PftOlfTAJtfC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C/T ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvotno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 212«. l.wirird u Mtwml-rUt nuiitrr. Urc. <», 191(7, at th« umi ottue at Clura|o, 111., uudrt i lie Ail ol ( <>«gi ru ol M«i(li 5. W79 CHICAGO, ILL., JUNE 16, 1S48. Published Weekly at 2801 8. Lawndale Ave. ete leto—vol. xun. DOLARSKI ZNAK sam na sebi ne bo mogel rešiti nc zapadne Evrope, ne Kitajske, ne Grčije in Italije. To kongresniki že spoznavajo. Ampak niso dovolj pametni, da bi se lotili odpravljati vzroke zmede po svetu, zato so pripravljeni prispevati še več milijard za nadaljevanje tega kar jo zastarelega — za status quo. S tem riskirajo bodočnost tudi naše dežele in vsega človeštva. Kajti kadar pride polom, bodo v njemu trpele najmanj dve generaciji, predno si bo svet opomogel in si zgradil pot v nov red — v socializem. Velik del SVeta je že v njemu in od njega se v kapitalističnih deželah lahko veliko učimo. Čehoslovaška prešla iz zapadne v vzhodno sfero na celi črti Edvard Btnei in Klement Gottwald. — Praga sedaj trdno zasidrana v slovanskem bloku. - Kardinal Josef Beran maieval za novega predsednika Ta pondeljek, 14. junija, je čehoslovaška republika dobila svojega tretjega predsednika. Prvi je bil Tomaž Masaryk, drugi Edvard Beneš in tretji sedaj je Klement Gottwald. Različni značaji Cehi so bili v pokojni Avstro - Ogrski najjačji, oziroma najbolj drzen element, ki je iz-podkopaval temelje dinastiji in monarhiji. V Sloveniji je bilo sorazmerno takega uporništva — razen v socialističnih vrstah — jako malo. Od leta 1914 dalje, ko se je pričela vojna, so bili Cehi že toliko pripravljeni delati za razpad Franc-Jožefovega cesarstva, da jih je veliko pobegnilo v bitkah na vzhodni fronti k Rusom, a mnogo pa je bilo tudi pobitih, ker so jih habsburški častniki nalašč potiskali pred žrela carske armade. Vodja tega češkega gibanja je bil sloviti učenjak in filozof. Tomaž Masaryk. Bil je demokrat Wilsonove sorte, iskren človekoljub in narodnjak. Po rodu je bil Slovak, a čutil se je za Čeha. Slovaki so bili tedaj še pod Madžarsko in vladani od madžarske duhovščine. Liberalne inteligence je bilo silno malo med njimi, dočim je bil češki narod tedaj že na visoki kulturni stopnji in klerikalizem je imel med njim — z izjemo Moravske — jako malo moči. Tomaž Masaryk je bil tedaj v Ameriki in poučeval v tukajšnjih univerzah. Imel je v zavezniških krogih tolikšno moč, da so mu obljubili po zmagi pomagati zgraditi čehoslovaško republiko po njegovem okusu in tako je bila izmed slovanskih dežel ona edina, ki je dobila res demokratično vlado. Kajti zavezniki so v Jugoslaviji pomagali Pašiču in Aleksandru, na Poljskem pa Pilsudskemu, hierarhiji in aristokraciji. Beneš imel težke čase Ko je Tomaž Masaryk prevzel predsedništvo republike, je bil že v letih in slabega zdravja. A je vztrajal, da se je dežela stabilizirala in nato izrekel željo, da naj ga nasledi njegov drug izmed vojnih let, Edvard Beneš. To se je zgodilo brez opozicije. Toda Beneš ni dobil Jahkega dela. V Avstriji so zanetili svoje kali klerofašisti, v Italiji je vladal Mussolini, ki je sovražil Masaryka in Beneša, v Nemčiji pa je že rohnel Hitler. Masaryk je umrl in ni doživel tragedij, kakor jih je moral Beneš. V poletju leta 1938 sta angleška in francoska vlada usodo Čehoslovaške pod krinko miru izročile Hitlerju. • Edvard Beneš je moral oditi. Bil je profesor nekaj časa na čikaški univerzi in ko je tudi 'Amerika stopila na stran An- sel v London, kjer je načeljeval zamejni vladi. Po zmagi se je vrnil v Prago. Toda Čehoslovaška je bila po tej drugi vojni povsem drugačna kakor po prvi. Po prvi je bila popolnoma pod vplivom Francije, Zed. držav in Anglije. Njene čete pa so se v civilni vojni v Rusiji borile proti boljševi-kom skozi vso Sibirijo. Sedanja Češka in Slovaška sta prišli iz vojne veliko bolj pod vplivom takozvanega sovjetskega ali slovanskega bloka kot pod vplivom zapada. Zapad igro izgubil Vendar pa se je velik del stare češke buržvazije sovjetskemu vplivu upiral in iskal zaslombe za prevlast med Američani in Angleži. In res, *— ko se je vlada v Washingtonu odločila izvajati Trumanovo doktrino kjerkoli na svetu, si je izbrala za bojišče tudi Čehoslovaško. Komunisti na Češkem delajo že od konca vojne skupno s socialdemokratsko stranko, ki ji načeljuje Zdenik Ferlinger. Desničarski social-dcmokrati pa so paktirali z Londonom. Ko je bil ta razvoj na točki, ob kateri je moralo počiti, se je oglasil premier, komunist Klement Gottwald in ministri, ki so hoteli pod kontrolo Washingtona in Londona, so se morali odločiti. Gottwald jih je primoral resignirati. Beneš njihove resig-nacije ni hotel sprejeti. Gottwald mu je razjasnil, kako in kaj in tako je levica sprejela vsa vladna mesta, razen mesto vnanjega ministra Jana Masary-ka, ki je nekaj tednov potem izvršil samomor. Češka je sedaj popolnoma v slovanskem bloku, kar naše di-(Konec na 5. stran i > USTANAVLJANJE ' TUJSKE LEGIJE" JE P0NI2ANJE ZA ZEDINJENE DRŽAVE V kongresu je večina odobrila načrt za ustanovi*., tev "tujske legije", kot jo ima n. pr. Francija. Razlika je le v tem, da francoska armada sprejema v svojo takozvano tujsko legijo, ki jo uporablja v svojih kolonijah v Afriki, največ propadle plemenitaše, bivše zločince in pustolovce. Ameriška tujska legija pa naj bi bila po kongresnem načrtu ustanovljena iz poštenih ljudi. V naši armadi bi služili pet let. In ako službo častno dokončajo, se jim po prestanem roku da državljanske pravice. Za začetek bi naj se v to legijo vzelo v evropskih razseljeniških kempah 25,000 moških. * Mnoge poslance je mikalo pričeti s tem•"eksperimentom". Nekateri pa se zanj že dolgo navdušujejo, med njimi zlasti senator Lodge. Kritiki so seveda nasprotovali, češ, kaj neki si mislimo o svoji deželi, ako bomo tujce najemali, da naj jo branijoI In bi bilo res smerno. čim se je zbornica o načrtu ugodno izrazila, že se je vest o tem raznesla po vsi Evropi. Ameriški žurna-list A. Kendrick je poročal po radio-omrežju Columbia Braockasting z Dunaja, da lahko dobimo 25,000 moških v našo "tujo legijo" takoj v Avstriji in še več kakor toliko. Kajti ameriškim oblastim so se prijavili za vstop "Paveličevi ustaši", bivši slovenski "domobranci", sedaj tudi mnogi Cehi, ki nočejo nazaj, poljski "antikomuhisti", Mihajlovičevi četniki in na tisoče nemških nacijev. In njihova kvalifikacija? Da — vsi poudarjajo, da so sovražniki komunistov "in pripravljeni ili v vojno za osoboditev dežel, ki si jih je Stalin podjarmil." V resnici pa žele, da bi vojne ne bilo temveč da bi se na takle lahen način prikopali do kruha in bili z vsem preskrbljeni. Kajti na svoje lastne oči vidijo, da so ameriški vojaki preskrbljeni boljše kot pa vojaki katere koli druge dežele na svetu. Ustanavljanje take tujske legije, ali pa propaganda zanjo, ima v resnici samo en namen: pospeševati takozvano "mrzlo" in živčno vojno. Ako b« ameriška armado sprejela ponudbo "ustašeV",* "letnikov" In "domobranceV", bi bilo to Jugoslaviji namig, da se Zed. države lahko podajo v vojno proti nji z njenim lastnim vojaštvom. In enako velja za Poljsko, Romunijo itd. Zed. države so že med vojno poskušale z nekakšno tujsko legijo, pod pretvezoi da se bi borila za osvoboditev Avstrije, sicer na ameriške stroške, toda pod pokroviteljstvom "nadvojvode" Otona. A nastal je s strani Cehov, naprednih Jugoslovanov in pa liberalnih krogov v splošnem tolikšen pritisk in protest, da sta državni in vojni department legijo razpustila. Potrebno je — in častno bo za Zed. države, ako se enako zgodi tudi v tem slučaju. Prisilna vojaščina v mirnem času prelom z ameriško tradicijo Zvezni senat je z 78. proti IS. glasovi sprejel predlogo za uvedbo prisilne vojaške službe, ki je doslej v mirnem času še nikoli nismo imeli. Ameriška armada je sedaj desetkrat večja kakor pa je bila v mirni dobi pred prvo svetovno vojno in veliko številnejša kot pred vojno št. U. Vzlic temu naš vojni oddelek ni zadovoljen in ne predsednik. Zato sta zahtevala "draft". Senatna vojna komisija je zaslišala veliko ljudi — največ seveda generale in člane vojnega, oziroma obrambnega departmenta in ker smo v vojni histeriji — v umetno ustvarjeni — bodo morah fantje iz delavnic in šol, hočeš nočeš. Po senatnem načrtu bosta vzeta v vojno službo dva izmed vsakih treh upoklicancev. Zed. države so leta in leta slovele baš radi svojega prostovoljnega vojaškega sistema. Na sio in stotisoče fantov in mož je v dobi masnega priseljevanja v to deželo bežalo is Evrope ne samo radi želje po boljšem kruhu pač pa s nagonom, da se ognejo sld-|iti v armadi. Zato so bežali pred Franc-Jožefom, pred kaj-zerjem, pred italijanskim in Številnimi drugimi vladarji, ki so držali svoje mlade podložnike v vojaški suknji zdržema po tri leta in potem še v rezervi. Mrs. Roosevelt, ki je za "draft", vprašuje, čemu se bi tudi kapitala ne 'draftalo"? Le kaj ji pade v glavo! Kapital je vendar svetost! Privatna svoji-na je po naših zakonih in tradicijah nedotakljiva. Vzeti pa smeš živa bitja in jih konufisci-rati, dokler jih rabiš. In U bitja so predvsem sinovi delavcev in malih |ai asa i je v.- Sinovi velike gospode dobe čine ln tafco se ognejo težkemu vojaškemu življenju in v vojnah so večinoma na čimvarnejših krajih. Je res zanimivo, da je treba kapital, to je profite ščititi, ne vpraša pa se, ali si pri volji dati svoja leta v vojni aparat. Vzamejo te in mirna Bosna. eeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaoeeo e H'm, WlWHH'Jl^ m H KM m • t.....................................M.............. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Se o darilnih pošiljkah v stari kraj Odkar je Jugoslavija uvedla kone po svojih "ekspresnih" po- na takozvane relifne pakete ali tih iz Trsta, darilne pošiljke carino, je bilo v Proletarcu smo glede daril- v jugoslovanskih listih v Ame- nih pošiljk objavili vsa pojasni- flki o tem veliko pisanja. ia. kolikor smo jih mogli kje do- Nedavno so trije slovenski li- biti. Vsa so bila avtentična. Sti v Clevelandu priobčili izčrp- Sledeče pa je kritika iz ome- ke, ali pa v celoti, članek iz njenega komunističnega dnev- ljubljanske "Ljudske pravice", nika, katero Jugoslaviji sovra- ki je glasilo komunistične stran- *ni slovenski tisk najbolj izrab- ke v Sloveniji. jja Morda pa je ta kritika Skoro se zdi, kot da je stvar ( "Ljudske pravice" na mestu? izmišljena, a vendar, tisk je Ako so se dogodile nerednosti, enak kot ga rabi "Ljudska pra- morda so jih popravili, kajti če-vica". Klerikalni listi so dobili, mu naj bi služili ameriški pata izvod omenjenga lista z dne keti podganam in mišim v ko-17. maja prej nego mi — brž- rist? Zato je pač članek tudi ta- ko strog. In krivci, ako jih je kaj, so morda svojo zanemarjenost že popravili ali pa jo tudi olačali s kaznijo. Vendar pa oblastimi tam svetujemo, da je članek v "Ljudski pravici", ker je bil v opozicionalnem tisku jako razširjen, in seveda ni bil igno-riran tudi v našem ne, porazno vplival. Glasi se: KDO JE KRIV> da se že poldrugi mesec rede podgane s paketi is inozemstva Darilne pošiljke naših izseljencev iz Amerike, ki prihajajo v znatnih količinah, se morajo 3d 1. aprila dalje cariniti. Rabljene obleke in druge rabljene stvari ter hrana so carine proste, prpv tako je prosto carine kolonialno blago do 1 kilograma. Novo blago pa se ocarini na tak način, da pride na luksuzne predmete večja vsota, na pred-(Nadaljevanje na 2. strani.) Myron Taylor je bil v avdi-jenci pri papežu dne 10. junija pol ure in se z njim "privatno pogovarjal". Taylor je Trumanov privatni ambasador pri sveti stolici. A prav gotovo je, da ne Pij in ne Taylor nista govorila o kakem večnem izvelic-a-nju pač pa kako preprečevati socializem po svetu in "zajeziti" ali pa uničiti Sovjetsko unijo. , Mihael, ki se na vzpodbudo angleške in ameriške vlade spet oglaša za "ustavnega" romunskega kralja, se je v Atenah na Grškem srečno oženil. Njegovo prvo dekle, italijanska filmska igralka, ki jo je ljubil šest let, pa se je t>dločila iti v samostan. Torej gre Mihael prilično po stopnjah svojega očeta. Na Mihaelovi poroki v Atenah so uganjali rojalistični pomp v polni