, - r-..■■••TO-^Tr" - — The largest Slovanu Daily in lisi slovenskih delavcev vAmeriki. •ud legal Holiday«, 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 169.—Stev. 169. Entered as Seoond Claai Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. 7., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, JULY 21, 1936—TOREK, 21. JULIJA, 1936 Volume XLfV. — Letnik XLIV. VSTASKE ARMADE SE BLIŽAJO GLAVNEMU MESTU VSTAJA JE ZAHTEVALA DOSEDAJ PETINDVAJSET TISOČ ŽRTEV; VLADA POROČA 0 USPEHIH Vroči boji v bližini Gibraltarja. — Uporniki so zagrozili z obstreljevanjem Madrida. — Tri bojne ladje, poslane proti upornikom, so se izneverile vladi. — Vladne čete so premagale upornike v Sevilji.—General Mola poveljuje monar his torn. POLJAKI ZA SVOJE PRAVICE DELAVSTVO PROTI TUJI MADRID, Španška, 20. julija. — Španska državljanska vojna je v nekaj dneh zahtevala že tisoče človeških žrtev. Vstaške čete so oddaljene le par Btreljajev od Madrida. Po mnenju nekaterih znaša število mrtvih 3000, dočim zatrjujejo begunci, ki so dospeli v Gibraltar, da je bilo usmrčenih najmanj petindvajset tisoč oseb. __ Vlada zatrjuje, da je kos svoji nalogi in da bo moč vstašev kmalu strta. Iz mesta Pamplone, 250 milj severovzhodno od Madrida, prodira general Mola z 8000 monarhi-sti. Nihče zagotovo ne ve, kaj se dogaja v Barceloni. Vstaši pravijo, da je mesto v njihovih rokah, dočim je neki vladni zastopnik nazanil po radio, da so bili vstaši poraženi. Prejšnja poročila se glase: GIBRALTAR, 20. julija. — Španski uporniki so se polastili več vojaških letališč v južni Španski ter so zahtevali, da se Madrid brezpogojno poda pod pretnjo, da ga bombardirajo iz zraka. Celo noč je bilo slišati grmenje topov. Begunci, ki prihajajo čez mejo, pripovedujejo, da je bilo v La Linea ubitih najmanj 200 oseb. Vlada je poslala svojim četam močna ojačenja. Vlada je za 48 ur zaprla vse banke in razglasila finančni moratorij. Vlada je med prebivalstvo Madrida razdelila o-rožje, da se postavi v bran proti upornikom, ki prihajajo z juga. . Današnji vladi, ki je že tretja v 24 urah, stoji na čelu Jose Giral Pereira, ki je sledil Diegu Martinez Barriou. Martinez Barrio je bil ministrski predsednik samo nekaj ur, ko je odstopil Santiago Cesares Quiroga. Natančni položaj na španskem ni znan. Naznanila objavlja samo vlada, toda so zmedena. Enkrat zatrjujejo, da na španskem ni revolucije, drugič pa poročajo o vročih bojih v Barceloni, kjer se je vo-aška garnizija uprla. Tretje vladno poročilo pravi, da se je garnizija v Sevilji uprla, da so jo pa vladne čete premagale. Četrti poročilo pa zopet pravi, da je proti Seviliji, Malagi in Cadizu odletelo 40 vojaških aeroplanov, da mečejo na mesta oklice, iz česar je mogoče sklepati, da vstaja še ni bila zadušena. Ulice v La Linea, ki je najbližje špansko mesto Gibraltarju, so posute z mrliči. Fašistični uporniki streljajo po ulicah s strojnicami. Druge vesti poročajo o krvavih bojih v San Se-bastianu. Uporni vojaki iz Maroka so se izkrcali v Cadisu, kjer so' se jim pridružili vojaki iz Sevilje in so takoj pričeli korakati proti Madridu. Tri bojne ladje, ki so bile poslane proti upornikom v Melilli, so prešle na stran upornikov. - Provinc^ Andalusia, Valladolid in Burgos so v rokah upornikov, ki jih vodi general Francisco Franco. Mesto Algeciros se je predalo, ko je uporna tor-Idala na mesto šest strelov. Demonstracije po c e 1 i Poljski. — Vlada naj razveljavi odredbe gcKnskega senata. VARŠAVA, Poljska, 20. julija. — Poljsko vnanje ministrstvo je prejelo celo povo-denj resolucij, ki so bile sprejete po demonstracijah, ki so se vršile po celi deželi in ki protestirajo proti novih odredbam gdanskega senata ter zahtevajo od vlade, da preklice vse postave nazijske vlade v Grdaosku. Neodvisno časopisje poživlja vlado, da prepreči, da bi mesto Gdansk postalo samostojna nazijska država. Časopisje pravi, da mora poljska vlada podpirati (Opozicijo proti nazi-jem in da bo imela več dobička od demokratske vlade kot pa da bi se pogajala, z naziji. Poljsk^ ima sedaj v Gdansku ugodno stališče, ker je prebivalstvo po večini poljsko. 41 Sedaj še ni potrebno, da bi bilo poslano vojaštvo proti Greiserju," pravi list Goniec. "Oster veto bi sedaj zadostoval; jutri mogoče že ne več." (Dr. Arthur Karl Greiser je predsednik gdanskega nazij-skega senata.) Uradna Gazeta Polsika pa pravi: "Poljska vlada mora najprej proučiti odredbe in iznajti, ako. so poljski interesi na kak način ogroženi vsled odločitve senata. Ako bo treba, bo vlada storila potrebne korake, da varuje poljske interese v svobodnemu mestu. "Poljska ne bo trpela, da bi bile poljske pravice tudi najmanj teptane. Varstvo gdan-ske opozicije, proti kateri so bile izdane sedanje odredbe, pa je zadeva Lige narodov, ki jamči za ustavo svobodnega mesta." LASTNINI Dejlavci zahtevajo, da Via-' da prekliče koncesije» tujim podjetjem. — Vlada je poslala vojaštvo. KRALJA NI NAMERAVAL USTRELITI MacMahon se bo moral v petek zagovarjati. — Njegova žena mu zvesto stoji ob strani. LONDON, Anglija, 20. juli-PANAMA, republika Pana- ja. — George Andrew MacMa- SLOVENSKI KMETJE SE BODO PRIDRUŽILI HRVAT. TOVARIŠEM ZAGREB, Jugoslavija, 20. julija. — "Hrvatska kmetska obrambna sila", po vladi dovoljena vojaška organizacija proti "srbskim zatiralcem", je priredila prve demonstracije in je korakala mimo kmetskega voditelja dr. Vladimir j a Mačka. POMANJKANJE FARMSKIH DELAVCEV V DAKOTI FARGO, N. Dak., 20. julija. Privatne posredovalnice za delo poročajo, da resno primanjkuje farmskih delavcev. Far-merji v tukajšnji okolici bi takoj potrebovali petsto delavcev, katerim bi plačali po dva dolarja na dan, pa jih ne morejo dobiti. Pred par tedni je bilo za delom veliko povpraševanje, zdaj se pa države Dako-te vsak izogiiblje, misleč, da je suša vse uničila. ma, 20. julija. — Venezuelska vlada je poslala na ipetrolejska polja nove vojaške oddelke, medtem ko je pod diktatorjem Juanom Vincente Gomezom moglo vzdrževati red nekaj policistov. , V Lagunillas je bilo poslanih 500 vojakov in 350 se jih je nastanilo v poslopjih petrolej-ske družbe. Vlada je posvarila delavske agitatorje, da ne bo trpela, da bi motili tujce ter je vojakom da'a povelje, da streljajo, ako bi bilo potrebno, da vzdrže red. Uslužbenci petrolejsske družbe se pritožujejo, ker jim je prepovedano nositi orožje za samoobrambo. Nek blagajnik je Obil koznovan za 2500 bolivar jev ($600), ker je bil pri njem najden revolver. Delavci zahtevajo, da vlada odpove tujim tvrdkam vse koncesije ter da samo Venezuelci obratujejo petrolejska podjetja. Delavci prirejajo velika zborovanja, toda medse in vojaštvo postavljajo žene in otroke z zastavami, ker vedo, da vojaki na žene in zastave ne bodo streljali. Stavkarji iso pri sesalkah pobrali najvažnejše dele in stroje ter 250 avtomobilom magnete. Družbe naglo odpošiljajo