0
s•o Basnima n s edv brviicb »jn »jo v »jr*
C3LR5IL0 5lDVm^KKR_ -DEiLF\V5TV7V-
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3 -poluletna . . „ VSO Četrtletna . . „ 0 75 Rosam. Stev. „ 0-10
SEi'iEiSS2>SEiStD)SEi
Starostno zavarovanje.
Odsek v državnem zboru, ki mu je izročena predloga o socialnem zavarovanju, deluje. To je vesela novica za delavstvo. Na svečnico smo ob vseslovenskem delavskem shodu izraziii željo, naj bi v ta odsek zopet vstopil dr. Krek. Ti naši želji je ustregel in zvedeli smo tudi, da se je zlasti" on v prvi seji odločno potegoval za to, naj odsek takoj začne in marljivo nadaljuje svoje posvetovanje, ne da bi se po kakem pododseku brez potrebe zavlačevala ta važna reč. Obrnili smo se nanj, naj nam pove, kako se zdaj naša tako pereča zadeva razvija. Njegova pojasnila slovejo:
1. Počasi gre. Za prve tri paragrafe ne bo dosti treh dni. Vseh je 325. Bog ne zadeni, da bi zgovornost odsekovih članov ostala taka, kakršna je zdaj; potem bi še naši potomci zastonj čakali, da pride poročilo iz odseka pred zbornico. Malo manj govorjenja bi ne škodilo; saj se gre za reči, ki so se na vse strani: že obravnavale v delavskem svetu in drugih zasto-pih, in o katerih mora imeti pač vsak poslanec že svoje prepričanje. Prezreti pa ne smerno, da so ravno v začetnih paragrafih glavne in odločilne določbe. Do § 13 govori predloga o tem, kako daleč naj se razteza obvezno zavarovale. Vladna predloga omejuje za bolniško in starostno zavarovanje za tiste uslužbence in delavce, katerih dohodki ne presegajo 2400 K. Za vdove in sirote pozna samo odpravnino, ne pa rente. Bolniško zavarovanje za domačo obrt <in domače delavce tudi ni jasno. Zato je umlji-
Štev. 50. ?Ei 5Ei SEi V LJUBLJANI, dnč 12. novembra 1909. SEi SEi SEi Leto IV.
glavne reči rešene in posvetovanje pojde gladko in hitreje izpod rok.
2. Velika nevarnost pri posvetovanju je pa v tem, da ne bi posamni poslanci preveč gledali na to, kako bi mogli to posvetovanje izrabljati v agitacijske namene. Kdor hoče socialno zavarovanje, si mora biti svest, da se vse tudi upravičene želje ne dajo uresničiti. Ne smemo pozabiti, da ima pri tem zakonu poleg državne tudi gosposka zbornica svojo besedo. Po pravici povem, da se tega najbolj bojim. Naj nam pomaga o naši sklepi, če jih pa gosposko zbornica zavrže. Zato se mi zdi najvažnejše, da odsek dela vedno v sporazumu z vlado. Samo če bodo sklepi taki, da se vlada zanje obveže zastopati jih z vso odločnostjo tudi v gosposki zbornici, pridemo do resničnega uspeha. Naša dolžnost je v odseku pritiskati na vlado, da se uda za vse 'izpremembe, ki so potrebne v korist zavarovancev; ravno tako je pa vsak pameten član v odseku, ki misli na zavarovanje, ne pa na agitacijo, dolžan omejiti se tam, kjer bi prenapeta struna počila, in kjer bi se socialno zavarovanje samo za daljši čas zopet zavleklo, ali celo preprečilo. Boljše nekaj, nego nič! Kar je nepopolnega, se ložje popravi, nego postavi kaj popolnoma novega. Delavci iti vsi, katerih se tiče socialno zavarovano, ne bodo imeli nič od tistih, kateri bodo govorili zanje, nego samo od tistih, kateri bodo s premišljenim, odločnim, pa pametnim delom pomagali, da se zavarovanje v resnici kmalu izpelje.
vo, da se o teh vprašanjih obširnejše govori v odseku. Dozdaj se je dosegla jasnost v tem, da se zavarovanje vdov in sirot za starost ne sprejme v ta načrt. Zavarovancem bi se naložilo s tem novo breme do 80 milijonov kron na leto, o katerem se pa ne more vedeti, ker manjka sploh vsakih podatkov^v ti zadevi, ali bi bilo mogoče, ali ne. Na Nemškem dobe vdove po onemoglih delavcih malo letno rento. Brez dvojbe moramo tudi v naši državi pre-skrbnino za vdove in sirote imeti pred očmi in pripravljati, da se čim najprej omogoči.
