A^IERISKA AMERICAN x. IN LANGb " FOREIGN ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. A * te jojne i ' ker "i druge rtsNkaT Toda kljub Povzro- "' INS? " 20 ™«ecih na Nij:ee^oddih iste ne Sj ' ako ne polo-•-■neWilUkazal Stali '0 ?e Pod°feizirane ruske •Javij . bolJševi osi vse i armada -Ob priliki iško vlado, Stalin, da zdaj vse samim. "Sorodniki so bili obveščeni." NAJVEČ JE BILO VOJAŠKEGA OSOBJA Eden izmed mornariških uradnikov je povedal, da podrobnosti napada še niso znane, toda priznava, da je med več kot 850 mrtvimi ali pogrešanimi večina članov, armade, mornarice, ma-rinov ali obrežne straže. Civilisti so bili tehniki ali drugi vojni delavci v službi naše bojne sile. Vsi potniki na teh dveh ladjah so potova'li kot civilisti, razen posadke ladij. Ladji nista bili armiadna ali mornariška transporta v pravem pomenu besed. Uradnik ni mogel povedati, če sta bili ladji y konvoju, dasi je to najbrže fakt, ker plujejo večinoma vsi transporti preko Atlantika v konvoju, to je v skupinah. Tudi ni še znano, če je dospelo ka j brodolomcev v kako pristanišče. Ako se jih je kaj rešilo, morajo dospeti v par dneh v to ali ono pristanišče. Fakt, da se javlja žrtve k'ot "mrtve ali pogrešane," daje nekaj upanja, da se je nekaj oseb rešilo, poleg onih, ki so že znani kot rešeni. Vendar ni dosti upanja, cla bi se število žrtev izdatno znižalo. Torpediranje dveh ladij v teku štirih dni je eden najtežjih udarcev, ki so jih prizadele sovražne podmornice v severnem Atlantiku, zlasti kar se tiče izgube izvežbanega osobja. Ameriška paroplovba ni dozdaj še doživela na Atlantiku take izgube. PREJŠNE IZGUBE SO BILE MAJHNE Ameriške izgube so bile na morju dozdaj prilično majhne, kar se tiče človeških žrtev. V novembru so bile potopljene ob severni Afriki ladje:' Bliss, Scott. Rutledge, Hewes in Leeds- town. Toda izgube v moštvu so bile zelo majhne. Lanskega marca se je potopil ob Novi Fundlandiji ameriški parnik Pollux v viharju. Od posadke je bilo izgubljenih samo 92 mož. V istem v?harju se je potopil ruši-lec Truxtun. Izguba je bila 97 častnikov in mož. Celo v silnih bojih na Pacifiku zaznamuje ameriško ladjevje zelo malo izgub v moštvu. Japonci so potopili ob Solomonih ladje: Elliott, Coolidge, Little, Gregory in Calhoun. Človeških žrtev je bilo zelo malo. Transportna ladjia Coolidge, ki je vozila 4,000 mož, je pri Solomonskem otočju zadnjo zimo zadela na mino in se potopila. Samo štirje možje so utonili. Drugi transporti, ki so bili potopl jeni ob Afriki, so bili: Santa Lucia, Exeter in Excalibur. : j potrebščine restavrantom Washington.—Urad za kontrolo cen naznanja, da bo še ta teden odredil nižjo količino živil v kantah in steklenicah za restavracije in -hotele, kot je to določeno za civilno prebivalstvo. .Količina za s.ladkov, kavo in živila v kantah za restavracije bo določena na podlagi porabe v decembru. Toda osebam, ki hodijo na irano v restavracijo, ne bo treba predložiti kart za racionira-nje. Posebne izjeme bodo tudi za restavracije, ki so dobile nad normal no število gostov v tem vojnem času. i svojo a nem- "tai ni im "*"* oicum. n ^Padalcem!" Je Podj s v a p i 1, da C30 Ha si mage ne ^opp nemška ar- :°Pom > l^itvi oči. k - KSKtSV- Marije iS Ni m dveh na V>a ^ Ave., čianice h N ^ in št. 25 ^nico /liSN et* v Lutheran ranklin St. Clair 6 bo moral ope Severna Ohio bo vsa temna na 4. marca za vežbo Okraj Cuyahoga in 31 drugih okrajev v severni Ohio bo imelo na 4. marca poskusno zatemni tev za vajo. Vsi severni okraji, od okraja Williams na zahodu do Scioto na vzhodu bodo sodelovali naenkrat. V teh okrajih živi 3,700,000 oseb. Zatemnitev bo trajala od 15 do 30 minut. Cleveland je prihranil lani dosti gazolina Župan Frank J. Lausche na znanja, da je mesto prihranilo lansko leto 157,372 galon gazo lina in 14,711 galon olja, kar je vredno $19,152. Prihranek je za toliko večji nad letom poprej. Ekonomija, pravi župan, je to doprinesla. Praznovanje 40 letnice Poznani slovenski par, Frank in Ivana Arko, 981 Addison Rd. obhajata danes 40 letnico srečnega zakonskega življenja. Otroci, številni prijatelji in znanci jima izrekajo najiskre-nejše čestitke s željo, da uča-kata še mnogo let zdravja in sreče. Iz Fairport, O. Rojaku Marko Milavcu, ki je doma iz Begunj nad Cerknico, so 13. februarja v bolnišnici odrezali nogo. želimo mu skoraj-šnega okrevanja. Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Posneto iz ljubljanskega 'Jutra" z dne 14. oktobra 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: Drobniču Ivanu, sinu pok. Ivana in Koenig Rozalije, roj. v Gruenbachu 19. nov. 1903, bivaj očemu v Salki vasi 27. de-avcu. priprtnemu obtoženemu : a) ker od nedoločene dobe bo 31. avgusta 1942 na kočevskem ozemlju sodeloval pri prevratni združbi, ki je imela namen nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi; b) ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti notranji ureditvi države. Iz teh razlogov izreka sodišče Drobniča I v t n t krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno plačika procesnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odreja enkratno izjavo te sodbe v listih "'Jutro" v Ljubljani in "Piccolo" v Triestu. Prekomorsko letalo je treščilo na Portugalskem Lizbona. 22. febr. — Yankee Clipper, ki je vozil potnike med New Yorkom in Lizbono že od leta 1939, je danes padel v reko Tagus na Portugalskem. Nosil je 27 potnikov in 13 mož posadke. Štiri osebe jjo mrtvp, 20 jih pogrešajo, 16 so jih pa rešili ter odpeljali v bolnišnico, nekatere precej ranjene. Avijon je dospel iz Azorskih otokov. Vzrok nesreči še ni znan. Pogrešane osebe, 20 po številu, so najbrže pokopane na dnu reke. n m s« Naši vojaki Miss Modic poškodovana V silni megli v nedeljo večer je dobila lahne poškodbe tudi Miss Caroline Modic, hčerka poznane Modicove družine iz 6201 St. Clair Ave. Ko je čakala s svojim avtom na St. Clair Av.e., da se obrne signalna luč, je zadel v njen avto voz ulične železnice. Motorman pravi, da v gosti megli ni videl avta. še na mnoga leta! Mr. in Mrs. Andrew in Julia Knauss, 1194 E. 170. St. obhajata danes 40 letnico/srečnega zakonskega življenja. Otroci, prijatelji in znanci jima kličejo: še na mnoga leta zdravja in sreče! John Zupan, sin urednika Glasila KSKJ, Mr. Ivana Zupana, poroča iz Afrike, da je bil povišan v čin štabnega narednika. Čestitamo! John služi pri zrako-plovnem oddelku. Njegov brat Lovrenc je prideljen medicinskem oddelku v Camp Pickett, Va. in je tudi narednik. V armadi sta tudi brata Henry in Silvester. I® Si IS Podporočnik Henry Laurič, sin Mr. in Mrs. H. Laurič iz Bonna Ave. je bil te dni povišan v poročnika prvega reda. čestitamo! Sedaj poveljuje stotniji D, 355 Inf. Camp Carson, Colo. Te dni je bila na obisku pri njem in njegovi soprogi sestra G. L. Bartelme. ri m i® Korporal Frank Zak (Zakraj-šek) sin Mr. in Mrs. Joe Zakraj-šek iz 15904 Arcade Ave. pošilja pozdrave od vojakov in se priporoča, da se ga prijatelji spomnijo s kakšno kartico. Njegov naslov je: Cpl. Frank Zak, Box 569, Portland, Ore. — Tudi drugi sin iste družine, Joe, pošilja pozdrave. Njegov naslov je pa: Joe M. Zakrajsek, S 1 C., U. S. S., New Orleans, 5th Div. na m« h Korporal Albert J. Mismas, sin Joseph Mismasa iz 1025 E. 72. St. j^ prišel za dva tedna na dopust iz Fort Bragg, North Carolina. