ČASOPIS S P0D0BAM1 U SLOVENSKD MLADINO. < Štev. 2. V Ljubljani, 1. feI>niTarija 1890. Leto XX. Iz domovja. ,¦ fT:t 1 |jjer Idrijce srebrne zbegani val Iz stolpa zveni govorjenje neznano, m Vali po planjavah cerkljanskih se tal, • Cerkovniku spodaj poroca svečano : 1 Na gorskej strmini sred grmov košatih ,,Ko stiske, nadloge so teple gore, ¦ Vzdiguje domovje se angeljev zlatih. Prav radi molili so tukaj ljudje, ¦ Prav krasen postavljen je stvarniku stan. Pa ko jiin podaril je Bog blagostanje ¦ V njem zbirajo revni se sleharni dan, Predalec se zdi jiin do sem potovanje. I Do Boga poiiljajo svoje molitve, Zat6 se svetišče to bode razdjalo ¦ Da vslišal bi ujihove nujne prositve. In cerkev drugej si bo ljudstvo izbralo. S Pa mnogo minulo še ni od tedaj, Pa še se povrnejo prejšnje nesreče :fl Ko bil osainočen še sveti je kraj: In rado se ljudstvo še semkaj zateee, Ko v dežji oprano in belo zidovje Tii v novem svetišoi vas slišal bo Bog _ V razvalu imelo je tam le domovje, In rešil iz jarina pogubnih nadlog." — ¦ Kazaje do ljudstva okrog in okrog, Ees, leta so tekla tja v večnost brezmejno, Da nekdaj eastil se vže tainkaj je Bog. Gospod je odtegnil pomoč blagodejno. Edaj ljud bil opustil je tempelj nekdanji Trpelo je ljudstvo pod težo nesrež, Prikrito ofiem je in našemu znanji; Z neba si prosilo pomoči solzec. Le babice praviti vnukom ved6, Pred strelo in ognjem mirti pa ni bilo, Da to je pred davnim vže časom bil6. Dokler se svetišče ni prejšnje vzdignilo. In zraven povejo jim še govorico, Obilnejše ljud zdaj sem hodi kot prej, Povejo o templja razdjanji pravljico: Pob6žaejše moli Gospoda odslej ~M ,,Mož star je večernice zvonit dospel In slavi hvaležno ga s srčne globine, fl In ko je zvonov vže glas zadnji odpel Da nanj se je zopet ozrl z visočine. ¦ J. Rejec