meri. Mihael je bil v uniformi feldmaršala in njegova nevesta pa kajpada tudi v dragocenih oblačilih in imela je veliko ovratnico (ogrlico diamantov. Grški kralj in kraljica sta bila slično okinčana, enako drugi dvorjani in pa zastopnik angleškega dvora. Ako ne bi bilo ameriške in angleške intervencije na Grškem, bi ne bilo tega pompa, saj v Atenah ne in ameriškim davkoplačevalcem bi bilo prihranjenih kako milijardo dolarjev, katero smo do-sedaj zapravili za vzdrževanje grškega dvora in Grčije pa v monarho-fašizem. Papež Pij le redkokdaj izgubi kako bitko. Doživel pa je veliko blamažo z umešavanjem v zaljubljenost romunskega Mihaela, ki je član pravoslavne ali grške ortodoksne cerkve, v njegovo nevesto "princezo" Ano Bourbon-Parma. Ona je članica stare, "slavne" katoliške aristokratske familije, ki je za rimsko politiko vedno storila kolikor je bilo v njeni moči. Ko je šel romunski Mihael pred kakim letom dni na poroko angleške prestolonaslednice Elizabete, se je sešel z Ano Bourbon-sko in tako se je pričelo. Zaročila sta se, a varuhi zaročenke so zahtevali od Mihaela, da se morata podati v Rim in vprašati, kaj papež Pij misli o njuni zaroki. Odšla sta tja, bila sprejeta in papež jima je ukazal, da edino katoliški zakon jima bo dovoljen. In njuni otroci, ako jima jih bo Bog kaj dal, morajo biti vzgojeni v katoliški veri. Mihael je vprašal za nasvet mater in pa anglo-ameriške agente. Domenili so se, da ker (Konec na 4. strani) Predsednikova "nepolitična" tura bila fiasko dele minulo nedeljo, dne 13. junija, je imel predsednik Truman na svoji sedanji govorniški turi res mnogo ljudi — v parku v San Franciscu. V Omahi v Nebraski pa je govoril v dvorani, v kateri je prostora za nad deset tisoč ljudi, toda nad 7000 stolov je bilo praznih. Tako se mu je zgodilo še v per drugih krajih po zapadu, n. pr. v državi Washington. Reporterji, ki ga spremljajo, pravijo, da se dolgočasijo. Trumanovi govori da so monotoni, čita jih včasi s zatikovanjem in nobenega ognja ne more udah-niti v svoje besede, ftele ko je prispel v Butte, v Montani, se je nekoliko rasvnel. Udrihal je po republikanski večini v zveznem kongresu ia dejal, da nismo imeli še nikoli slabše zbornice kot je sedanja, glije v vojni proti osišču, je od- Republikanci se smejejo In od- govarjajo, da tudi še nikoli slab-: označil za nepolitično — govori Šega predsednika kakor je se- samo politično, s ciljem, da os tedanji. Tako imajo oboji svoj ne v Beli hiši tudi nadaljna štiri "špas". Ne pa ljudstvo. leta. Priznava, da imamo infla- Kongres je res ne samo na- cijo, draginjo in da je pa on ho-zsdnjaški ampak tudi brez smi- tel vse to preprečiti, a mu re-sla sa socialne probleme, ki se publikanska večina ni pustila, kupičijo nad nami. Iti kar Tru- Dodati bi moral, da tudi njego-man na svoiih dolgočasnih sho- va lastna stranka ni storila no-dih pozabi i ft povedati je, da je benega izdatnega koraka, da bi njegova stranka v kongresu se obvarovalo kontrolo nad čeprav tako "sanič" kot republi- nami. Tako se cene nemoteno kanaka. In pa da mu obe stranki višajo in kjer kake vrste potreb-podpirati njegovo vnanjo politi* ščin man(ka\ cvete špekulan-ko — torej ni nitf tem v osiru stvo in odiranje ne da bi se ka-med njima nobene razlike. ka oblast kaj brigala zato. Tru- V Sen Franciscu je ugotav* man sicer govori, kritizira in ljal, da bomo imeli mir. A na očita, toda da bi izdatno porabil tem ali onem drugem shodu pa svojo moč, ki jo ima in mu jo govori kot da se ima vojna vsak daje ustava in naš splošen vla-hlp pričeti. Cei, sa mir zgleda dni sistem, tega ni storil. Zato slabše kot pred par meseci ln mi mu republikanci upravičeno oči* moramo biti pripravljeni na vse tajo, da igra le politiko. možnosti. Na tej turi — ki jo je on sam Enako jo igra s civilnimi svohodščlnaml. Ka eni strani jih priporoča, a ob. onem podpira in ščiti reakcijo. Zaradi zamorskih glasov se hoče prikupiti zamorcem, včasi se mu zaleti in je sa rešitev palestinskega vprašanja tako kakor 2id)e žele, potem se sopet premisli In demokratski politiki pa študirajo, kako bi ga pripravili, da ne bi več kandidiral. Demokratski boas Arvey v Chicagu je odprto proti Trumanu. Enako voditelji takozvane liberalne stranke v New Yorku, nezadovoljen s njim je senator Pepper is Floride, a Harry še vztraja, da bo kandidiral. Tako so se nade ljudi, Id pravijo, da so progreeivnl toda proti Wallaceu, izjalovile. Morali bodo glasovati all sa Wallacea, all pa sa kakegs republikanskega torija, all sa Harryja. Za aas ni v tem osiru nobenih težav. Nekaj o naših stvareh Konferenca Prosvetne matice v nedeljo 13. junija *. Milwaukeeju je bila zelo dobro obiskana. Navzočih je bilo 43 zastopnikov in zastopnic ter nekaj gostov. Reprezentirali so podporna in kulturna druitva ter zadružne ustanove. Predsedoval je Martin Judnich iz Waukegana, zapisnik pa je vodila Angela Zaitz. Tajnik Louis Zorko je podal obširno poročilo, ki bo objavljeno v prihodnji itevilkl. Tiče se dela Prosvetne malice v tem okraju, današnjih razmer in predsedniške volilne kampanje. Frank Zaitz je poročal o stanju Prosvetne matice, o knjigi "Brata" (avtor Etbin Kristan), ki jo je letos izdala in bo poslana pridruienim društvom čim jd dobimo iz knjigoveznice. Podal je sliko o stanju lista in o težavah, ki jih imamo z zmagovanjem obveznosti v tiskarni. V poletju bomo pod vzel i kampanjo, da zberemo'vsoto za poravnanje dolga in da listu pridobimo več naročnikov. Dalje je ugotovil, da je Proletarec urejevan socialistično in bo tak dokler bo izhajal. V letošnjem volilnem boju je Proletarec na podlagi sklepa naše ekse-kutive v agitaciji za Henryja Wallacea in novo progresivno gibanje. Kajti ono je najbližje načelom, ki jih ima JSZ. Je za svetovni mir in za vzajemnost med deželami. In je za sporazum s Sovjetsko zvezo, ker le ako se Zed. države in USSR dogovore delati v duhu medsebojnega razumevanja, bo odstranjena sedanja vojna mora, ki leži nad svetom. Naše notranje naloge so med drugim pobijanje reakcije, ki lomasti po vsi deželi in naša vlada jo podpira po vsem svetu. Nedavne volitve v Italiji so izpadle tako kot so največ s pomočjo ameriške vlade. Referat o SANSu in o položaju v splošnem, z izo-rom.na njegove (Sansove) aktivnosti je imel Fred A. Vider. Orisal je na kratko nedavno zborovanje Sanso-vega glavnega odbora v Clevelandu in sprejete reso- . lucije, ki so v listih že bile ali pa bodo objavljene. Dotaknil se je tudi justičnega departmenta, ki je uvrstil SANS med "subversivne" skupine. SANS je naravno podal k temu posebpo izjavo (objavljena je v tej številki) in bila je poslana mero-dajnim oblastim ter raznim kongresnikom in senatorjem, da se jih pouči o krivici, ki jo je omenjeni department storil tej organizaciji. Kajti označevati Sansa -za kako nelojalno organizacijo je več kot krivično. In SANS bo skrbel, da se bo to tudi izvedelo. . Več o tem povedo resolucij*. Navzoči zastopniki in zastopnice so poročale o aktivnostih v naselbinah, stavljena so bila razna vprašanja in tako se je seja končala v najboljšem razpoloženju. Louis Barborich je nabral v tiskovni sklad Proletarca $33.71 in Jos. Oblak pa je nato dodal še $5. V soboto 17. julija bo na Keglovem vrtu v Willow Springsu piknik v korist Proletarca, na kar opozarjamo vse naše tukajšnje občinstvo, da si ta dan rezervirajo za poset na omenjeni vrt. i PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. yjioLEt*«gp ytn,'ft4l IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jufoslovsnska Delavska Tiskovna Drušba, Cftlcafo, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE CVUI NAROČNINA v Zedinjenih drtavah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. , Vel rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pon-deljka popoldne sa priobčhev v številki tekočega tedna. .PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's publishing Co., Inc. Established 1»06. Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United SUtes: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 28C4. Profesor laski .o taktiki Anglije v palestinskem vprašanju Profesor Harold Laski je pred nekaj tedni prišel predavati v Roosevelt College v Chicagu. Pred par leti je bil predsednik eksekutive angleške delavske stranke. Je svetovno znan preda-vatelj v ekonomskih in političnih zadevah. Po svojih nazorih jc smatran za levičarskega socialista. In kot tak je doetikrat zelo kritičen na laboritsko vlado, ki jo tvorijo člani njegove stranke. Zelo ostro jo je obsodil zaradi njene politike v Palestini, o kateri pravi, "da je črn madež na našem dobrem imenu." "Vodi jo namenoma in zavestno v pomoč Arabcem in proti Židom. Spremljana je z obrekovanjem, zavajaLnim razlaganjem in cinizmom." Pal je je dejal, "da je iaboritska vlada padla le redkokdaj tako globoko in pokazala tako trdo dušo... To ni samo politika vnanjega ministra Bevina — to je politika vlade in stranke." Laski pravi, da ta politika priča, kaj zli ljudje lahko store kadar imajo moč. Laskijeve izjave je komentiral v čikaškem "Sun-Times" Irving Pflaum v izdaji z dne 9. junija in ugotavlja, da so 2 id je Laskijevih trditev res lahko veseli. Toda tudi med 2idi ni soglasnosti. Predstavniki Židovske agencije bi radi sporazum z Anglijo. Stemisti (židovska teroristična organizacija) so proti vsakemu kompromisu z Anglijo. Oni trdijo, da so arabski napad na Izrael podnetili Angleži, ker britanski imperializem noče židovske države v Palestini ali bodisi kjerkoli na bližnjem vzhodu. Sternisti dolže Židovsko agencijo krivde za nezadostno pripravljenost Izraela za vojno, ker se je glasom njihove trditve preveč zanašala na sporazum z vlado v Londonu, na Združene narode in na predsednika Trumana. Združeni narodi so res poskusili pridobiti arabske dežele in Izrael za prenehanje z vojno. Za posredovalca je bil poslan tja švedski grof Folke Bernadotte. Obe strani sta pristale na njegovo zahtevo za štiritedensko premirje, toda zastopniki arabskih dežel pod gotovimi pogoji. Medtem se je arabska fronta pripravljala za odločilen napad Trans-jordanska armada je privlekla na svoje pozicije težke oblegovalne topove, s katerimi jo je oborožila Anglija. Egipčanski senat v Kairu je odobril $84,000,000 kredita za kritje stroškov egipčanske armade, ki so vsled vojne proti 2idom jako narasli Vojno Trans-Jordana pa financira Anglija. Enako iraško. Združeni narodi so vsled "politike sile" (power politics), ki jo vodita Velika Britanija in Zed. države, brez moči. Ruski predlog na konferenci Z. N., da naj bi poslali tja armado napraviti red in mir, je bil zavržen, ker ga je zastopnik Anglije vetiral ameriški pa ugovarjal. Angleška in ameriška vlada namreč pod nobenim pogojem nočeta, da bi stopil v Palestino ali v ar dežele kak sovjetski vojak. To nevzdržno stanje in ščuvanje je povzročilo veliko napetost tudi v francoskem Maroku, kjer je prišlo dne 8; junija do izgredov med Arabci in 2idi. Oziroma do napada nanje, v katerem je bilo ubitih 42 oseb, med njimi 10 otrok. Vsi ub bili 2 id je. f Ako bi prizadete vlade ne pozabile Uko hitro na štiri svo-bodščine in na druge svoje medvojne obljube ter deklaracije, PS ne bi imeli tega stanja na bližnjem vzhodu in ne živčne vojne ter novega histeričnega qfx>roievanja. JOSKO OVEN: [RAZGOVORI m Nedelja. Skozi moje okno gle- j si. Celo sam papež je moral podam na vrt. Razgled ni ravno | begniti iz Rime. Tudi pri nas, v razveseljiv. Pomanjkanje dežja, takrat mirnih slovenskih krajit*! kajti deževalo ni že dvajset dni. 1 so se pojavili kmečki upori — Vse je orumenelo, trava je pa in med slovensko inteligenco je taka, da izgleda kot da smo že pozno v avgustu. Pač čudno! Nered ni menda samo na zemlji. Tudi gori v Valhali, Olimpu ali pa v nebesih — mora biti nekaj narobe. Časih lije po cele tedne in potem pa mesece ničesar. rod. 1 nov revolucionarni prepo- Ali kakor danes, je bila tudi j takrat reakcija močna. Ruski | car je s krvjo zadušil upor re-voiucionarjev na Poljskem. V letu 1049 je prišel ne pomoč av-. No, predno je bilo to pismo strijskemu Francu Jožefu, da dostavljeno Proletarcu, je že sta skupaj zatrla ogrsko revolu-dvs dni deževalo. icijo. Na Dunaju sta pomedla re- Politično smo bolj srečni, volucionarni upor- generala Je-Kandidati