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. isti mi *a Pvt. F. W. Rakovec je bil prestavljen v Texas, kjer se mu bolj dopade kot v Floridi, ker ni tako vroče. Njegov naslov je: Pvt. F. W. Rakovec, 15377541 Bks. 423, 418th Tech. School Skdr., Amarilo Air Field, Amarilo, Texas. ms m m Pvt. Anton F. Zobec, sin Mr. in Mrs. Frank Zobec, 1114 E. 66. St. je graduiral iz radio šole in je postal inštruktor. Zakaj je doma na dopustu za 10 dni. Prijatelji ga lahko obiščejo do nedelje, nakar se bo vrnil nazaj. Njegov naslov je: Pvt. Anton F. Zobec, 619 T. S. S., Brks. No. 1419, Truax Field, Madison, Wis. M M h Po 10 dnevnem dopustu se je vrnil nazaj v garnizijo Tom Lu-shin, sin Mr. in Mrs. Joseph Lu-shin, 1223 E. 85. St. Ko se je vrnil nazaj v Camp Shelby, Miss, je bil povišan v poročnika prvega reda. Njegov naslov je: Leut. Tom Lushin, Co. F, 155th Inf. 1st Cn. A. P. O. 31, Camp Shelby, Miss, čestitke! SB "OS 1551 Mr. in Mrs. Anthony Vidmar, 5604 Bonna Ave. sta prejela te dni pismo od svojega sina Edvarda iz taborišča Wolters, Texas. Piše, da je bil povišan v kor-porala. Čestitamo. Njegov na-slav je: Cpl. Ed. A. Vidmar, Co. C, 53rd Bn., 3 Pit., Camp Wol-sters, Texas. n h M Martin Kuhar Jr., sin Mr. in Mrs. Martin in Vida Kuhar, 18802 Kildeer Ave. je odšel včeraj v službo Strica Sama. Pred odhodom pozdravlja vse prijatelje in znance ter se jim zahvaljuje za lepa darila, želimo mu vso srečo in zdrav povratek. -o- Nov grob Po daljši bolezni je umrl John Pečnik, star 50 let, stanujoč na 1041 E. 76. St. Doma je bil iz šmihela pri žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 32 leti. Zadnjih 30 let je bil zaposlen pri Cleveland Brass Foundry. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, pet sinov: John, August, Pvt. Edward, Albin in William in štiri hčere: Frances, Florence, Anne in Victoria. Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, Lunder Adamič SNPJ in podružnice št. 5 SMZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na Kalvarijo. Naj v miru počiva, preostalim soža-lje. 850 vojaških oseb pogrešanih v Atlantiku Dve naši ladji, vozeč vojaško osobje sta bili torpedirani Washington, 22. februarja.—Mornar ' riški oddelek naznanja, da je utonilo I več kot 850 oseb, največ vojaštva, ali j pa jih štejejo med pogrešane, kot po-[sledica torpediranja dveh ameriških (ladij v severnem Atlantiku v začetku tega meseca. Ladji sta služili kot transportni ladji za vojaške namene. Izjava se glasi: "Dve srednje veliki ameriški potniški ladji sta bili torpedirani in potopljeni po sovražnih pod-imornicah v razdobju štirih dni v za-| četku februarja v severnem Atlantiku. Oba napada sta bila ponoči in obe ladji sta se potopili v 30 minutah. "Izguba med posadko in potniki, med katerimi je bilo največ civilistov in osobja od armade, mornarice, ma-rinov in obrežne straže, je bila velika pri obeh potopitvah. "Več kot 600 od 900 oseb na prvi ladji in več kot polovica 500 oseb na drugi ladji, je mrtva ali med pogre- Č^ je ukazala odslo-r jdelavcev, ki so vodili fc^enco Sr(|fclav> ukazala odsloviti I VneV Pri Aluminum Co. JbiliV0(]Ca v Clevelandu. Ti ■»Vu6 Je Počasnega dela ali ■ v t«; !1Stance. ki, se je vrla. Kot ni od 21 • Janu- ■^ad, VZrok Za °dslovitev wve,dhi'da u delav- i|važtl0 1J kvalificirani vr-B Cev je i odslovljenih ■ stavi VČ6raj 50 delav" delavci; Nekaj prej je IP0 kot zacelo s sedečo K* tisti v/ Pr°test radi opu- 1"* 4rdeiavcev- ■p Je ra(] 'v°.laških osebno-Pe t0 di)' :eh stavk izjavila, t^epaSrna Mofuta voj- v Washington. pnci zmagujejo v Tuniziji jI jeAJrika> 22. febr. — Nemška pehota, katero so podpirali tain-Ijjait, ane® Udarila preko sedla Kasserine proti ameriškim pozi-116 mr labessa v Alžiriji. Druga nemška kolona je pa prodr-jltioni, \3 desnem krilu angleške armade. Tretja nemška francoske čete pri Shiba. Rommel je pognal v boj tr močne kolone, da se okoristi : pridobitvami zadnjega tedna, k( je zavzel 4,000 štirjaških mil. Tunizije. Ameriške in francoske čete, k varujejo dohode do Tebessa, so ■> uspehom odbile prvi naval nemškega sunka. Nemci so oddaljeni samo štiri milje od Tebessa; toda nemške čete kažejo, da so žt upehane, tako se glasi poročilo h zavezniškega glavnega stana, Poročilo zatrjuje, da imajo Ame-rikanci in Angleži položaj dobro v oblasti. Nemci so pričeli z napadom v nedeljo pol ure po polnoči. Oči-vidno ima Rommel namen vreči vse kocke na to, da razbije prvo angleško armado na severu. V prvem sunku proti Tebessa so Amerikanci sprejeli nacije s tako silo, da so se morali ti obrniti nazaj. Nemci so napadli v dveh kolonah s kakimi 50 tanki. Toda Amerikanci so dobili zdaj že precej izkušenj v boju, in so pognali Nemce za 10 milj nazaj proti sedlu Kasserine. Ameriški fantje so razbili Nemcem 14 težkih tankov. Ker Rommel ni mogel naprej proti, zahodu., .se je, obrnil proti severozahodu proti Thala, kjer mu stoji nasproti prva angleška armada. Mehikanci beže pred ognjenikom Mexico City. — V zahodnem delu Mehike se je včeraj naenkrat odprl vrh gore in iz notranjosti je začel bruhati nov ognjenik lavo na vse strani po pobočju. Ljudje so vsi preplašeni zbežali iz bližnjih vasi. Poročila zatrjujejo, da je bilo mnogo žrtev in škode, toda kaj natančnega še ni znanega. Poprej je molčlan potres stresel vso Mehiko. IJnamovžepu, ^.Roosevelt ril "n> 22. febr,—Danes adin ?dSednik Roose" tii." ob Priliki rojstne- Vish. 8 u 'l^dsednika, seveit • a' Predsed- ittio i Je SVaril nar°d» a?e -e Vedno pričako-'ožive!1 nezg°de, kakor Pori revolucionarna oživi, Wa;shil'gtonom. 