other than marijuana was 8%. The prevalence for use of inhalants was 20%, and for tranquillisers or sedatives obtained without a doctor’s prescription, 5%.
1Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, 4000 Kranj
2Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: marjetka.kersmanc@zzv-kr.si
12
Zdrav Var 2006; 45
Conclusion: The use of all drugs except tranquillisers increased over the past four years.The surveyed 15-16-year-old students used drugs more often and in larger amounts, and they were younger at first use. Higher propor tions of users of most drugs were found for the Gorenjska region compared to the Slovene average. Gorenjska belonged to the ESPAD countries with a high percent of students reporting drug use. The drug problem should be tackled by informing a large propor tion of population, especially the key stakeholders, about current trends in adolescent drug use.
Key words: adolescents, the region of Gorenjska, drugs, alcohol, tobacco, marijuana, inhalants, tranquillisers, ecstasy, drunkenness
Uvod
Droge so snovi, ki zaradi svoje kemi~ne sestave povzro~ajo spremenjeno delovanje telesa ali na{e du{evnosti (1). Psihoaktivne droge vplivajo na mi{ljenje, ~ustvovanje in vedenje.
Droge (kajenje tobaka, pitje alkoholnih pija~ in u‘ivanje drugih drog) med mladostniki so podro~je, ki mu veliko dr‘av posve~a posebno pozornost. S tem namenom je bila narejena tudi ‘e vrsta raziskav, ki naj bi ponudile ~imve~ informacij o vzorcih u‘ivanja drog (2). Tudi pri nas se pogosto spra{ujemo, koliko na{ih mladostnikov posega po drogah, kdaj prvi~, po katerih drogah, kako pogosto, in kaj jih vodi v tako po~etje. Odgovore na ta in {e na druga vpra{anja smo avtorji ‘eleli poiskati med mladimi in pri tem izhajali iz raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med srednje{olsko mladino).
Raziskava ESPAD se je za~ela na [vedskem (3). Pobudo zanjo je dal [vedski svet za informacije o alkoholu in drugih drogah (CAN), ki ‘e ve~ kot dvajset let vsako leto izvaja raziskavo o raz{irjenosti u‘ivanja razli~nih drog med u~enci 9. razredov osnovnih {ol. Raziskava, ki ima enotno metodologijo (vpra{alnik, ~as ankete, velikost vzorca, starost anketirancev, itd.), je leta 1995 prvi~ stekla v {estindvajsetih evropskih dr‘avah, med katerimi je bila tudi Slovenija. ^ez {tiri leta (leta 1999) je v njej sodelovalo ‘e 31 evropskih dr‘av, v Sloveniji pa so poleg nacionalne raziskave potekale {e tri regijske (Maribor, Nova Gorica in Kranj) in raziskava za mesto Ljubljana. V letu 2003 je raziskava potekala v 35 evropskih dr‘avah (4), v Sloveniji pa so bile nacionalni raziskavi pridru‘ene vse regije, razen Murska Sobota.
Leta 1999 je Gorenjska prvi~ sodelovala v raziskavi ESPAD, katere rezultati so pokazali, da sta alkohol in tobak najpogostej{i drogi, po katerih je posegala reprezentativna skupina gorenjskih dijakov prvih letnikov, rojenih leta 1983 (5). 62% dijakov, starih 15 do 16 let, je ‘e kadilo tobak, v zadnjem mesecu 27%
redno. 89% dijakov je ‘e pilo alkohol, 60% jih je ‘e bilo opitih, 28% v zadnjih 30 dneh. V raziskavo vklju~eni dijaki so bili do rabe in zlorabe legalnih drog precej tolerantni, {kodljive u~inke zlorabe drog na zdravje pa so v nekaterih segmentih znatno podcenjevali. Marihuana je bila med ilegalnimi drogami najpopularnej{a: o rabi je poro~alo 22% anketiranih, dobra polovica od teh jo je v ‘ivljenju poskusila do 5-krat. Dele‘ dijakov, ki so marihuano u‘ivali v zadnjih 30 dneh, je bil 10%. O rabi ostalih ilegalnih substanc (amfetaminov, LSD, kreka, kokaina, ekstazija in heroina) je poro~alo 4% vpra{anih. Zloraba ilegalnih drog (“uporabil sem jo 10 ali ve~krat”) je bila ozna~ena redko. Hlape je vdihavalo 11% dijakov, pomirjevala, ki jih ni predpisal zdravnik, pa je vzelo ‘e 6% vpra{anih. V primerjavi z vrstniki v Sloveniji je bila leta 1999 raba vseh drog, razen LSD, med dijaki gorenjskih srednjih {ol, rojenih leta 1983, manj raz{irjena. Po drogah so posegali tudi redkeje kot njihovi slovenski vrstniki, v manj{ih koli~inah, pa so se z njimi prvi~ sre~ali kasneje. Namen raziskave je bil oceniti stanje na podro~ju u‘ivanja drog med gorenjskimi mladostniki ter trend v zadnjih {tirih letih. Zato so bili glavni cilji raziskave:
-    zbrati podatke o u‘ivanju alkohola, tobaka in preostalih drog med gorenjskimi srednje{olci, rojenimi leta 1987;
-    primerjati stanje na podro~ju u‘ivanja drog med gorenjskimi srednje{olci v letih 1999 in 2003;
-    primerjati podatke o u‘ivanju drog med gorenjskimi mladostniki in njihovimi vrstniki po Sloveniji in Evropi.