naših obeh - večjih lanč in knez WmdischgraeU. In strank govore križem dežele in ^^ cesar Franc Joief» katere-obljube dežujejo, da je veselje, i se je tako opevalo v naših Ce se polovica tega kar obljubu- solah* na «totlne revolucio-jejo ti možje uresniči — bomo farjev poslal na vislice, ne samo močnejši, ampak tudi Upor mlade Italije je za-najsrečnejši ljudje na zemlji, dušil Hadecki, isto tako upor na Kot da nimamo že dovolj grme- češkem. Druga francoska repu-nja od strani republikancev, blika je bila zavratno umorje- IZJAVA Nikjer negro vse po veli V Južnoafriški uniji je izgubil volilno bitko sloviti državni in vojaški veščak Jan^5muths. V volitveni, oziroma v kampanjski turi jo izgublja po zapadu, ob Pacifiku in Um okrog predsednik Truman. Je prav, da ae volilci upirajo. Ni pa pravilno, ker glasujejo le proti nekomu zaradi tega ker ga ne marajo, namesto ds se bi organizirali za kak tehničen, za res vreden socialni program in bi rekli: starega nočemo, odločili smo se za nov reji * • , Toda taki volilci so v naši deželi redki. Vilic temu, morda . pa se bo v glavah ameriške mase vendarle kaj spremenilo! Dajmo ji pomagati v volilni boj za "tretjo stranko". Kajti le, ako ona dobi milijone glasov, bomo lahko upali v trajen mir, v razorože-vanje in v svetovni ekonomski preporod. Volilna pravica vselej zatirana, ako nhi v "mmvi" stranki Ohijski državni Ujnik Edward J. Hummel je odločil, da peticij za Wallacejevo tretjo stranko ne more upoštevati. Nastalo Je razjarjen je po vsem Ohiu, a Hummel trdi, da se za svoj odlok opira na zakon, ki Je bil menda sprejet v času izgredov na Public Square. V njemu Je rečeno, da ne sme v politične urade kandidirati nihče, ki Je ali komunist ali pa komunističnih nazorov, tudi ako ni član stranke. Dd tistih dni je delavsko politično gibanje v Ohiu razbito. Ne pa delavska razredna zavest, ki se je letos osredotočila v tako-zvanem Wallacejevem političnem gibanju. Ta nova politična skupina Je dobila v Ohiu dovolj podpieov — več ket dovolj. A vendar jih je Hummel zavrgel, češ, da Ohio je preti komunistom in proti da bi oni kandidirali na kakršni kali volilni listi, torej ven s njimi! Henry Wallace ni komunist. Baj mu celo očitajo, da niti zadostnega socialističnega programa ne c^flaia. Je le za svetovni nflr, "za štiri svdbodftčine, ta odpravo lakote itd., ttd. A vzlic temu mu ne puste na glasovnico celo v tako demo- Slovenskega ameriškega narodnega svita Dnevni Rati z dne «8. maja t. 1. objavljajo vest, da je justični Ujnik gospod Clark tudi Slevenski ameriški narodni svet uvvetU med organizacije, Id jih reakcionarni mogotci imenujejo "prevratne". Slovenski ameriški narodni sve! deli to označbo z mnogimi organizacijami, katerim je bila že prej očiUna "nelojelnost", dasi mi bilo sa tako obdeliltev nobenega dokaza. Prav take ni očrnjevanje SANSa podprto z nobenim dejstvom, za katero ki se mogla po pravici rabiti beseda "subversive". Nespretno je Slovenski ameriški narodni svet ves čas svojega obstanka a neštetimi dejanji dokazoval svojo lojalnost do ustave Eedipjenih driav, ki je edine resnično merilo lojalnosti v tej *eieli. V najbolj kritičnih časih vojne je SANS vedrfteval moralo svojih pristašev, večinoma delavcev v podjetjih vojne produkcije na vrhuncu; pe SANSovi vzpodbudi so njegovi člani in njemu sledeče organizacije nakupile na milijone dolarjev obrambnih in vojnih bondev, podpirale Meči križ ki vse ustanove, ki so delale sa zmage savoeniških demokratičnih narodov nad pošastjo fašizma. Mnogo teh je dobilo priznanje sa svoje delo od najvišjih oblasti. Mnogoštevilne so družine SANSovih članov, ki so ftrteevele svoje rinove za to zmago, in naštevanje vsega, kar je SANS storil na tem polju, ki napolnilo knjigo. Lojalnost SANSa je teste dobivala priznanje merodajnih faktorjev, ki so pri njem iskali informacije, vabili njegove liane, da govore na radie za domačo in prekomor-sko oddajo in mu dajali moralno oporo. Ce se sedaj nenadoma vae to označuje sa prevratnost, tedaj ki se moralo sklepati, da je bilo ravnanje Redinjenih driav v deki vojne napačno, da se bili Teheran, Jalta, Potsdam smete, da je bile fte stremljenje pe ohranitvi tiste skupnosti, brez katere ne bi bH fašizem nikdar poražen, prevratno. Taka misel je seveda SANSu tuja, ker je prepričan, da so edino skupni napori združenih demokratičnih narodov rešili svet strašne usode, ki bi ga bila zadela, če bi bil fašisem izšel iz vojne kot zmagovalec, in enako verjame, da je ohranitev te skupnosti edino jamstvo svetovnega miru. Slovenski ameriški narodni svet je bil in je lojalna ameriška organisadja, kar pa ne pomeni, da se ne bi smel posluževati ustavnih pravic, svobode govora, svobode tiska in predvsem svobode mišljenja, s čimer je nezasdruftUivo spojena svoboda kritike. Zavedajoč se te resnice, glavni odker Slovenskega ameriškega narodnega sveU odločno odklanja označbo nelojalnosti in smatra tako arbitrarne očrnjevanje za nasprotno vsem načelom in tradicijam ameriškega naroda in njegove zgodovine. Ta izjava je bila soglasno sprejeta na letni seji glavnega odbora SANSa v Clevelandu, Ohio, 30. maja 1148. SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVJST F. A. VIDER, gl. predsednik. MIRKO O. KUHEL, gl. Ujnik. kratični državi, kakor je Ohio. In kaj sedaj? Ohijska progresivna stranka se je obrnila na sodišče, kar stane. v V Chicagu je dobila lani progresivna stranka presenetljivo veliko glasov in s tem po tolmačenju njenih odvetnikov pravico do glasovnice ne da bi se morala boriti za podpise, s katerimi ae bi lahko proglasila za novo stranko. Toda vzlic zadostnemu številu glasov, ki jih je dobila v okrožju tega petmilijonskega okraja, ji je bila pravica do tiskanja njenih kandidatov odrečena in tako sta bili označeni na glasovnici samo dve stranki: demokratska in repubiikanaka. Sodišče je odločilo, da v bodoče bodo na nji najmanj tri. Kajti tudi kandidati progresivne stranke ae mera vpisati na glasovnico. Zadnjič je bil tudi tak odlok, a glasovnice so kile ie tiskane in oblast je trdila, da čemu se ukvarjati s kapricami "nezadovoljnih nergačev". Ko so bili glasovi prešteti, ni šlo več tako gladko. Nekdo je demokratsko mašino obdolžjl, da je s svojim števnim aparatom ukradla zmago najmanj trem ali štirim ljudem. Sodišče v Chicagu je sicer odločilo šele nedavno, da mora okraj Cook (Cook County) uvesti na glaaovnico imena veeh kandidatov progresivne stranke v razne lokalne urade. Toda kaj pa po oeUli državi? Treba je nabirati imena na peticije in ob enem se pričkati z ljudmi — s takimi ljudmi namreč •— ki pravijo, da so sicer za Wallacea, toda proti tujerodcem, proti 2idom in sploh proti vsemu. A za kaj so oni — čim jih vprašaš se začudijo in nagloma se domislijo, ps ti zabrusijo, da so le za en izem, za amerikanizem. $e o darilnih pošiljkah v stari kraj (Nadaljeranje s 1. strani.) mete široke potitošnje pa manjša. Medtem ko se je carinjenje v ostalih carinskih poštah. Jugoslavije po posUvljenem načrtu že pričelo, pa v Ljubljani stvar še vedno stoji na mrtvi točki. Tu se je nabralo že okrog 30 vagonov paketov za Jugoslavijo, od tega 7000 zavojev za jugozahodni predel Slovenije. Poštni uslužbenci pravijo, da se bodo v zatrpanih razpoložljivih skladiščih skoraj zadušili, če se ne bo carinjenje v najkrajšem času pričelo v večjem obsegu. Preprostemu človeku so vzroki tako dolge zakasnitve nerazumljivi. Če pa pogleda stvar globlje, lahko ugotovi: pošU ne razpolaga s primernimi prostori, kjer bi lahko cariniki opravili svoje povečano delo. Odgovorni ljudje na poštnih ustanovah se sicer že od pričetka aprila trudijo, da bi take prostore našli in so se zato obrnili na sUnovanj-ski oddelek NLO Ljubljane ter na vse druge pristojne organe. Za to so si prizadevali tudi na stanovanjskem oddelku. Skupaj so pregledali še več prostorov v Ljubljani. Tako n. pr. so se menili med drugim o prostorih v novi Savski koloniji, o fiz-kul-turnem domu v Šiški, o dvorani v poboljševalnici na Selu, o prostorih v stari "cukrarni" itd., pa tudi o poslopjih v okolici, n. pr. v Domžalah in na Vrhniki. Vendar pa kljub vsemu trudu in prizadevanju niso prišli do ureditve tega problema: nekaterih prostorov, ki jih predlaga poštna direkcija, sUnovanjski oddelek ne more odstopiti; drugih, ki jih nasvetu je sUnovanjski oddelek, pa pošta ne more uporabiti, ker po njenem mnenju niso primerni. •. Težko je ugotoviti, kateri izmed obeh ima prav. Dejstvo pa Je: na tisoče ljudi v Ljubljani, na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem se upravičeno razburja, ker že šest tednov ne prejme pošiljk, sa katere so jih njihovi svojci v inozemstvu že obvestili, prav zadovoljne pa so podgane in miši, ki se obilno rede z nakopičenimi dobrotami v prenatrpanih skladiščih. Zadnji čas je, da ae odgovorni tovariši v sUnovanjskem oddelku MLO Ljubljane in v poštnih ustanovah med seboj sporazumejo in takoj najdejo primeren prostor, da bodo številni ljudje zadovoljni, ker bodo lahko nemoteno prejemali1 zaostale in neve pošiljke, nekaterim na-snernim godrnjačem, ket n. pr. v okolici Postojne, pa bodo usta -I. M. moramo sedaj vsak dan poslušati še Harry Trumana obljube. Priznati moram, da so govori našega predsednika — liberalni — ali Ukšni so bili razen njegovih govorov tičečih se zunanje politike, vsi njegovi govori. Ali rezulUti so pa bili ravno nasprotni. In to bo danes težko popraviti. Mogoče, da smo ameriški volilci naivni in da se damo s par radikalnimi govori zopet uspavati — ali to pot bo težje, kar bo naš predsednik Truman kmalu uvidel. Danes sem poslušal, kar so, upam storili milijoni drugih, radio govor Henry Wallaceja. To ni bil govor demagoga, kateri v vsakem mestu in kraju spreminja svoje obljube. To ni bil govor praznih votlih fraz in kampanjskih obljub, katere so brez pomena. To je bil govor člove-, ka, kateri ima misijo, človeka, kateri pozna nevarnost kamor nas tira skupna politika obeh glavnih političnih strank, človek kateri ve, kam nas tira ta pot — pot katera se mora končati samo na en način — v plamenih krvolitja kot ga še ni vi-: del svet. Njegova pot in način rešenja svetovne krize in "mrzle vojne" je: doseči premirje s Sovjeti in pa rešenje vprašanja Nemčije kot je bilo določeno v Jalti in Potsdamu. S tem je rečeno, da se da Nemčiji prilika mirnega demokratičnega razvoja — ne pa ponovni razvoj kar-telov in militarizma. Nikdar v . zgodovini te dežele niso nosili ameriški volilci tako usodne moči v svojih rokah kot je bodo v jeseni 1948. V njih rokah je takorekoč vprašanje miru aH vojne. Upam, da' ne bo slovenskega delavca, kateri ne bi pomislil o tem, ko-bo odhajal na volišče. Pred sto leti Jtot je danes razrukan svet je bilo nekaj podobnega še skoraj v večji meri ravno pred sto leti. Stvari so se navadno pričele v Franciji, katera je v tistih časih nosila bakljo revolucije. Na og- na po njenem predsedniku Louisom Bonapartom, kateri se je dal proglasiti pod imenom Napoleon III. za francoskega cesarja! nekateri konservativni voditelji tmij zganili, toda ni pa prav, ker so befrtaki konservativci reakciji, ki je izvojevala omenjeni sakon, s svojo nazadnjaško politiko v največjo po-moc. "Ameriška datnevtna", ki se je povzpela na najvišjo stopnjo v svoji zgodovini, preti. Splezala Je na vrh lestve seveda pod svojimi starftni nsčeli — če to sploh so nkčels. Vreme Ji je u-godno. Trumanova 'doktrina" ji je plašč 'prott dežju Ampak groziti poltenim ljudem, ki so se vse svoje življenje trudili pomagati "nuflwnu", "navadnemu" človeku,to po ni ne krščansko, rte demolfrtrtlčno in ne PRAVIČNO. Cemu rte bi mogli naši klerikalci včssfh izpovedati saj nekoliko samega sebe in se poboljšati, "to trd nikakor ne gre v glavo!" Frank J. Lanschc je dobil no« mi na cijo za govemerskega kandidata na demokratski listi proti volji demokratske mašine in proti volji Šentklarske mašine, ki ji načel Ju je James Debevec A kot je običaj med politikanti, Lausche je Jamesa obiskal m kramljala sta dolgo kakor sta bila navajena. Slo se je seveda za slovenske glasove. In dobil jih bo on — tako je Franku Lauschetu zagotovil James, in nihče drugi. Torej se ni v vsej tej komediji slovenske demokratske politike v zadnjih osmih ali v dvanajstih letih prav nič spremenilo. Pravzaprav