0 USpeh> ak0 mZ >ne Smemo še je v zrak in mis-0 Se že dobljena. J !,°g0 žrtev, mno-o ko^bomo mogli Nemško vojaštvo hiti proti španski meji London. — Neka vest iz Švice zatrjuje, da hite vlaki z nemškim vojaštvom noč in dan proti španski meji. To so največ vojaki, ki so bili že v več bojih, torej so utrjeni vojni veterani. Darovi za pomoč Rusom Za rusko vojno pomoč so darovali pri Johnu Tavčarju v SND sledeči: društvo Slovenske Soko-lice št. 442 SNPJ $10, Ivan Bar-tol iz 1231 E. 170. St. $5, po $1 so darovali: Frank Žagar, Frank Fende, Frank Stefe in Anton Dolinar. Seja skupnih društev Jutri večer bo seja skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj bodo gotovo navzoči. Sv. Matija led razbija Jutri bo god vseh Matijetov. Stara prislovica veli: Svet' Matija led razbija; če ga ni, ga pa naredi. Well, kot kaže si bo moral rokave zavihati. Matijetom pa vse najboljše. šesta obletnica V sredo ob pol devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Tramte v spomin 6. obletnice njegove smrti. V zadnje slovo članice podružnice št. 15 SŽZ naj se zbero nocoj ob 7:30 v Fer-foliatovem pogrebnem zavodu, da molijo ob krsti pokojne sestre Cecilije Modic. Patriotičen rojak Naš dobro poznani rojak Joe Jalovec iz 16021 Holmes Ave. je ponovno kupil za tisoč dolarjev vojnih obveznic. Vsa čast! Vlada je postavila mejo ceni sveži zelenjavi Washington.— Vlada je določila me.jo za ceno zelenjavi in sicer paradižnikom, zelenemu fižolu, korenju, zelnatim glavam in grahu. Začenši s torkom 23. februarja ne sme noben trgovec prodirati te zelenjave dražje kot so bile cene med zadnjim četrtkom in pon-Jeljkom tega tedna. Vlada pravi, da je to storila radi tega, da prepreči navijanje cen tem predmetom, ker bo zahteva zanje večja radi raci-oniranja živil v kantah. Ta cena bo v veljavi za 60 dni. Po 60 dneh bo pa najbrže vlada ukazala nižje cene za ta živila. Otroški čevlji ne bodo dani pod racioniranje Washington. — Od četrtka naprej bodo vzeti iz racioniranja vsi otroški čevlji, katere otroci ne nosijo navadno na cesti. To je tiste vrste obuvalo, ki ga imajo otroci za igranje. Iz racioniranja bodo vzeti tudi vsi otroški čevlji do mere 4. Dozdaj so bili izvzeti iz racioniranja samo otroški čevlji z mehkimi podplati. Toda nad mero 4 bodo vsi čevlji v racioniranju. Toda to se nanaša samo na zalogo čevljev, ki jo imajo na rokah trgovci na drobno in debelo, ali ki bodo izgotovljeni do 16. aprila. Od tega dneva naprej pa bodo vsi pod racioniranjem. Od racioniranja so izvzeti vsi čevlji, ki nimajo usnjenih ali kavčukastih podplatov in sliper-ji za mrliče. -u—-- Seja kluba Ljubljana Nocoj ob osmih se vrši na Re-cher Ave. seja kluba Ljubljana. Naj pride vse članstvo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMBS DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: . .„ en Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.uG Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, tetrt leta $2.00 __Posamezna številka 3c____ SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $6 jO per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. 8. and Canada $3.50 for 8 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c ___ Entered as second-class matter January 6th. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 45 Tue., Feb. 23, 1943 Letos jim bomo spodnesli To je leto, v katerem morda še ne bonfo premagali osišča, toda v tem letu jim bomo prizadeli odločilne udarce, ki bodo dovedli do popolnega poraza osišča. Tozadevni načrti so bili napravljeni v Casablanci v dogovorih med predsednikom Rooseveltom in premierjem Churchillom ob navzočnosti glavnih poveljnikov obeh armad. Churchill je obljubil akcijo v Evropi tekom prihodnjih devetih tednov, dočim je Roosevelt govoril o invaziji evropskega kontinenta. Glavna zapreka do zmage zaveznikov je sedaj predvsem osiška podmornica. Mr. Churchill je prizrt'al, da so bili načrti Združenih narodov zakasnjeni največ radi tega, ker je bilo treba posvetiti vso pažnjo sovražnim podmornicam, toda podal je dokaze, da so zavezniki tudi na tem polju na potu do zmage. Churchill je izjavil, da so zavezniki v zadnjih šestih mesecih dvignili gradnjo ladij za 1,250,000 ton. To sicer ne pomeni, da so zavezniki zgradili za toliko ton več ladij kot prej, ampak tudi pomeni, da so za toliko tona-že napredovali potem, ko so odšteli vso izgubo na morju. Roosevelt in Churchill sta imela v mislih tudi kampanjo proti Japoncem. Angleški premier je obljubil, da bo Anglija dala'na razpolago vso svojo bojno silo, da se uniči rumena nevarnost na Daljnem vzhodu potem, čim bo premagana Nemčija. Mr. Roosevelt je obljubil večjo pomoč Kitajski ter je tudi izjavil, da novi, silnejši udarci proti Japoncem niso več daleč. Da se v tej smeri res nekaj pripravlja dokazujejo konference s kitajskimi generali, katerih so se udeležili tudi angleški in ameriški poveljniki. V tem trenutku je glavna bojna kampanja v Evropi in v Sredozemlju z boji v Tuniziji v ospredju. Angleški letalci s povečano silo napadajo Nemčijo in zahodno okupirano Evropo. Da imajo ti napadi uspeh, dokazuje dejstvo, da je Nemčija ukazala izseliti nadaljno civilno prebivalstvo z za-padnega evropskega obrežja v notranjost. Glavno pozorišče bojev je pa še vedno na ruski fronti. Padec Rostova in Markova je bila ogromna zmaga za rusko armado in velika izguba za Nemce. Na vsej fronti v južni Rusiji je nemška armada na umiku. S tem pa še ni rečeno, da se nemška bojna linija ruši. Naciji se očividno umičejo na krajšo linijo, kjer se bodo lažje branili. Cilj ruske armade ni, da zavzame kolikor mogoče teritorija, ampak da kolikor mogoče pobije Nemcev. Ti se pa skrbno ogibljejo večjim bojem in varčujejo s svojo rezervo. Skoro povsod pridejo Rusi v stik samo s zadnjimi nemškimi stražami, dočim se glavna nemška sila izogiblje bojev. iKakor se zdaj zatrjuje od raznih strani, je Hitler naj-brže prepustil vodstvo nemških sil svojim generalom. To pa še ne dolkazuje, da bi bila v Nemčiji kaka kriza. To se pravi, da ni še nobenega znaka, da se Nemčija Ruši. Na Finskem je bil ponovno izvoljen predsednikom Risto Ryti, ki je javno na strani Nemčije. To in pa fakt, da nemški sateliti, to je podrepniške države še ne kažejo nobenega javnega znaka, d^t. se hočejo odcepiti od rajha dokazuje, da rajh trenutno še dobro stoji. Toda zavezniki že postavljajo kulise za zadnji prizor v tej strašni igri in igralci imajo že razdeljene vloge, da nastopijo v zadnjem dejanju, ki bo privedlo do poraza osišča na celi črti. Pomanjkanje obleke Nek trgovec se je izrazil glede trgovanja z obleko sledeče: "Ljudje kupujejo kot bi bili blazni." Zadnji teden so trgovci iz vseh ameriških mest poročali, da so odjemalci navalili na trgovine z obleko in da kupujejo vse, kar morejo dobiti. Na sto tisoče ljudi, ki mislijo, da je racioniranje čevljev šele začetek, je začelo kupovati oglačila, da se založe za čase, ko bo bolj težko dobiti obleko. To, da je vlada ono nedeljo popoldne nenadoma ukazala racioniranje čevljev, je preprečilo paniko in kupovanje obuvala