Metode
V stratificirani naklju~ni vzorec je bilo izbranih 1576 dijakov od skupaj 2320 dijakov, ki so bili v {olskem letu 2002/03 vpisani v prvi letnik gorenjskih srednjih {ol (gimnazij, srednjih tehni{kih in strokovnih {ol, srednjih poklicnih {ol in ni‘jih poklicnih {ol). V sami raziskavi pa je sodelovalo 91,5% (1368 dijakov) od 1495
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...                      13
dijakov, ki so v ~asu raziskave obiskovali prvi letnik srednjih {ol na Gorenjskem in so bili izbrani v vzorec (Tabela 1). Vzorec je reprezentativen za vse dijake prvih letnikov srednjih {ol na Gorenjskem za {olsko leto 2002/ 03 in sicer za vse tipe {ol in za oba spola. Zaradi primerljivosti rezultatov z mednarodno, nacionalno in regijskimi raziskavami smo obdelali le podatke dijakov, rojenih leta 1987.
Anonimno anketiranje je potekalo od 7. do 11. aprila 2003 (30 dni potem, ko ni bilo nobenih praznikov ali po~itnic), izvajali pa smo ga zaposleni na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. Za anketiranje smo uporabili slovensko ina~ico vpra{alnika ESPAD, ki ga je na osnovi angle{ke (razvila jo je mednarodna skupina v koordinaciji dr. B. Hibella in B. Anderssona, CAN, [tokholm) pripravila mag. Eva Stergar (vodja vseh dosedanjih raziskav ESPAD v Sloveniji). Vpra{alnik je obsegal 58 vpra{anj in so ga dijaki v povpre~ju izpolnjevali 38 minut (od 28 do 65 minut).
Zanesljivost zbranih podatkov smo ocenili s konsistenco odgovorov na razli~na vpra{anja na isto temo. Zbrani podatki so pokazali zadostno stopnjo zanesljivosti, razen vdihavanja hlapov (8%) in opitosti (7%), za katere je dele‘ nekonsistentnih odgovorov presegal 5%. Dele‘ nekonsistentnih odgovorov se med dekleti in fanti ni zna~ilno razlikoval, razlikoval pa se je med {olami. Najmanj nekonsistentnih odgovorov je bilo med gimnazijci, najve~ pa med dijaki srednjih poklicnih {ol.
Veljavnost zbranih podatkov smo ocenili na osnovi:
•    dele‘a manjkajo~ih odgovorov
Ta je bil pri vseh vpra{anjih ni‘ji od 5%, - {e najvi{ji je bil pri vpra{anjih o u‘ivanju alkohola (4%) in pogostosti opitosti (3%);
•    odkritosr~nosti anketiranih dijakov
Slednjo smo preverjali neposredno (dijake smo vpra{ali, ali bi priznali, da u‘ivajo marihuano oziroma heroin) in posredno (vpra{anja o izmi{ljeni drogi). Le 3,5% dijakov verjetno ne bi priznalo u‘ivanja marihuane, skoraj 10% pa heroina. Samo dva dijaka pa sta navedla u‘ivanje izmi{ljene droge.
Razlike med spoloma smo ocenili s testom hi-kvadrat. Kot statisti~no zna~ilne smo jih ovrednotili pri p=0,05. Statisti~no analizo smo naredili s programom SPSS za operacijski sistem Windows (verzija 11.0).
Rezultati
U‘ivanje drog v ‘ivljenju
Med gorenjskimi dijaki je bilo le 5% takih, ki {e nikoli v ‘ivljenju niso poskusili nobene droge, kar je za dobra 2% manj kot leta 1999 (5).
Ve~ina 15- do 16-letnih dijakov, rojenih leta 1987, je torej ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju posegla po vsaj eni drogi (slika 1):
Tabela 1. [ole in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi, Gorenjska, 2003.
Table 1.   Schools and students par ticipating in the survey, the region of Gorenjska, 2003.
Tip šole / Type of school	Število sodelujočih razredov / Number of participating classes	Število sodelujočih dijakov / Number of participating students			% sodelujočih v raziskavi / Response rate (%)		
		Fantje / Boys	Dekleta / Girls	Skupaj / Total	Fantje / Boys	Dekleta / Girls	Skupaj / Total
nižja poklicna / 2.5-year vocational school	3	15	17	32	78,9	85	82,1
srednja poklicna / 3-year vocational school	11	141	151	292	91,0	93,8	92,4
srednja tehniška in strokovna / 4-year technical school	18	292	160	452	91,5	89,9	90,9
gimnazija / grammar school	21	222	370	592	91,0	92,7	92,1
SKUPAJ/TOTAL	53	670	698	1368	90,9	92,1	91,5
14
Zdrav Var 2006; 45
•    po alkoholni pija~i 93% (27% 40-krat ali pogosteje, kar jih uvr{~a v kategorijo pogostih pivcev);
•    po cigareti 69% (33% 40-krat ali pogosteje, kar ka‘e, da je kajenje pri njih ‘e raz{irjena navada);
•    po katerikoli ilegalni drogi1 39%;
•    po hlapih 20%;
•    po pomirjevalu, ki ga ni predpisal zdravnik, 4,5% dijakov;
•    vsaj enkrat pa se je ‘e opilo 73% dijakov (11% 40-krat ali pogosteje).