tudi nikoli prej ne. Zato bodo Američani slovenskega porekla v Ohiu letos glasovali za Wallacea, ako mu bo dovoljeno na glasovnico. In tudi ako mu ne bo — izraz manjšine se bo čul na en ali drug način. Čudno, kajne, kako se politika menja! Kakšno slavo so peli Franku Lauschetu. Sfe celo naši najnaprednejši so mu pisali u-vodnike. In ga slavili v dopisih. Zgolj ker je Slovenec. Mi se nismo hoteli vjeti v take mrežnice, dasi so n$s svarili: "Škodilo vam bo, ker mu nasprotujete." Pa nam vendarle ni. Vsaka stvar gre le do gotove meje. In ko jo dospe, se ob nji ali razbije, ali obstane, ali pa umre. V senatu so s 78 proti desetim glasovom odločili, da naj se v Zed. državah uvede obvezno vojaško službo. To se je dogodilo prvič v zgodovini naše dežele, in je tudi prvič, da imamo v mirnem času mogočnejšo armado (prostovoljcev) kot še kdaj prej, in pa bojno mornarico kakršne svet ni še poznal nikdar od kar obstoja. In imamo letalstvo, ki je brez primere. Ni čudno, da se v Evropi boje naše sile celo tisti, ki bi radi, da zmagamo — toda v "mrzli", ne v "vroči" vojni. Šestnajst milijard v enem letu za oboroževanje Zed. držav je ogromna vsota. Ampak navadni človek se na milijarde nič ne razume. Plačuje davke, jam-ra, togoti se in hodi na šiht. Predsednik Truman s svojo turo po zapadu ni imel posebne sreče. V Omahi in v Seattlu je govoril večinoma praznim stolom. To je tragično za predsednika najmogočnejše države na svetu. In sedaj se iz njega norčujejo njegovi politični tekmeci in jamrajo nad njim demokrati. Saj tisti "demokrati*, ki se boje poraza in z njim zs svoje službe. gs dne ulovil nekoliko grdih očitkov in jih ponavljal do odvratnosti. V skorjo krušnega drevesa Je nekdo zarezal: "To-talitarnost bo poražena!" Nekoliko raladeničev se je grozansko napilo skrivaj dobavljenega žganja, se opotekalo po obali in vpile: "Mi nočemo svobode, mi hočemo whisky." Stari gospod je dremal v senci svojega krušnega drevesa. Ker pa je bil že navajen videti vse, mu ni ostalo neopazno, da vso to zmedo na otoku povzroča nekoliko bitij, ki se noč za nočjo shajajo na zapadnem rtu otoka s človekom v panamskem slamniku. Sprevidel je, da velika večina otočanov ljubi svoj mir in vse, kar otok premore. Toda ko so se slavčkovemu zmerjanju pridružila še nekatera druga o-perjena bitja in ^cer niso hotela prenehati vreščati v krošnji kru- — * i ■ šnega drevesa, nadalje, ko so nekatera bitja začela lomiti veje, da ne bi rodile sadja, in vpila, ds so konzerve dosti boljše, je starega gospoda minila potrpežljivost. "Da bi te vrag!" je zarjul. "Ti so nepopravljivi. Ves ta prekleti planet mora stran. Ta dela samo zdraho v vsem vesolju!" Stisnil je svojo orjaško pest in jo iztegnil na Zemljo. Mafa rjava krogla, čudovito nabraz-dana, se je sukala okoli njegove pesti. Sinila je v vesolje, kakor če otroška žogica pade v travo. Btari gospod se je vstopil in zdajci... naglo zamahnil s svojo pestjo kar takole v zrak. "Eh, kaj, to bi sicer moral storiti. Toda teh otrok, teh otrok bi vendar bilo škoda." Tako je rekel in vtaknil roke nazaj v žep. ("Halo", Praga.) Dits. Resolucije Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta RAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA ? e Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov Obnavljajmo naročnino TOČNO Čim poteče Agltirajmo med dragimi naročniki, da stare Isto Prispevajmo v PROLETARY EV tiskovni sklad la priporoča jmo to tadi dragim Oglašajte v PROLETAfcCU priredbe društev la drage stvari Naročajte slovenake la angleške knjige is PROLETARY EVE knjigi » Poskrbite, da si naroča AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR VSI tisti, kl tega »o also storili i Naročite KOLEDAR tadi svojcem v starem kraje In enako tftfttfcTARCA. Vsakdo naj stori ao nai liti kolikor moro, pa bomo vso težavo zmagoval i I Sovjetski diplomati v Ameriki nočejo ž|veti v "slums" okrajih temveč med boljšo družbo v "ekskluzivnih" predelih. To či-tamo na vsakih 14 dni v tem ali onem ameriškem velednevniku ali pa v velikih revijah. Andrej Gromiko se je na primer preselil v palačo nekje v okolici new-yorskega mesta, v kateri ima 30 sob, pa dvorane, in še vse sorte druga ugodja. Lep vrt itd. Enako so oglašali pred par leti sovjetsko ekonomsko komisijo, ki je najela vilo enega izmed največjih ameriških aristokrstov (finančnih kraljev), toda so jo že zapustili, seveda šele potem, ko jim je lastnik oznanil, da so že vso zamazali in da noče več takih najemnikov, ki se na snago nič ne zastopijo. A newyor-ški "superintendents i janitor ji) pravijo, da imajo res težave s te vrste "greenhorni". Da ne znajo čistiti, da imajo na prostem kopsliščs, v katerih se moški in ženske nagi kopljejo in sploh da je joj jo j. Torej je čudno, kako da Rusi lahko dobe udobne palače še vzlic temu v najem! Seveda, plačajo drago. A če bi lastniki bili taki kot jih opisuje velebizniški tisk, morda pa bi vsakemu sovjetskemu diplomatu pokazali vrsta, namesto da mu dajo v najem palačo ali vilo ali kar že. V Bogoti, v republiki Kolumbija se je vršila medameriška konferenca, na kateri so bile zastopane vse države tegs kontinenta, razen Kanade. Delegati so biil že prve dni nervozni, kajti nagajali so jim razni protestanti, .katerim pravijo ds so komunisti, pa če so ali niso. Delegati so se zbrali za obvsrovanje demokracije, a So doživeli izgrede, v katerih je bilo na stotine, morda par tisoč ljudi ubitih. In predno so se izgredi pričeli, Je bil za vratno umorjen vodja liberalne strsnke. Ime tu ni važno. Značilne ps so posledice. Kolumbija se spreminja v fašistično državo, kakor več sli manj vse druge države v lstin-ski Ameriki—bodisi vsled strahu sli pa vsled sovraštvs do vse-gs ksr stremi po socialnih pravičnostih. In sedaj, po mnogih tednih, so banke v Bogoti vrnile izmenjevalcem veliko čekov, v skupni ceni $40,000, ki so ničvredni. "Socializem" v ameriških občinah je fissko. Namreč v vseh tistih, ki kaj "poobčinijo" šele tedaj, ksdsr je stvar izrabljena, zlorabljena in brez vrednosti. Tako se je zgodilo v Chicagu . s transportom Občina je prevzela ulične in nadulične železnice. Slednje vozijo po eni progi tudi v podzemlju. Vse so bila bankrotirane, predno jih je mesto prevzelo. In ko so odvetniki izpraznili in izželi vse ksr sofmogli, je mesto vzelo ves obrst. izdslo bonds in kupci so Jih pla- : BARETMCtC A SON POGREBNI ZAVOD . Trt. lMSt t «24 Broad Street J i • JOHNSTOWN, f A. J • ^ li • •oooooooossoseoooooooseooo : čsli dolar za dolar, ker je tako poskrbel zelo spreten špekulant-ski trg. Cim so bili bondi razprodani, jim je cena padla. In jim še pada. Kajti občina s to staro šaro ne more delati dobička niti po tem ko je voznino že dvakrat zvišala. Delavci se jeze, gospodinje se togote in pravijo: "po starem je bilo boljše." Ta ista občina pod istim županom je dala pravico rabiti mestne ulice in aleje električni družbi in pred tem plinski družbi, ki zalagata v tem okraju s plinom in elektriko nad pet milijonov ljudi. Kontrakt Čikaške občine z električno družbo je podpisan kar za 43 let. Tako bodo privatni lastniki dobili na milijone in milijone dobička, brez da bi delali zanj, a mestna občina pa nekaj milijonov dividend. Ta krivični "kontrakt'*' je bil storjen na podlagi pravila, da je "free enterprise" (privatni profit) edina svetost, torej naj gredo koristi konsumentov k vragu! RAJSKI OTOK . , t L" '' Stari gospod je bil že malce čudaški. Za svet se že ni več dosti brigal, rajši je obujal spomine na svoje dobre stare čase. Nekoč je takole sedel, prebiral s prsti svojo dolgo sivo brado in gledal v praznoto. "Kako je bilo tistikrat lepo," je mislil sam pri sebi, "ko sem v Srednji Aziji — nekateri učeni možje pravijo, da je bilo na Kavkazu — ustvaril raj! Tam je bilo vsem dobro, prečtidnim progastim zverem prav tako kakor zlatorumenim metuljem. Letina je bila vselej dobra. To Vam je bilo krasnih in rodovitnih sadnih' dreves! Nanje pa smo dobro pazili, še zlasti od tistih dob, ko sem na najlepšo jablan dal pribiti tablico z napisom: 'Trgati sadje je pod strogo kaznijo prepovedano"____Ko bi mi tista dvs prva človeka ne bils te reči pokvarila, bi bilo lahko tako ostalo do današnjega dne." Tako je obujal spomine in se žalostil stari gospod. Ker pa je bil kakor vsi stari ljudje malce svojeglav, si je brž izmislil, da si bo ksr takole zase ustvaril majhen raj. Ssj se je že dosti na-gsral ln se spodobi, da si privošči malce veselja. In je dvignil svojo vsemogočno roko nad Ocean in Je izrekel Veliko Besedo, fn že Je Iz vslov Oceana — tokrat nekoliko oddaljenem, kočljivem kraju — pokukal otok. Skale so rasle više in više, ni-Žave je pokrilo pfrijetno zelenje, obrežja so bila posuta z belim peskom. Po zelenem lesovju js vodil srnjak svojo družino k napoju, vrh skale pa se je ugnez-dil mladi jastreb. Po pobrežju se je plazila velika želva, prelepi kačji pastirji so plesali nad vodo. Na poseki pa je ležal človek, porrfrtikoval pred sorrcem, objemal z levico leno, v desntd pa držal sočni sadež, ki ga je bil utrgal z veje nad seboj. Mož in žena sta okušala slastni sadež, ds j fans je jš/bolčni sok kapljal po prsih. Stari gospod je pogledal in videl — kako* tistikrat — ds je vse dobro. In se Je vsedel v sen- stari gospod," je bi si lahko kupili svetilko. Te so preproste in ce- človek," je rekel ljubeznivim na-sam svetim vs*- co velikega krušnega drevesa, ds bi si odpočil. a Dva dni potem je plul okoli zapadnega rta novega otoka parnik. S parnika se je izkrcal človek s panamskim slamnikom in kovčegom. Ko je prišel do krušnega drevesa, pod katerim se je oddihaval stari gospod, je tujec vzel pipo z ust, si jo obesil na povešeno spodnjo ustnico, potisnil slamnik na tilnik in stopil v senco drevesa. "Dober dan, pozdravil. "Vi našo patentno vam imenitne, nene ..." "Pustiva to, stari gospod z smehom. "Jaz mu svetu." "Tako, tako, nemara ste iz Brooklyna? Vaše narečje je zelo razločno... Razen tega vam lahko ponudim v nakup naše prižigalnike. Ali jih želite kar tako, ali v okviru podporne akcije?" "Ne potrebujem ne prižigal-nikov, ne podpore," je rekel stari gospod že manj vljudno. "Jaz prižigam z bliskom in govorim vse jezike, tudi takšne, kakršnih niti ni." ^ "Tale možak je čudovit primitivec," je pomislil tujec, ki ni bil nihče drug kakor dobri gospod Okley. "Sam bog me je poslal k njemu." "To je za vas srečen dan, starček," je slavnostno rekel gospod Okley. "Zgradimo vam avtomobilsko cesto okoli vsega otoka, dobavimo vam avtomobile, bencin, motocikle, kolesa, vse,, vse in celo tudi prvovrstni žvečilni gumi z vaniljinim priokusom. Namesto tehle ananasov, ki so trpki in katerih vkuhavanje jemlje ženskam tega otoka mnogo časa, vam dobavimo izborne naše ananase v konzervah. Za odplačilo vam damo posojilo. Edino jamstvo nam bo vaša beseda in oporišče na zapadnem rtu tega otoka." Ampak pri tem je starega gospoda že docela minila potrpežljivost. Mignil je s svojo veliko brado in pahnil človeka v morje, odkoder ga je potegnila posadka nazaj na ladjo. Nekoliko dni potem se je vesoljni tisk za morjem pričel ba-viti z velikansko nevernostjo, ki je zrasla v podobi Rajskega otoka in kljubuje svobodni trgovini. — Nepristopnost rajskih otočanov ogrsža svetovno gospodarstvo. — Rajski otočani odbijajo po-nudeno roko! — Rajski otočani poznajo Skrivnost atomske bombe! — Na Rajskem otoku žro otroke in živijo od gusarstva! Neki zamorec, ki je izjavil, ds Rajskega otoka pač ni, Je bil ns mestu linčan. Tiste dni je opazil stari gospod v obnašanju živine na otoku prečudne spremembe. Nekatere živali so se zsčele krssiti s čudovitimi pisanimi barvami in so blebetale nerazumljive besede. Slsvček je kar takoj iz bele- Na zborovanju glavnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Clevelandu, Ohio, dne 29. in 30. maja so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: Nova politična stranka Ves čas svojega obstanka je Slovenski ameriški narodni svet stremel za dosego razumevanja in prijateljskih odnošajev med svobodoljubnimi narodi na svetu. To naj bi bila osnovna podlaga za pravičen in trajen mir. Ves svoj program je usmeril na podlagi ciljev, ki so bili zapisani v Atlantski listini in v dale-kosežnemu programu pokojnega Franklina D. Roosevelta. Posvetili smo