3ri vprašanju, ati naj se omeji bolniško zavarovanje do 2400 K letnih dohodkov, se gre v prvi vrsti za zdravnike. Pri bolniških blagajnah zaslužijo od posamnega slučaja mnogo manj, nego sicer. Zato se boje, da ne bi mnogo njihovega zaslužka odpadlo, ko bi se bolniško zavarovanje raztegnilo tudi na premožnejše. Socialni demokratje zahtevajo prisilno bolniško zavarovanje za vse, ki so v kakem delovnem ali uslužbenem razmerju, če niso preskrbljeni za slučaj bolezni. Nekateri zahtevajo, naj se meja od 2400 prestavi na 3600 K. Proti zdravniškemu pomisleku pravijo, da je v obrti, trgovini in v kreditnih ter zavarovalnih zavodih, ki pridejo tukaj v 'poštev, samo 37.924 oseb, katere imajo nad 2400 K letnih dohodkov. Zdravnikov je v Avstriji nekaj nad 9200, potemtakem bi se šlo pri posamnem zdravniku povprek samo za štiri osebe. V odseku splošno prevladuje misel, da je treba v tem oziru govoriti še z zastopniki zdravniških organizacij. V 'ta namen se je sklenila enketa ž njimi.
Pri vprašanju, kdo bodi zavarovan, se bo šlo glede na starostno zavarovanje tudi za to, kaj bodi s samostojnimi krneti in obrtniki. Nekaj jih je, ki sploh odklanja 'o to zavarovanje; med temi so zlasti zastopniki velikega obrta, ker splošno trdijo, da bi morala ta nositi velik del stroškov v tem oziru; drugi pa zahtevajo, naj se samostojni posebej zavarujejo in ne skupno z delavci.
Ko se to reši, pride od § 18 dalje na vrsto vprašanje o upravi, kjer bo tudi dolgotrajen boj, ali naj se sprejmejo okrajni uradi za socialno zavarovanje, ali ne; in če se sprejme, ali naj se ustanove državni uradi v ta namen, ali naj se prepusti, kakor je v predlogi,.uprava zavarovancem in delodajavcem. Potem bodo
J. S. z.
Naše organizacije pozivamo, naj najodloč-nejše agitirajo za obilno udeležbo na IV. vseslovenskem delavskem shodu. Noben zaveden krščanski delavec, nobena zavedna krščanska delavka ne sme ostati doma. Svetu hočemo in moramo pokazati, da nas je \eliko več kakor mislijo naši nasprotniki!
VSTOPNICE .
za IV. vseslovenski delavski shod se prično razpošiljati po 20. t. m.
PLAKATIRANJE.
Na razna vprašanja 'odgovarjamo: Dovoljenja za plakatiranje so po naredbi
Iz mojega žolčnika.
(Konec.)
V tem pa je dobil novo pismo. »Glasov« urednik mu je vrnil povest na »Osojah«, češ, ha je prenaturalistična. Tako se ne sme pisati za naše ljudstvo, — mu je pristavil ocenjevatelj.
In zopet je Spitigneva trla jeza. »Glasov« urednik ga je obsodil za naturailista. Res, da Povest ni pisana za otroke, toda vedno se ne rinemo sukati v tistem idealnem žanru naših prvih pripovednikov, ki so orali S? ledino. Ljudstvo je treba probuditi in pohujšali ga pisatelji ne bomo, ako se ne bode samo. S tem slikamo greh v vsi njegovi nagoti, ga pristu-dimo, ne pa hvalimo! Samih dobrih značajev Ima svet malo. Piše naj se po življenju, slika uaj se človek tak, kakor je, ne pa tak, kakršen m bil lahko, ali moral biti, pa ni.
lake misli so rojile Spitigneva po glavi in 'zmislil si je no v izhod svojim: vzorom.
Vzame klobuk, vzame rokopis iirr pismo N-basovega« urednika ter se napoti v uredništvo »Kola«.
»Danes pa me ne boste odslovili. Evo vam rokopisa! Kako si gospodje pri »Glasu« razlagajo leposlovje, izvolite čitati to pisemce!«
In urednik »Kola« z veseljem prečita pismo.
»Gospod Spitignev! V kratkem dobite odgovor. Najprej vzamem v roko vašo povest »Na Osojah«.
Nekalj dni pozneje Spitignev prejme pismo in novce. »Le tako naprej! Vi obetate biti naš drugi Krsnik. Ta bi si gotovo štel v čast, da bi smel svoje ime podpisati pod vašo povest. Kmalu se spet oglasite. Na zdar!«
Zadovoljno si je Spitignev mel roke, štel novce in iznova čital pisemce. Novi načrti so se porajali v njegovi domišljiji in sklenil je, povse posvetiti svoje moči beletristiki. Pridno je prebiral realiste in naturaliste večjih narodov, uril se v pisanju in prikrojal značaje tujih pisateljev domačim razmeram.
Zato se je smejal, ko prihaja nekega dne od odbora za izdavanje »Narodne knjižnice«, pa čuje za vratini besede: »Črnorizec je!« Zbodla ga je sicer ta besedica, toda sklenil je,
da pokaže, kako zna tudi črnorizec svobodno pisati. Ker ga je naprosil odbor, da mu pošlje kako povest za »Narodno knjižnico«, poslal mu je povest iz prvih časov. Ta povest »Čednosti plačilo' in kazen pregrehe« se je zdela ocenje-vatelju »Narodne knijžnice« preveč moralizu-joča in svetovali so mu, naj jo predela. Ali Spitignev je ni predelal, ker se mu je zdela pre-otročja, in zato jo je poslal »Glasu«, ki jo je natisnil neizpremenjeno.