Legalne droge so bile med gorenjskimi mladostniki precej bolj raz{irjene kot ilegalne. Med slednjimi je bila dale~ najbolj raz{irjena marihuana, ki jo je kadilo ‘e 38% dijakov (19% 10-krat ali pogosteje), po ostalih pa je poseglo 8% dijakov.
Nekateri dijaki so droge tudi kombinirali: skupaj je alkohol in marihuano ‘e u‘ivalo 27% dijakov, alkohol in pomirjevala pa 8% (slednjo kombinacijo pogosteje dekleta, 9%, kot fantje, 6% (?2=5,1, p=0,02). Med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike v dele‘u dijakov, ki so ‘e posegli po posamezni drogi. Razlika je bila le v kategoriji »opiti«; opitih je bilo ve~ fantov (78%) kot deklet (68%) (?2=14,4, p<0,01).
U‘ivanje drog v zadnjem letu
Tudi v zadnjem letu samo 13% odstotkov gorenjskih dijakov, rojenih leta 1987 (med dekleti 14% in med fanti 11%), ni nikoli poseglo po drogi. V {tirih letih je dele‘ padel za skoraj 4% (5). Alkoholne pija~e je pilo vsaj enkrat 86% dijakov, marihuano je kadilo 33%, po
1 amfetamini, ekstazi, GHB, heroin, kokain, krek, LSD, marihuana
ekstaziju so posegli 4%, po ostalih ilegalnih drogah pa manj kot 2% (Tabela 2). Hlape je v tem ~asu vdihavalo 10% dijakov. Po pomirjevalih, ki jih ni predpisal zdravnik, so posegli 3%, po »norih gobah« pa 2%. Vsaj enkrat opitih pa je bilo 63% {olajo~ih se mladostnikov, rojenih leta 1987. Tudi za zadnje leto med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike v dele‘u dijakov, ki so ‘e posegli po posamezni drogi. Razlika je bila le v kategoriji »opiti«, kjer je bilo opitih ve~ fantov (67%) kot deklet (60%) (?2=17,5, p<0,01).
U‘ivanje drog v zadnjem mesecu
V zadnjem mesecu pred anketo je vsaj enkrat poseglo po alkoholnih pija~ah 61% gorenjskih dijakov, rojenih leta 1987, po marihuani 20,5%, po ostalih ilegalnih drogah skoraj 3%, hlape pa je vdihavalo 5% dijakov (Tabela 3). Poleg tega je bila v zadnjem mesecu vsaj enkrat opita ve~ kot tretjina dijakov, {e ve~ (skoraj polovica) pa jih je priznalo pitje »rund« (to je zaporedno pitje vsaj 5 alkoholnih pija~). Cigarete je redno (ve~ kot eno cigareto na teden) kadila tretjina dijakov, med njimi skoraj 86% najmanj eno cigareto na dan.
V  zadnjem mesecu pred anketo je dober odstotek gorenjskih dijakov, rojenih leta 1987, pil alkoholne pija~e vsak dan, {e dodatnih 5% pa skoraj vsak drugi dan (Tabela 3). V tem med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike. Dijaki so v zadnjem mesecu najpogosteje posegali po ‘ganih pija~ah (56% dijakov). Pivo je takrat pilo 48%, vino pa 42% dijakov. V tem obdobju sta bila 2,5% dijakov opita vsaj 10-krat, le pol
Slika 1. Dijaki, ki so ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju posegli po drogi, Gorenjska, 2003. Figure 1. Lifetime prevalence of drug use, the region of Gorenjska, 2003.
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...                      15
Tabela 2. Pogostost rabe drog v zadnjih 12 mesecih (v odstotkih), Gorenjska, 2003. Table 2. Frequency of drug use in the past 12 months (%)), the region of Gorenjska, 2003.
Droga1 / Drug	Pogostost rabe droge / Number of occasions in the past 12 months						
	0	1-2	3-5	6-9	10-19	20-39	40+
Alkohol/Alcohol							
Katera koli alkoholna pijača / Any alcoholic beverage	14,1	19,6	18,0	14,2	14,7	10,1	9,3
Bil/a opit/a / Drunkenness	36,6	21,8	15,9	8,7	8,1	5,3	3,6
Druge droge / Other drugs							
Marihuana / Marijuana	66,8	9,1	6,5	3,7	3,5	3,9	6,5
Vdihavanje hlapov/ Inhalants	90,2	6,3	1,7	0,9	0,0	0,6	0,4
Tabela 3. Pogostost rabe drog v zadnjih 30 dneh (v odstotkih), Gorenjska, 2003. Table 3. Frequency of drug use in the past 30 days (%), the region of Gorenjska, 2003.