vsevprek. Toda ko so začeli ljudje kupovati v veliki množini tudi obleko, je izjavil Donald Nelson, načelnik urada za produkcijo, da ni pomanjkanja v obleki in da ne bo treba odrediti racioniranja. Toda predno je ta njegova izjava dosegla publiko in napravila na ljudi pomirjevalen vtis, je Nelson povedal senatnemu vojaškemu odseku, da bo treba zmanjšali produkcijo oblek in da bo prišlo brez vprašanja do racioniranja. Nelson je potem izjavil, da je imel v mislih zadnje četrtljetje 1943 in leto 1944. Za sedaj je pa res, da ni nobene potrebe za racioniranje obleke in da apelira na ljudi, naj prenehajo s tem histeričnim nakupovanjem. Toda kot kažejo poročila iz raznih ameriških mest ljudem njegove očetovske besede niso šle kaj posebno k srcu. TO IN ONO Ameriška armada bo štela do konca leta nad 10 milijonov mož, tako zatrjujejo poveljniki. Ta armada ni toliko potrebna za boino fronto sedaj, kot bo potrebna za okupacijo na raznem ozemlju, zlasti na Pacifiku, po vojni. Mi ameriški Slovenci ljubimo z vso dušo svojo veliko in lepo domovino Zedinjene države. Srečne se čutimo, da smo državljani te mogočne demokracije ter radi tega deležni zlate svobode in enakopravnosti. Radi izdajalskega napada na svoje ozemlje so tudi Zedinjene države morale prijeti za orožje v obrambo svobode in krščanskih idealov. Stotisoče Američanov se nahaja na bojni fronti, da z orožjem v roki ohranijo svobodo svoje domovine; in vsega sveta. Med tem pa mora iti slovenski narod v Evropi v svoji lastni deželi skozi strašno Kalvari-jo trpljenja in umiranja, popolnoma zasužnjen od ^vojih sovražnikov in predan na milost in nemilost močem teme. V teh strašnih dneh nas naš težko preizkušeni slovenski narod milo prosi, da se ga spominjamo v molitvah. Njegova cerkvena voditelja škofa g. Dr. G. Rožman in g. Dr. Ivan To-mažič nas rotita, da združimo svoje molitve z molitvami trpečega in krvavečega slovenskega naroda v stari domovini, da bi ga Bog in Marija, v katero je imel slovenski narod v vseh časih neomejeno zaupanje, skoraj rešila iz tega zemeljskega pekla! Predobro se zavedamo, da more le Bog pomagati, pomagati nam in vsemu trpečemu človeštvu v tej veliki sili, in le On, edini, ki je Gospod vojnih trum, nas more pripe-ljati do zmage in pravičnega miru. Radi tega smo ameriški Slovenci organizirali molitveno akcijo pod imenom "Molitveno fronto," da bi se po njej v mo- litvi združili s slovenskim narodom v stari domovini. Mi ameriški slovenski duhovniki, kot verski voditelji ameriških Slovencev, pozivamo torej vse katoliške Slovence sirom Amerike, da pristopijo v "Molitveno fronto" kot člani. Pozivamo Vas, da stanovitno in goreče molite za zrflago naše armade in zavezniških armad in zaiskorajšni pravični mir. Prav posebno pa, da molite za ubogi, mučeni slovenski narod v stari domovini, da bi mu kmalu zasijala zarja svobode verskega in narodnega življenja. Prosimo vas, katoliške Slovence in vso slovensko duhovščino, da posvetite letošnji Veliki petek spominu onega Velikega petka, ko se je začela pre-bridka Kalvarija našega naroda v stari domovini. Letošnji Veliki petek posvetimo posebnim skupnim in zasebnim molitvam, doma in v naših cerkvah, da bi Bog skoraj rešil slovenski narod tega strašnega trpljenja po Mariji na Brezjah, kraljici Slovencev. Slednjič pozdravljamo naš ubogi mučeniški toda junaški narod, njegova škofa in vso trpečo duhovščino ter jih pozivamo, da vztrajajo v tem svojem trpljenju na svoji strašni sedanji Kalvariji v svojem neomajnem zaupanju v Boga in Marijo, po kateri, kakor trdno upamo, mu bo kmalu napočil dan vstajenja k novemu verskemu jn narodnemu življenju. V imenu ameriških katoliških Slovencev: MSGR. VITUS HRIBAR, MSGR. BT J. PONIKVAR, RT. REV. J. J. OMAN, RT. REV. J. L. ZAPLOTNIK. po telefon u HEnderson 9781 med 5:15 in 7 uro, ali pa se zgla-site osebno na sestanku, ki bo v sredo 24. februarja ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Navzoča bo tudi naša županja, gospa Jane Lausche, ki je prevzela vodstvo te kampanje v našem mestu. Prišla bo na naš sestanek, da vam tudi ona spregovori par vzpodbudnih besedi v pogledu te kampanje. Pridite v kar največjem številu, da bomo tudi mi Slovenci doprinesli svoj del v tej človekoljubni kampanji. Za ameriški Rdeči križ, Josie Zakrajsek, Chairman 23. ward. Kakšen mora biti farmar Hubbard Rd. — Ker so sedaj časi prilično dobri, vsaj za nekatere ljudi in to posebno za take, ki v sedanjem času zaslužijo, zato marsikaterega prime veselje do kmetijstva in narave. Marsikaterega vleče ven na deželo, kjer je v enem oziru res prijetno življenje. Seveda to pa le, če človeka tako delo veseli in seveda, če bo tudi delal tedaj lahko pričakuje, da bo vsaj kolikor toliko uspešen in če , pri tem še pomanjkanja ne trpi, pa bo živel prav zadovoljno. Torej, kdor hoče upoštevati sledeče moje nasvete ali far-marska pravila, ki se glase kakor sledi, mu bodo mogoče kaj koristila. Pravila so nekako taka: Ku$i kmetijo v kraju, kjer misliš, da boš zadovoljno živel; skrbi da bodo poslopja v dobrem stanju, kajti popravila veliko stanejo; farme s slabimi poslopji nimajo dosti vrednosti; glej da boš imel farmo plačano ob prihodu na njo in poleg tega pa bo treba tudi še nekaj denarja za nadaljno vzdrževanje, posebno, če ne misliš hodit za zasluž- kom, kajti dolg človeku sivi lase. Biti moraš vsaj srednjih let in trden za delo. Ko človek enkrat prekorači srednja leta, mu ni priporočljivo seliti se na farmo, kjer mora misliti samo na delo pa na nič drugega. Včasih, kadar mu čas dopušča je tudi prijetno iti v cerkev, da vsaj vidi kakšnega človeka, s katerim malo pokramlja in pa v cerkvi Bogu potoži svoje križe in težave, katerih je vedno dovolj in jih potem lažje prenaša. Nekakšno vero in upanje mora vsak človek imeti, ker drugače bi obupal. Katerega pa v cerkev ne veseli hodit (in ga bolj delo veseli, je pa tudi dobro, saj nihče nikogar ne sili. Ustajat mora zgodaj in hitet na delo, k počitku pa se uleže pozno v noč, kajti na farmi nikdar ne zmanjka dela in v hišo naj pride samo takrat, ko j<3 čas za jest. Kajti na farmi se ne spodobi, da bi vrataril pri enih vratih notri in pri drugih pa ven (kot je to moja navada). Saj sem vam že večkrat zapisal, da vedno rad v pisker po gledam, kaj se kaj dobrega ku!na za pod zobe. Pravilno je, da si zadovoljen z jedjo, ki ti jo pripravi skrbna žena. Kadar pa te v poletnih dneh, ko se mučiš na polju, pograbi žeja. tedaj stopi k vodnjaku in si tam ugasi žejo; na klet nikar ne misli, da bi tam mogoče stikal za kakšno brozgo, kajti če si le količkaj omoten tedaj nisi za delo v hudi vročini. Dalje je zelo priporočljivo, da