Urednik »Osvete« ga je opetovano pozval, naj ga ne pozabi. In res, Spitignev pošlje »Os-veti« povest, ki jo pa urednik ni bil vesel.. »Zal, da vaše povesti v sedanji obliki ne morem sprejeti. Zašli ste že do cela v dekadentski slog. Ali jo sami predelajte, ali pa jo predelam sam z Vašim dovoljenjem. Berite krščanske romanopisce in ne samo francoskih naturalistov in secesijonistov. Ako vam drago, oglasite se pri meni in posodim vam rad kaj izi svoje knjižnice.«
Spitigneva je to pismo potrlo za hip, a takoj se nasmehne in uide mu besedica: »Ta je starokopitnež. Niti besedice več za »Osveto«.«
finančnega ministrstva z dne 20. aprila 1901, št. 20.166, kolka proste.
Prošnje za dovoljenje plakatiranja treba je po t. p. 43a, 2, kolkovati z 1 'krono. Vsebina plakata se lahko v prošnji navede, pri čemer priložitev plakata odpade. Če se pa plakat priloži, kolkovati ga je po t. p. 20 s 30 vinarji.
Prošnja za dovoljenje plakatiranja se napravi za shode lahko na 'isti vlogi, kot se je shod oblastvu naznanil, ne da bi bilo treba kol-kovine povečati.
Tobačno delavstvo.
*
Za IV. vseslovenski delavski shod, ki bo
28. t. m. v »Unionu«, vlada med nami že veliko zanimlanje. Znamo, da bo spored velezanimiv, znamo, da nastopijo na njem govorniki, ki jih delavstvo še ni čulo. Pričelo je že naše delavstvo agitirati za obilno udeležbo krščanskega tobačnega delavstva na IV. vseslovenskem delavskem shodu. Omejiti se pa ne nameravamo zgolj na tvornico, marveč agitirali bomo tudi med drugim delavstvom po Ljubljani in okolici, da pride sebi v koriŠt na IV. vseslovenski delavski shod.
Sv. tnaša v spomin rajnih članov in članic naše organizacije je bila lepo obiskana. Spominjali smo se na tiste z molitvijo, ki jih ni več med nami. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Katoliškega društva za delavke in njegovemu prezaslužnemu delavskemu prijatelju pevovodji č. g. Ferjančiču za prekrasno petje ob tej priliki' ,ki je povzdigovalo ganljivo slavnost: spomin na mrtve nekdanje članice in člane naše organizacije.
Prometna zveza.
Opozarjamo še enkrat vse krščansko misleče železničarje, da si hitro naroče pri svojih plačilnicah in podružnicah koledar za leto 1910, ki je vsled vsebine res velikega pomena za železničarje.
Južna železnica poviša z novim letom svoje prevozne cene za blago, in sicer za zdaj za eno leto tako, da bodo te cene za sedem odstotkov višje nego pri državnih železnicah. I a reč zadeva tudi delavsko ljudstvo, ker bo potemtakem tam, kjer vozi južna železnica, vse dražje, nego drugod. To pa ni glavna rec. Mi moramo pribiti, da se je ob pogajanjih za zvišanje prevoznine govorilo samo o upnikih-ka-pitalistih, kako bi se njim pomagalo, da pa nihče ni sprožil delavskih razmer pri južni železnici. Za te se mora iti v prvi vrsti. Železnica, ki tako neprimerno zvišuje svoje cene, mora najprej pdskrbeti, da se pomnoženi dohodki obrnejo v prid delavcem in uslužbencem, ki [o s svojim delom vzdržujejo. Železničarji pri južni železnici, na noge! Naš list in naša organizacija je pripravljena pomagati in sodelovati. Začnite!
Kratek odgovor. Ne bi odgovarjali rdečemu »Železničarju«, ker ni naša navada, da bi se bodli z listom židovskih kapitalistov. Toda dobili smo več dopisov, iz katerih bomo odgovorili »Železničarju« v par besedah enkrat za vselej: »Naša Moč« je d e 1 a v s ko slovensko in krščansko glasilo, katero vzdržujejo edinole slovenski krščanski delavci in je nikdo drugi ne vzdržuje. Očitanje, da »Naša Moč« vzdržujejo Nemci, je popolnoma prazno, ker smo v prvi vrsti, kadar se gre za narodne pravice slovenskega ljudstva, kakor srno tudi nepodkupljivi in odločni, kadar se gre za delavske pravice. Socialni demokratje pa dobi-
Spitignev je pisal le za »Kolo« in za »Narodno knjižnico«. »Kblo« je sprejel od njiga vse, v odboru za »Narodno knjižnico« ipa je sedelo več gospodov, ki niso bili pri uredništvu »Kola«, In ti gospodje so obsodili Spitigneva povest »Satanovci«. Dejali so, da tak spis ljudstvo kvari, ne probuja, in da pisatelj dostikrat sam ne ve, kaj hoče povedati s svojimi mračnimi podobami.
»Ali Spitignev je našel zaslombo pri »Kolu«, ki je natisnilo njegove »Satanovce«. Tudi posebno izdajo tega romana je urednik priredil.
Tedaj pa še je Spitignev srečal. z javno kritiko. Ocenjevali so »Satanovce« različni listi in vsi so jih obsodili, le »Kolo«, za katero je Spitignev sam, sestavil kritiko, je prikrito hvalilo in branilo Spitignevovo delo.