	Pogostost rabe droge v zadnjih 30 dneh /Number of occasions in the past 30 days						
	0	1-2	3-5	6-9	10-19	20-39	40+
Alkohol / Alcohol							
Katera koli alkoholna pijača / Any alcoholic beverage	39,1	29,7	16,6	7,8	4,1	1,3	1,4
Pivo / Beer	52,2	22,2	12,3	4,9	4,5	2,0	1,8
Vino/Wine	58,3	23,6	8,3	5,1	2,6	1,3	0,7
Zgane pijače / Spirits	44,3	27,0	13,8	6,8	4,8	1,8	1,4
Bil/a opit/a / Drunkenness	61,2	22,8	9,9	3,6	1,5	0,7	0,3
5 ali več pijač druga za drugo / 5 or more drinks in a row	52,8	31,0	10,9	3,5	1,7	0	0
Druge droge / Other drugs							
Marihuana / Marijuana	79,5	7,1	4,3	2,6	2,9	1,5	2,1
Vdihavanje hlapov / Inhalants	95,4	2,7	0,7	0,5	0,4	0,1	0,2
	Število pokajenih cigaret v zadnjih 30 dneh / Number of cigarettes in the past 30 days						
	0	/teden/ per week	/dan/per day	1-5 /dan/ per day	6-10 /dan/ per day	11-20 /dan/ per day	21 + /dan/ per day
Cigarete /Cigarettes	60,4	6,5	4,7	9,9	8,9	7,1	2,5
odstotka manj pa jih je priznalo tako pogosto pitje »rund«. Tako opijanje (?2=4,0, p<0,05) kot pitje »rund« (?2=11,0, p<0,01) pa je bilo statisti~no zna~ilno bolj raz{irjeno med fanti kot med dekleti. Ob zadnjem pitju je pribli‘no tretjina dijakov popila manj kot eno3 posamezno alkoholno pija~o, tretjina eno do
dve, ostali ve~, lahko pa so pija~e tudi kombinirali. Najve~ji dele‘ dijakov, rojenih leta 1987, je pil alkoholne pija~e v baru ali gostilni (29%), sicer v ni‘jem odstotku kot pred {tirimi leti, na drugem mestu pa je bilo pitje na prostem (20,5%), ki se je v {tirih letih pove~alo za 10% (Slika 2).
1 amfetamini, ekstazi, GHB, heroin, kokain, krek, LSD, marihuana
2 ESPAD Vpra{alnik ne vklju~uje vpra{anja o kajenju cigaret v zadnjem letu.
3 Kot ena pija~a je bila navedena steklenica piva ali kozarec vina ali ena `gana pija~a
16
Zdrav Var 2006; 45
Slika 2.    Mesta, kjer so dijaki zadnji~ pili alkoholne pija~e, Gorenjska, 1999 in 2003.
Figure 2. Drinking place on the last drinking occasion, the region of Gorenjska, 1999 and 2003.
Na 10-stopenjski lestvici opitosti (od 1 »le malo dobre volje« do 10 »tako zelo, da nisem mogel stati«) je svojo zadnjo opitost ve~ kot polovica (55%) tistih, ki so ‘e bili opiti, ozna~ila s »5« ali ve~. V tem med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike, se je pa v zadnjih {tirih letih pove~al dele‘ na lestvici bolj opitih dijakov. Za dosego opitosti je najve~ deklet navajalo, da potrebujejo 3 do 4 pija~e, najve~ fantov pa 5 do 6 pija~. Glede mo‘nih u~inkov alkohola je najve~ dijakov pripisalo »pozitivne posledice« pitja temu, da se pod vplivom alkohola zelo zabavajo (67%), sledili so ob~utek prijateljstva in dru‘abnosti (62,5%), spro{~enost (62,4%), pozabiti na te‘ave (59,6%) in biti sre~en (47,8%). Najve~ »negativnih posledic« pitja pa so dijaki pripisali {kodi, ki jo povzro~a alkohol na zdravju (64,6%), sledili so »ma~ek« (56,5%), “bilo bi mi slabo” (42,5%), “storil bi nekaj takega, kar bi pozneje ob‘aloval” (38%), “zabredel bi v te‘ave s policijo” (16,3%) in “ne bi mogel prenehati piti” (11,4%). V primerjavi z odgovori dijakov v raziskavi leta 1999 se je leta 2003 pove~al odstotek dijakov, ki so alkoholu pripisali »pozitivne u~inke«, zmanj{al pa odstotek dijakov, ki so mu pripisali »negativne u~inke«. Dijaki pa so ‘e izkusili probleme zaradi pitja alkohola: po{kodbo predmetov ali obleke (16,8%), prepir ali prerekanje (12,9%), probleme v odnosih s star{i (7,3%), izgubo denarja ali druge vredne stvari (7,2%), nezgodo ali po{kodbo (7,1%), prerivanje ali pretep (5,4%), drugo redkeje. V {tirih letih se je pove~al dele‘ vseh navedenih problemov.
Med dijaki, ki so v zadnjih 30 dneh posegli po marihuani, jih je 56% z njo eksperimentiralo, 13% jo je kadilo 1do 2-krat tedensko, 14% skoraj vsak drugi dan, okoli 17% pa kar vsak dan. Dekleta so z drogo bolj eksperimentirala in po njej posegala redkeje kot fantje (?2=15,7, p<0,05).
Marihuana je bila najbolj poznana ilegalna droga, saj je zanjo sli{alo ‘e 95% anketiranih dijakov. Ve~ina (92%) je sli{ala tudi ‘e za ekstazi, heroin in kokain, dobrih 70% za LSD in krek. Ostale droge pa je poznala manj kot polovica dijakov.