se ogbilješ prostorov, kjer "bog roko ven moli," pred očmi moraš imeti le delo, pa naj bo veliko ali maj hno. Če hočeš imeti krog poslopij lepo in čisto, se ti tudi križ ne sme smiliti. Pospra viti moraš stran vsako najmanjšo vejico, ki odpade z drevja ali kako drugo nesnago. Kadar vidiš kaj takega na tleh, se lepo prikloni in poberi ter odnesi v stran, še hočeš imeti vse lepo in čisto in vse v najlepšem redu. Mesto plevela krog hiše posadi lepih cvetlic, cla se boš veselil z njimi, ko ti bodo delale kratek čas po tru-dapolnem delu. Nikdar se ne smeš jeziti ali preklinjati, če ti bo polje toča potolkla, ali če ti bo vihar polomil trto, kadar bo kazala najlepše; ali kadar ti vihar ot rese sadje in če ti slučajno krava stopi v golido, ko molzeš se nikar ne jezi, če prav boš moral tisti dan piti črno kavo. Vsa taka #in podobna jeza ti ne bo prav nič pomagala. Takih in po dobnih zapovedi je še mnogo, katere je treba upoštevati in ni nobene druge pomoči, kar v božjo voljo se je treba udat in vse voljno pre nest, če boš vsaj vse to upošteval, potem bo pa že kako šlo. Prestat pa je treba ravno tako treningo kot pri vojakih. Privadit se je treba vsakovrstnem vremenu. Poleti, ko sonce pripeka ne smeš misliti na senco, ampak je najbolje, da si natakneš še en jopič, da ne dobiš opeklin od sonca in pozimi pa zopet ne smeš gledat na toplomer, če je mogoče blizu ničle ali pa celo na njej. Natakni si obleke kolikor jo moreš nest in pojdi v gozd drva pripravljat za kurjavo, kajti premog kurit na farmah preveč slabo vpliva na finančne zadeve, ker tu ni prav lahko denarja dobit. Razumeti se moraš tudi kaj na stavbinsko delo, ker je vedno treba kje kakšno planko pribit in tudi čevlje si moraš sam popravljat, to pa iz razloga, ker je potrebno, da se pazi na denar, ker ti bo že itak prehitro ulhajal izpod prstov. Torej to bi bili poglavitni deli farmarskih pravil. Seveda | je pa poleg teh še mnogo drugih, katerih se je treba privadit in sicer brez vsakega godrnjanja. Potem pa če ti je sre-čača mila, boš že nekako izhajal, a brez zgoraj omenjenih določil pa nikakor ne. 1 Če meni tega ne verjamete Izrežite to in shranite. Drugi teden „ javo podpisali in šli ž njo po vojno knjigo št. 2. 1®| bomo še pozneje vse natančno razložili. Form Approved. Budget Bureau No. 08-B1!' OPA Form No. R-1301 UNITED STATES OF AMERICA OFFICE OF PRICE ADMINISTRATION One copy of this Declaration "VJ?!-filed with the Office of Price A Zaprli so Kokno ' kl le imela sa-He I/'fe to tako maj-, 11 mogel fil°vek Vn 'Se,' KuP slame in VvtejV jotu bila je vsa ^naS11- Okno je bilo a,a dva t dv°rišče, kjer 1,6 Podoh a'. POPolnoma Sla T 111 «ta menda Pomiku s svojo Si Veg0 z tie 1 0jaki 80 hodi- .^ater'i Pa Požgali v H nož lmeli samo do1" * bila :a Pasovi, veči- >uškar:02enaz doigo- ^tere I na Rešilni ka-J dobivai °t0Čani navadno Izmeni * °d portugiških za razne Po vladi' Prodaj at i ^^lajskim ropar- ^ Prine->d v°de v pr- ;V J kaj smrdiji-? ^Pati ni bilo nič Slina ' ?°rala sta bi-£V<0 ; VečerJi sta PrevdarJala tS ,!ko hi se dalo aja. ne ravno prijet- 11 Je K ti1 jako hladno- ? U * zaV C Vznemiri- I ^St1 oči in ta" ^a auk0 bi bil v po- I lJe bii0Pa Radiji. it£>lil°nf Tomažu. k i, SVoje^ si->a u°maJ našel in -iti od njega. ' >AlotSvmrti' alisa-k feJ vide, V"' rad - »lil. Sa „," KaPitanove ij! ali kdblcer nekoliko aii - " sv°ieS prejnislil kt dfl dl na nebo, in ' P°tem ^^^eval. ^ erom, kot - >ot0p P0-l ~ lei daJ nn ^ z°Pet en- %\^ mish si in '^atWu ]e mislil ^ siHsv eze na sla-Cp°iemu tovari- lO^Ul Ni Pa $ pon v k° -k J; v'l> krepkejše 'šjffi ce t<1 .' kaj pa to in « Je razlegal o je Mcer od mor- KS naših to ft pi'Hvi i t0P°v na r°maž, »ro. Oskrbnice v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:40 popoldne do 12:40 zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. (45) Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become. V, S. Treatury Dept. KAKŠEN MORA BITI FARMAR (Nadaljevanje z 2 strann znata prijet tudi za kladiva, pa naj bodo kovaška ali pa mizarska in vam postavita maga-ri hišo, če bi bilo treba. Jaz pa vsega tega nisem zmožen in zato mi pa tudi bolj slaba prede. Se reče, saj še trte ne znam obrezat. pa to me ravno preveg ne skrbi, ker •mi -je1 že Frank Lustik obljubil, da bo prišel obrezavat. Zato si pa jaz ne bom glave belil z njo. Na kokoške se še nekaj ra-l zumem, to se reče, kadar so pri j volji nest jajca. To je še sre-| ča, da sva se midva s Perpar-! jem postopila kokošjereje 'in j pomagala do več kokoši. Kaj -! ti nekateri še vedno zvračajoj krivdo na Hooverja, da ni bilo Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists oet-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. MALI OGLASI Slika predstavlja volit čne intrige v Jugoslaviji. Komunistični partizani ovira jo četnike generala Mihajlovica v njih borbi proti osišču. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLA1K AVE. HEndcrson 3978 YUGOSLAVIA Political INTRIGUES, (po dve kokoški v vsakem Ion-j cu takrat, ko nam je nekako ta-i ko obetal. Pomisliti pa bi mo-j rali in tudi Hoover ju vse tisto j oprostit, ker takrat še ni bilo toliko kokošjerejcev, kot jih je danes. Vsaj naju s Perparjem takrat še ni bilo in midva tudi nekaj štejeva in pripomore-va do večjega razmnoževanja teh živalic. Prav lahko se pripeti, da jih tudi sedaj ne bo nič preveč. Saj pravijo, da se bo mesa vedno manj dobilo in v mestih ga bo morda pa še popolnoma zmanjkalo. Tako bodo pa kokoške podeželski ljudje pojedli, da še teh ne bo za mestne ljudi. No, s kolinami smo tudi opleli. Pri Peterlinovih smo ta zadnjega pujska udušili. Napravili smo mu bili prav častno odhodnico s tega sveta. Se reče. saj bi ga bili. že prej pa je bil malo zaostal. Rekli so, da ni hotel tako jesti poleti kot drugi, ker mu je bilo menda prevroče, zato so ga pa malo dlje pridržali. In ker imajo pri Peterlinovih precej koruze tudi zato so ga bili malo dlje pridržali, da je imel dalj časa za rast in tudi lepo se je bil obredi 1. Kar lepo ga je bilo videti. Tudi temu je pomagal na drugi svet naš, priznani | r klovec Beretič. Ker sem vam že zadnj ič povedal, kako je spreten pri tem delu, sedaj ne bom tega ponavljal in ga hvalil, saj je še rekel, da sem ga že zadnjič preveč pohvalil. » Torej po končanem delu smo se bili zopet udinjali prav na tiste stole, k'i so menda s smolo namazani tam pri furnezu. Bili pa smo že tako domači, da smo Lojzetu že kar ukazovali, katerega naj nam prinese. Kadar se je Lojze skrivil v tisto kamrico, mu je Beretič vselej naročil, da naj ja gleda, da bo prinesel tistega od zida. No, saj ga tudi je, da se kar ločiti nismo mogli od njega. Bili