Ob novem letu pa je Spitignev pustili študije in vstopil v uredništvo »Kola«: Zdaj je imel priliko, da pokaže svoje zmožnosti in zagovarjal je v obširnih razpravah »novo strujo«. Zmernejši elementi so odpovedali svoje sotrud-
vajo podporo od vsega internacionalnega ži-dovstva in svobodomiselstva. Zato pa se tudi socialni demokratje tako zelo potegujejo za brezverske in svobodomiselne mednarodne barcelonske pobijalce in požigalce ter njihovega načelnika Ferera. Mi smo odločno delavski, ker med nami ni mogoč kak Tomschik, ki se je izrazil, da je delavstvo »nerazsodna masa«. Takega človeka bi mi takoj vrgli iz svoje srede in bi ga pognali v višje »razsodne mase«, ki so Tomschiku tako pri srcu. Če pa ne bo miru, pričeli bomo priobčevati stvari, po katerih bo socialne demokrate še bolj glava bolela. Dopisnike pa prosimo, če bodo socialni demokrati še zabavljali proti »Naši Moči« s tem, »Našo Moč« Nemci vzdržujejo in plačujejo, naj nam vsacega naznanijo. Odgovarjali pa na taka lumparska očitanja ne bomo, ker nam je prostor v »Naši Moči« preozek in predragocen za taka očitanja. Dopisnike zadnjih dopisov pa prosimo, da nam prav pridno vse kar izvedo, poročajo.
Za stare penzijoniste. Finančni minister je v državnem zboru dne 26. oktobra, ko je predložil državni zbornici proračun za leto 1910 in ga priporočal, naj ga zbornica sprejme, omenil tudi dva zakona, ki zadevata stare penzioniste. Po teh postavah pridejo vsi stari penzionistr. državni uradniki do VI. razreda, državni učitelji, civilni državni uradniki, žandarji in služabniki v svojih penzijah v tisti razred, v katerem so zdaj njihovi tovariši. Nadalje se bo izplačevala tudi vsem vdovam po starih pen-zionistih brez razlike službenega reda normalno pokojnino.Ta ureditev bo veljala državo na leto okroglo tri milijone kron. I o naznanilo bo gotovo prav zelo razveselilo vse_ uboge državne stare penzioniste, ki so doslej v svoji starosti in onemoglosti trpeli za svojo težko službo, ki so jo vršili v svoji mladosti ljudstvu in državi, le glad in pomanjkanje. In brez hvale lahko rečemo, da je največja zasluga, da je ministrstvo predložilo' državni zbornici ta dva zakona, ravno zasluga »Prometne zveze«. Leta in leta, ko se socialni demokratje starih penzionistov še spomnili niso, je »Prometna zveza« delovala z vsemi silami, da se odpomore bedi starih penzionistov. Kolikokrat smo mi v »Naši Moči« pisali o tem škandalu, ki ga je trpela država nad svojimi uslužbenci in s tem opozarjali vlado in poslance, naj to velikansko in vnebo-vpijočo krivico odpravijo. Toda, ako se tega veselimo, nas vendar brezmejno žalosti, da so prezreti provizionisti. Krivica se je delala obema, penzionistom in provizionistorn; zato pa bi bilo tudi edino pravično, da se obema naenkrat pomaga. Zagotavljamo pa, da prej ne bomo nehali zahtevati in klicati na pomoč vse poštene in za ljudstvo vnete poslance, prej ne bomo nehali svetu kazati krivice, ki jo deia država svojim zvestim služabnikom, dokler tudi tem ne pride pomoč. Kakor pa^ se je doseglo za penzioniste na državnih železnicah, to se mora zgoditi na južni železnici. Vsaj južna železnica pravi, da kar stori državna železnica za svoje služabnike, to bo storila tudi južna za svoje. In vendar vemo, da bo državna železnica izboljšala stanje penzionistom, slišimo od južne železnice le to, da hoče povišati vozne tarife in tako izboljšati stanje svojim že večkrat preplačanim bogatim kapitalistom; ne slišimo pa prav nič, da hoče južna železnica izboljšati stanje svojim uslužbencem, posebno pa še starim penzionistom in provizionistom. Opozarjamo na to prav resno naše^ zastopnike v državnem zboru, da s tisto (možatostjo, s katero sili južna železnica na povišanje svojih voznih tarifov, silijo južno železnico, da izboljša res škandalozno stanje svojih penzionistov in provizionistov.
ništvo in se priklopili »O sveti«, ali pa stopili z 'leposlovnega polja. Spitignev pa je z vso silo zagovarjal svoje nazore in nabral si je četo mladih pisateljev, dokler tudi ti njemu ne prerastejo glave. Že se odpira nova pot, že se porajajo simbolisti, ki popuščajo svojega očeta ter se v novem toku drevč za nestalno smerjo.
Mogočno sicer sedi Spitignev na svojih la-vorikah, oblastno kritikuje vse, kar ni iz njegovega monopola, toda njegov stol ni kamenit in njegova oblast ni neomejena. Spitignev čuti, da se mu stol maje in perutnice suše, zato bije divje okrog sebe. Ali ti udarci naznanjajo zgodnjo smrt in Spitignev pojde med staro šaro, pozabili ga bodo in le zgodovina ohrani njegovo ime, češ, da je poizkušal zajahati velikega konja, toda ni bil dovolj vajen ježe, konj pa neukrotljiv, in padel je raz konja, ne da bi se pobral.