41% dijakov si je ‘e ‘elelo poskusiti vsaj eno od ilegalnih drog, kar je bilo skoraj dvakrat ve~ kot pred {tirimi leti.
Prva droga, po kateri so posegli dijaki, rojeni leta 1987, je bila pri 93% marihuana, samo v 4% pomirjevala, v 1% vse druge droge skupaj, 2% pa se prve droge nista spomnila. 80% dijakov, ki so ‘e u‘ivali droge, je drogo prvi~ dobilo od vrstnikov ali prijateljev, kar je 5% ve~ kot pred {tirimi leti. Kot najpomembnej{i razlog, da so posegli po njej, so navedli radovednost (72%).
Starost ob prvem stiku z drogo
Z ve~ino legalnih drog (izjema so ‘gane pija~e) se je najve~ dijakov prvi~ sre~alo do 11. leta starosti, v naslednjih starostnih skupinah pa se je dele‘ prvega stika zmanj{eval. Prvi stik z ‘ganimi pija~ami je najve~ dijakov opisovalo pri starosti 13 let, prvi~ opitih pa je bilo najve~ pri starosti 14 let. Z rednim kajenjem pa je najve~ dijakov pri~elo v starosti 15 let. Z nelegalnimi
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...                      17
drogami so se dijaki v povpre~ju prvi~ sre~ali malo         Dostopnost drog
kasneje, z marihuano in z vdihavanjem hlapov najve~
Dijaki so ocenili droge kot precej oziroma zelo lahko pri starosti 14 let, z drugimi drogami {e kasneje. Fantje
dostopne (Slika 4), bolj kot pred {tirimi leti, {e posebej so po cigaretah (?2=18,9, p<0,01), ‘ganih pija~ah
marihuano. To je najve~ dijakov kupilo na ulici ali v parku (?2=17,8, p<0,01) in marihuani (?2=15,2, p<0,01), prvi~
(42%), na drugem mestu pa je bila {ola (41%) (Slika posegli mlaj{i kot dekleta, mlaj{i pa so bili tudi, ko so
5). Leta 1999 je marihuano v {oli kupilo 20% dijakov. se prvi~ opili (?2=26,6, p<0,01). Pri ostalih drogah razlike
med spoloma ni bilo.
Slika 3. Prvi stik z drogo pred dopolnjenim 12. letom starosti, Gorenjska, 1999 in 2003. Figure 3. First drug use before the age of twelve, the region of Gorenjska,1999 and 2003.
Slika 4a. Zaznana dostopnost legalnih drog (odgovori »precej lahko« in »zelo lahko«), Gorenjska, 1999 in
2003. Figure 4a. Perceived availability of legal drugs (answers »fairly easy« and »ver y easy«), the region of Gorenjska,
1999 and 2003.
18
Zdrav Var 2006; 45
Slika 4b. Zaznana dostopnost drugih drog (odgovori »precej lahko« in »zelo lahko«), Gorenjska, 1999 in
2003. Figure 4b. Perceived availability of other drugs (answers »fairly easy« and »ver y easy«), the region of Gorenjska,
1999 and 2003.
Slika 5. Mesta, kjer je mogo~e kupiti marihuano, Gorenjska, 1999 in 2003.
Figure 5. Places where marijuana can be bought, the region of Gorenjska, 1999 and 2003.
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...                      19
U‘ivanje drog med prijatelji in sorojenci
Raziskava je pokazala, da je raba drog raz{irjena tudi med prijatelji in starej{imi sorojenci:
a)  Tobak:
-    54% dijakov je imelo prijatelje, katerih ve~ina kadi cigarete (13% ve~ kot pred {tirimi leti);
-    44% starej{e sorojence, ki kadijo cigarete (5% ve~ kot pred {tirimi leti).
b)  Alkohol:
-    62% dijakov je imelo prijatelje, katerih ve~ina pije alkoholne pija~e (20% ve~ kot pred {tirimi leti), 24% pa prijatelje, katerih ve~ina se opije vsaj enkrat tedensko (10% ve~ kot pred {tirimi leti);
-    62% starej{e sorojence, katerih ve~ina pije alkoholne pija~e (4% manj kot pred {tirimi leti), 35% pa jih je ‘e videlo opite (7% ve~ kot pred {tirimi leti).
c)  Druge droge:
-    46% dijakov je imelo vsaj nekaj prijateljev, ki kadijo marihuano (skoraj 30% ve~ kot pred {tirimi leti), 9% prijatelje, ki u‘ivajo ekstazi (4% ve~ kot pred {tirimi leti), 8% prijatelje, ki vdihavajo hlape (4% ve~ kot pred {tirimi leti);
-    12% dijakov starej{e sorojence, ki vsaj ob~asno kadijo marihuano (10% ve~ kot pred {tirimi leti).