petrolej, ki ga imajo v zalogi, ker se boje še večjih nemirov, v katerih bi mogioče stavkarji tanke zažgali. V enem mesecu je bila zaloga petroleja znižana za 80 odstotkov. Delavski voditelji ščuvajo de-( lavce proti tujcem. Predsednik Eleazar Lopez Contreraz je zastavil vse moči, da obvlada položaj. Poglavitni petrolej ski družbi v Venezueli sta Standard Oil Company of New Jersey ic Royal Dutch Company. bon, ki je skušal ustreliti kralja Edvarda, je rekel v Brixton kaznilnici svoji ženi: — "Nisem niti izdajalec niti nezvest in nisem hotel ustreliti kralja." Rekel je, da je hotel samo protestirati, ker mu notranje ministrstvo ni hotelo odgovoriti na njegova pisma. "Zaupam ti," mu je rekla njegova temnooka žena. "Vse bom storila, da ti pomagam." MacMahon, njegova žena in njegov zagovornik Alfred Ker-stein so v kaznilniški bolnišai-ci razpravljali o obrambi, ko bo MacMahon v petek pripeljan na sodišče v Bow Street. V bolnišnici, kjer je MacMahon ločen od drugih bolnikov, ga je zdravnik že pogosto iz-praseval glede ponesrečenega atentata. Detektivi Scotland Yarda so dosedaj zaslišali nad 100 prič, ki so se nahajale na kraju, kjer je MacMahon nameril revolver na kralja. Detektivi in Ker-stein iščejo *' žensko v sivi obleki", ki je MacMahonu izbila o-rožje iz roke. BLAGODEJEN DEŽ NAPRAVIL KONEC VROČINI Dež je končal hudo vročino na Osrednjem zapa-du. — Toplomer padel na 70 stopinj. CHICAGO, 111., 20. julija.— Hladno deževje je napravilo konec vročemu valu v hudo prizadetih -krajih " Osrednjega zapada. V Minnesoti, Michiga-nu in Wisconsinu, kjer je toplomer skozi 15 dni neprestano kazal okoli 100 stopinj, se je prebivalstvo odabnilo, ko je živo srebro padlo na 70 stopinj. Pa tudi po drugih državah je zavladalo hladnejše vreme. Na žitni borzi so s temperaturo padle tudi cene žitu. Cena koruze je padla za 4 cente. Iz "prijaznosti" je tudi padla cena pšenici. Padlo je toliko dežja, da upajo, da bo koruza še i dobro obrodila. MacMahon «e bo zaradi aten-( Hladnejše vreme je prišlo za tata moral zagovarjati pred po-1 ,aVnatelja vremenskega urada J. R. Lloyda popolnoma nepričakovano. Za konec tedna je napovedal surio in vroče vre licijskim sodnikom sir Rollo Graham Campbellom. Kralj Edvard je rekel, da naj 'oblasti atentatu ne pripisujejo posebne važnosti. MEHIKA BO PREVZELA ELEKTRARNE Stavke v glavnem mestu ni mogoče poravnati. — Vlada je posvarila delniško družbo. ) STRELA UDARILA V DR-ŽAVNI KAP1T0L DOVER, Del., 20. julija. — V 145 let stari držafvni k&pi-tol je udarila strela ter precej poškodovala kutpolo. DELAVSKA TAJNICA BO ODPOTOVALA WAjSHINOTON, D. C., 20. julija. — Jutri zvečer bo od -potovala proti Evropi delavska tajnica MiSs Frances Perkins. Udeležila se bo zborovanja mednarodne zveze trgovik in profesijonalk v Parizu. — Obiskala ibo tudi Ženevo, kjer si bo obledala ameriško pisarno medna rodnega delavskega urada. me. Kot pravi Lloyd, si razlaga to nesoglasje med seboj in (SV. Petrom s tem, da so se vetrovi z dežjem nenadoma obrnili iz obeh Dakot proti jugu in vzhodu. Sedanji dež pa ni premenil Demonstracije so bile prirejene v proslavo Mačkovega rojstnega dne. Na njegovem posestvu v Kupincu se mu je pofklonilo več tisoč vaščanov in kmetov iz okolice ter mu podarilo narodno nošo. V svojem govoru je rekel med drugim: "Bog je rekel, da si moramo v potu svojega obraza služiti kruh, ne pa, da bi se moral naš obraz potiti, da bi drugi jedli naš kruh. In zato se moramo organizirati proti tujemu zatiralcu." To je bilo v ostrem -nasprotju z njegovi 'besedami pred nekaj leti, ko je imenoval Srbe "naše brate". Maček se je peljal dvajset milj iz Kupinca v Zagreb skozi nepretrgano vrsto svojih kmetskih častilcev. Nekaj posebnega pri tem je bila v Zagrebu vdeležba slovenskih kmetov, ki so dr. Mačku izjavili, da se pridružujejo njegovemu giibanju. Njihov voditelj dr. Doboviček je v svojem govoru rekel: "Mi slovenski in hrvatski kmetje se moramo skupno boriti za svobodno Hravatsko in svobodno Slovenijo." Tekom dneva je mimo Mačkovega doma v Zagrebu korakalo 100,000 hrvatskih kmetov. V LETALU ZGOREL BRYAN, Texas, 20. julija.— Slletni James Daniels iz Laurel, Miss., je iz letala škropil bombažne nasade. Tekočina zoper žuželke se je nenadoma vnela. Letalo je padlo na tla, potovalnega 'načrta poljedelj- »in Daniels je zfgorel v njem. skega podtajnika Rexforda G. Tugwella. Potoval je dalje ter uradnikom uradov za pomoč farmerjem naročil, da mora biti, kot je obljubil, v pondeljek podpora farmerjem v popolnem teku. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah* MEXICO CIT,Y, Mehika, 20. julija. — Ker so bila prekinjena pogajanja fca poravnavo stavike 3000 delavcev pri napravah za električno razsvetljavo in silo, je pristojna cblast vodstvo družbe posvarila, da bo vlada, ako stavka ni kmalu končana, prevzela v®e naprave. Električne naprave predstavljajo vrednost $40,000,000 ter so večinoma last kanadskih in belgijskih kapitalistov. Družba se bogi, da bo vlada izvršila svojo grožnjo in se polastila naprav. Stavkarji zahtevajo večje plače, toda družba pravi, da bi imela na leto en iniljon pezov ($277,000) izgube, ako b i vstregla zahtevam stavkarjev. Stalvkarji tudi zahtevajo, da morajo delavske razmere biti določene kolektivno. Družba pa trdi, da 'bi to pomenilo toliko, kot celo nadzorstvo nad napravami izročiti delavcem. Stavkarji so demonstrirali pred predsedniško palačo. — Pred palačo so govorili glavni tajnik mehiške delavske federacije Lombard o Toledaano, dva ameriška dijaka iz Toledo in Dalve Estil in Jean Crume iz Chicaga, , ,. AMERIŠKE BOJNE LADJE V FRANCIJI CHERBOURG, Francija, 20. julija. — Sem so dospele z 1140 mornariškimi kadeti na krohru ameriške bojne ladje "Arkansas", "Wyoming" in "Oklahoma". Študentje mornariške akademije bodo ostali v Franciji teden dni. Doslej so obiskali že Anglijo in Švedsko. SEDEM ARABCEV USMRČENIH PRINAPADU JERUZALEM, Palesina, 20, julija. — Tolpa Arabcev je na* padla transport, ki se je pomi-< kal od Mrtvega morja proti Jeruzalemu. V Owned and Published by | SLOVENIC PUBLISHING COMPANY r. President u Benedlk, Treaa Place of In «1« Vest 1Mb taineas of the oorporetion and addreane of above officers: ^ ef Manhattan, New York aty, N. Y. -GLAS NAkODA" (Veke of the People) -TmmiI Brary Daj Except Sundays and Holiday* Ea celo leto velja aa Ameriko ia Za New York aa celo loto ...... (7.00 Za pol leta -...................|3A> Za inozemstvo sa celo leto...... $7.00 Za pol leta ....................$3.50 Sa pol leta .... Za Četrt leta .. ■••p«........... (1.50 Subscription Yearly f&00 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" izhaja vsaki dan lczemfil nedelj in praznikov "GLAS NAHODA", 21« W. 18th »net. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 . GREEN SE JE OHLADIL Yr glavnem stanu Ameriške Delavske Federacije je pritiskala zadnje tedne zelo huda vročina. Zdaj se je pa nekoliko ohladilo. Predscidnik Federacije, "William Green, in njegovi pristaši so sklenili, da bi zaenkrat še ne bilo priporočljivo izgnati iz organizacije Louisa L. Lewisa. in unije, katere ga podpirajo. Izvršilni odbor Federacije je že park rat pozval Lewisa na zagovor. Lewis seveda ni prijel. 4 * Obravnava" je bila odgodena do 3. avgusta. — Uradniki Ameriške Delavske Federacije bodo pa tudi 3. avgusta zaman čakali Mr. Lewisa. Ne bo ga, in basta. Tnijam, ki so zastopane v Lewisoveon odboru za industrijsko organizacijo (CIO), je kaj lahko groziti z izkljuiče-njem. Dosti težje jih je pa izključiti. Če bi bile izključene, bi se CIO organizacije obrnile na sodišča, ki bi najbrž ne potrdila Greenovega odlofca. ffcazlogi za izključitev so namreč preveč šeparvi. In kaj bi Federacija počela, če bi izgubila v takem slučaju tretino svojega članstva? O tako važnih zadevah odloča konvencija z dvema tre ti nama glasov. Pred (sodišči bi 'bilo težko podpreti obdodžbe glede " dvoj nega unionizma". Kdo more očitati CIO, da konkurira AFL, če nimajo jeklarji, ki jih skuša CIO organizirati, nobene unije. Fairhope, Pa. 'Ke bas obnavljam naročnino, najpišem tudi za list par vrstic. Iz tukajšnje okolice so dopisi precej, redki, dasi ima Glas Naroda tukaj dovolj naročnikov. Zadnja zima je bila zelo huda, poletje je pa še hujše. Toda če nas ni mraz pobral, nas menda tudi vročina ne bo. — Družbe poskrbe, da imamo dovolj počitnic. Dva dni delamo, pet dni pa počivamo. Najbrže se boje, da bi preveč "zaslužili, da bi morali plačati dohodninski davek. No, nam delavcem zaenkrat še ne dela dohodninski davek nobenih skrbi, Deževalo ni že tri tedne, vsled česar je po okolici veliko pomanjkanje vode. Farmer ji so jako prizadeti. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa Petru Zgagi. Naj še kaj pove, kako je bilo na potovanju. Joseph Stefancie. Chicago, III. Cenjeno uredništvo: V zadnjem mojem dopisu sem poročala, da je nam mraz v Chicagu, danes moram pa poročati o silni vročini, ki nas peče že dva tedna. Okoli 98 do 100 stopinj se suče toplomer. Poročati moram tudi žalostne novice o smrti mlade Slovenke, gospodične Anne Režek, ki je postala žrtev vročine. Zadnjo soboto, 11. julija je šla obiskat j svojo rsosedo in prijateljico j Pintar v 3torvrlot* Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Work-1 Mk.hi«an. K^r je vladala silna se je pri- ers, ki se uveljavlja po nekaterih malih jeklarnah, družila CIO. CIO se lahko obrne na sodišče ali pa na najvišjo instanco Federacije, na njeno konvencijo. In kaj bi konvencija odločila, če bi ji Lewi's dokazal, da pomaga njen predsednik Green jeklarskim baronom s tem, da ovira organiziranje jeklarjev. LIT VINO V Ruski komisar za zunanje zadeve, Maksim Litvinov, je 17. julija obhajal svoj 60. rojstni dan. Sovjetsko časopisje je ubširno pisalo o njegovih delih in ga imenuje poslanika miru'. Litvinov je prišel v politično ospredje pred 17. leti, ko je sklenil prijateljsko« pogodbo ž Estonijo in Finsko. V pogajanjih je Litvinov miren in ga zlepa ne vznemiri neprijazna opazka kakega nasprotnika. Zadeti ga ni mogel niti sarkazem lorda Curzona in lorda Cushendena. Poleg ruščine govori Litvinov gladko angleščino, francoščino in nemščino. Dasi ni govornik, je v svojih besedah prepričevalen, ka-ifcri lastnosti se ima zahvaliti za vse svoje diplomatske uspehe. Sovjetsko vnanjo politiko vodi »Stalin, česar tudi Litvinov ne zanikuje, vendar je Litvinov najsposobnejši vnanji minister sveta. V Montreaux, kjer se sedaj nahaja Litvinov, sta mu Stalin in Molotov poslala čestitke z najvišjim sovjetskim odlikovanjem, Ljeninovim redom. DENARNE POSILJATVE i i, i Denarna nakazila izvršujemo točno in zane&lji-vo po dnevnem kurzu* . V JUGOSLAVIJO 100 200 Za S 2.55 .................... Din. . $ S.M ..„..___________ Din. $ 7JSt _________________ Din. 300 $11.30 ------------------- Din. 500 $23.00 ____________________ Din. 1000 $45.00 ________Din. 100 200 V ITALIJO Za $ 0.00 --------------------Ur $ 17.40 ................... Ur $ 43.00 ____________________ Ur $ 82 JO ....................Lir 1000 $164.00 .................... Ur 2000 $245.00 ____________________ Lir 3000 mmm be dene sedaj hit bo menjajo bo navedene CENE PODVMŠENE BPEEM9MB1 GOBI ALI VOH Za liplitili vetjih bat Eferaj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah AevoUajepa* «e M*> P^ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH li-« ■erafte poelati..... __________________J 5.75 flA— m »» ..................AftO.85 m »i M <• -------------------f2L— fflt, i » M ________________MU* m \ ■■ 1» -------------------JSLM MM v at arsaa-1 aOte a dolarjih. fO CABLE LSTTVS ZA PRI- SLOVENK PUBLISHING COMPANY UG1«* Naroda'* " vočina, se jo šla Anna Režek kopat v Puw Puw River. Usoda je hotela, da jo je krč prijel. Dasi ravno je znala plavati, je v momentu, ko je stopila v vodo, utonila. Morate si misliti žalost matere, gospe Ane Borštnik, ko je dobila obvestilo o smrti priljubljene hčerke Ane, kajti mati je bila sama na bolniški postelji. Pokojna Ana Režek je bila rojena tukaj v Chicagi leta 1912 in zelo priljubljeno dekle pri vseli sosedih, kar je tudi pokazal njen pogreb, ki se je vršil 15. julija yl hiše žalosti v cerkev sv. Štefana, od tam pa na Summit pokopališče, ker že počivata njen oče in sestra Mary, ki je umrla pred petimi leti v starosti 17 let. Sožalje celi familiji. Druga žrtev je bil Frank Pogačnik, star okrog 50 let, doma nekje od Kranja na Gorenjskem. Tudi njega je Ubila vročina, kajti žena ga je našla mrtvega v postelji 13. julija zjutraj. Bil je član Samostojnega podpornega društva Zarja in "Modern Woodman". Tukaj zapušča užaloščeno soprogo in brata nekje v Cleveland, Oliio. Taiko je zahtevala vročina v Chicagu dve slovenski žrtvi, drugih pa okoli dvesto. Solnce še zmiraj pripeka. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Fr. Lukanich. brezposelni med seboj Na precej neroden način sta se pri nekem posestniku v Stopanji vasi srečala dva stara znanca, 33-letni Jože Vrhovec iz Štepanje vasi in neki Matija Petrič oba brezpofcelna, Petrič ki je pravkar našel malo priložnostne zaposlitve, si je z vilami dajal opravka v hlevu, ko je prišel Vrhovec k njemu. 