smo tako zgovorni, da jet bilo treba že počez uzet predno smo se zmazali iz tistega prijaznega prostora. Saj pravim, dedci pa res nismo za drugega kot samo za križe in težave in pa za žalost pri hiši. • Mrs. Perpar in Mrs. Peter-lin sta se pa na vso moč ukvarjali s tistimi črevi in kako sta opravili pa ne vem. Ker me je pa le preveč firbec imel, kako sta kaj napravili, sem jo pa i naslednjega dne mahnil pogle-| dat. Tam sem dobil prav pri-ijazno družbo zbrano, ki je po-'magala vse tisto djati v red. Tudi Mrs. Babič, naša prejšnja županja, je bila tam. Vsak je bil prav zamišljen v svoje delo. Tudi Lojze je imel še vedno natočenega tistega tam od zida in tudi ni bil nič "stinži" z njim. Ker jih pa nisem hotel preveč motit pri delu in so menda tudi že komaj čakali, da bi šel, sem se pa končno le poslovil in odšel. S tem so bile tudi koline za letos končane. Saj sem jih pa tudi precej zaužil letos. Domači pravijo, da že sam izgledam kot kakšna klobasa, nobenega presledka ni nikjer. Kaj lepo pa je v teh zimskih mrzlih dneh sedeti pri topli peči in gledat skozi okno, ko mrzla burja brije in prenaša sneg iz kraja v kraj, na moji pisalni mizi pa opazujem krasno cvetje: zlate zvončke, španski bezeg, ki sta že v bujnem cvetju in poleg teh pa češnje, jabolka ih hruške raztegavajo svojo krasoto. Tako vidite obujam spomine na prelepo pomlad, katera bo nekatere dneve tako očarljiva, da se ji človek kar ' načuditi ne more. T> Posejal sem tudi že solato, ki bo. za jest že precej pred veliko 'nočjo, ker bo letos velika noč j precej pozna. Tako se bo letos prva pomladanska zelenjava [ pričela s solato. Ker tako na vseh koncih in krajih priporočajo, da naj pridelamo kolikor mogoče dosti zelenjave, bom pa že skrbel ,da jo bom imel zadosti in da ne bom trgovcev nadlegoval za tako stvar. Če bi bil vstak tako patriotičen in pridelal dovolj zelenjave, potem pa trgovci ne bi imeli kaj in komu prodajat. Potem bi jih pa lahko dosti prišlo na farme pomagat zemljo obdelovat, mesto tam čebulo prodajat, saj drugega že knjaJji. ne bo. Sliši se tudi nekaj, da bodo uro nazaj premaknili. To pomeni zopet dobro zame, bom vsaj dobil spet eno uro spanca več. Saj v teh pustih dneh Več ko ji!h prespim in presmrčim, hitreje bo zima minila. Zato pa tudi že komaj čakam lepih pomladanskih dni. Meni se zdi, da ti zimski dnevi tudi jako slabo vplivajo na naše .žen- Ah. ta Poljančev Cencek! Ce je tuintam kak vaški pa-glavček, kak samosrajčnik ali kratkohlačnik pri jokal domov blaten ali povaljan po prahu, bi bil čudež, če bi ne tožil: "Poljančev Cencek me je!" "To preklicano otroče" — so se tedaj jezile ljubeče vaške mamice . . . "Le čakaj, o priliki mu nategnem ušesa, da bo pomnil." In če je kdaj kak šolarček prikrevsal iz šole z zlomljeno tablico in ga je oča poprašal, kdo da mu jo je zdrobil, se je jokajoči odgovor navadno glasil: "Poljančev Cencek!" "Zakaj?" "Nič mu nisem storil. A lu-čal. je kamenje za menoj in eden mi je priletel v torbo." Da je Cencka izzival in dražil — eh, kdo bi to pravil! — "Ta Cenček, nikdar ne naredi nič dobrega. Sama hudobija ga je" — so jnrmrali očetje. Da, ta Cencek! Kes — kdo je vedno najglasnejše kričal po vasi? Poljančev Cencek! Kdo je bil v vasi najbolj nevaren črešnjam, češpljam in jabolkam? Poljančev Cencek--seve! Kdo se je po zimi najraje in najbolj neustrašeno kepal? — Ali ne Poljančev Cencek? Kdo se je prvi drsal na vaškem potoku, ko je bil led komaj še prst debel?—Kdo drug kakor Poljančev Cencek! Ah. ta Poljančev Cencek — kdo pa je bil prav za prav, in ali je bil res tako hudoben? Mati Cenckova je stanovala v zadnji vaški kočici. Najrevnejša je bila v vasi. Sploh pa so bili to že od nekdaj revni ljudje, ti Poljančevi. In materi Cenckovi, Katri, ni bila usoda za pičico milejša kakor prejšnjim iz rodu Poljančevih. Nasprotno — še bolj jo je stiskala. Mož Katrin, Cnnckov oče, se je ponesrečil, ko je bil fantek šele poldrugo leto. . . . Tam zgoraj v gozdovih nad vasjo je nekega pomladanskega dne podiral drevje. A debela bukev je maščevala na njem svojo smrt. Padla je, predno je Polj anec mogel skočiti v stran. In pogrebi a ga je pod seboj. Mrtvega ,so prinesli na dom k ženi in malemu otroku. Od tedaj pa je.morala Katra sama skrbeti za vsakdanji kruh —za-se in za Cencka. No. v obilici ga ravno nikdar nista imela, tega črnega, ostrega ovse-njaka; drugega pa še manj. A to Cencka ni motilo. Ra-stel je, kakor bi ga redil sveži zrak, ki ga je dihal in srkal v se ves dan. (Daue prihodnjič.) DELO DOBIJO IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL ! plača na uro, vrhu overtime. ; Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL i (49) Dober kup! Naprodaj je lepo poslopje na St. Clair Ave. Ima dve pro-iajalni in dvoje stanovanj. Do-icdkov $125 na mesec. Avtomatičen furnez. Spodaj dve prodajalni in 4 sobe, zgorej pa 7 sob.. V bližini slovenske cerkve in šole. Proda se za prvo knjižbo. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (47) Sobe se oddajo Oddasta se dve opremljeni sobi mlademu paru ali dvema ženskama. Vprašajte na 19207 Cherokee*Ave. KE 6944. (47) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Stanovanje išče Išče se stanovanje 4 ali 5 3ob za 3 odrasle osebe v Collinwoodu ali Nottinghamu. Pokličite IV 3929. (47) Voznik dobi službo Sprejme se voznik, da bi raz-važal pivo. Dobra unijska plača in stalno delo. Mora biti star nad 38 let. tfaki. ki so zaposleni v vojni industriji, naj se ne priglasijo. John Drenik 23776 Lakeland Blvd. Tel. KE 5500. (55) WS8 707« Roki je držala sklenjeni nad železjem in je še vedno molila, oči pa so ji vedno bolj tem-nele in vedno slabše kakor umirajočemu ptičku, ji je srce bilo v prsih. Molila je k svojemu nebeškemu ženinu in ni razumela, kar so nesramni razuz-clanci okoli nje govorili. Toda mož na rdečem konju se je, ko je slišal grde psovke, zbudil iz svoje zamišljenosti —. Ha, kaj žlobudrajo? Kaj psujejo? Vlačuga? Kje je vlačuga? Kakor bi siknila gadova glava, se postavi divji nožar tik pred steber ter zakriči deklici, ki je tam prikovana stala, v obraz: "Ti! Slišiš! Vsi poznamo tvoje spletke in zvijače, sedaj pa povej: Kdo se peča z vsemi moškimi, kaj ? Si-H že imela otroka? Da. imela si ga!" je s peklenskim pomežikovanjem razglašal sodrgi, ki se je okoli stebra zasmehl jivo režala. "Ona mala, ki ji vedno ljubkuje, je njena, ne materina, kakor vedno trdijo! Haha, Štefa! Čuj! Otroka imaš! Vsi vemo." Kakor ploha krot in kač se sedaj vsuje divji, satanski za-smeh na deklico, ki je visela v železju in je plaho in zmedeno zrla okoli sebe, ker sprva niti ni umela pomena pasjih besedi. Nakrat pa je Štefana krik-nila ocl grozne bolečine, kakor bi jo bilo ožgalo razbeljeno želelo: Zvijala se je v krutem mučeniškem obroču in si je pokrila z rokama obraz, čigar mrtvaška bledota se je umaknila krvi, ki ji je iz pojemajočega srca udarila v glavo. "Afha, sram jo je. Ha. k—!" Kar zagrmi od one strani trga sem hripav, strašan glas: "Zalega! Gobezdala, jezike za zobmi!" Bil je mladi llendel, čigar čelo je bila sama kri. "Pasja sodrga, nesramna svo-jat, psu j vlačugo, ki je utopila otroka, magari tudi ženo-priležnico odpadlega meniha; res je, so vlnčuge v štajrn, toda, dekle tam. kakor gotovo je Bog v nebesih, ni vlačuga! Oh, zgrudila se je — umira?