Polo‘aj Gorenjske med dr‘avami ESPAD
Odstotek dijakov, ki so popili katerokoli alkoholno pija~o v zadnjih 12 mesecih, je bil za Slovenijo isti, kot je bilo povpre~je ESPAD (83%), za Gorenjsko pa je bil vi{ji (86%) (Slika 6). Tudi odstotek dijakov, ki so bili v zadnjih 12 mesecih opiti, je bil za Slovenijo zelo blizu povpre~ja (56% in 53%), Gorenjska pa ga je s 63,4% precej presegla. @ivljenjska prevalenca kajenja cigaret je bila za Slovenijo zelo podobna povpre~ju ESPAD (67% proti 66%), za Gorenjsko pa je bila vi{ja (69%). Vi{ja od slovenskega in povpre~ju ESPAD ja pa je bila na Gorenjskem tudi 30-dnevna prevalenca kajenja cigaret (40% v primerjavi s 36% oz. s 35%). Odstotek dijakov, ki so ‘e kadili marihuano, je bil na Gorenjskem (38%) znatno vi{ji od slovenskega in od povpre~ja ESPAD (28% in 21%), vi{ja (8%) pa je bila tudi uporaba drugih ilegalnih drog (Slovenija 5%, ESPAD povpre~je 6%). Tudi odstotek dijakov, ki so ‘e vdihavali hlape, je na Gorenjskem (20%) presegal slovensko (15%) in povpre~je ESPAD (10%).
Vir podatkov za Slovenijo in dr‘ave ESPAD: www.espad.org/key_slovenia.html
Slika 6.   Raba drog med dijaki, rojenimi leta 1987, na Gorenjskem, v Sloveniji in ESPAD dr‘avah, 2003. Figure 6. Use of drugs among students born in 1987, the region of Gorenjska, Slovenia, ESPAD countries, 2003.
20
Zdrav Var 2006; 45
Razpravljanje
Z raziskavo o alkoholu in preostalih drogah med srednje{olsko mladino smo se na Gorenjskem leta 2003 ‘e drugi~ priklju~ili Evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med {olajo~o se mladino. To nam omogo~a, da lahko Gorenjsko na podro~ju rabe drog umestimo v slovenski in tudi v evropski prostor, hkrati pa spremljamo trend gibanja rabe posameznih drog na Gorenjskem v zadnjih {tirih letih. Zbrani podatki so pokazali zadostno stopnjo zanesljivosti, razen vdihavanja hlapov in opitosti, za katere je bil dele‘ nekonsistentnih odgovorov ve~ji od 5%. To je potrebno upo{tevati pri interpretaciji rezultatov, vezanih na opitost in vdihavanje hlapov.
Raziskava je potrdila, da sta alkohol in tobak med mladostniki {e vedno najbolj raz{irjeni drogi ter, da je marihuana med ilegalnimi drogami najpopularnej{a, kar se ujema tudi z ugotovitvami avtorjev drugih raziskav (5). V zadnjih {tirih letih se je raz{irjenost drog med gorenjskimi mladostniki pove~ala. Z vsemi drogami, razen pomirjeval, ki jih ni predpisal zdravnik, se je v ‘ivljenju ‘e sre~al vi{ji odstotek mladostnikov kot leta 1999 (z alkoholom za 4%, s cigareti za 6%, z marihuano za 16%, z ekstazijem za 3%, s hlapi za 9%, opitih pa je bilo ve~ 13%) (6). Tudi podatki, ki se nana{ajo na u‘ivanje drog v zadnjih 12 mesecih, to je v letu, ko so zaklju~evali osnovno {olo in pri~eli obiskovati srednjo {olo, so pokazali porast (alkohol za 5,5%, opitost za 14%, marihuana za 15%, hlapi za 4%). Podobno velja tudi za 30 dni pred anketo (alkohol porast za 6,5%, opitost za 11%, pitje »rund« za 9%, marihuana za 11%, hlapi za 2%, redno kajenje cigaret za 6%). Poleg tega pa so dijaki, rojeni leta 1987, posegali po vseh drogah tudi pogosteje kot enako stari dijaki, rojeni leta 1983. 41% dijakov si je ‘e ‘elelo poskusiti vsaj eno drogo, kar je bilo skoraj dvakrat ve~ kot pred {tirimi leti. Na osnovi podatka, da je po ilegalnih drogah poseglo ‘e 39% dijakov, lahko sklepamo, da tisti, ki si to ‘elijo, to slej ali prej tudi storijo. V {tirih letih se je po oceni dijakov pove~ala dostopnost drog, {e posebej marihuane. Zelo zaskrbljujo~e je, da se je v tem obdobju podvojil dele‘ dijakov, ki jim je marihuana dostopna kar v {oli. Marihuana je najbolj poznana ilegalna droga in je ve~inoma tudi prva droga, po kateri mladostniki pose‘ejo, najve~krat iz radovednosti. Najpogosteje jo dobijo od prijateljev. V {tirih letih se je spremenil tudi odnos mladostnikov do alkohola, saj je v zadnji raziskavi manj{i odstotek dijakov pripisoval alkoholu negativne u~inke, vi{ji odstotek pa pozitivne. ^e so dijaki pred {tirimi leti med pozitivnimi u~inki predvsem poudarjali, da bi se pod vplivom alkohola po~utili bolj
prijateljsko in dru‘abno (6), pa so dijaki, rojeni leta 1987, kot najbolj pozitivno ocenjevali, da se pod vplivom alkohola zelo zabavajo. Dijaki pa so ‘e izkusili probleme zaradi pitja alkohola. Najpogosteje so utrpeli po{kodbo predmetov ali obleke ter bili vpleteni v prepir ali prerekanje. V {tirih letih so ti problemi narasli. Dijaki sedaj pogosteje pijejo alkoholne pija~e na ulici, v parku kot pred {tirimi leti, redkeje pa v baru, gostilni, restavraciji. To je lahko posledica novega zakona na podro~ju alkohola v Sloveniji (Zakon o omejevanju porabe alkohola), ki je pri~el veljati marca 2003, torej mesec dni pred izvedenim anketiranjem. Pomemben dejavnik, ki vpliva na poseganje po drogah, je tudi vpliv vrstni{ke skupine (1). Zadnja raziskava je pokazala ve~jo raz{irjenost rabe drog tudi med prijatelji ter starej{imi brati in sestrami kot raziskava pred {tirimi leti. Mladostniki se prvi~ sre~ajo z drogo ‘e zelo zgodaj, z ve~ino legalnih drog do 11. leta starosti, z ilegalnimi pa malo kasneje. Ta starostna meja se je v {tirih letih {e zni‘ala.