0-ba sta bila malo zidane volje, pa jo prišlo do prepira, med kateT rim je Petrič Vrhovca nekajkrat z vso silo treščil z vilami po glavi. Udarci so bili tako krepki, da je vilam odletel rogelj. S prebito lobanjo in vsega s krvjo oblrtega so Vrhovca brž prepeljali v bolnišnico, še preden so prihiteli na pomoč pozvani reševalci. Petriča pa je aretirala policija. prorokovanje bodočnosti Pri nekem čevljarskem mojstru v Frankopanovi ulici v Mariboru, se je zglasil okoli 45 letni moški srednje postavo in zagorelega obraza, ki govori hrvatski in ki jo čevljarskemu mjorstu natvezil, da mu bo iz obleke prorokoval bodočnost. Čevljarski malj-ster je neznancu verjel, mu izročil srajco in hlače, ki ju je neznanec obljubil še istega doe vrniti, ter mu dal še uaplačilo 50 dinarjev. Odtlej za ton1 čudovitim grafologom ni bilo ne ?luha ne duha in ga oblastva sedaj iščejo. roparski umor v mariboru Maribor je bil 8. julija pod vtisom skrivnostnega in drznega kriminalnega dejanja, ki je zahtevalo človeško življenje. Takoj v prvih popoldanskih u-rah so ise razširile po rmestu vesti o grozni najdbi v Mejni ulici, kjer je postal upokojeni finančni preglednik I. Stranj-šek žrtev nasilnega roparja in morilca. Vest je tembolj pre-sunila vse prebivalstvo, ker je bil Stranj šok v Mariboru splošno znan. Žal pa doslej še ni bilo mogoče dognati, kdo je izvršil roparski umor. O roparskem umoru so so izvedele do-sldj naslednje podrobnosti. V Mejni ulici št. 32 sta stanovala zakonca Ivan in Marija Stranjšek. Ivan Stranjšek je bil upokojeni finančni preglednik, njegova žena Marija pa prekupčuje s sadjem in zele- PRIMORSKE •NOVICE njavo in trgu. Kakor vsak dan tako se je podala tudi 8. julija ob 6. na trg. Ko je odšla, je za seboj zaklenila stanovanje. O-krog pol 7. zjutraj pa je stopil v vežo hiše mlajši moški in vprašal pri Stranjškovi sosedi Elizebeti Hrastnikovi, ženi pis-monoše, kje je Stranjšek. Ta mu je odvrnila, da je doma in da še spi. Za neznanega moškega se nihče ni več brigal. Okrog pol 12. se je žena Ivana &tranjška vrnila domov. Na svolje začudenje pa je našla stanovanje zaklenjeno. Odklenila ga je in stopila v kuhinjo. Že v kuhinji pa jo je nekaj čudno pretreslo, kajti na tleh je zapazila krvave madeže in vse je bilo razmetano na okrog. Ko je stopila v sobo, se ji je nudil grozen prizor. V spalnici je v bližini okna zagledala na tleh ležečega moža, obli tega s krv^o in že mrzlega. Bil je pokrit s predpasnikom. Na njeno vpitje so prihitele sosede in takoj jo bila obveščena tudi policija. Na lice mesta je prispela policijska komisija z vodjo kriminalnega oddelka višjim nadzornikom Canjkom in dak-tiloskopmn Grobinom ter detek tivi. Policijska komisija je dognala, da so bilo omaro in druge stvari, ki so daljo zakleniti, nalsilno odprto. Dejanja je bil osumljon n^ki moški, ki jo ob pol 7. zjutraj poizvedoval po Stran jšku. stavka rudarjev v hrastniku Po daljšem presledku, v katerem jo v revirjih prevladalo tiho, mirno razpoloženje, čeprav nad vsem rudarskim živ-Ijem vzdržema visi oblak najtemnejše negotovosti, je prišlo v Hrastniku do,nove stavke, ki pa je za zdaj še povsem lokalnega značaja, in kakor smemo upati, bo v najkrajšem času dosežen sporazum. Hrastniški rudarji so po svrtjih zaupnikih predložili obratnemu ravnatelja! nekatere konkretne zahteve, ki so tičejo načina izplačevanja mezd. Ravnateljstvo zahtevam ni ustreglo, nakar so rudarji odložili delo. iscemo gozdarje— za sekanje kemičnega lesa. — Lahko si sami kuhajo ali so na hrani pri bossu v kempi. Pridite ali pišite na: MORRIS CHEMICAL CO., Morris, Tiio-ga County, Penna. (10x) "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-raovt&o. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje* te lahko stori* — Naročnina aa stari kr«} 'stane $7. Italijo lis{a ne poii- a. .r» .»i- ju«.. ****** Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vara zanuoremo dati najboljša pojasnila In tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato so **-upno obrnit« na nas xa vsa pojasnita. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem lasu, in kar je slavno, sa najmanjšo stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker , ____ se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PSRMlT, trpi najmanj on mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Sedem žrtev 305mm granate Strašna nesreča se je pripetila v juniju na Stari gori pri Gorici. Skupina ljudi je našla v gozdu staro avstrijsko granato od 305 mm, ki so jo takoj pričeli razstavljati, da bi njeno razstrelivo in kovinske dele lahko vnevčili. Granata je nenadoma eksplodirala in dobesedno raztrgala 7 ljudi, ki jih pozneje ni bilo mogoče niti spoznati. Ožgane dele njih trupel so zbrali in skupno pokopali v bližnji vasi pod goro. K sreči sta se dva člana nesrečne družbe o pravem času oddaljila od mesta, Wjer so granato izkopali, in sta tako ostala pri življenju. Po njunih navedbah je bilo mogoče dognati, da je granata lihi la 47-letnega Josipa Nardina, njegovo 17-letno hčer Josipino, 48-letnega Mprlj^ka, njegovega 15-letnega sina Friderika, Bojana Favera in še dva druga moška, ki sta se po naključju nahajala tam blizu in katerih istovetnosti še zmerom -ni mogoče ugotoviti. Nesreča je napravila porazen vtis po vsej deželi in nekaj dni so krožile o rtjej po bližnjih in daljnih vaseh vse mogoče govorice. Vse ljudstvo je globoko sočutvovalo z nesrečnimi družinami, ki -so izgubile svoje rednike Ljudje le predobro vedo, da se mora v teh časih marsikdo baviti s takim smrtno nevarnim poslom, da si zasluži zase in za svoj borni vsakdanji kruh. Starih granat in bomb je zlasti po Goriškem in Krasu še na tisoče in, čeprav so njili nabiranje oblasti prepovedale, jih vendar na stotine ljudi išče po gmajnah in gozdovih ter prodaja pod roko raznim trgovcem in prekupčevalcem. Kljub stotinam nesreč, ki so se pripetile v povojnih letih iskalcem granat, se ljudje spričo pomanjkanja in bede še zmerom ne plašijo tvegati svojega življenja zaradi tistih par lir ki jih izkupijo za svoje nevarno blago. Samo goriški mestni reševalci so v letih 1928 do 1935 prepeljali v goriško bolnico 530 ranjencev iz mesta in bližnje okolice. Število rarljencev po ostalih oddaljenejših krajih more biti le še večje, da o ubitih iskalcih granata niti ne govorimo. Požar pod foreznom V 'bližini Hude Južine v Gornji Baški dolini je, kakor poroča "Gazzettino" nenadoma pogorelo poslopje, v katerem so bili instalirani motorji vojaške žične železnice, ki je speljana na Porezen. Požar se je razširil tudi na skladišče 11. artilerijskega polka in uničil večjo količino vojaških uniform in perila. Dva soda bencina sta eksplodirala. Kakor so naknadno dognali, /je nastal požar zaradi tega, ker se je motor, ki je bil neprestano v pogonu, preveč razgrel. Pri gašenju so sodelovali kom-panija artilerijcev t^r karabin-jerjev iz sosednih Oblok. Človeških žrtev ni bilo. Škoda znaša baje le 30,000 lir. HUDA AVTOBUSNA NESREČA V bližini Lapova se je pripetila huda avtobusna nesreča. CIani nogometnega kluba iz Velike Plane so se vračali z nogometne tekme v Bagrdanu. Ko je avtobus, v katerem je bilo 22 oseb, privozil na neki mosfc se je most udri jn je avtobus padel 6 m globoko v jarek ter se razbil Izpod ruševin so potegnili dva športnika mrtva, 4f smrtno nevarno ranjene, ostalih 16 pa -'je dobilo manj nevarne poškodbe. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je pri-filo do nesreče zaradi trhlih mostni«. O Hrvatih se zadnji čas nič več ne sliši, da bi se puntali, odkar je začela beograjska vlada baje resno razmišljati, da bi se jih iznebila in jim privo ščila "svobodo", bodisi pod Mussolini je vo peto ali pa pod halbsburškim žezlom. Ej, saj nihče ne pravi, da je v Jugoslaviji vsem z rožicami postlano, saj nihče ne reče, da ni nikjer boljših razmer nego so tam. Trije bratje stanujejo skupaj v lični hišici pod eno streho. Od začetka jim ni bilo prav nič hudega, v sedanjih časih je pa pač težko vsakomur — ne samo Srfcom, Hrvatom in Slovencem. Mizerija je tudi v Italiji, proti kateri obračajo Mačkovi pristaši svoje poželjive oči, še večja je pa v Avstriji, kateri bi se v skrajnem slučaju priključili, da se nad Srbi maščujejo. Samostojna in neodvisna Hrvatska je pa v sedanjem času tako nekaj nemogočega in absurdnega kot bi bila kočevska reipublika, za katero so se bili koj po svetovni vojni pognali Kočevci z velikim "liajli" in "hajlo". Toda Kočevce je kmalu minilo, ker so pametni in razsodni ljudje. Upati je, da bo todi hrvatske separatiste, ki v tem pogledu precej zaostajajo za Kočevarji, prej ali slej srečala pamet. ★ Vremenski preroki pravijo, da bo prihodnja zima zelo mrzla. Pa kot ka»že, se bo že prestalo tako ali tako. Predsednik Roosevelt bo s svojimi odločnimi in strogimi odredbami tako odtajail zakrknjena in zamrzla srca ameriških kapitalistov, da bodo imeli milijoni nezaposlenih delo in zaslužek, hrano, stanovanje, kurivo in obleko. Ko imajo enkrat to, naj pa le brije burja, kolikor hoče. Pomlad, ki bo zasijala po prihodnji zimi, bo res pomlad — ne samo v naravi, pač pa tudi v dušah, srcih in očeh. ★ V Evropi je še vedno par narodov, ki mislijo, da jim je brez kralja obstoj nemogoč. In nekateri evropski narodi, ki so >e po vojni iznebili kralja oziroma cesarja, ga hočejo imeti za vsako ceno nazaj. * Demokracija je zdravilo, ki pa nima ne vse enakega vpliva. Nekaterim pomaga, na nekatere pa tako porazno vpliva, da zopet zahrepene po stari bolezni, dasi so jo že skoro preboleli. ★ Te dni sem čital zanimivo zgodbo o slavnem ameriškem humoristu Mark Twaino. Ko je krmaril po reki Mississippi, se je naučil preklinjati kakor Tolminec. Preklinjal je, da so se kar iskre kazale. Pozneje se je poročil s precej sitno in natančno žensko. Svoje navade ni opustil, posebno ko je igral golf. — Mark I — ga je opominjala žena, — nehaj vendar. Ker pa tudi to ni pomagalo, mu je predlagala, naj pri vsaki kletvici vtakne kamen v žep, kar naj bi ga opominjalo, da bi opustil grdo navado. Mark Twain ji je obljubil, da se ibo ravnal po njenem navodilu in je šel igrat golf. Zvečer se je vrnil. Ne -veder in spočit, ampak komaj se je privlekel. Stopil je pred ženo in začel iasipati iz žepov kamenje, kep kup ga je bil. — Trika/j, draga žena, — je rekel s pokorno, — tukaj so male kletvice. Kar je bilo •večjih, jih bodo pa s parom konj pripeljali za menoj. It GL'A8 VABODA" New York, Tuesday, July 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAJLT IN U.S31 BLAŽENO POLETJE H. K. STROPL: REŠETKA MOJSTRA DOMINIKA Gospodje, vprašajte me, ali sem v teh letih, kar sem prebival v Španiji, doživel kaj takega, kar bi bilo značilno za dušo in srce tega naroda, ki ga je tako težko spoznati. Zato vam bom povedal zgodbo mojstra Dominika in njegove rešetke. Vem, da mislite, da vam boni kaj povedal o kakih vra-goljah z ženskami, kak prizor z bodalom^ kakršne uprizarjajo španska gledališča in kakršne blodijo po svetu, da je potem podoba, ko da ni življenje Španca ničesar drugega, ko to, kako je ugrabil kako ž^/reko in kako se bori zanjo. A najsi se dogajajo v življenju Španca najraznovrstnejše ljubezenske pustolovščine in najsi je ljubosumnost še tako pomembna zanj, sta pa vendar te dve zadevi le del za izražanje njegove ponosne in nedostopne duše, ki se morejo njene sile o-brniti drugam: k pobožnosti ali k okrutnosti. V Toledu sem spoznal tega mdjstra. Bil je bog«t in vpliven mož, v čigar delavnico so ljudje samo razoglavi vstopili, če so hoteli pri njem kaj naročiti. Zakaj ta mož, ki je slovel kot umetni obrtnik za izdelovanje okrasnih kovaških del po polovici Španije, je imel toliko ivaročil od duhovskih in posvetnih gospodov, da se mu ni bilo treba nikomur klanjati. Če je sprejel kako naročilo, je bila to že kar milost, ki je ni podelil vsakršnemu človeku. To sem moral doživeti tudi jaz, ki sem bil prišel k rijemu v imenu kralja z naročilom za neki kraljevski lovski gradič. Mojster mi je dejal, da ga to naročilo jako časti in da se zahvaljuje Njegovemu Veličanstvu za to čast, zaeno pa, da mora prav vdan izjaviti, da mu je nemogoče prevzeti to delo. Da je kralj za nekaj dni prepozno prišel s tem naročilom, ker je bil on pravkar prevzel velikansko delo, ki mu bo za leta dolgo vzelo vse sile in moči; zanesel se je namreč, da bo za šest tisoč dve sto dukatov naredil rešetko za pred oltar v stolnici v Toledu, svojem rojstnem mestu. Medtem ko je to govoril, sem opazoval mojstra in sem videl, da ne more navzlic temu, da je, kolikor je le mogel, obvladal izraz obraza in glasu, skriti neznanskega ponosa zaradi tega dola: Temu mojstru velike slave je bilo njegovo mesto vse; njemu je bila čast, da more napraviti delo za katedralo svojega mesta, več ko vse druge časti. Mojstru Dominiku se je bržčas Ijako dobro zdelo, kako spoštljivo sem sprejel njegovo odpoved in da po tihem soglašam z njegovim opravičilom. Kaj prijazno me je gledal in me povabil, naj malo ostanem v njegovi hiši. Tedaj sem si o-gledal njegovo delavnico, kjer so bili prekrasni kovaški izdelki; obstal sem tudi nekoliko pri njegovih pomočnikih, ki so pravkar upogibali razbeljene železne palice za nežna cvetlična stebla Tz vsega tega sem spoznal, da ima obrt mojstra Dominika vprav zlato podlago in da se ne bo rijegova hiša na tem temelju nikoli omajal*; Ko sem pohvalil njegove tvorbe, se je mojster kar odmaknil in mi presekal besedo, češ, da vse to, kar sem videl, ni prav nič spričo tistega dela. ki ga ima zdaj v mislih in ki bo krona njegovega življenja in delovanja. Prijateljsko svi so poslovila, in vesel sem bil, da sem spoznal tega človeka, ki se je zdelo, da je narejen iz tiste skale, ko se na rtjej dviga mesto Toledo iznad reke Tajo. Opravki n« dvoru so mi potem vzeli ves čas. Saj veste, da se je naš kralj boril tedaj z nevemiki in je bil kasneje prisiljen, da se je odpovedal prestolu. In tako sem šele čez dve leti prišel spet v Toledo in koj, ko sem utegnil, sem poiskal mojtra Dominika. Čhrdili se mi boste, če vam povem, da sem gredoe po ozki ulici proti hiši gospoda Dominika nekaj hudega zaslutil, da sem imel občutek nekakšne nesreče, ki pa nisem vedel, komu in odkod naj bi pretila. Od vseh strani je brnelo radostno udarjanje izdelovalcev orožja. Dominikova hiša je bila namreč v tistem delu mesta, kjer so izdelovali ono odlično toleško orožje, ki