O Spitignev, 'kdo bi ti zameril, saj so te tako vzgojili. Breznačelna kritika!
-Grdo je, kaj si soc. demokratje izmišljajo, odkar jim rdeča baraka na vseli koncih poka in se podira, da begalo železničarje in love kaline, ki še ne poznajo soc. demokratov po laži in preostudni agitaciji. Pisali smo že v »Naši Moči«, da so ravno soc. demokratje poslali v svet neresnično vest, da hoče odvzeti železniško ministrstvo železniškim uslužbencem in železniškim uradnikom, kakor tudi njihovim družinam vozne ugodnosti. Žal, da tudi železniško uradništvo ni uvidelo v tej novici grdega soc. demokraškega agitacijskega sredstva, ampak je to vest verjelo, se razburjalo in v koaliciji vse mogoče sklepalo proti takemu načrtu železniškega ministrstva. Soc. demokratje pa so dosegli svoj namen. Razburili so delavstvo kakor uradništvo, šli med nje in igrali rešitelje. Delavstvo in uradništvo jih je pozdravilo kot svoje rešitelje. Tomschik in Miiller pa sta se smejala v pest, saj kratek čas, ker že poje-mojoči dohodki v blagajni soc. demokraške železniške organizacije so se zelo pomnožili. Dosegla sta svoj namen, denarja dosti! Toda kakor strela je udarilo vmes železniško ministr-strstvo z jasno besedo iu neusmiljeno razbilo nakane in laži soc. demokratov. Objavilo je v več večjih časopisih sledečo izjavo: Razni listi so priobčili pred kratkim vest, da namerava železniško minstrstvo železniškim uslužbencem in uradnikom vozne ugodnosti zdatno omejit*’ in da se je to že sklenilo v tozadevni direkcijski k< nferenci. Nasproti temu je resnično, da je ta vest brez vsake stvarne podlage, kakor tudi ni res da bi se železniško ministrstvo sploh kdaj o teni posvetovalo ali da bi bil to kdaj predmet posvetovanja direkcijske konference.
Kar pa zadeva povišanja voznih cen na državnih progah za leto 1911) so te popolnoma idenbčne z voznimi cenami leta 1903. Resnično je torej, da se s 1. januarjem 1910 osobne vozne cene na državnih progah ne povišajo. Res pa je. da se z znižanjem voznih cen pri vožnji na državnih progah severne železnice, državne železniške družbe, nadalje na nekaterih lokalnih progah Ferdinandove severne železnice, vsled preureditve voznih pasov (zon), po ureditvi temeljne takse, tudi za uslužbence in uradnike državnih železnic zdatno znižajo. -To je jasna beseda. Zato so pa soc. demokratje tudi hitro utihnili. Hvalijo se še sicer pri osebnih agitacijah, da so soc. demokraški voditeln posredovali, kar pa je grda laž. Železniško ministrstvo ni mkdar nameravalo, kakor pravi zgorajšnja izjava železniškega ministrstva, omejiti vozne ugodnosti železniškim uslužbencem in železniškim uradnikom, zato tudi nikdo m mogel posredovati in tudi posredoval ni. Čudimo se le, da so nekateri uradniki tako hitro sedli na ta lim soc. demokratov. Soc. demokrati so s tem zopet jasno pokazali, da jim nobeno sredstvo ni preumazano, da le razburijo delavstvo in napolnijo svoje nikdar site blagajne s krvavimi vinarji ubogega delavstva in zaslepljenega uradništva. Sram jih bodi!
Kolodvorski in postajni delavci. (Konec.) Sme se zatorej računati, da zjutraj sc začne moja služba ob četrt na 5. uro ter konča zvečer ob pol 11. uri, torej dobrih 18 ur. In koliko dobim za teli 8 ur plače? Prav nič! Samo eno dnevno plačo 2 K 20 v do 2 K 60 v, kakor je že eden dolgo pri železnici. Poglejte, če bi delal prožni delavec na progi celih 18 ur z dnevno plačo 2 K 20 v, bi dobil ja 18-urno delo 3 K 96 v, in pri nas na postajah nas plačuje c. kr. drž. železniška uprava za 18-urno delo na dan le z 2 K 20 vin.! In to sedaj v socialni dobi, v dvajsetem stoletju! Pravijo, da je tlaka minila leta 1848, znabiti je odpravljena tlaka po nekaterih stanovih, ali pri c. kr. državni železnici, pri postajnih delavcih obstoja še danes, leta 1909 torej po 61 letih odkar je cesar ne le zaželel, marveč ukazal, da se ima tlaka odpraviti po celem Avstro-Ogrskem cesarstvu le uprava c. kr. državnih železnic ima to koncesijo, menda patent, na izvrševanje tlake še danes. In to ni mala tlaka, kajti ako računamo pri enem delavcu na postaji 8 ur čez postavni službeni čas na dan, mora ta revež postajni delavec napraviti na leto 2920 ur ali 292 deseturnih dni, kar znese recimo najmanjša plača (po 2 K 20 vin. na dan) na leto 642 K 40 vin.!!! Kaj naj rečejo potem še tisti, kateri so^ nekoliko boljše plačani, ti morajo imeti potem še hujši in dražji tlako. Ni to vnebo kričeča krivica? Ako že nikakor nemorete nam dati obljubljenih treh milijonov, odvzemite nam vsaj tlako, rešite nas vsaj tega zla, kar se je zgodilo že pred 61 leti zadnjemu kmetu. Tudi opravilo ni tako lahko na postajah kakor si marsikdo misli, posebno po zimi, ko so kratki dnevi, ko je treba vedno sna-žiti in prižigati različne svetilke, kuriti peči itd. Zjutraj pred prvim vlakom mora biti peč v pisarni ne le samo zakurjena marveč popolnoma topla, pisarna in čakališče pometeno, prah
Vseslovenski delavski shod
bo v nedeljo, dne 28. t. m.
