i Arnošt Adamič Deček iz sirotišnice a>ovest> Begunca leč v ozadje, kjer se je zbirala in ~ ,,, . , ,. rp , . , , , hitela na mejo maloštevilna avstrij- Odsla sta tudi Tonek ln betezna . , , n ,. .... T .. XT , , ^ , , . ska bramba. rdnoci so zasvetui Lucija. Na kolca sta znesla nekaj v .. ... , ., , , , , ,, , .. », . zarometi, so se tino vnele svetlobne obleke 111 ziveza, odklenila Cuvaia , , . k L , , . ^ „ .... , ,. . . rakete m zatrepetale v zraku, je tu m zgubili so se med mnozico, ki se , ».. . , , .., . „ ., , ,. XT ,, . pa tam pocil strel prednjih straz; je gnetla v daljavo. Namemla sta f . , ,. , .,; ., . , , , , . .,. ™ . kakor da bi se borili nevidni duho- se v neko vas bhzu Vipave. lamje . -., . , r^. , . , , T ... A/t ^- ,., . vi. Od morja do Tirolov je polago-lmela Lucija brata Martina, bil je . , ,. ,_, , . . ,, . / , , ,r . ma nastala ziva crta, ki se je za- hlapec pn bogatem kmetu. Vsa pota . , ,. ., »i • \.-i i l - -l j. grizla v zemljo, napenla puske m so bila polna beguncev; vcasih sta ,., , uu- » i j . v». . ., . vztrajala v besni borbi vec ko dve srecavala pescico lzmucenih voja- i.-Tt--- •• u v. i , i • f-1- j i - • j j • leti. Umcujoc ogenj je bobnel ves kov, ki so bui doloceni, da zasedeio , v /-m i• • r^ i_ . . , i i v . .. /-.i ta cas po Krasu. CJkoh vasi Dober- postojanke ob drzavni meji. Ob ce- , , \r . . . . -c -.- i • . , ..... • i . i- • dob, v Kostanjevici, na Fajtjemhn- stah so pocivah lzgnanci, kuhah m ,,. v . ... c „ , .. . . . . ,. . . . . w . . bu, Kalvanji, Sv. Gabnjelu je iz- se ozirali s plasmmi ocmi nazaj: . . A . , ., , . i ... i v. i , i i . krvavel cvet slovenskih moz m mla- mish so hitele k domovom, kiso,.. /^- » i i. • -r* u j u , ... . . ,..,,, denicev. Oj, zalostni Doberdob — bih zapisam razdejanju. Ves ta ve- . , ., L . , , , . , . . .. , . . , slovenskih rantov grob! letok gorja se je vil skozi vipavsko „,.,,. , , . . , , ^., ^ , dolino, mimo Ajdovščine in preko BolJ kot nekdaJ Je obcutl1 Tonek Cola na Idrijo, Ljubljano - in še Uubezen do zemlje, ki jo je zapu- naprej. Ali se je pa valil preko Kra- sca*" sa in Tirol. Vlaki so bruhali na po- »Tako se mi zdi- mati- kakor ^ stajah v zaledju kri, zakaj vsa srca, bi se rodil tam doli' in srce me boh' . iztrgana iz domačije, so krvavela. ker bo vse uničeno« Proti ogroženi meji so.hropeli vla- >>Bo§ Pomagaj!« je stokala reva . ki, v njih izrabljene vojaške čete in in P^tiskala kolca po prašni cesti. stari topovi. Prva letala so letela Prvačina, Sv. Križ, Log, Duplje, nad goriško ravan gledat, če je boj- Vrhpolje, Vipava pod Nanosom, še no polje že zrelo za žetev. Za mejo, Pičlih četrt ure in bila sta na cilJu' onstran cesarske meje, so čakale la- kJer so se kadlle ™jaške kuhinje. ške cevi znamenja, so zijali topovi v Gospodarju Anžetu ni bil preveč našo zemljo, na avtomobilih vojašt- P« Š°du novi Prirastek, imel pa je vo in z vseh strani so hitele še nove dobro srce in sprejel je begunca. čete, brez konca je bilo njih število. Tonek mu je pomagal na polju, Lu- Na binkoštno nedeljo je zažvižgala, cija v hlevu in živelo se je. Ves ta zatulila prva avstrijska granata pre- cas ni dobil Tonek nikake pošte. ko trepetajoče zemlje, zatulila je »Kaj se boš žalostil, sedaj je vse in se razpočila daleč za cesarsko narobe, Bog ve, kje leži tvoja po- cesto. Vojna z Italijo se je začela. šta«, mu je dopovedovala Lucija. Privršale so ko tropa golobov laške Vedno je mislil, kam se je udrl granate, razsule cerkve in tipale da- Pičino. Če bi zvedel zanj, na mestu 1O2 bi popustil vse in šel za njim toliko železne kotle in jih natovorili mu- časa, da bi ga dobil. Kaj pa potem? lam. Vsak večer so šli s hrano pre- Iz oči v oči bi se mu postavil in vidno, brez besede do postojank, zahteval račun. Z njegavo krvjo si hitro raztovorili in se šele v jutrnji ni hotel mazati rok, to ne, pač pa zori vračali. Če je sovražnik slišal je bil trdno prepričan, da bo priča klopotanje železnih kotlov ali ro- njegovega konca. Da bi le vedel, štanje orožja, je na slepo obsul vsa kje tiči. Če je ušel tja preko, ga bo pota z ognjem, mnogokrat so bile težko najti. Torej je premišljeval čete radi tega brez jedi, na cestah vse dni samo to in čakal, čakal. so obležali ranjeni in ubiti vojaki, Včasih je povprašal kakega vojaka. še preden so se pomerili s sovraž- »Slišite, ali poznate Pičina tam od nikom. Čez dan nisi videl žive duše, Gradiške?