List 11.
Da ozimina pod snegom ne bo škode terpela.
V tiroljskem časniku „Bothe fiir Tirol und Vorarlb." priporoča odbor tamosnje kmetijske poddružnice kmetovavcem nekaj, kar se zelo ujema s tem, kar so svetovale Novice *) že enekrati. Beseda je ob pravem času. Naj jo čujejo tudi uasi gospodarji.
Znano je — piše omenjeni časnik — da ozimina veliko škodo terpi, ako sneg" pade , kadar zemlja ni se zmerznila, in ako obleži potem do spomladi, da pod njim ni mogla zmerzniti.
Mesca svečana in pa sušca pa se začne setev že pariti (sopiti), al snežena odeja zaderžuje izparico in je na poti, da unanji zrak ne more do nje; na to pa se napravi neka plesnjina, ktera se razširi čez vso setev in jo pokonča. Zavolj južnega vremena konec jeseni in snega, ki je kmali padel in padal to zimo večkrat na nezmerzlo zemljo, se je bati, da bi se letos kaj takega , zlasti na bolj osojnih krajih, ne primerilo, ako se ta škoda ua kakosno vižo ne odverne.
Potreba je tedaj, da se do ozimine, ki pod snegom leži, mraz in zrak spusti. Ce more mraz do zemlje, bo zmerznila; po tej zmerziini  pa se zaderžuje tudi izparica
*) Poglej „Novic" 9. list leta 1853, in pa 5. list 1854.       Vred,
posetve; zrak pa, ki more sedaj do nje, prežene kar se je že izparice napravilo.
Vsakemu kmetovavcu tedaj svetujemo, ki ima kaj ob-sejauega polja, naj pregleda svoje njive; če najder da zemlja pod snegom ni dovelj zmerznila, naj poskusi ta ali uno,  kar mu bomo svetovali po obilnih poterjenih skušnjah.
Naj namreč po snegu potegne več po dva čevlja širokih razorov noter doli do zemlje; to naj stori ali z majhnim lesenim snežnim drevesom (plugom), ali pa naj izkoplje take razore; ti razori naj se napravijo po 2 do 3 čevlje saksebi. Tako naj se prevleče cela njiva. — Namesto razorov je pa tudi prav, ako po sežnji (klaftri) saksebi več po 3 čevlje širokih jam izkoplje noter do zemlje.
Naj se pa stori to ali uno, nikoli se ne sme ne v razorih ne v jamah več kot za pavec (col) debelo snega nad setvijo pustiti; ako bi se ga pustilo več,bi zemlja ne zmerznila, pa tudi izparica bi odduška ne dobila. Ako se primeri, da bi sneg spet na debelo (malo snega ne škoduje) zapadel izkidane razore ali jame, se morajo iznova izkidati. Ti razori in jame v snegu pomagajo, da zemlja zamerzne in se izparica odpravi ne le tisti setvi, ktera je ležala pod oaegom, temuč tudi tisti, ki je blizo nje.
Zagotoviti moremo naše kmetovavce, da na nobeno drugo vižo ne morejo ob taki zimi svojega polja gotovše škode obvarovati kakor na to, kakor smo ravno povedali. Škoda! da je to ravnanje še premalo znano.
Da sneg hitrejše kopni, trosijo nekteri kmetovavci v drugi polovici svečana ali pa mesca sušca ogelnega prahii ali černe persti po snegu. Al s tem pridejo večidel prepozno, ako niso poprej razkidali snega, kakor smo gori rekli.
Ce ima sneg proti pomladi zmerznjeno skorjo, se odverne škoda , če se z železno brano, ktera se še s kam nje m obloži, njiva povleče in tako snežena skorja razruši in zrahlja *).
*) Ali pa tako. kakor je v omenjenih listih „Novicu svetovano.
Vred.