— Nesramna zalega, boš molčala? Bobnar, zabobnaj!" je grmel nad strelci. "Sedaj mi bodi Bog milostiv, napravim konec." Divje je završela štajerska koračnica in je .preglasila pasje lajanje in kačje sikanje.. Henrik je izpodbodel konja in je zdirjal preko tisočglave množice, ki se je razpršila na vse strani, proti sramotnemu odru, kjer je deklica bolj visela kakor stala v železju in je venomer s sneženobelimi ustnicami jecljala Jezusovo ime. Mladi Hendel je skočil s ko-.11 j a in se je zadri; "Kje je ključ h ključavnici sramotnega odra? Sem ž njim!" Rabelj je stal tu kakor začaran in je strmel kakor vsi drugi; ni vedel, kaj to pomeni; potegnil je ključ in mu ga je podal. Hen-delnov sin je stopil k odru in je z močno, odločno roko vtaknil ključ. Dobro ve: g*re za življenje in smrt. Pa naj gre! Bila je lepa kakor umirajoč angel. Odkleknil in 'odprl je težki železni obroč. "Pojdi!" je rekel. Deklica ni vedela nič, JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PRE VEL DR. J OS. JERŠE Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OIIIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš. 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skul.v, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Joseph Hrovat. 6731 Edna Ave.; blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. '<4. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v druStvo' ss sprejemajo tudi otroci od roistva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. Slika nam predstavlja bivšega ji Robert Prestona, ki sedaj služi pri letalcih v f"7" Sama. M DR. PkEŠV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekaue, 1023 E. 72 Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 e; 60. St.. nadzorniki John Princ, Matija Oblak in Anton Pozelnik. Drušivo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. ' f'l' It Škoti so hoteli pokazati vsemu svetu, do ^^M^ ska divizija v vrstah britariskih borcev P°(j ^ 1% generala Montgomery-ja ry Tripoliju. Škoti^ ^ I poslopje v zavzetem mestu naslikali velik1 (Highland Division). JL Najboljšo Garancijo Zavarovalnih Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENf; KATOLIŠKA JEDffO1 ONE WAY TO BRAND HIM $ Najstarejša slovenska podporna v Ameriki. . . Posluje že 49- Članstvo 38,200 Premoženje 127/' Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1 ^ Če hočeš dobro sebi in svojim d raci m. zavaruj sc <""' steni in nadsolventni podporni organizaciji, A ■ oN" KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J . Ahe kjer se lahko za varujeS smrtnine, razne poškooo • bolezni in onemoglosti. f d l6'' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske o .,j< otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje 0 i cCti^ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste c dobe od $250.00 do $5.000.00. t K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sir«'- gtfr?' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne, trudi se In pristopi takoj. ^J. Za pojasnila o zavarovanju In za vse druffe Pj, dr se obrnite na uradnike in uradnice krajev« K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAPjf 351-353 No. Chicago St. 'ICTORY I BUY Ameriški poročnik Sckuerman, ki se mudi v Jeruzalemu, si natiče posebne čevlje, da si bo lahko ogledal notranjščino turške mošeje. WAR rnsDS , STAMPS JoHki Hubttn The Columbus. Ohio. Otixea. "Mojo hčer postaviti na s'ra-j motni oder kakor morilko! Za Boga svetega! Moje dete ni nikomur skrivilo glasu, še nikdar ni kaj hudega storilo, kar živi! Najboljši otrok je to na vsem božjem svetu!" Prijela se je za srce, ki ji je hotelo počiti; starejša deklica, ki je z grozo nemo zrla na sramotni, oder, jo je podpirala, mala pa, ki jo je vodila za roko, je začela glasno ihteti in kričati. "Samo dobro, samo dobro je delala, nič slabega!" je žena sopihala naprej. "Tiho! Tiho!" jo je rotilo par žensk, zakaj pisar je s sramotnega odra sem streljal strupene poglede proti kraju, odkoder se je čul krik in vik. "Nikdar, jaz da bi bila. tiho! Otroka mi vzeti in ga kakor morilko postaviti na sramotni oder k sramotnemu stebru! Ničesar ni zakrivila! Prisegam! Kakor gotovo je Bog za nas na križu umrl! Proce-' sijo je vodil pater! Bog je priča! Oh, moj otrok, moje ljubo, zlato dete! Nikomur ni še žalega storila — samo dobro dela od ranega jutra do pozne noči. In vsak vinar prinese materi.' Hripravo je kričala: "Oni- ki jo je obsodil, ne pozna materinega srca, ne ve, kaj trpi mati zaradi otroka — ne, ta že ne." Par surovežev je zabavljajo: "Pa bi bila bolje pazila nanjo, sama si kriva —." Nesrečna deklica se je v železnem obrcjCu obrnila Mn je, kolikor so ji pripuščale pojemajoče moči, zaklicala naglas: "I)ina. Dina, pojdite proč, pelji proč mamico! Domov! Ne sem . . . oj . . . meni je tako hudo . . . oh . . , kako se mi, smili — Dina, proč! Za božjo voljo!" Večja deklica je izkušala, zadržati mater, ki se je rinila proti strelcem, in ji je prigovarjala, da bi se vrnile domov, toda mati je zaklicala: "Svojega otroka ne pustim, pa če gre za življenje. Sedaj grem v me-j stno hišo! Grem pred sodnika! j Nazaj hočem svojega otroka!"1 Tresoče se roke je dvignila proti mlademu možu, ki je sedel na konju, ii) mu je zaklicala: "Udari naj vas Bog vse skupaj —!" Vzkipeli so iz množice jezni glasovi: "Boš tiho, klevet-nica! Gospod Hendel, spravite proč babnico! Psu je vas, Gospod!" Mladi Hendel se je delal, kakor da nič ne sliši. Uboga žena je nato omaho- ; vala proti mestni hiši. odkoder je mladi Hendel nanovo slišal, kako je ihtela in tarnala naprej. Vrvenje množice je sedaj nekoliko utihnilo; vrata mestne hiše so zaškripala, in mladi Hendel je krčevito grabil konja za uzdo . . . pa je slišal moški glas — spoznal je, da je Madlzederjev — ki je velel s strašno jasnostjo: "Ne. Prisegel je, da ne posluša nobene prošnje več. Bodite veseli, da vam ni pustil obglaviti vaše hčerke in ne vpitje tu okoli, sicer še tudi to stori!" Kaj takega rečejo materi, sevti Bog--Mati ječi: "Ste