« šele o mraku je vse zaživelo. 2aro- Vojaki vseh narodnosti so priha- meti so tiho gledali in odkrivali jali in odhajali, nihče ni vedel ni- pritajeno nočno vrvenje. Med jarki česar o Pičinu. obeh nasprotnikov so bile postav- Počasi se je Tonku polegla ma- ljene goste in visoke ovire iz bode- ščevabnost, ker so bile vse prilike če žice, da bi se menda niti miš ne take, da so mu obrnile zanimanje mogla preriniti brez škode. Ponoči v drugo smer. so se nad vsem tem dvigale bele, Vipavska dolina je pogreznjena zelene in rdeče rakete, ki so jih z med Kras in Trnovski gozd. Po sre- mehkim pokom izstreljavale iz ra- di teče Vipavščica v Sočo. Mnogo ketnih pištol nevidne roke. Skriv- dobrih cest vodi mimo Ajdovščine, nostna luč je trepetala v zraku, se kjer se dolina razširja, proti Gorici. počasi spuščala in ugasnila. Včasih Dolina je med vojno služila za na- so kje zaprasketale puške, je na ravni prehod v bojno črto. V vseh kratko zaragljala strojnica. Povsod vaseh je bilo skoro samo vojaštvo, so mrliči z osteklenelimi očmi brez- ki se je pripravljalo na zadnji ko- čutni in negibni strmeli v zrak, ka- šček poti in počivalo, potem pa po- kor da jih vse to ne zanima več. noči potuhrljeno lezlo v strelske Ležali so na razparanih trebuhih in jarke. V skritih dolinicah so lajali kosti so jim štrlele iz obleke. Ko- topovi, ki so bili s smrečjem, veja- sti so ležale povsod, tam noga s čev- mi ali senom pokriti, da jih ni mo- ljem, tu puška v objemu očrnele gel opaziti sovražnik. Včasih se je roke in raztresena rebra, ki se jih nenadoma približal sovražni opa- je držalo meso. zovalec v letalu in gorje, kadar se Tonek ni mogel vedeti teh stvari. mu je posrečilo kaj izvohati. Itali- Razumel je samo eno: po zeleni Go- jansko topništvo je usmerilo ogenj riški šviga sovražnikov bič, uničuje na sumljivo mesto in večkrat se je drago domovino, tepta po njej brez razletela granata v sredi med ljud- pravice. Videl je le eno: ob Soči mi in vse opustošila. Nekaj kilo- stoji mlin, ki ga vabi in kliče. Kadar metrov za ukopanimi četami so bile je zvečer gledal proti bojišču, je kuhinje. Čez dan se je kuhala me- stiskal zobe in zaman čakal, kdaj naža, o mraku so jo zlili v male se oglasi tromba zmage, kdaj bo 1O3 pregnan sovražnik. Na obzorje je nega Anžeta, slabša hrana in domo- gledal, tam je pa vedno huje bob- tožje so ji zarezali globake gube v nelo. V onemogli jezi je krčil pesti izsušeno lice. Tavala je brez volje, in žugal v daljavo. Vsak večer ga poprijela včasih kako delo, prave je morala poiskati Lucija. Skupaj moči pa ni bilo v njej. Edini, radi sta sedela na skali v griču in mot- katerega se je še držala po konci, nih oči zrla svetlikajoče se bojišče. je bil Tonek. Zanj je skrbela, ga »Pojdiva, Tonek, pozna ura je odevala, mu česala lase in molila z že,« ga je priganjala. Prijeti ga je njim dolge rožne vence. Prestrašila morala za roko in spra^iti na seno. se je starica nekega jutra, ko je s Noči so bile zelo tople, v stelnjaku povešenimi očmi stopil pred njo in je dobro počival. Skozi špranje je ji razodel svoj trdni sklep. videl na dve poljski kuhinji. Tam »Janez bo jutri odšel s svojo so dobivale topniške čete hrano, kuhinjo do Trnovega. Tudi jaz —« preden so odhajale dalje. S kuhar- ozrl se je v njene zbegane oči in jem Janezom sta si bila zelo na tiho nadaljeval, »tudi jaz bi šel z roke. Janez je bil nekje od Krškega, njim, saj me pustite — mati.