Krščansko socialne delavke, delavci vsi brez razlike nanj!
osnažen in vse stvari v redu. Za to delo je že treba nekaj časa. Ako pade sneg, se mora isti za silo izpred čakališča in pasirne odkidati, potrebne gazi k drvarnici, k vodnjaku, skladišču, k premikalom itd. narediti. Ko privozi tovornik, skladati in nakladati zaboje, vreče, bale itd.; ko odide ta, pride zopet osobni vlak, donašati, odnašati in vagati različno prtljago; ali skladati in nakladati dostikrat težko brzovozno blago in to največkrat delavec sam, kajti sprevodnik ima ali vsaj hoče imeti opraviti s potniki, vlakovodja si ne mara umazati rok, postajenačelnik pa menda tudi ni za to tukaj, da bode skladal in nakladal zaboje, torej je le postajni delavec tukaj za vzdigovati po več sto kilogramov težke zaboje Itd. — Ko večja skupina vlakov odide, oziroma ko nastopi nekoliko večji premor, imaš že zopet večkrat zadosti opravila. Načelnik te požene v bližnje vasi z avizarni, na pošto in v trafiko; gospa zopet naroča prinesti meso od mesarja, kruha od peka, mleka, jajc itd. od kmetic; a vse to je večkrat v precejšnji razdalji ena stvar od druge in ni čuda, ako se delavec včasih nekoliko več zamudi, ker mora čakati v mesnici, da pride na vrsto, ker je mesar ravno napravljal večjo množino mesa za krčmarje, na pošti zopet, ker se znabiti gospodična poštarica ravno razgovarja z mladim gospodičem učiteljem, in ker niso še ta čas zračni baloni tudi postajnim delavcem, na razpolago — pride delavec vedno le peš in morebiti nekoliko pozno domu. V takem slučaju dobiš največkrat vse polno nagrad; najprvo te okrega načelnik, da se tako dolgo klatiš, misleč: s 'par avizarni se ti vendar ni potreba toliko časa muditi, na pošti pa tudi nisi imel dosti opraviti, a o mesu, kruhu, jajcih itd. noče nič vedeti; ko pa prineseš te reči v kuhinjo, dobiš navadno zahvalo: v tem času bi bila jaz že sama lahko dvakrat prinesla in skuhala, preden ti le enkrat prideš; noče zopet nič vedeti o avizah, pošti, trafiki itd. Ako je pa gospa kuharica kaj bolj slabe volje, ji pa še ne ugaja meso, so stare žemlje, predrobna jajca, 110, to imaš pa potem še za nameček. Tako je, dragi moj prožni delavec, na postajah! Kolikokrat se domislim nazaj na progo! Res smo imeli tudi težka, zelo težka dela, a rekli smo vsak eno, minul je dan in šli smo k počitku, minul je dan, in ko smo delali 12 ali 14 ur, so nas tudi pošteno plačali za vse ure, minul je dan, ko nas ni nobeden zmerjal in na nas nobeden godrnjal; a tukaj sem dobil že za »fruštik«, ko sem že vse lampe prižgal, tri peči razgrel in tri sobe pometel; dobil sem ta »gren-ciga« od načelnika; »lenuh, kje je pa frišna voda«, in to vse zato, ker je dobil od ravnateljstva neprijetno pisanje; ako je razjezila gospo pestema — se je gospa nad mano znesla, in aRo so celo otroci pesterni nagajali, sem dobil za nameček še od pesterne svoj del; tako je in nič drugače: tukaj sem »Madchen fiir Alles«, kdor ima potrebo, mi ukazuje, kdor ima čas, me zmerja in sekira; upravi c. kr. državnih železnic pa ne delam nikoli zadostne tlake. — Ne rečem, da je ravno na vseh postajah tako, je pa tudi na nekaterih še hujše, posebno kjer so semaforni signali; tudi niso vsi postajenačelniki taki, a vendar precej sem jih že poskusil, pa dobri bili so le — bele vrane.	C.
Med brati in sestrami.
Iz ljubljanske predilnice. Društvo tekstilnega delavstva je sklicalo v sredo, dne 10. novembra, zvečer svoj javen društven shod, na katerem nam je tovariš Ivan Nep. Gostinčar razložil velik pomen trgovskega in obrtnega sodišča v Ljubljani. Uvideli smo, ^a bo to sodišče za delavstvo res velike važnosti. Gospod Je raj pa je pozival navzoče delavstvo, naj se v obilnem številu volitve udeleži in tako pokazali, da se tudi tekstilno delavstvo dobro zaveda koristi tega sodišča.