V  letu 2003 je Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med srednje{olsko mladino potekala v 35 evropskih dr‘avah (4), vklju~no s Slovenijo. Primerjava razmer na podro~ju rabe drog med Gorenjsko, Slovenijo in povpre~jem dr‘av ESPAD (7) je pokazala, da se Gorenjska uvr{~a med bolj obremenjena obmo~ja, kar za nekatere droge velja tudi za Slovenijo, vendar slednjo Gorenjska celo {e presega.
V vseh dr‘avah ESPAD je ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju kadilo cigarete od 50 do 80% dijakov, rojenih leta 1987 (4), kar velja tudi za gorenjske mladostnike (69%). Gorenjska s 33% dijakov, ki so kadili ‘e vsaj 40-krat v ‘ivljenju, presega Slovenijo (27%) in se pribli‘uje dr‘avam z najvi{jo prevalenco (Avstrija, ^e{ka, Ferski otoki, Grenlandija, Litva, Rusija z okoli 40%). Tudi po odstotku dijakov (skoraj 40%), ki so kadili cigarete v zadnjih 30 dneh, presega Slovenijo (za skoraj 4%) in se mo~no pribli‘uje dr‘avam z visoko prevalenco.
V dveh tretjinah ESPAD dr‘av je velika ve~ina (90% ali ve~) anketiranih dijakov ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju pila alkoholne pija~e (4), kar velja tudi za gorenjske mladostnike (93%). Vendar vsi ti dijaki ne pijejo alkoholnih pija~ redno. Kot redne pivce lahko ozna~imo tiste dijake, ki so v ‘ivljenju pili alkoholne pija~e vsaj 40-krat. Gorenjska s 27% dijakov, ki pijejo redno, za 2% presega Slovenijo, ki se uvr{~a v skupino dr‘av kot so Hrva{ka, Bolgarija, Poljska, [vica, Latvija, Italija, Francija, Ukrajina, Ciper, Mad‘arska, Finska (20 - 27%). Redno pitje je bolj raz{irjeno med fanti kot med dekleti, kar velja tudi za Gorenjsko. Kot pogosto pitje pa je ozna~eno pitje
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...                      21
alkoholnih pija~ 10-krat ali pogosteje v zadnjih 30 dneh, to je v povpre~ju vsaj vsak tretji dan. Pogosto pitje je bolj raz{irjeno med dijaki iz zahodnih delov Evrope, zelo nizka prevalenca pogostega pitja (3% ali manj) pa je prisotna zlasti v severnih dr‘avah. Gorenjska se s 7% pogostih pivcev, ki je enak povpre~nemu odstotku za Slovenijo, uvr{~a v skupino z nizko prevalenco takega pitja. V 30. od 35. dr‘av je bila ve~ina dijakov ‘e vsaj enkrat opitih (4). Pogosto opijanje (20-krat ali pogosteje v ‘ivljenju) je bolj raz{irjeno med dijaki iz zahodnih delov Evrope (26-36%). Gorenjska z 20% odstotki pogosto opitih dijakov za 5% presega slovensko povpre~je in se pribli‘uje obmo~jem z najvi{jim odstotkom. Pogosto opijanje je bolj raz{irjeno med fanti kot med dekleti, kar velja tudi za Gorenjsko. V pribli‘no polovici ESPAD dr‘av zna{a odstotek dijakov, ki so bili v zadnjih 30 dneh opiti 3-krat ali pogosteje, 10% ali manj. Gorenjska, ki s 16% takih dijakov za 4% presega slovensko povpre~je, spada med bolj obremenjena obmo~ja.