« dobrosrčen in zastaven mož, ki je »Zakaj? Kaj bom počela brez imel doma sinka Tonkove starosti. tebe?« Vedno je shranil kak priboljšek za »Kmalu se vrnem, pustite me, svojega mladega prijatelja, ki mu moram ga najti.« je laskalo to /nanje. Celo Luciji je »Ali še vedno misliš nanj? Bog prav prišlo. Janez je imel posebno ve, če še živi,« je popustila in so- nagnjenje do vinske kapljice, ki se vražna iskrica je zaplapolala v nje- je seveda Lucija nikdar ni branila. ni sivi zenici. Če je Tonek le utegnil, je sedel pri »Notranji glas mi pravi, da se kuhinji in poslušal razgovore voja- bova še srečala«. kov. Janez mu je moral seveda mar- Osorej tretjega dne sta bila z Ja- sikaj razjasniti. Tako so mu mine- nezom na poti proti Trnovem, kjer vali dnevi, nič posebnega se ni zgo- sta bila skrita dva 30V2 cm možnar- dilo. Skozi vas so korakali vojaki, ja — pravcati strah sovražnika, je votlo ropotalo železje topniških ki je vedno tipal s svojimi 28 cm oddelkov, ali so odhajali vozovi z granatami po trnovski okolici, da bi ranjenci. Povelja so ostro odmevala ju uničil. Tonek se je kar prislinil po cestah, sirovi častniki so mučili in nihče ga ni odganjal. Vsi so radi podrejeno moštvo, vsak najmanjši imeli dečka, ki jim je opravljal raz- prestopek je bil strogo kaznovan. na mala dela. Celo sitni narednik Na zapadu je pa bobnelo kar na- in poveljnik — oba Čeha, sta za- prej. Čas se je vlekel neskončno tisnila oko,.ko sta zvedela Tonkovo počasi. Ljudje so obubožali in celo zgodbo. Kadar je prišel kak višji vojske so začele stradati. častnik, se je moral seveda potuh- Tudi zima je minila brez poseb- niti kam v breg med trte ali kosta- nih dogodkov. nje, sicer je pa užival najširšo pro- Lucijo je prognanstvo močno po- stost. Nekje je staknil vojaško če- trlo. Odvisnost od sicer dobrohot- pico in jo vznotraj podložil s pa- 1O4 i pirjem, da mu ni lezla na ušesa. Ko Tonka so zabolele te besede in je dobil od Janeza ponošene vo- žalostno se je obrnil proč. jaške hlače, mu jih je obrnil in zo- »Ej, Tonek, saj ne mislim tako žil četni krojač tako, da je bil ob- hudo, le skrbi me! Naj se ti kaj zgo- lečen in na hitro popolnoma sličen di, potem si ne bom mogel nikoli vojaku. cdpustiti, da sem te vzel s seboj.« Dnevi so minevali, nobeden brez »Če me ne bi ti vzel, bi šel pa svinčenih pozdravov iz nasprotni- sam, makar k Lahom.« kovih topov. »Oho — glej, glej!« se je posmeh- Nekoč je baš pomagal Janezu nil Janez. snažiti kotel, ko je privršala grana- »Res, sam bi šel. Vedno me je ta in zatulila na cesto, za njo še vleklo kam drugam, nikjer ne naj- dve, prav blizu možnarja. dem obstanka. Morda bi na Logon- »Tonek, sedaj bo pa najboljše, da drovem ostal za vedno, no, pa je se vrneš k Luciji, tu ni več varno,« že tako prišlo, da nas je razkropila mu je resno svetoval Janez. Tonek vojna. Onega lumpa bom že izpla- je pa vzbočil prsi: čal.« »Misliš, da se bojim? Še kam bli- »Bomo videli,« je Janez neverjet- že bom šel, če me ne maraš več tu.« no skomignil in mlel kavo. Po cesti »No, no, saj te ne odganjam. Kaj je tedaj pritaval prednji del neke- pa tvoj Pičino?« ga polka. Tonek je popustil delo »Ničesar ne zvem. Toliko voja- in se zapodil na cesto, stopil na ki- štva je že šlo tod mimo, vedno sem lometrski kamen in začel motriti tedaj prežal nb cesti in izpraševal, obraze izmučenih trpinov, ki so se a nikdar nihče ne ve nič o njem.« trudni pomikali v prahu, težko oto- »Verjemi mi, ušel je k Lahom, vorjeni, odpetih suknjičev in mot- zaman ga iščeš. Domov pojdi in nih oči, na Fajtji hrib v jarke. Tudi kakega dela se loti, mlad si in ni to pot je zaman iskal med množico. prav, da postopaš.« (Dalje prihcdnjič.) 1O3