vse sile naše organizacije k pospešitvi zavezniške zmage nad silami fašizma, obenem pa imeli pri srcu koristi naše nove domovine ter nacionalne demokratične pravice našega naroda v stari domovini. Nenadna smrt velikega Roosevelta pa je povzročila, da je ostal povojni program neirve-den. Njegovo administracijo je nasledila druga, ki je sicer z besedami obljubila nadaljevati humanitarno delo pokojnega predsednika, toda je obljube prelomila z dejanji, ki so baš nasprotni veliki borbi za pravičen in trajen mir. Politiko 'dobre soseščine* je nadomestila ta-kozvana Trumanova doktrina 'trde pesti* in pa Marshallov načrt, kar se je oboje porodilo v uradih wallstreetskih mednarodnih bankirjev, kartelistov in industrialnih imperialistov. Aspiracija slovenskega naroda po Zedinjeni Sloveniji in naše želje, da jih ameriška vlada pomaga realizirati, niso bile u-poštevane. Nasprotno, na mirovnih konferencah so ameriški di- Smati bolj zagovarjali krivi- > interese naših bivših sovražnikov nego upravičene zahteve do smrti izmučenih slovanskih narodov. Ni še odjeknil zadnji strel topov, že se je pričela javna kampanja proti tem narodom in, prezirajoča njih brezprimer-no junaštvo, • začela jih slikati kot "rdeče fašiste". Teorija, da "namen posvečuje sredstva" ni bils še mends nikoli tsko točno izvajana. Administracija je na ta način dobila ljudsko zaslom-bo za tsko zunsnjo politiko, ki je solventnemu narodu odklonila slovenski del Jadranskega morja, pustila na tisoče in tisoče Slovencev pod Italijo in kratko malo odklonila vsako pravično zahtevo po Slovenski Koroški. Na takozvanem Svobodnem tržaškem ozemlju je beseda 'svoboda* zapisana le ns papirju in tri lets po osvoboditvi ni še duha ne sluha o kakih svobodnih volitvah. Sedanja administracija, uživajoča v svoji zunanji politiki podporo voditeljev demokratske in republikanske stranke, je torej onemogocx-ls uresničenje tistih točk &ANS-ovega programa, ki so predstavljale najsvitlejie dele tiiif slovenskega napora v Ameriki. Povezana s vsemi reakcionarnimi silami v kongresu tli izven njega skuša sedanja administracija odvzeti ^^f^zSraneimi delavstvu pravice, ki se jih je priborilo v dobi Roosevelta. Njen namen ss celotno amčenje progresivnih delavskih organizacij ttfllli&t'MISR )' lR n." /l/i * 04 fli a* V >4tt Ji\ t . F r> je tako očiten, da ga lahko opazimo Ob vsaki priilki, dan za dnem. Dasi je predsednik Truman vetiral Taft-Hartleyjev zakon, kojega pomen so že bridko občutile nekatere strokovne organizacije, je na drugi strani jasno, da kot glavni predstavnik demokratske stranke ni storil nobenega koraka, da bi demokratski kongresnik i in senatorji ne glasovali za ta zakon preko njegovega vc*a. Sedanja administracija si hoče ustvariti političen kapital na račun civilnih svobodščin, katere je proučeval poseben odbor ter jih priporočil v za uzakono-vitev. Ista administracija pa na drugi strsni neguje kongresni Odsek ka neameriške dejavnosti, ki se poslužuje tudi neustavnih metod proti naprednim silam m tepta njihove civilne svo-bodščine. In kaj je storila administracija, da prepreči v nižji zbornici sprejem Mundt-Nixo-novega predloga? Če bi bila res iskrena glede civilnih svobodščin, bi podvzela vse možne korake, da bi ta neameriški predlog nikoli ne prišel v kongresu na glasovanje. To je ponoven dokaz, da administracija govori eno, dela pa drugo. Nepotrebno je omenjati našo zunanjo politiko v vseh delih sveta, kjer se ljudski interesi krešejo z interesi oljnih magna-tov in industrijskih kortcernov. Ta politika, ki koristi le peščici velekapitalistov in že zahteva krvave žrtve v Grčiji in Palestini na stroške bodočih generacij ameriškega ljudstva, osovražuje Ameriko pri vseh osnovnih ljudskih silah in ruši mogočno podlago, na kateri bi imelo sloniti prijateljsko sožitje narodov sveta. £ svojimi enostranskimi koraki dan za dnem ignoriramo organizacijo Združenih narodov in ji izpodkopavamo tla. Naša bofunska politika glede Trsta in Palestine je v posmeh vsemu značajhemu svetu in Ustvarja upravičeno nezaupanje v naše obljube in zaveze. Predstavniki administracije zatrjujejo, da so vsi naši koraki in ukrepi zs mamotsko oboroževanje povzeti za zaščito svetovnega miru, s silo, če bi ne šlo drugače, obenem ps dopuščajo in pomagsjo širiti vojno histeri-| jo v tisku in po radiu dan in neč ter zastrupljajo nepoučeno publiko. Ka drugi strani pa so se odprla vrata za mirno razrešitev bistvenih razlik med dvema glavnima svetovnima silama — in kaj se Je dogodilo? Baje smo v naglici Zaloputnili vrata in zo-pet dokazali, da ne mislimo delati tega, kar govorimo. Za nas slovenske AmerikanCe in vse druge miroljubne državljane Amerike danes ni nič drugega tako važno kakor da se prepreči nova svetovna vqjna in ukine živčna napetost, ki dela naš položaj skoraj nestrpen. Vs-žno je, da se prijateljski odno-šaji med našo Ameriko in slovanskimi državami obnovijo, la nas kot delavce je vsžno, da se zaščitijo ogrožane pravice in ohranijo civilhe svobodščine, zaradi katerih je marsikateri izmed nas. tU ttaših prednikov prišel v Ameriko in si za stalno toke j uredil svoj dom. Olsvnl odbor Slovenskega i-meriškega narodnega sveta fte globoko zaveda resnosti, čsss in (Nsdsljevsnje na 5. strani.) • (Nadaljevanje s 4. strani.) velike nevarnosti za svobodno Ameriko in ves svet, ako se razmere radikalno ne izpremenijo. Vidimo na obzorju le eno svitlo zvezdo, ki vodi nazaj na tisto pot, po kateri smo korakali pod vodstvom pokojnega Roosevel-ta. To je pot nove politične stranke, ki strogo obsoja sedanjo politiko naše administracije in njenih privržencev in predlaga v nadomestilo bistvene pogoje, da se Amerika povrne na tisto odlično mesto, ki ga je zavzemala poredno so najodgovornejša mesta v vladi okupirali zastopniki Wall Streeta. Zaradi tega glavni odbor SANSa odobrava korake, ki jih je podvzel izvršni odbor na svoji seji 17. januarja 1948, ko je oavojil resolucijo ter podprl kandidaturo za predsednika Združenih držav na listi nove politične stranke Henry A. Wallacea ter sa podpredsednika Glen Taylorja. Izvrševalnemu odboru nalaga, da svojo resolucijo dejansko izvaja v tisti meri, ki jo SANSova pravila in materialna sredstva dopuščajo. Zaveda se, da je mogoče nadaljevati naše delo le tedaj, ako pride v vladni administraciji do korenitih izpramemb, ki bodo pripeljale za krmilo z Wallaceom in Taylorjem na čelu nove demokratična sila. Pozivamo tudi vse pozitivne slovenske sile v Ameriki, da se pridružijo SANSu v tej borbi za dosego tega cilja in namena. Apeliramo na vse slovenske A-meričane, da se poslužjjo svojih državljanskih pravic; da se pravočasno registrirajo na svojih voliščih; da izkoristijo vse prilike v borbi proti vojni, ia pravičen in demokratičen mir ter da V tej borbi vztrajajo do končne zmage demokratičnega ameriškega ljudstva. (Predložil Mirko G. Kuhal.) Resolucija proti Mundt-Nixovem predlogu Nižja zbornica ameriškega kongresa je 20. maja z veliko večino glasov sprejela Mundt-Nixonov predlog, ki ogroža ustavne civilne svoboščine ameriškega ljudstva. Če bi bil ta predlog uzakonjen, bi bil zadan smrtni udarec svobodni misli in svobodnemu govoru v Združenih državah. Ameriški progre-sivci in liberalci bi bili potisnjeni nazaj v temno dobo inkvizicije in zavladala bi totalna reakcija ter diktatura neznatne manjšina, ki bi se povzpela na krmilo. Ameriški narod se ia od svojega začetka bori za demokratične ljudske pravica in za izpopolnitev civilnih svoboščin, do katerih je civiliziran človek upravičen. Pokazal je drugim narodom pot in jih bodril v tej borbi za politične, ekonomske in socialne pravica. Milijoni in milijoni ljudi so že postali žrtve za dosego istih človečanakih ciljev. In teli ciljev in idej ne more za-treti in uničiti nobena sila na •vetu. Reakcija, ki ima pohlepe po vladanju nad zapostavljenimi naredi in po sebičnem izko-riščevanju naravnega bogastva, ki pripada vsemu ljudstvu in ne' le privilegiranim izvoljencem, je začutila svojo slabost. Čim se je končala najgroznejša vojna v zgodovini človeštva, je zopet začela razpletati svoje politična mreže* da navidezno na zakonit način zopet osvoji svoje izgubljene pozicije. »Faktično pa se poslužuje najneznačajnejših metod, da svoje položaje utrdi in eelo raztegne. Progresivno gibanje v Ameriki, ki ga v glavnem tvori organizirano delavstvo ter progresivni izobraženci, je postalo ovira totalitarnim ambicijam vele-kapltala in njegovim raznobarvnim podvržene«m. "Postalo je levarno tudi sodobni politiki v 'ladi udeleženih političnih trank, kolih značaj je v končni malizi enak in skrajno očiten: obe služita svojemu gospodarju kapitalu. Namen Mundt - Nixouovega predloga je vsako progresivno in napredno gibanje z drastič-im zakonom ilstaviti, ga razbiti in z ječo ter denarno globo u-jtrahovati njegove voditelje in somišljenike. Ta predlog ne govori o kaki ilegalni politični stranki, kajti na podlagi naše ustave razne politične stranke lahko obstojajo. Govori o neki svetovni zaroti, ki baje hoče postaviti v Združenih državah totalitarno diktaturo. Da se taka diktatura prepreči, predpisuje in dovoljuje ta predlog popolnoma fašistične metode in policijsko kontrolo nad življenjem vsakega Američana, ki bi se ne strinjal z domačo in zunanjo politiko, bi kritiziral ali drugače nasprotoval njenim namenom. Uzakonitev te postave bi pomenila konec progresivnim delavskim unijam in organizacijam, ker bi v njihovi borbi za boljše delovne pogoje terorizirala njihove voditelje in posamezne aktivne člane. Pomenila bi množično diskriminacijo proti narodnostnim, verskim in poltnim skupinam, ker bi bilo nepostavno boriti se proti taki diskriminaciji. Pomenila bi stra-hovanje tistih državljanov in njihovih bratskih in kulturnih organizacij in ustanov, kojih predniki ali pa sami izvirajo iz dežel, s katerimi Amerika ne bi imela prijateljskih odnošajev. Pomenila bi konec vsaki politični stranki, ki ne bi soglašala in ne lutkarila stranki ali strankam na krmilu. Taka postava bi. dovoljevala hišne preiskave in policijsko nadzorstvo nad civilnim in zasebnim življenjem vsakega naprednega državljana. Le justični oddelek in njegovi predstavniki bi imeli pravico odločati, kdo je in kdo ni lojalen; pravica zagovora na sodniji bi odpadla. Jezikoslovje tega predloga je tako obširno in terminologija tako dalekooežna, da bi zajela dovsihmal vsakega državljana. Ca bi bil ta predlog uzakonjen, bi osmešil demokratične ameriške tradicije pred svobodoljubnimi narodi vsega sveta. Glavni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta ostro protestira proti sprejemu tega zakona. Zaveda se, da bi bilo bodoče delo SANSa pod,tem za konom brezpomembno in bi med slovanskimi Amerikanci ne mogel vršiti tistega dela, zaradi katerega je bil ustanovljen: boriti se za njihove interese in pomagati graditi prijateljstvo med Ameriko in slovenskim narodom v stari domovini. Stali bi pred breadnom, preko katere- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE „J Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS •a bi ne bilo prehoda. Nasprotno pa smatra glavni odbor, da avarovanju Združenih drisv ne preti nobena nevarnost ter 4a žs obstoječe številne postave in zakoni proti nepostavnim razdiralcem naše države popolnoma zadostujejo. Glavni odbor obenem poziva vse podružnice in SANSu naklonjene organizacije ter posameznike, kakor tudi vse ljubitelja svobodne Amerike, da protestirajo na pristojnih mestih pr6ti sprejemu take postave ter zahtevajo od svojih zastopnikov V ^ongresu, da glasujejo proti sprejemu Mundt - Nixonovega predloga. (Predložil Mirko G. Kuhel.) Za pogajanja s Sovjetsko I zvezo •Odkar je Vončana druga svetovna vojna, so začeli sedaj vla-| da joči krogi v Zedinjenih državah na vso moč širiti teorijo, da je demokracija baje mogoča edino v gospodarskem sistemu, ki je znan pod imenom "kapitalizem"- Rajši pa ga imenujejo "sistem svobodnega podjetništva" in na podlago te zgrešene teorije je sedaj postavljena vsa uradna domača in vnanja politika. Vsako oddaljevanje od pro-fitnega sistema se označuje za rezultat sovjetskega pritiska kljub splošno znanemu dejstvu, da so se v Evropi delavske mase že sto let borile za dosego svojega cilja, za temeljito iz-premembo socialnega