Pogostost zaporednega pitja 5 ali ve~ alkoholnih pija~ (popivanje) je alternativna mera za »te‘ko rabo alkohola«. Obmo~ja, kjer je najve~ji odstotek dijakov v zadnjih 30 dneh 3-krat ali pogosteje popival, so Danska, Irska, otok Man, Malta, Nizozemska, Norve{ka, Poljska in Velika Britanija (24-32%) (4). Gorenjska s 16% dijakov, ki so poro~ali o tako pogostem popivanju, za 6% zaostaja za Slovenijo in po tej kategoriji ne sodi med najbolj obremenjena obmo~ja. Velika ve~ina dijakov v vseh dr‘avah ESPAD, ki so uporabili katerokoli ilegalno drogo, je uporabila marihuano (4). [tevilo anketiranih, ki so poro~ali o rabi marihuane, je skoraj identi~no s celotno prevalenco uporabe ilegalnih drog. Na vrhu lestvice je ^e{ka (44%), sledijo pa ji Francija, Irska, otok Man, [vica in Velika Britanija (38-40%). Gorenjska pa se z 38% dijakov, ki so ‘e uporabili marihuano, uvr{~a med najbolj obremenjena obmo~ja in presega tudi Slovenijo (28%). Raba marihuane v zadnjih 30 dneh lahko ka‘e na redno rabo. Obmo~ja z najvi{jo 30-dnevno prevalenco so ^e{ka, Francija, otok Man, [vica in Velika Britanija (19-22%). Gorenjska z 20,5% dijakov, ki so priznali rabo marihuane v zadnjih 30 dneh, za 6,5% presega Slovenijo in se uvr{~a med najbolj obremenjena obmo~ja. V ve~ini dr‘av je po marihuani ‘e poseglo ve~ fantov kot deklet. V skupini dr‘av, kjer so razlike med spoloma majhne, je tudi Slovenija (4), za Gorenjsko pa razlika ni zna~ilna. Ekstazi je bila med vsemi ilegalnimi drogami, o katerih uporabi je spra{eval vpra{alnik ESPAD, druga najpogosteje uporabljana droga za marihuano (4), tudi
na Gorenjskem. Na ^e{kem je po njem poseglo ‘e 8% dijakov, sledijo Hrva{ka, Estonija, Irska, otok Man, Nizozemska in Velika Britanija (5-7%). Na Gorenjskem je po tej drogi poseglo ‘e 5% dijakov, kar je za 2% ve~ kot v povpre~ju v Sloveniji.
O najvi{ji prevalenci vdihavanja hlapov je poro~ala Gr~ija (22%), druge dr‘ave z visoko rabo pa so bile Ciper, Irska, otok Man, Malta in Slovenija (15-19%) (4). Tudi Gorenjska spada z 20% med obmo~ja z visoko porabo in presega Slovenijo za 5%.
Zaklju~ek
Raziskava o alkoholu in preostalih drogah med {olsko mladino na Gorenjskem leta 2003 je ponovno potrdila, da sta alkohol in tobak drogi, ki sta {e vedno najbolj raz{irjeni med gorenjskimi mladostniki, marihuana pa je droga, ki mlade najpogosteje popelje v svet ilegalnih drog. Raziskava je tudi pokazala, da se je Gorenjska v zadnjih {tirih letih v slovenskem prostoru iz regije, ki je bila med najmanj obremenjenimi z rabo drog, premaknila med regije, ki so s to problematiko najbolj obremenjene. Tudi v evropskem prostoru se Gorenjska uvr{~a med bolj obremenjena obmo~ja. Ne samo, da se je v {tirih letih zni‘al dele‘ abstinentov za vse droge, ampak po vseh drogah gorenjski mladostniki posegajo pogosteje, v ve~jih koli~inah in tudi mlaj{i so, ko se z njimi prvi~ sre~ajo.
Za zajezitev nara{~ajo~e rabe drog med mladostniki v gorenjski regiji je med drugim pomembna dobra informiranost vseh, ki so mladim blizu ali se z njimi poklicno ukvarjajo: star{ev, pedago{kih in svetovalnih delavcev, vzgojiteljev, zdravstvenih delavcev, nosilcev lokalnega odlo~anja, predstavnikov socialnih slu‘b, policije, nevladnih organizacij, verskih in lokalnih skupnosti, lokalnih medijev in {e mnogih drugih. Dobra informiranost je pomembna predvsem iz dveh razlogov: da problem u‘ivanja drog pravo~asno prepoznamo in da lahko ustrezno ukrepamo.
Literatura
1.   Kastelic A, Mikulan M. Mladostnik in droga: priro~nik za star{e in u~itelje. Ljubljana: Prohealth, 2004: 15-28.
2.   Hibel B, Andersson B, Ahlstrom S et al. The 1999 ESPAD Report. Alcohol and Other Drug Use Among Students in 30 European Countries. Stockholm: The Swedish Council for Infromation on Alcohol and Other Drugs, CAN. The Pompidou Group at the Council of Europe, 2000: 13.
3.   Stergar E, Hafner A, Stanojevi~-Jerkovi~ O, Vali~ S. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med {olsko mladino: poro~ilo ESPAD 1999 za Republiko Slovenijo. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2001:5-8.
22
Zdrav Var 2006; 45
4.   Summary of the 2003 findings. Pridobljeno 21.12.2004 s spletne strani: www.espad.org.
5.   Dekleva B, Sande M. Tri leta kasneje: uporaba drog med dijaki ob koncu srednje {ole. Ljubljana: DrogArt, 2003: 121-6.
6.   Hafner A, Stergar E. ESPAD Gorenjska 1999. Kranj: Zavod za zdravstveno varstvo, 2000: 76.
7.   Key results Slovenia. Pridobljeno 21.12.2004 s spletne strani: www.espad.org/key_slovenia.html.