Organizacija bolniške blagajne Eden najvažnejših problemov učiteijskega stanu je gotovo uvedba bolniškega zavarovanja. Ugodna rcšitev tega vprasanja pa zavisi največ od solidarnosti našega stanu. Učiteljstvo izdaja danes mnogo sredstev v razne društvene svrhe. Ako pa objektivno premotrimo položaj, bomo uvideli, da čestokrat podpiramo tudi taka društva, ki nimajo z našim stanom prav nobenega stika. Pri tem pa imamo sami dosti nerešenih vprašanj, ki vedno znova in znova zahtevajo rešltve. Ali bi torej ne bilo dobro, da objektivno pretehtamo naše izdatke in jih po potrebi obrnemo tudi sebi v prid. Na ta način nam bo prav lahko ugotoviti, da smo v slučaju nastapanja raznih bolezni zelo slabo zavarovani, ker prctežna večina naših članov živi težko gospodarsko življenje, kajti naši dohodki komaj krijejo redne dnevne potrebe. Prihranki niso mogoči. Ob dolgotrajnejši bolezni je marsikdo izmed nas in njegova družina v še večji nevarnosti. Bolezen pa more priti tudi nepričakovano morda v najbolj neugodnem trenutku. Poglejmo n. pr. jetične bolnike, katerih zdravljenje se vleče v leta in tudi druge, kar nam bi jasno povedala šele tozadevna statistika. Potrebno bi bilo torcj izvesti bolniško zavarovanje v prid celokupnemu stanu, čeprav bo to zahtevalo od nas tudi nekaj rnaterialnih žrtev. Zato je zahteva po zakonito urejenem tozadevnem socialnem zavarovanju na mestu. Organizacijo naše bolniske blagajne bi bilo zagrabiti s širokogrudnega stališea, biti bi moralo obvezno za vsakega našega člana in družinskega člana, sicer bi bilo bolniško zavarovanje že v naprej obsojeno na neuspeh. Skušnjc namreč kažejo, da v socialnem zavarovanju načelo prostovoljnosti ne pTi naša zaželeni'h uspehov. Vsak je namrcc več ali manj lahkomiselen in tudi učiteljstvo bi se prostovoljnega zavarovanja nc posluževalo v taki mcri, kot bi bilo to potrebno. Poleg tega pa je tudi velikcga pomena število zavarovancev, ker čim večja je vzajemna skupnost, tem manjši morejo biti prispevki, višja bolniška oskrba, a kljub temu se lahko doseže močna finančna skupnost. Bolniška blagajna pa bi sc morala baviti izključno le z bolezenskimi .pojavi in njih odstranjevanju, nikakor pa ne bi smela bitr nekako podt>orno društvo za posmrtnino, za doto itd. Takc poslc naj še nadalje vodi »Učiteljska samopomoč« ali kaka tcmu primerna bla«ajna. Zato tudi ne smemo mešatl bolniške slučaje s takimi ustanovami. Mnenja sem, da bi pravilno organizirana bolniška blagajna dobro uspevala in da bi ogromno večino članstva zadovoljila. Finanč- na moč blagajne bi bila mnogo večja kakor pri drugih bolniških blagajnah, ker bi odpadla postavka za zdravljenje v bolnicah, katero uživa učiteljstvo po zakonu brezplačno ali za doplačilo drugega razreda in tudi postavka za hranarino, kar druge bolniške blagajne zclo obremenjuje. To pa bi se dalo obrniti na drugcm mestu v prid članstvu. Da bo mogočc akcijo spraviti v konkretnejši in zanesljivejši tir, bi bilo potrebno, da •JUU- sproži pri članstvu načelno vprašanje. ali je za uvedbo zakonito urejenega bolniškega zavarovanja. Nato se določi potreben akcijski odbor, ki bi v stiku z vsemi v poštev prihajajočimi činitelji razčistil položaj in ga premikal z mrtve točke. Predvsem bi se moral ugotoviti obseg zavarovanja in višina prispevkov ter ureditev zdravniške službe. Tudi bi bilo važno, ali se naj organizacija bolniškega zavarovanja izvede samostojno ali pa jc mogoča kakšna skupnost z drugimi sličnimi socialnimi ustanovami. Dajatvc bolniške blagajne bi se sprva določile na brezplačno zdravniško pomoč in potrebna zdravila za bolezensko podporno dobo 26 tednov, katera se glede na poznejše aktivno finančno stanje lahko podaljša na 52 tednov, prcvoz bolnikov, izredne podpore za specialno zdravljenjc, pomožne Dripravc za zdravljenje. kakor n. pr. naočnike, izdatki za zobno nego in norodniške dajatve. Bolniško zavarovanje je najkočljivejša panoga socialrega zavarovanja. Zato je potrebna temeljita predpriprava, ako hočemo z istim doprinesti trajne sadove našemu član- Slokan Filip.