reda, in ko so našle priliko, da cilj dosežejo, ni bilo treba nobenega zunanjega vpliva, da so postavila svoje države na novo podlago. Vsakdo ima pravico, soditi o teh procesih po svoje, toda nobenemu narodu ne more odrekati pravica, da si uredi svoje gospodarstvo tako kakor se mu zdi najbolj koristno. Nevmešavanje v čisto domače zadeve drugih držav je vedno veljalo za načelo v mednarodnih odhošajih. Tako zvana Trumanova doktrina pa popolnoma prezira ta princip in ameriška zunanja politika se na vseh koncih in krajih vtika v notranje zadeve drugih suvere-' nih držav, vsled česar' je po vsem svetu nastala napetost, ki more ugajati samo tistim elementom, ki hrepene po razvnetju plamena, ker upajo, da bi jim nova vojna prinesla gospodarske koristi in se zaradi tega niti najmanje na ozirajo nas strašne posledice, ki bi nov krvav spopad prizadel vsem narodom sveta. Tehnični razvoj zadnjih let, katerega bi se militarizem naravno potlužil brezobzirno, je ustvaril razmere, v katerih ne more od vojne nobena država imeti koristi, vspka pa tako škodo, da bi se v stoletju ne mogla popraviti, če bi ne bila civilizacija sploh uničena. « Zunanja politika, ki prikazuje neprenehoma Sovjetsko zvezo kot sovražnico, sa kar ni nobenega dokaza, je porodila propagando, s katero je vojno hujskanje tesno spojeno in v tam tiči ogromna nevarnost, kajti v taki atmosferi lahko zaneti najmanjša iskra splošen požar. Zgodovina je vsa polna takih slučajev. Zato je najnujnejša naloga vseh treznih činiteljev, nastopiti odločno proti vsaki vojni hujskariji in storiti vse, da se zavaruje mir v ta namen v prvi vrsti od strani medsebojno sumničenje in nezaupanje. Vse miroljubno ljudstvo je zaradi tega iskreno pozdravilo korak ameriškega veleposlanika v Moskvi, katerega ni miglo tolmačiti drugače kot za izraz pripravljenosti naših vodilnih faktorjev za razprave z zastopniki Sovjetske zveze s namenom, da se razčisti ocračje in ustvarijo normalne razmere. Izjave predsednika. Trumana in državnega tajnika Marshalla so pa prišla kot veliko razočaranje, kar so očividno izpodbile tla vsakemu upu sa dosego vzajemnega razumevanja. Kmalu potem se je nepričakovano prikazala druga prilika, da se popravi napaka in navefte-jo stiki, ki bi z dobro voljo na obeh straneh lahko pregnali strahove in dali svetovnemu miru trdno podlago. Predsedniški kandidat Henry Wallace ja naslovil sovjetskemu ministrskemu predsedniku Stalinu odprto pismo, ns katero ja bres odlašanja dogovoril in na podlagi njegovih izjav se reepeave ameriških zastopnikov s sovjetskimi mogoče, na da bl se ta ali ona stran čutila ponižana. Najvažnejša v njegovem odgovoru je Stalinova izjava, da je sožit- ja dveh ražličnih gospodarskih sistemov ae le mogoče, ampak potrebno — in dakler so na svetu različne ekonomije, se ne more oporekati temu; saj sodelujejo Zedinjen^ države kaj tesno z Veliko Britanijo, dasi je Amerika absolutno kapitalistična, metftaan ko je Anglija vsaj v 4menu socialistična in ima v svojem programu socialne procese, ki so popolnoma nasprotni kapitalističnim i načelom. Kar velja jm ramserje med Ameriko in Aaglijo, mora veljatj tudi za odnaAa^a do drugih dežel. 'Kanje na kaeki usoda vsega sveta, ki potnebujemir, da more okrevati od silnih ran sadnje, po' fašizmu provoeirane vojne, pričakuje Slovenski ameriški narodni svet, da bodo odločujoči činltelji naše vlade porabili ugodno ; priliko, da omogočijo rafpssve, ki lahfao oljpravijo vsa nesporazume in izkreijo pot do složnega sodelovanja na vsčh panogah, ki se na tičejo iz ključno po samotnega naroda, temveč v*$gs sveta V težkih čeSih vdtne naš ni o&iral gospodarski sistem Sovjetske zveze in poaočila fz ruskih bpjišč nam niso bjla nič manj tvažna'kot vesti našfh armad Hfasprotno nam enakost gospodarskega sistema v sovražnih deželah ni podajala nobene uteha. Nobenega razloga ni, fia bi v mirni dobi razlike ali enakosti gospodarskih sistemov igrale večjo vlogo. Mir je preveč dragocen, da bi ga spravljali v nevarnost zaradi osebnih interesov peščice 'ljudi, ki hočejo za vsako ceno izsiliti vojno in kažejo s prstom na vsa mogoče sovražnike, pa jim v resnici niti usoda lastnega naroda ni nič mar, če jim njegov pogin ablJ ubuje dovolj mastne profite. Resničen patriot ljubi svoj narod preveč, da bi ga po sili pehal v klavnico; njegovi napori niso namenjeni sejanju sovraštva, temveč Ohranitvi miru. (Predložil Etbin Kristan.) Delavstvo 2e dlje se opazujejo v ameriškem delavskem gibanju znamenja, ki morajo vznemirjati vsakega zavednega delavca in vsakega prijatelja organiziranega delavstva. Časi za delavce so skrajno kritični, kar ne more nihče dvomiti, da se je vpliv velikega kapitala silno povečal in je politika sedanjega kongresa odločno naperjena proti delavstvu. Taft-Hartleyjev zakon je prvi dokaz tega nasprotstva, raba »vladne sile v slučaju delavskih sporov in delavstvu sovražni odloki sodnij pa potrjujejo splošno protidelavsko tendenco. Izjave raznih kongresnikov in senatorjev dajo slutiti, da smatrajo vse to le aa začetek in obstanek delavskih organizacij kol sredstvo obrambe pred preko meroim izkoriščanjem je v očitni nevarnosti. V takem slučaju bi bilo pričakovati, da strne delavstvo svoje vrste ne le ta o brambo strokovnih otganisacij ampak tudi za dosego političnih uspehov in za osamosvojitev od poklicnih političarjev in vdanih služabnikov izkoriščevalnih sil Toda mnogi voditelji delavstvt ravnajo kakor da so udarjeni s slepoto in namesto da bi okrepčali upravičeno bojevnost delavstva in poživljali vero v njegovo moč, skušajo la savarovati svoje pozicije s tam, da se klanjajo sovražnim mogotcem, odvračajo delavstvo od samosvo-jitve, nastopajo v mnogih slučajih diktatorsko, odrekajo tistim, ki se ne strinjajo z njimi, svobodo besede in skušajo ustvarjati glasovalne maši ne po zgledu starih političnih Strank, da bi na konvencijah izsilili, česar ne morejo doseči po demokratičnih potih. Delavstvo, ki bi po avojem številu in svoji važnosti moralo biti najvažnejši či-nitelj v javnem Življenju, se ns ta način potiska na vlogo tra-banta starih strank, ki so mu že odvzel* mnogo težko priborje-nih pravic in mu nameravajo odvzeti še tisto moč, ki mu je ostala. * S tako taktiko, pa naj izvira is kratkovidnosti in nerazumevanja, iz golega samoljublja, is bojaani, ali iz kakršnega koli nagiba, ne more delavstvo ohraniti svojih pridobitev, še manje pa doseči pravice, ki mu pripadajo. Politična moč, če je v sovražnih rokah, lahko uniči vsak uspeh, ki ga dosežejo nepolitične organizacije s svojimi sredstvi kar ao ta srsdatvs — kot se je že sgodilo, — lahko označujejo za zločin. V tej situaciji, polni nevarnosti, je neizogibno potrebno, ds strne delsvstvo svoje vrste, da se upre vsakemu poskusu cepa-nja in oslabitve in da odločno odkloni diktatorske poskuse takih Voditeljev, ki ga Skušajo vpreči v vozove sladkobesednih pelitikantov, kateri imajo pred volitvami vse polno obljub, čim imajo mandat pa pozabijo na kampanjsko besedo. Če se delavstvo sedaj ne postavi krepko na svoje noge, u-tegne doživeti to, kar je doletelo nemško, italijansko in japonsko delavstvo, ko je sprejelo medene besede Hitlerjevih nacijev, Mussolinijevih fašistov in japonskih militaristov za suho zlato. Orilja Slovenski ameriški narodni svet se nikdar ni mogel navdušiti za tujo dinastijo na Grškem, ki se vzdrfuje na prestolu s pomočjo dolarjev in bajonetov iz Amerike, kakor tudi ne za fa-i šistitno vlado, ki bi po zatrdilu vseh nepristranskih opazoval-i aev padlo *v štiri In dvajsetih Urah, če je ne bi naša sila držala v sedlu proti volji grškega 1 naroda. Utemeljevanje te pomoči ni nikdar bilo prepričevalno in za trditve, da je Grčija v nevarnosti od Sovjetske unije, niso nikdar bili doprinešeni. Laži stenske reakcionarne vlade o nekakšni mednarodni brigadi in podpori, ki jo baje dobiva ljudska vojna od strani Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, so vedno bile kratkih nog. A ker ta protiljudske vlada s svojo korupcijo kljub veliki zunanji pomoči ni' mogla ukrotiti odpora naprednih elementov, skuša sedaj doseči ta cilj z ne-zaslišnim terorizmom, ki dosega vrhunec v ^ksekucijah, spominja joči h na najtemnejše čase nacijskega divjanja v okupiranih deželah. Slovehski ameriški narodni svet odločno obsoja to barbarstvo in pričakuje, da bo državni oddelek naše vlade s svojim očitno velikim vplivom znal preprečiti množične umore ljudi, ki niso zagrešili v večini slučajev nič drugega kot da se ne strinjajo s fašistično politiko svoje vlade in imajo pogum, da ne ta je svoje prepričanje. (Predložil Etbin Kristan.) Izroel 2e ob kraju prve svetovne vojne je Velika Britanija obljubila 2idom, da bodo v Palestini našli svoj dom, kjer se bodo mogli ustanoviti kot narod. Anglija je od Lige narodov dobila man-1 držav pa pričakuje, da bodo dat nad Palestino in je na ta na- svoje priznanje naredile učinko-čin postala "zaščitnica'1 Židov- vito s tem, da prekliče jo'prepo-stva. Toda izpolnitev obljube ved izvoza orožja za tiste, ki so so 2idje Čakali vse do izbruha napadeni in se legalno branijo, druge vojne in čim bolj je čas Obenem izraža upanje, da bodo potekal, tem manj se je An- Združeni narodi označili arab-gliji mudilo, dokler ni postalo sko agresijo za ogroževanje sve- jasno, da njene vlade obžalujejo dano besedo. Od vsega začetka ni bilo nobenega dvoma, da je problem spojen s težavami, ker so Arabci nasprotovali izvršitvi načrta. Toda težave bi se dale z dobro voljo premagati. V arabskih deželah so nešteti neobljudeni, ali slabo obljudeni kraji, kamor bi bilo brez posebnih težav in z razmeroma majhnimi žrtvami mogoče preseliti tiste Arabce, ki ne bi hoteli ostati v židovski Palestini, a najbrže bi bilo njih število zelo pičlo. Toda Anglija si je hotela ohraniti prijateljstvo arabskih mogotcev, od katerih je pričakovala zase več koristi kot od 2idov in je naposled prišla z izjavo, da je izpolnitev nekdanje tovnega miru in s tem ustavili oboroževanje napadalcev od strani angjeških dobičkarjev. (Predložil Etbin Kristan.) CehoslovaŠka prešla iz zapadne vvthtidrib sfero na celi črti (Nadaljevanje s 1. ^strani.) plomate jako jezi. So pat- slabo igrali. Beneš se umaknil Edvard Beneš, kot že omenjeno, je liberalec. V mladoiti Je bil vodja narodne socialistične stranke, ker ni hotel, da bi se češko delavstvo družilo z nem-obljube nemogoča. Število "žf- škim proletariatom. Beneš je ob dov, katerim je bilo dovoljeno *nem »?kren demokrat. Toda v naseljevanje v Palestini, se je sedanjem prevratu je resignirai. krčilo in beseda o domovini 2i- Za vzrok Je navedel boležen iu dov je postala ironska fraza. zeli°> da se bo republika ražvi-Taka je bila situacija, ko so se Jala P° demokratičnih potih. Združeni narodi lotili kočljive- Pravijo, da mu nova ustava ga problema. In ker je bila vsa zadeva po krivdi nazadnjaških angleških elementov zavožena, je bil sprejet "posredovalni*' načrt, po katerem naj bi se Palestina razdelila v dve državici: Ena za 2ide, druga za Arabce. Tudi Zedinjene države so glasovale za ta načrt. 2idje so sprejeli odlok Zdru ženih narodov, dasi ni izpolnjeval njihovih nad, Arabci pa so se uprli. Ker Združeni narodi nimajo policijske sile, da bi mogli izvrševati svoje sklepe, ni ostalo 2idon\nič drugega kot da se sami postavijo v bran proti arabski agresiji. Toda bili so in so še vedno na slabšem, ker so Arabci oboroženi z angleškim povati yo j nih potrebščin zaradi prepovedi izvoza orožja iz Amerike v dežele bližnjega vzhoda. 2 id je so medtem ustanovili na podlagi sklepa Združenih narodov svojo državo, katero so imenovali Izrale, in Zedinjene države — kakor tudi druge dežele — so jo priznale, i Slovenski ameriški narodni svet pozdravlja novo državo in želi Židom, da se jim v tem skromnem domu izpolnijo upravičene nade dolgih mučeniških stoletij.' Od vlade Zedinjenih pe prija. CehoslovaŠka je namreč proglasila za svoj gospodarski sistem socializem in pa da se bo čim trdne j še povezala z ostalimi slovanskimi deželami. Edvard Beneš je imel $60,000 plače na leto in pa $36,000 za stroške. Ter Hradščane. V bodoče bo prejemal predsedniško plačo dokler bo £ivel in dobil je vilo. Torej bo lahko na stara leta živel v ^niru. Novi predsednik Klement Gottwald je po poklicu tesar. Seveda tega dela že dolgo ne opravlja. Social-demokrat je postal ko mu je bilo 16 let. Učil se je sam in postal i urednik. Po prvi svetovni vojni je postal komunistični agitator, med vojno orožjem, 2idje pa ne morejo ku- oa je bil v Rusiji. Rojen je bil na Moravskem. Predsedništvo kot že rečeno je prevzel 14. junija in poleg drugih slovesnosti po vsi državi se je vršila njemu v čast tudi slovesna služba božja, ki jo je vodil katoliški nadškof Joaef Beran. >0" To pomeni, da bo. cerkev na Čehoslovaškem sodelovala z državo, čeprav ji je to nedvomno zelo neprijetno. value at a little price l.