Sava. Gorenjsko krščansko-socialno delavsko politično društvo sklicuje v nedeljo, dne 14. novembra, štiri shode. Ob 9. uri dopoldan na Savi v »Delavskem domu«. Poroča Moškerc iz Ljubljane o starostnem zavarovanju in jugoslovanski strokovni zvezi. Delavci iz okolice, ne zamudite tega važnega shoda. Ob, pol 11. uri dopoldan v Kropi, ob 4. uri popoldan v Kamni gorici. Poroča Ivan Gostinčar iz Ljub-•ane. Dnevni red isti, kot na Savi. Ob 3. uri 'Popoldan je shod v Mojstrani, poroča deželni Poslanec Piber o delovanju deželnega zbora,
Moškerc pa o starostnem zavarovanju in jugoslovanski strokovni zvezi.
Sava. Ker sva si s Kristanom stara znanca, ne more nobene številke »Napreja« izdati, in na nobenem shodu na Savi ne more govoriti, da bi čez mene ne zabavljal. Ga poživljam, da naj dokaže, da je na zadnjem shodu na Savi resnico govoril, kar se tiče moje osebe o dopisih »Naše Moči«. Ako tega ne stori, ga imenujem obrekovalca in lažnjivca. Jeseniškemu poročevalcu »Napreja« pa 200 kron nagrade, ako mi dokaže, da je resnico pisal v številki 21. »Napreja«, da sem jaz udrihal na shodu na Planini nad Jesenicami čez socialne demokrate.— Fr. Čebu 1 j.	i
Jesenice. Svobodomiselni sokoli in rdeč-karji so si zopet v lase skočili. To bode rajsko življenje na svetu, ko bodo svobodomiselni sp-ko-li in rdečkar-ji človeško družbo vladali. Že sedaj ni človek varen na cesti, ko jih ie le mala peščica, da bi kak kamen ne zadel. V nedeljo zvečer je bila ta sodrga skupaj zbrana na cesti. Bilo je kakih deset rdečih privržencev in trije sokoli. En sokol je pokazal svoje kremplje ter trdil, da se nobenega ne boji, ter vsakega ob tla vrže. Pričeli so po rokovnjaško vpiti in kleti ter lasati se. Ko en sokol prime nekega rdečkarja, zavpije ta: »Jaz sem socialni demokrat, ti že pokažem« ter seže v žep po' nož. Jel je udrihati po sokolskih kremplijh. Sokol se je jel dreti, ter ko se -je pobral po konci, so 'o ubrali vsi trije v tek. Rdeči prijatelji sokolov so pa jeli metati kamenje za njimi, kakor bi se bila toča usula. Sreča je bila. da so ljudje vpitje slišali in se tem rokovnjačam odstranili iz ceste. Vi se hudujete na redarje, a da bi bili mirni ljudje varni pred to druhaljo, bi imel biti vsak večer po en orožnik in redar pred tistimi gostilnami, kjer se ta banda zbira. Ni dolgo, ko je pripovedoval en rdečkar, da Kristan hodi poučevat na Savo. To je lepa izobrazba; kamen in nož v rokah. Ako ga z nožem ne more, ga pa s kamnom. Lep napredek svobodomiselcev! Pa bode Kristan zopet pisal »klerikalna lumparija«. — Rdeči zmešanec v zadnjem »Na-preju« zagovarja mojstre v tovarni. Mu ni zameriti, ko ima hudo bolezen, katerej se pravi: umobolnost. Zaradi tega zagovarja krivice, ki se gode njihovim pristašem. Ti norci še svojim lastnim pristašem privoščijo kazen. Privrženci rdečih so se hudovali: »V »Naprej« bi poročali te krivice, ki se nam gode, pa »Naprej« ne vzame tega, ker ima preveč s farji za opraviti. Ko bi se dobil eden, da bi v »Moč« poročal.« Kot vestni poročevalci »Naše Moči« smo to tudi storili, ne glede na to, ali se krivica godi našim lastnim pristašem, ali nasprotnikom.
Okno v svet.