pravijo o njem arabske besede "da so sončni žarki, spremenjeni v jeklo." (Vprav je bilo torej krog mene vse tako veselo, se nisem mo- da bi bil spoznal, kje in kako, da se je on prav tako čudno spremenil in se začel rušiti ko njegova hiša. Nisem pa vedel, ali je on tako pogubno vplival na hišo ali pa je nesreča hiše delovala nanj. Pozdravil sem mojstra in on mi je spočetka začudeno, nato pa prijazno odzdravil. Takoj sem vprašal, kako je z njegovim delom in pokazal mi je, koliko je bilo že izgotovljenega. To je bil pač čudež kovaške umetnosti v celoti in v poedi-nih delih s svojim kar sceloma ukrivljenim steblovjem, s svojimi vrtnicami in lilijami, s kipci, ki so v zankah in zavojih sto-l*ali navzgor in navzdol, da je bilo človeku ob pogledu na to umetnino, da bi se smejal in jokal od veselja. Zazdelo se mi ije, da mojster ne gleda na svoje delo z zadoščenjem. marveč nekam sovražno, nekam tako, kakor motri človek svojega nasprotnika, kateri si ga bo zasužnjil. Zatorej sem ga vprašal, ali ga to delo, ki ji1 videti tako než- Piše Dr. John L. Biče, zdravstveni komisar mesta New Yorit. Ravno kot v naravi vse dozoreva in vsa priroda postaje naj-bujnejša, tako tudi človeško telo in um bi moral najti obnovljeno zdravje tekom vse poletnega časa. Kajti ravno poleti so zdravnostni žarki solnca najbolj učinkoviti in pišejo prijetne sape. Vse, kar živi in raste, uspeva naijboljše v tem letnem času, in človeška' bitja bodo zdravejša in srečnejša, ako izkoriščajo,- kar jim priroda ponuja. Ostanimo zato pod milim nebom in v solnčni svetlobi čim več mogoče, kajti dobri zrak in solnce sta največja leka narave, mogočna in mnogo boljša, kot ona, ki si jih človeški um more izmisliti — in prosta in brezplačna so za vse. Kadarkoli imamo priliko, kopajrno se v morju, reki ali jezeru. Kdor ne zna plavati, na(j se nauči — kajti ni boljše telovadbe. Za one, ki so zadosti srečni, da lahko gredo proč, nič toliko ne zalega kot počitniški izlet. Sprememba prehrane, prizora in okolišča — vsaj po enkrat na leto — je dobra za vse nas. Tudi izlet ob koncu tedna ima svojo vrednost: in tako tudi oni, ki morajo ostati doma, utegnejo imeti svojo korist iz obiska I j -------— —----- bližnjih zabavišč, parkov, itd. da je videti, ko da ga sovraži!|Kar je glavno, je, da nastane A mojster je, ne da bi me po-, feaka sprememba v vsakdanji glodal ko da ne more oči od-| rutini. makniti s svoje umetnine, dejal, Poletje je dober čas, da se da mora to svoje delo sovražno gledati, ker bo moral dati zanj vso svoje i motijo in življenje. To me jo seveda jako osupnilo in prigovarjal sem mu, naj mi vendar pove, zakaj da je tako nejevoljen. Globoko je zavzdihnil, in še enkrat ponovil, da naj dobesedno razumem, kar je rekel. Zato svojo umetnino se je bil hudo uračunal in za šest tisoč dukatov je ne bo mogel dovršiti in ga bo vse skupaj stalo tri — in Štirikrat več. — Čeprav je vse to razložil ka-pitlju, se gospodje vendar niso ozirali na njegove besede in prošnje in se držijo dane pogodbo. Tn tako se je začelo kru-Šiti njegovo premoženje in izginjati od njega; zadolžil se je zaradi gotovine pri Judih, ki so mu za obresti pobrali že ves denar in njive in hišo zunaj mesta in že je tudi ta hiša tako zadolžena, da kmalu niti en ka- človek privadi vsakdanji kopali Prš ali poskok v vodo pred zajtrkom okrepča ves sistem. Le poskusite! Mirna hoja v ranem jutru ali zvečer daje človeku srednje starosti vso telovadbo, ki jo potrebuje naporne športe pod milim nebom ]>a prepuščaj mo mladini. Dobro je, da postanemo zagoreli počasi, in to zdravo barvo kože lahko dobimo tudi v mestu. Treba začeti s tem, da se izpostavi del telesa za pet minut prvi dan, deset minut drugi dan, in se potem to vsak dan podaljša, dokler se telo ne privadi solnčni svetlobi. Na tak način se izogne-mo solčnim opeklinam in dobivamo vso korist zdravnostnih ultra-violet-nih solčnih žarkov. Nikar ne hitite in se ne razburjajte. Imejte lahno oblačilo. Izogibaljte se težkim in mastnim jedem. Prespan« jte men ne bo več nljegov. Ves osupel sem ga poslušal j vsaj osem ~nr visako noc t . , ... . >, . in ker sem mu hotel kot prija- _ , ™ telj pomagati, sem mu dejal, da Prwl vsem pa glejte, da do- v takih okoliščinah na vsak način ne sme nadaljevati dela, ki bi ga do dna uničilo. A ta moj dobri svet je izzval ko sem se približal mojstrovi hiši se mi je zazdelo, da so njeni temelji omaijani. Mojstra sem dobil sredi dela, a ko sem pristopil k njemu in me je on pogledal, sem videl, ne (Nadaljevanje na 4. strani,! IZ KRAJEV SUŠE IN VROČINE farme |> ri mestu Reader, North Dako ta, in njegovi sinovi na opusto-polju, ki je bilo pred sušo polno koruze. bite ves delež poletnega zraka in solnca. CENJENE ROJAKE, posebno Belokrajince, prosim, naj mi sporoče, če vedo, kje se nahajajo otroci rajne Mrs. ANE POŽEK (rojene Cvetaš) iz Srednje Zilje, občina Vinica pri Črnomlju. Pokojnica je bila moja sestra ter je bila v starem kraju poročena z Juretom Hušičem, ki ji je pa u-mrl. V Ameriki se je poročila s Požekom. Živela je v okolici Clevelanda ali Pittsburgha, Pa. Gre namreč za zapuščino po ranjnem Joe Cvetašu, ki je umrl meseca navembra lanskega leta v Trail, Kanada. Velike važnosti je, da se njeni o-troci najdejo. Onemu, ki mi sporoči njihov naslov, sem pripravljena plačati nagrado. MAGGIE ZUNICH - REDVAiLE, COLO. V letoš^em Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepotlovk A Vr&iM Ss v; t Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti ------------------------------—....... JO BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov*. — 164 strani. Cena ___________________________________________ .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo Žensko d uno. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskeza romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. II« strani. Cena ___________________________________________ 46 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamni-Škili planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Nas znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Kibče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja zia kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejik«v Jože. 92 strani. Cena ___________ .35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovi t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena ....................................................40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima člov°k med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo osvečena onim, ki so šli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu ti- e hemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz ' Jules Verne. In kar je glavi o, skoro vse nje- ♦ gove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj Je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki Je živelo J in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih dožlvH*jev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari- -ši poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po.katerem je stremel. Knjige so pisane Živahno. Ob čitanju se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejatL KMEČKI PUNT, spisal Ang. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen ro-man bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Gena..J6 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga la svetovno znano delo. LISTKI, (Ks. MeSko^ 144 strani ,........... .9» Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke p« 1 al: ^ centa. Če pošljete gotovino, reka-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW YORK, N.Y. 0Z2B WjMVVI* New York, Tuesday, July 21, 1936 TEE LJRGWST 3E0VENE DULY IN UJB3. Srčna stiska I 55 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. V najožjem krogu sta David in Katarina obhajala svojo poroko in žareča v blaženosti se je s svojim ljubljenim možem odpeljala na solnčni jug. Jug je njega ozdravil in jug je taidi moral videti njegovo srečo, ko je pozneje pogosto rekel David. Med povabljenimi je 'bil tudi baron Helmut Brul. Ba-rcnesa Lota Bergerjeva, ki :je bila pri mizi njegova soseda, ga je popolnoma prevzela. Zelo je bila podobna svoji sestri Katarini, imela je isto postavo, iste modre oči in svetle lase. V svojih kretnjah pa ni mogla zatajiti velemesta; bila je zelo elegantno oblečena in je izgledala krasna v svetlomodri židani obleki, ki za njeno teto ni bila nikdar predraga. Tudi Loti je bil stasiti, živahni huzanski častnik zelo všeč. In odpotoval je zelo težko, toda je obljubil, da se geseni zopet vrne nazaj. • Pet let je minilo, odkar sta se David in Katarina našla za življenje. Zopet je zelenelo in cvetelo in bilo je poletje s svojim obilnim blagosfovorm. Marsikaj se je premenilo na Bre-zenu; ni bilo več tako tiho in svečano mirno kot nekdaj — smejoči se otročji glasovi so odmevali po hiši in otročje nožice so skakljale po pesku pred veliko hišo. Otroci so mogli skakati, kolikor se jim je poljubilo. Stari Vos se je ž njimi vedno igral, jih je nosil na hrbtu in jih na vse načine razvajal da je mati Katarina pogosto smeje zmerjala. V zakonu je postala obilndjša in je kipela v cvetoči ženski lepoti. Lepe solčne nedelje dopoldne stopi na verando, na kateri je bila miza vabljivo pogrnjena za zajtrk, in gleda za svojim možem, ki je z baronom šel ogledat polje. Čas je že bil, da bi se vrnila in bilo je tudi tako. Ravno zagleda oba, ko gresta proti hiši. "Joachim, David," zakliee v sobo, "ali ste tukaj? Papa in stari oče sta prišla," in ko oba dečka skačeta brezskrbno po stopnicah, "toda otrOci, ne bodita vendar tako divja, pazita, da ne padeta!" Vriskaje tečeta oba dečka došlecema naproti in vzameta vsak po enega v naročje ter smeje stopita pred smefjočo se mater. "Pst," pravi in položi prst na nsta ter pokaže na otročji voziček poleg mize, "pst, Lorica spi — ne tako glasno!" Previdno odgrne baron zagrinjalee in pogleda na rožna lička v vozičku. "Lepo dekletce," pravi ponosno, "popolnoma tebi je podobna. Ali boš šel, da ne zbudiš sestrice," podi od vozička štiriletnega Joachima, ki je na vsak način hotel pobožati svojo sestro. • Prišla je poŠta in Katarina izroči baronu pismo, ki ga takoj odpre in bere. "Lota je tudi pisala, David," pravi Katarina svojemu možu, "ali hočeš brati? Pozneje? Dobro. Vse lepo pozdravlja in je vsa neumna na svojega malega Joachima. Po »jenih poročilih mora biti res čudežen otrok — pa pretirava — Helmut je tudi ves vnet za fantka.'' Katarina nekoliko zmaje z glavo. "Kako bi neki — kaj ne, Katarina?" jo draži mož in se ji smeje nasproti — "človek mora biti vedno pameten, tako na primer kot je bila moja ženica pri prvem--" "E, beži, porednež," pravi in nekoliko zardi, "ali me hočeš razjaziti? Taka, kot Lota, pa nvendar nisem bila." "Torej, otroci," povzame besedo baron Winkler, ki je izgledal kot pred petimi leti, ako ne še 'bolj pomlajen. Temne poteze so izginile z njegovega obraza, četudi so mu brada in lab je vsled onih težkih dni osiveli, "torej, otroci, mama piše, da jo tmoremo pričakovati v dveh tednih. Lansko poletje ji je tako zelo ugajalo, da hoče letos priti prej, kot pa je prvotno nameravala." "Oče, oče," silita oba močna dečka, "ali še nisi gotov z jedjo? Jej vendar hitro! Saj nas moraš pozneje še gugati, to si nama obljubil!" Splezata na njegova kolena, da se ju more le s težavo braniti. "Mala nepotrpežljiva paglavca, pustita me vendar enkrat, da jem! Stari oče je tudi lačen!" "Ako nista pridna, vaju takoj postavim pred vrata," zmerja njun oče in se pri tem smeje, ko vidi, kako je baron položil roke okoli obeh, kot bi ju hotel braniti. "Pusti jih, David, saj me ne motita!" Na Davidu ni bilo opaziti ničesar o težkih časih, ko je njegovo življenje viselo na niti. Bil je sta3it, močan mož, čegar resni, pa lepi obraz je kazal izrazito, trdno voljo in bil je poln zdravja. •Zadovoljno so počivale baronove oči na ljubkih otrocih in njih srtariših, ki so izpolnjevali njegovo celo srce in misli. Mirno je mogel enkrat zatisniti svoje oči, kajti njegovo posestvo je bilo v najboljših in najzanesljivejših rokah in nadaljevanje njegovega imena zagotovljeno. Vse hudo je bilo pre-stano in je ležalo daleč za njim. IJdal se je v svojo usodo in se je veBelil sedanjosti, ki je bila zanj tako prijetne Globok vzdih dvigne ntfegove prsi — da, tukaj je bil mir — in na Brezenu je sedaj vladal mir. tri žrtve napadalcev Ko se je vračal 22 letni dni nar Alojz Jurjec s Pristave pri Šmarju od maše, so ga na cesti na Ljubečni pri Celju ustavili trije neznani moški. Nahrulili so ga zakaij ima klobuk po strani na glavi in zahtevali, da položi klobuk ravno na glavo. Jurjec se je razburil in neznance ozmerjal, nakar so ga neznanci pretepli in vrgli na tla, pri čemer si je Jurjec zlomil nogo. V Lebičevi gostilni na Sp. Hudinji je mestni delavec Anton Rupnik napadel 54 letnega mestnega delavca Josipa Pol-narja z Dobrave in 31-letnega v opekarni Unger-Ullman u-službenega delavca Aleksandra Mesarica z Zgornje Hudinje. Polnarja je zabodel z nožem v levo roko. Metsariča pa je s steklenico težko poškodoval po glavi. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. rešetka mojstra dominika Nadaljevanje s 3. strani. hud odpor Dominika Cespede-sa. Kot bi ga kaj pičilo, je vzrojil in kričal, ko da bi ga bil hotel s silo odtrgati od njegovega dela in na ves glas je besno vpil: "In če pri tem izgubim hišo in ženo in otroke, pa ne bom odnehal! Delo mi je bilo poverjeno in jaz živim in umrjem zanlj!" Ko se je nekoliko pomiril, je povedal, da drugi mojstri kar prežijo na to, da bi si dal izpuliti to naročilo. Še enkrat sem mu poskušal prigovarjati in sem mu svetoval, naj izvrši delo z bolj cenenimi sredstvi in naj opusti to razkošno bogatino in naj napravi toliko, kolikor se da pač napraviti za denar, ki so se bili zanj zmenili. A tedaj je vzrojil še bolj ko prdj, rekoč, da je napravil sam tak načrt in da izvrši rešetko le po tem načrtu in prav nič drugače, da bo o krasota in lepota posebne vitste in ne bo manjkal niti noben venček, ne nobena vejica. S skrbo sem sprevidel, da je postal ta svobodni in ponosni človek vprav zaradi svojih naj-svobodnješih in najponosnejših načrtov sam svoj suženj. Saj sem šele pozneje spoznal, da je bilo prav to, za navadno pamet nerazumljivo početje le popolno žrtvovanje Najvišjemu in VELIKO UMETNIŠKO DELO _ Glava ameriškega predsednika izklesal iz ogromne skale Rapid City sloviti ameriš Tliomasa Jeffersona, ki jo je na pobočju g>ore Rushmore pri ki kipar Gutzon Borglum. Na parnikih, ki bo debelo tiskani, vrše v domovino izleti pod vrlstvc izkušenega spremljevalca. s tem osvobojenje samega sebe. Želeč mu vtse najboljše k njegovemu delu, sem odšel od mojstra Dominika in sem bil prepričan, da ga bo to delo umorilo. Spet je minilo nekaj časa in nekega dne sem slučajno zvedel da 'je Dominik Csepedes umrl, ko (je dokončal umetnino. Vest me je pekla, ker sem si zmeraj očital, da bi bil mogel kako pomagati velikemu mojstru. Zato se miskal prilike, da isem odpotoval v Toledo. Moja prva pot je bila k hiši mojstra Dominika, kjer sem dobil barvarsko delavnico v njegovem domu. Ves žalosten in skesan sem odšel k nadškofu in ko sva se začela po kosilu domače pomenkovati, sem zvedel, da je slavni mojster natančno tako dovršil rešetko, kakor se je bil namenil, niti za spoznanje drugače, da je bila prav tako fina in prelestna, kakor mu je bila velevala rijegova častihlepna duša. Tako je njegova rešetka resnično čudovita umetnina, ki se Naročite se na Gins JS'aroda'' največji slovenski dnevnik r Združenih držaisat*. važno za naročnike Poleg naslova Je razvidno do *'daj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pc leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nim aU jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed sastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. KONBC. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" CALIFORNIA: San Francisco, Jacob lamh^ COLORADO: Pueblo, Peter CuUg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Baynk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanleh Cicero, J. Fabian (Chicago, Claro in Illinoia) JoUet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUcb M a scout ah, Frank Augnstla North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Glrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žipr MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Marylat>.i) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Cbisbolm, Frank Gouie Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgins, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl IitUt Falls, Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik OHIO: Barberton, Frank Troha Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, -John Kotfc Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovec Coverdale in okolica, M. Rupn/h Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUocb Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Fr. Str A Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tandmr Diamond ville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo-to, katera Je prejeL Zaupnike topla CPBAVA "QLA& NARODA" more meriti z vsemi zakladi te cerkve, če jih celo ne prekaša, Zaradi tega je seveda vse njegovo premoženje izginilo, njegova polja so prekovana v steb-lovje in železno cvetje, njegovo posestvo je spremenjeno v ščite, grbe in čaše, iz njegove hiše in delavnice so nastali levi, »jastrebi in igrajoči se otroci. Kmalu po dokončanem delu je umrl kot berač. S trpkim okusom sem bil odšel od nadškofa in sem prior ju, ki me je po naročilu nadškofa spremil v stolnico, kaj redkobesedno 'odgovarjal. Ko sva šla čez trg pj*ed Puerto des Reloi, me je prior dregnil v bok, rekoč: "Lejte, gospod, tisto žensko pri vratih; to je vdova mojstra Dominika." Mrzlo me je spreletelo po hrbtu, ko sem zagledal mojstrovo gospo pri cerkvenih vratih, kako je imela nekaj molkov v roki, ki jih rje prodajala. Dva otroka, 8 in 10 letna, sta čepela zraven nje na tlaku in sta naju pogledala. Videti jima je bilo, da še ne znata beračiti, a da se bosta temu poslu kaj kmalu privadila. Vsem trem je zrla beda iz oči, a prenašali so jo s ponosom, tako da niisi mogel videti, da bi bila njih osebnost kaj zmanjšana in da bi se zazdeli kaj manj ko prej. Ves klavern in ko da sem so-kriv nesreče, sem hotel stopiti mimo žene, a prior mi je zastavil pot, da nisem mogel mimo in 'je vzkliknil: "Lejte, gospa, ta gospod je poznal vašega moža!" Mrzlo In jasno me je pogledala in bilo mi je, ko da je za njenim čelom šinila misel: Poznal si ga in mu nisi pomagal? A koj je ta mrzli plamen izginil iz njenega pogleda in pozdravila me je, ne tako, kakor beračica pred cerkvenimi vrati, marveč kakor da hi me sprejela sredi svojega bogastva v domači hiši. Prior pa, ki nemara občutil, kar je viselo med nama v o-zračju, lain v Havre 12. septembra : lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra : Conte di Savoia v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Hcvre Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem i»jgpi;si»iiei itiii»;iii5iiiiiHii>iHiitiimimiimiHHiiiiiiiimi.n Molit vernice ri».;iii'iiiiiiuimiiiiM.i.. v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez.............. v fino usnje ver..........1J»0 v najfinejše usnje vez____1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 LM M SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............. ▼ fino usnje vez.......... v najfinejše usnje ve« .... KVIŠKU SRCA v imitirano usnje ves...... ▼ usnje vez .............. v fino usnje \ez.......... t najfinejše usnje vez .... ▼ najfinejše usnje trda vez v bel ceUuloid vez......... . .90 .1.59 .1.80 .60 .80 1.— L20 L50 1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno ............. v najfinejše usnje vez. .... ▼ najfinejše usnje trda vez. i Hrvatski molitveniki: (Jtjehaj starosti, fina vez. .... Slava Bogu, a mir ljudem fina vem. ........... 130 1.60 .150 ti najfinejša vez......... /vončec nebeški, v platno .. fina vez. ................ • 1«— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........L19 / Cone Unto Me v platnice vezano ........JI v belo kost vezano.........35 Key of Heaveo fino tmsdo ......................S5 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano UE0 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 ▼ celluloid najfinejša res. ..1.50 V fino usnje vezano.......LM Catholic Pocket Manual: t fino usnje vezano......L80 Ave Maria: v fino usnje vezano......U| n KNJIGARNA "GLAS NARODA