—O. TU V CHICAGU JE—v veliki meri in na visokem tempu — vsaka glavna ulica Amerike. Ob State ulici je v območju ene milje 1000 akrov prostora za prodajo na drobno ^-največja koncentracija prodajnega prostora na drobno vsega sveta. Tukaj je 10,000 ameriških, evropej akih, latinske Amerike in azijatakih tovarnarjev—ki vam nudijo vse od igle do Igralne obleke do artiSokov in zrakoplovov, ob-čut turbulentnega obetoja 'prodaje na drobno v Ameriki vsak delovni dan. Ob rojstvu ameriških department prodajaln, tovarnarjev blaga za prodajo na drobno, daje priznanje fte mnogo desetletij odjemalcem za dobavo takojšnjih in gotovih izdelkov. < State in Madison je evetevno najaktivnejši nakupovalni vogal. Dnevno povprečno rine po pločnikih, hodnikih in eekala-torjlh 450,000 odjjfrnalcev v velikanskih department prodajalnah, teh devetih dinamičnih blokov, je preračunano na SO od- stotkov prodaj v teh Čikaških prodajalnah, kar je zneslo za 326 milijonov dolarjev kupčije v letu 1947. Ostalih 40 odstotkov prodaj je narejenih v 75 važnejših komunalnih okrožjih, ki se raztezajo od State ulice do meje mesta in v okraje rezidenč-nega okoltftča predmestja. Ako je "boljša mišja past'* na prodaj kjer koli. tedaj se lahko proda v Chicagu. V tem blizu dosegljivem okraju se nahaja 9,414,000 ljudi. Sedem milijonov kupcev v 100 milj oddaljenem okrožju računa na Chicago za svoje tržišče. Tam se nahaja deset milijonov oseb v obsežju 150 milj — Šestdeset milijonov ljudi v obsegu 500 milj —in neznano koliko tisočev ljudi, ki so letno na počitnicah v tem okraju, da vlivajo svoje kulturne in razvedrilne ugodnoeti. State street je več kot nevadna ome-njenoet v življenju, bogastva in agresivno-sti Chicaga in Severnega ITlionisa, celo več kot tisoč "poskusnih trgov" v enem. Samo posebi je to velikansko tipično trftiMe za blago od vseh krajev Amerike ia sveta. TMtlTOilAL INFORMATION DKPASTMBNT riTjmrri tultang 140 SotSi Owfcm Srnt CMeef* S UM»— Piten« SANSa^S 1417 COMMONWEALTH EDISON COM PANT A Yvfsilav Weekly Devoted lo interest of the Workers OfflCIM ORGAN Of J.. S. P. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUC ATION ORGANIZATION C O-O f K R A T I V I COMMONWEALTH NO. 2120. PeklkkW Weekly et 2301 So. Lewe^ole Aw. CHICAGO, ILL., JUNE 1«, 1S48. VOL. XL1II. Declaration By Slovenian American National Council News dispatches of May 28 carried the report that Attorney General, Mr. Clark, classified also the Slovenian American National Council (SANC) among the organizations which the reactionary bigwigs consider "subversive." The Slovenian American National Council shares this arbitrary designation with many organizations which have before been labeled "disloyal," despite the lack of any proof for such accusation. Similarly, the black-eyeing of SANC is void of and not based on any facts or actions which could in any manner rightfully be termed subversive. On the contrary, during the entire period of its existence the Slovenian American National Council demonstrated and proved with numerous activities its loyalty to the Constitution of the United States, which is the only true measure of loyalty in this country. During the most critical war period SANC built and kept up the morale of its followers, mostly war production workers; inspired by SANC, its members and supporting organizations kept on purchasing millions of dollars of war bonds, aided the Red Cross and other patriotic institutions working for the victory * of the allied democratic nations over the monster — Fascism. Many of them were awarded certificates of merit for their services and loyalty by highest authorities. Numerous are also families of SANC members, which have sacrificed their sons for this precious victory; all the contributions tendered by SANC in this field would compile a volume. The loyalty of the Slovenian American National Council was at all times beyond the shadow of doubt and it often enjoyed the recognition by tye authoritative functionaries who sought from it information, invited its officers to speak on radio for domestic and transoceanic transmissions, and tendered the Council their moral support. But if all these performances are now considered subversive, then the imperious decision of the Attorney General can lead only to the deduction that all the acts of the Government of the United States during the war period were incorrect; that Teheran, and Yalta, and Pottsdam were all errors; that its aspirations for the preservation of unity among the allies, without which Faacism could never have been defeated—were all disloyal and subversive. SANC, of course, does not entertain this thought because it is convinced that only the common efforts and unity of the allied nations have saved the world from the horrible fate it was facing, had Fascism emerged the victor in the war. The Slovenian American National Council also believes that the preservation of this unity among the allied nations is the only security for the world peace. ■ • The Slovenian American National Council always was and is now a loyal American organization, dedicated to work for understanding, friendly relations and lasting peace between the United States and other freedom loving nations of the world, especially the Slavic nations. This, however, does not mean that it will renounce its constitutional rights, the freedom of speech, the freedom of press, and before all* the freedom of thought, which is inseparably linked with the freedom of criticism. Conscious of these truths, The National Board of the Slovenian American National Council protestingly rejects the irresponsible designation of disloyalty and considers such arbitrary blacklisting contrary to all democratic concepts, principles and traditions of the American people and its history. This declaration was unanimously adopted at the annual meeting of the National Board of the Slovenian American' Council; held in Cleveland, Ohio, May 30, 1*48. # Slovenian American National Council. F. A. VIDER, National President. MIRKO G. KUHEL, National Secretary. THE MARCH OF LABOR NUMBER OF INDUSTRIAL WA6«-EA*NVRS lN"TWf U.S. / E8DSD "THf NUMBER OP I Y-ABORSRS AND MRMCRS. IT 27 BlUSAFPfiCTlNC -1HE VOICES OF TtSfcl WORKfRS. ttr UNION-MADE. THIS ifcJtON U8CL lORAmntSTHfM. lN5<9TO*rr{ How to Win Example of Medical "Ethics" An attempt to bribe newspsper cartoonists for propaganda agsinst public health legislstion has been pinned on the National Physicians' Committee for the Extension of Medical Service—the extension of medical service for a profit, that is. This is the organization which recently offered several thousand dollars in prizes for cartoonists attacking the Wagner-Murray-Ding-ell bill to improve the public health. v The cartoons, however, had not only to be drawn, they had to be published. In this way the committee hoped that cartoonists would submit drawing to their newspapers attacking the Wagner-Murray-Dingell bill. The committee was not interested in csrtoons, unless they were printed in a newspaper or magazine of wide circulation. The reaction to the proposal was not flattering. Several cartoonists of wholesome reputation immediately drew cartoons attacking the National Physicians' Committee instead of the Wagner-Murray-Din-gell bill. They resented the idea of the committee that they could be bribed. This physicians' committee is a jranch of the notorious National Committee to Uphold Constitutional Government, sponsored by Frank E. Gannett, the newspaper publisher. The bribery episode illustrates the lengths to which "ethical" doctors will go to protect their profits, [n fact, the violent hostility of he entire medical profession, in-eluding the American Medical Association, to the Wagner-Mur-ray-Dingell bill shows a complete lack of the ethics of which doctors boast. Individually and collectively the ioctors have attacked this and other measures to improve the nation-ii health as "socialized medicine." The Wagner-Murray-Dingell bill s not socialized medicine. The medical profession knows that it i not. Federal Code with Teeth The retirement of Dan Harrington as mine bureau chief in Washington recently, brought from Harrington the statement that inability to enforce the federal mine safety code makes it worthless and it ought to be repealed. Harrington has spent many years in Washington and he should know the inside of the federal code situation, but Harrington's statement is about as political as one saying that the law prohibiting stealing ought to be abolished because there is so much stesling. The federsl code is s good code — if It were enforced —snd the only wsy for It to be enforced is to provide it with a set of strong teeth. The code will save lives if fol- '4 A - 'owed, but will not be followed if .here are no penalties provided for ;e*ping operators In line. Rep. Melvin Price is trying to ;et teeth into the code and it Is loped, for the benefit of all coal nlners, that he succeeds. — The »rogressive Miner. Small Loans Grow Twenty years ago commercial >anks "couldn't be bothered" with .mall loans for individuals. Re-renUy the National City Bank of .New York, one of the largest .inancial concerns in the world, reported that, during the last two decades, it hss put out consider-sbly more thsn s billion dollsrs n small loans snd is glsd to get more such business The Census Bureau has given out a provisional statement of the number of people who will be eligible to vote in the coming election, and the figures concern YOU. Here they are— and they are huge—9^,815,000. That is nearly 10 million more than were entitled to vote in 1940. In the congressional elections of 1946, while over 90 million were entitled to vote, only about 35 million votes were cast —and the result? Tbe most reactionary Congress of this generation. The reactionaries won through a vote in which only ibout 40 citizens in every 100 eligible to vote cast a ballot. Of the nearly ^5 million votes cast in 1946 around 18 million were cast for reaction. So you see that, because of the failure f millions to votef, a contemptible minority won an election. 3ut the theory on which our government was founded was con-rolled by the majority. Talk about a tail wagging a dog! In 946 there wasn't even half a tail that did the wagging. A few weeks ago over in Italy, a country plunged into misery >y a dictatorship for over a generation, when at iast the people jvere given a chance to cast a ballot, over 90 per cent of those eligible voted. Suppose that should occur here? it did, about 14 million people would vqte. If that happened here there is »very human probability that a majority of the people would bake control of the government and put an end to minority rule as it exists today. 4 • The enly revolution we need to create is a government tc serve the needs of the people. And this could be done if the najority * went to the polls, armed with the most powerful weapon in the world—a ballot cast in an absolutely free election Our people have lost control of the government by default Fortunately they still have the weapon—the ballot—which mill-ons of them have failed to use. See to it in the coming election that you use this weapon yourself and in addition influence everyone with whom you tmc in contact, in your shop and in your county, to do the ame.—The Advance, Official Organ of th£ Amalgamated Cloth-ng Workers. it WOMEN ARENI it This column has sometimes referred to women just as though they were »people, for instance, 'hose K.C. gals who smeared their raincoats with grease to make Cudahy office workers more re-'uctant to crash their picket line. Now a correspondent—or is it fan nail?