Liberalci škodljivci. — Boj za slovensko vse vseučilišče traja že 50 let. Vse dosedanje zahteve so se strinjale v tem, da ima biti vseučilišče v Ljubljani. Kar na enkrat pa je prišlo Hribarju na um, da bi bilo za Slovensko vse eno, ako se ustanovi slovenska pravoslovna stolica v Pragi. Za božjo voljo, ali je Hribar slep, ali -je tujec v naši deželi, da ne ve, da naše ljudstvo ni bogato in da bi fakulteta v Pragi bila morda najbolj nadarjenim dijakom zaprta. Ali je Hribar res politik, ki ne ve, da če se ustanova v Pragi slovenska fakulteta, da iste potem nikdar ne bode v Ljubljani. Ali hoče Hribar kot ljubljanski župan, res oškodovati Ljubljano za vseučilišče? Zakaj ni naprosil v Peterburgu ruske vlade da ustanovi za Slovence vseučilišče v Jekatarinoslovu ali pa na »Novi zemlji«. Slovenec .ie bogat in bo najbrže lahko utrpel stroške. Ali so liberalci res tako kratkomiselni in slovenstvu sovražni, da ne privoščijo slovenskim profesorjem vseučiliških služb. Mi mamo danes že doma nekaj gospodov, ki bi do časa, da se v Ljubljani ustanovi vseučilišče bili vsposobljeni za profesure. Hribar jim tega ne privošči. V Pragi bi brezdvojbe na slovenski fakulteti zasedli mesta Čehi. Toda Hribarju in njegovim podrepnikom ni na temu nič. Oni vidijo na praški univerzi fabriko za »svobodno misel«. To je v prvi vrsti merodajno Hribarju in liberalcem. V drugi vrsti, bi pa Hribar rad ustregel svojemu neško - nacionalnemu prijatelju Stiirku. Znano je, da se Nemci sploh upirajo slovenski unverzi v Ljubljani, ker vedo, da bi ta bila za njihovo prodiranje osodepolna. Tudi Hribar najbrže to ve. Toda vkljub temu hoče iti v Prago. Posledica tega bi bila, da bi bila ogromna večina slovenskih diajkov še na-
dalje navezana na Gradec in tudi Dunaj. Slovencem bi bila vzeta prilika do najvišje izobrazbe v domovini. In Jugoslovanstvo? Gospoda je omejena dovolj, da ne vidi tega. Agentu ni veliko na tem, ali je blago katerega ponuja dobro ali ne. Ni mu na temu ako prevari odjemalca, samo da je naredil »kšeft«. In smelo rečemo, da Schonerer z vsem njegovim vsenemštvom ni storil Nemcem toliko koristi, kakor to hoče Hribar s to zadevo. Nemška »Gemeinbiirgschaft« brez skrbi lahko imenuje Hribarja za častnega predsednika. Stara nem-škutarija leze po »slovenskih« liberalcih iznova na dan, z razliko, da na grabljah ni Dežmanovo temveč Hribarjevo maslo. »Kar liberalec stori, vse skazi«, ta pregovor se za Slovence čimdalje bol-j uresničuje. Dolžnost vsacega res Slovenca je, delati na to, da se vzame liberalcem iz rok vsa politična »fušarija«. Mi hočemo, da se naša mladina izobražuje na versko-nravni in narodni podlagi. Mi hočemo, da imajo na prihodnjih naših zavodih kruh, domačini Slovenci. Mi hočemo, da se slovenskim dijakom olajša študiranje na visokih šolah. Zato je tudi naaš zahteva, da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani. Kako mislijo o tem novodobni »grab-ljarji« nam je vseeno. Poznamo jih, naroda škodljivci so.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
A*
s'>* a tf£>e
t# *
\C e,	□
d*
d*
%
Ljubljana
Pred škofijo 19.
K. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mi» uliti zalogo čevljev
domačega izdelka.
''Jtraaaaoaaairootrot^^
SL.0BC1HSTVU SE VLJODHO PRIPOROM
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
MMI TOHICH
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
Angleško skladišče oblek
0. Bernotouic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice.  Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s KlobuKi in čeulji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvrženih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veliko izbiro drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MerŠOl, Ljubljana, Mestni trg itev.
Velika zaloga. Nizke cene!
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo,
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645'15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor-povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.
Vsa dela se Izvršjejo točno tudi v največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
HJflERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserln Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika ....	„	24.000	„
President Lincoln . .	„	20.000	,
Presldent Grant ...	,	20.0U0	„
Vožnja LJubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 */2 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej.
Gričar & Mejač |
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ■■
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krap eš urar
Podružnica
cesta št. 2 os. Černe.
Podružnica	| ■ _L1*	*	Podr
Resljeva cesta št. 2 y YjI UU11 Ulil Rcs,Jcvn P***] g* Jos. Černe.	J	J	prel	g. J
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih
ur.verižic,stenskitiin nllialnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo iz-redno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone In Igre.
Pozor, slovenska tfelavtRn itrnjtiml
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:
3anl^e Ce$nil{
(pri Če&niku^
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najniže.
|ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo||
ruštvo ii Liljani
Kongresni trg st.19 Kg. ZadrUga«»». POr. Kongresni trg st.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,%, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto.	=
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ■■	prekinilo,	r—■	■
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Medenje.
Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik R. Sušnik 1. r„
predsednik.	podpredsednik.
joooj loo°l [ooo| |ooo| joooj |ooo| joool joool |ooo| |o°°l
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana. Prešernove nlice 7, Ljubljana
. : priporoča :—  =r
izvrstno marčno pivo stekleni oali.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne, čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke. Izborni med-pltanec
koli se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja toCno in pošteno postred.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Porlesova Mb.
I
Prva slovenska
■■
:----- modna	trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
••F1'b4"4*14*4*'4*-fr'4+11•F*4*1$••$••$•4 +++++++•4*4*4*
Nadrobno! J| ŠžlPžlfaOll Na delielo!
Glavna trgovina:	■	Fllijalka:
Zalofika oesta I	LJUDIjana	Martinova	oesta	24
Veliko zaloga špecerijskega blaga, žganja, moke in deželnih pridelkov.
Novourejjena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
mm~ Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj In odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.