li prišli od matere ali od volkulje? Moj otrok, moj nedolžni otrok! Na sramotnem odru kakor vlačuga! Moj nedolžni otrok!" Mestni svetovalec je režoče zaklical: "Če bi bila nedolžna, bi ne ' stala tam gori!" In zaloputnil je vrata. Henrik je sedel na konju, mrtvaškobled, vse je kipelo v njem, z zobmi je škripal. O ta nesrečna sodba, ki jo je izrekel oče in je \rhutega odrekel vsako milost! To je strašno! Li naj jo vrši še nadalje in gleda to gorje, ki bi ganilo vol-kovo srce? Ali pa naj postavi v zasmeh očetovo čast in prelomi očetovo voljo in postavo? Eno kakor drugo je sramotno . . . toda večja sramota je prvo. . . . Gledati v železju nedolžno deklico kakor ujeto žival; ' ni mešala strupa, ni kradla ... saino zaradi pobožne neumnosti .. . se-li to spodobi možu? Ves njegov srd zoper deklico se je ohladil, ob prizoru njene muke se je raztopil, kakor se raztopi sneg v solnčnih žarkih. . . . Res, zlomila mu je meč. Prav se mu je zgodilo. Bil je tepec in je napadel z mečem moža, ki ni imel orožja; ona ga je viteško branila. Oče, in če je bila tvoja sodba pravična, je prostaška služba rabeljeva; zakaj si me napravil za rabe-|lja? Zopet se je ozrl na dekli-j co, ki je kakor sveta potrpežljivost stala ob stebru; spomnil se je na nekoga, ki je tudi pred vsem ljudstvom visel na križu, in stotnik, ki je stal na straži, se je trkal na prsi in je rekel: "Bil je nedolžen." Tako živo je ta podoba priplava pred njegove oči, da se mu je zdelo, da kaplja kri z njenih rok, da se vpleta trnje V njene lase . . . Medtem pa je sodrga na trgu postajala vedno bolj divja: vse kriči, divja, klepeta in psuje, "Kje so gospa mati?" so kričali paglavci. "Ma-ti, Štefka se joka!" — "K Adlerju je hitela v farno ulico, coprnica, k višjemu katoliku je šla, da bi Štefki pomagal. Saj je Štefka tako nedolžna. Sveta Štefka, prosi za nas!" In zakrohotala se je predrzna ženska: "Saj je Madlzeder rekel, da ni nedolžna." ;Neki malopridnež je zavpil: "Koliko mi daš za njen deviški venec?" Drugi mu odgovori: "Niti počenega vinarja!" "H-oho!" se krohota tretji: "Po cerkvah sedeti in moške loviti! Potem pa ponoči prihajajo k njej!" Ubogo dete . . . kaj je že vse pretrpelo ob stebru? Koliko zasmehovanja in psovanja . . . pohodili so njeno čast . . . nima drugega več. kakor nedolžnost, ki ji tako genij i vo zre z bledega čela doli, ki ji odseva iz objokanih oči — sedaj sika satan proti njej, da obrizga njeno lilijo ... SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman i Seji se vršijo vsako tretjo sredo v me-! secu v S. N. Domu, soba št. 4. staro poslople. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.001 mesečno. soreJem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se ofcrnite na društvene zastopnike. _ DRUŠTVO CARNIOLA TENT, 1288 (The Maccabees) Predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan, nadzorni odbor: Anten Zupan, Frankie Drobnich in Felix Strumbelj, bolniški odbor: Jo-I seph Drobnich, Frank Meserko, in Frank Kczar; društveni zdralvniki: dr. F. J. Kern, dr. M. F. Oman. Društvene seje so vsako 4. nedeljo v mesecu v SND, dvorana št. 1. DRUŠTVO CLEVELAND. ŠT. 23 ZBZ glavni urad: Denver, Colo. Predsednik John Kadunc, 1229 E. 71. St. tajnik Frank Mihelčič, 1226 E. 73. Place; bagajnik John Pele, 1271 E. 58. St. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako 2. nedelje v mesecu ob desetih dopoldne na demu tajnika. Društveni asesment se pobira na domu tajnika od 1. do 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo v mladinski oddelek od rojstva do 16. leta, v odrasli oddelek pa od 16. do 55. leta. Društvo plačuje bolniško podporo $7 do $14 na teden. Za vsa pojasnila se obrnite na gori omenjene uradnike. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louia Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Jcseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For-tuna, zapisnikaiica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar, Lawrence Zupančič. Seie se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sei in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. _ DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1315 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Za leto, ki se začne z oktobrom, 1942, je društvo izvolilo sledeče urad-jnike: Duhovni vodja Msgr. B. J. Po-: nikvar fare sv. vida; nadborštnar Frank Perme Sr., podborštnar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Kriz-man. finančni tajnik Charles Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik, tajnik-zapionikar Matt Bazilik, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevodi -telja Louis Erste, Frank Znidaršič, govornik Ivan Zupan, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršič, Ludwig Marolt, Charles Baznik. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše. 1C82 E. 72. St. Tel. EN 4895. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. SLOVENSKO ŽENSKg PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary GrdinaL prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66. St. blagajničarka Louisa Pikš, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Erbežnik, nadzornice Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udo-vich, rediteljica Frances Kasunič, zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; za JKV, Mary Stano-nik in Julia Brezovar; društveni zdravniki: dr. Seliškar st., dr. Seliš-kar mi., dr. Perme, dr. Oman. dr. Per-kc, dr. Gpaskar. Društvo zboruje v stari šoli sv. vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pspcldne. Članice se sprejema v društvo do 40. leta. kaj se godi ž^njo; zdelo se ji je, da je močno grmelo potem je ugasnilo solnce in izginil je ves svet — samo srce ji je vse prebodeno in s težavo utriplje. Ni vedela, kdo je oni, ki jo je objel z roko in jo je počasi nesel po stopnicah doli, spodaj na zadnji stopnici pa ji je zopet prisijal svetli žarek; in zavedla se je, kdo jo nese; poskušala je z zlomljenimi udi postaviti se pokonci, ker jo je bilo sram tega moža. Doslej jo je vse srepo zrlo in strmelo. Kar stopi pisar izza stebra in zakliče: "Gospod, kaj pa je to? Ni- mate pravice, dekle mora prestati kazen. Sodba se glasi: do desetih," — in je razgrnjeno' sodbo ^ molil proti drznemu i mlademu možu. rablja razprostrla 10 Štefani. (Dalje prihod«^ C. 6. Trc«ury DH*. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Julije Femec ki nas jel za vedno zapustila 23. februarja, 1941. Dve leti že počivaš v grobu, nam pa še tolažbe ni, . upanje nas le tolaži, da vid'mo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: SOPROG in HČERE Cleveland. O., 23. februarja, 1943.