^—writes in that women le-tally aren't people but ought to be. We half taken for granted that vomen were people, but the worn n were not inclined in the 1,4th Amendment adopted in 1865 and jvere excluded in the 15th Amend-nent of 1869 and are still out of he picture so far as a legal claim 0 these rights are concerned. The 10th amendment in 1020 gave hem the right to vote, but, says 1 S. Greathcuse LL.B: " In no jther particular does the constitu-ion grant them any rights which \merican women of<|7a7*1780 did lot have." So it seems that out* .ide of New Jersey where the con-titution has been change^ to say vomen are people, they're just females that somehow got the right o vote and pay taxes and do other .dlds and ends. Those who object to this sort »f thing hsve been trying to get he constitution changed. Meen-vhile if women sren't persons unl ler federsl law, it would seem thst here Is some doubt whether they isve to psy taxes; holding up axe% until they s(e recognized ss persons and thus taxsble might oe ss quick s wsy ss sny to get thst law. . The actual recognition worn* •n as people requires something mere than words on a piece of paper. Those gals in Ksnsas City who smeared up their raincoats before going en the picket line acted Just as if they were people, snd for that reason this columnist thinks they were. But a scissor-ene is admittedly sub-human. (A scissoreme is a female scissorbill, snd a scissorbill is a worker from his ears down and a'capitalist from his ^ars up.) « • .... . , WHKtf PEOPLE—including females—lose their Jobs It is ususlly expected they will collect some "rocking chsir money" • between ;hen snd the next Job. California iss released softie figures of how .hst worked out last February. There were over 500,000 ^unemployed in the stste, but only 127,-J00 collected state unemployment compensation. Add, 40,000 who claimed under GI Bill of Rights, and 10,000 who got disability insurance, and you have left 305,- 000 who got nothing. • • • UNCLE SAM sent u* a cookbook. At ..the page where we opened it up it said how to buy meat, S ounces of steak for example per person to be served. If you plsn stesk dinner for four, that means you ask the butcher for three quarters of a pound Wonder If the folks who put thst eook-book out eat on thst basis? BUT WITH dCABS being run Into struck packing plants, and every effort made, including cracking skulls to bust the strike, it Is a very good Um* to go vegetarian—or at least'to Insist that your meat does not come from any of the struck fOmpajiies. PEOPLE DO IT BY HENRY JONES Rep. A. G. Klein ff and on about those lazy British niners who wouldn't dig enough oal to save the Empire or whatever the coal was to be used for. Jow we learn that Britain is pay-ng the penalty for underpaying ♦s miners in years gone by. Besu se wages were so low, it did lot pay to mechanize underground ransportation and cut out the abor used for other purposes than he direct mining of coal under-round or on the surface. The esult is that in British mines only !fl% are engaged in actual min-ng of coal, while ia U.S. mines he figure is 72%. Every time you insist upon get-ing more for your work, you are naking it possible for some inventor's or engineer's dream to ie worked out, because you have nade it worth while replacing nore costly labor. Machinery is ised to save wages; not to save abor. If workers got all they roduced it would be practicable o use all machinery that could lave labor—but not until then. The exploitation of labor hinders eco tomic progress; it does not help it • • • The big organizations that thc rapitalists build are not for the mprovement of the industrial process but to sabotage it. Veblen proved that theoretically years ago. Now the 20th Century Fund in a study of cartels comes to the same conclusion. Their new study on Cartels or Competition points out that by limiting production, favoring high cost producers, they impede technical progress, deter investment, accentuate thc boom and bust cycle, prevent use of new techniques, and restrict consumption—all of which adds to the threat of depression, all of which harms the collective well-being. Yet some still have the gall to tell, us: What's good for business is good for everybody. • • • While Goldsborough was in-junctioncering the railroad brotherhoods in Washington, in Cleveland an AFL Building Service workers picket line was picketing one of the properties of the BLE. the swank Park Lane Villa. Al-vanley Johnston, head of BLE said he was opposed to a contract that would let the union "run the business their own way and violate the Taft-Hartley Act." Maybe it's Just as good that that labor banking business did take a flop! (From Industrial Worker.) Anti-Strike Orders and Freedom People who justify court injunctions and presidential edicts as instruments for halting strikes with the explanation that "society just can't afford to permit a minority to freeze or starve society" won't get an argument from us. For the sake of a better understanding of the larger issues involved in strikes, we'll concede the point of necessity—and cheerfully. But that doesn't alter the fact that men are no longer free when they dare not refuse to work for the profit of private owners. What is proved by the apologists of government by decree is that capitalism can't function if workers are free. We may as well face that fact and decide what we are going x> do about it. Are we going to scrap freedom and save the >ri vate-profit system? Or will we scrap capitalism and estab-ish an economy under which a free people can live? We are putting it up to you, Mr. and Mrs. America, on the >asis of patriotism and with the backing of the good old Dec-.aration of Independence. Here's what the "Immortal Document" says on the matter: "... whenever any Form of Government becomes destructive of these ends (life, liberty and pursuit of happiness) it is the Right of the People to alter or to abolish it, and to institute new Government, laying its foundation on such principles and organizing its powers in such forny, as to them shall seem most likely to effect their Safety and Happiness." Well, what is John L. Lewis waiting for? What are the 21 •ail union executives who want the railroads.nationalized (tem-xjrarily or permanently) waiting for? What are YOU waiting or if you believe that it is necessary that liberty be limited by judges and executives in order that all of us can live? • We Socialists stopped waiting long ago. We're ready to go ihead with the task of laying the foundation for a new Government. But we can't go alone. We need the sanction and the mandate of the American people—the people who can not escape choosing between the freedom of democratic Socialism and whatever measure of slavery must be fastened upon Americans to preserve the profit economy and class society called "capitalism." —Reading Labor Advocate. Spain The new wave of fascist terror sweeping Spain reveals franco determined to liquidate the opposition before September, jvhen the General Assembly of the United Nations meets in Paris. It is expected that the Assembly will then resume its iebate on Spain, if only to give various Latin American countries in opportunity to explain their behavior in sending ambassadors o Madrid in defiance of the United Nations resolution of December, 1946. The fact that the debate will take place in the ountry next door, and for that reason will be particularly stormy, nakes Franco anxious to get rid of troublesome elements at iny cost. Last week, the Spanish Republican governments in »xile requested the United Nations to take notice of one recent episode in the Caudillo'a program of preparation. In a letter to Secretary General Trygve Lie, the Republican government x>ints to the scandalous violation of the terms of the Franco imnesty involved in the death sentence recently imposed on Josep Boronat Recansens, a member of the moderate Catalan democratic Party who went back to Spain after being cleared »y the Spanish Consul in Perpignan, Senor Recansens established timself in Barcelona only to be convicted a few months later, lot of a new offense, but of "crimes committed during the civil war." This case should put an end to any illusions about Franco's intentions and also to the current irresponsible practice of American and British consulates which urge Spanish Republicans applying for any kind of visa to take advantage of the new amnesty law and return to Spain.—The Nation. Botfi Are Right Senator "Bob" Taft and Harold 3tassen continue to slug each other. Stassen ssys Taft is a reactionary. and Taft replies that Stas-;en is a political faker. Both gentlemen are right. The outlook for "dark horses" n the Republicsn Convention continues to brighten. It isn't likely however, that Stassen will benefit. His attacks on Dewey and Taft have been so rabid that those gentlemen will probably insist on butchering him at the proper time. That should open the way for Speaker "Joe" Martin or Senator Vandenberg. Thirty cents out of every income tax dollar you pay goes to support our military machine. Thousands Face Starvation In Midst of U S. Prosperity Though thc nation is now at ihc peak of prosperity, many thousands of Americans are "at the brink of starvation." That disclosure highlighted an appalling report issued recently by Oscar R Ewing, chief of thc Federal Sctirity Agcney. Those on relief and social security rolls are suffering the most because the benefits they receive are far too small to pay even for food at present-day prices, Ewing declared. Average pension payments under the Social Security Act, he said, amount to only $30 a month.. "The plight of many of our aged who are no longer able to make ends meet is pitiful in the ex-.reme," Ewing explained. "Also, reports coming to our agency indicate that thousands of dependent children are undernourished to an extent bordering on starvation. Many lack shoes and clothing needed to enable them to attend school." Letters have bec;n pouring into agency from widows and others on security rolls, all carrying a "note of desperation," he said. These tell "a heart-rending story of the struggle to pay for the barest necessities," he declared. He described the situstion as a "crisis" and voiced an appeal to Congress to liberalize social security legislation, so as to relieve the suffering. "We spend too much, think too much, talk too much and depend too much on our material strength, and meanwhile, at our national peril, we are ignoring our human resources," Ewing warned. Pew of us can stand prosperity, Another msn's, I mean —Msrk Twsin. Veterans Hold 44% Of All Federal Jobs WASHINGTON— State-by-State employment figures released by the U.S. Civil Service Commission show thst. ss of December 31, 1047, 44 per cent of the Federsl employees in the continental United States were veterans. In three States—Maine, Oklahoma and Rhode Island — more than half of the Federal employes were veterans. Other states with much higher proportions of veterans than the national average are California, Colorado, Florida, Indiana, Kansas, Kentucky, Massachusetts, New Jersey, New Mex-co, Pennsylvania, Texas, Virginia and Washington. The Disappointed By ELLA WHEELER WILCOX There are songs enough for the hero Who dwells on the heights of fame; ! sing of the disappointed— For those who have missed their aim. C sing for the breathless runner, The eager, anxious soul, Who falls with his strength exhausted. Almost in sight of the goal; For the hearts that break in silence, With a sorrow all unknown, For those who need companions, Yet walk their ways alone. There are songs enough for ths lovers Who shsre love's tender pain, I sing for the one whose passion Is given all In vain. And I know the sojsr system Must somewhere Keep in space A prize for that spent runner Who barely lost the race. For the plan would be imperfect Unless it held some sphere Thst paid for ths toil and talent And love that are wasted, here.